mladinski servis » «- " i tel.: 854-831, 853-061 številka 31, cena 60 tolarjev velenje, 6. avgusta 1992 remco HARTL ADELMANN objekti tehnologije oprema ZELENA LUČ ZA ČISTILNE NAPRAVE Poslanci slovenske skupščine so sprejeli prejšnji teden za občino Velenje pomembno odločitev. Dali so jamstvo za najetje 130 milijonov mark kreditov za izgradnjo čistilnih naprav na bloku 4 šo-štanjskih termoelektrarn. STRAN 3 S SMETMI PO EVROPSKO V velenjski občini pričenjamo z zbiranjem smeti in odpadkov na sodobnejši način. Kupljeno je že novo vozilo, sicer pa več na STRAN 5 ŽRTVE VOJNE Reportaža o usodah beguncev v zbirnih centrih v mozirski in velenjski občini STRAN 8 STUDIO ffBfMir tel: 0631851-981, fai: 0631851-684 VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis Odprto - zaprto - odprto Lenoben čas poletnih počitnic je tudi v Velenju prinesel nekaj novosti, kar se odpiralnih časov trgovin tiče. V nekaterih trgovinah, res da predvsem neživiljskih, so se odločili za deljen delovni čas. Ni potrebno posebej poudarjati, kako to izgleda, saj še po nekaj tednov stari novosti v opoldanskem času po mestu srečujete ljudi, ki se zaletavajo v skrbno zaklenjena vrata trgovin in čudno gledajo v obvestila o novih delovnih časih. Boste rekli, le zakaj čudno, tako je vendar povsod na zahodu, kamor bi tudi mi že končno radi sodili in to ne le verbalno. Vendar, pri nas še ogromno stvari ni tako daleč, da bi lahko bil deljen delovni čas nekaj čisto normalnega. Zakaj? Najprej se postavimo v vlogo prodajalk, ki opoldansko zapiranje izkoristijo za družinske obveznosti, kar pomeni, da partnerju in družini na hitro pripravijo kosilo, še kaj malega postorijo in že hitijo nazaj i' službo, od koder se vračajo šele proti večeru. Menda je med njimi kar nekaj takih, ki se zaradi oddaljenosti v službo vozijo z avtobusi. Vse bi bilo lepo in prav, če bi tudi njihovi možje delali »po evropsko«, če bi bilo temu prilagojeno varstvo otrok v vrtcih, še huje pa je tam, kjer imajo otroke, ki uživajo počitnice po prvih razredih osnovnih šol in so ti POD PRHO skoraj ves dan brez mamice. Pri nas tudi še ni uzakonjeno delo s polovičnim delovnim časom in tako ni alternative, da bi se lahko takim nevšečnostim zaposlene izognile z delom 4 ure dnevno. Tu pa smo tudi mi, potrošniki. V času, ko se vračamo iz službe in bi radi takoj kupili, kar potrebujemo, da nam ne bi bilo potrebno v pasji vročini popoldne še enkrat po trgovinah, so te zaprte. Zvečer, ko se ohladi in bi radi odšli po 7. uri še nas sprehod in po nakupih, pa tudi. Verjetno pa se deljen delovni čas tudi pri izkupičku že tako nič kaj nakupovalno razpoloženih Velenjčanov kaže v negativni luči. Ali pa tudi ne in je ravno to razlog odgovornih za takšno odločitev . . . (bš) V v V PRENOVLJENO STAROTRSKO SREDISCE VSAK DAN OD PETKA 14. AVGUSTA DO NEDELJE 23. AVGUSTA BO TAM VESELO IN PRIJETNO ZABAVALI VAS BODO: Dan in noč, bratje iz Oplotnice, ansambel Vinoteka, ansambel Simona Legnerja, Bay, Oliver Twist s Heidi, Helena Blagne, Top Line, ansambel Vesna, Irena Vrčkovnik, Podkrajski fantje, strašna Jožeta, plesalci, predice... v Se veliko zanimivega se bo dogajalo, vrstile se bodo športne in zabavne igre, ulični sejmi, poskrbljeno bo za pijačo in jedačo, predvsem pa za dobro razpoloženje. r,>.\ r Zakaj bi hodili drugam: najlepši dopust lahko preživite z> Starem Velenju. Vračanje premoženja v mozirski občini Vsak primer zase — nov problem V postopku denacionalizacije so v mozirski občini doslej prejeli 81 vlog, od tega samo 57 popolnih. Glede na razpoložljive podatke jih pričakujejo še okrog 250, za katere vlagatelji pospešeno zbirajo vso potrebno dokumentacijo. Od sedanjih 81 vlog se jih 69 nanaša na vračanje kmetijskih in gozdnih površin, zelo obsežna vloga ljubljanske škofije ni popolna. Dokončno je z odločbo rešenih 11 vlog, še 4 bodo v kratkem, z njimi pa so že vrnili 325 hektarov kmetijskih površin in gozdov. Vloge je sicer treba vložiti do 7. junija prihodnje leto, rok za izdajo odločbe je eno leto, vseeno pa ima komisija za denacionalizacijo ogromno dela in še več problemov, za katere niti ne ve kako jih rešiti. Predvsem so izredno dolgi ugotovitveni postopki, v zadnjih 40 in več letih je bilo izdanih ogromno odločb in sprememb in danes je silno težko sploh ugotoviti čigavo je kaj. Na to upravičence vse premalo opozarjamo, vseka- kor pa je zakonodajalec to predvideval, zato tudi enoletni rok. Res pa je, da vsak primer odpira nov problem. Neodmerjene so recimo gozdne ceste, nihče ne ve kakšne so in bodo pristojnosti glede naravnih znamenitosti, kaj bo z vračanjem kulturne dediščine, kaj bo z varovalnimi gozdovi, ki so izrednega družbenega pomena, sekanje v njih je prepovedano in lastniki od njih gmotnih koristi ne bodo imeli; nedorečeno je vračanje premoženja vaških' skupnosti in še bi lahko naštevali. Upravičenci? Ljudje pa so izjemno zahtevni, mnogokrat se je sploh težko dogovarjati in jim dopovedovati, neučakanost je včasih že kar pretirana, vse skupaj pa nemalokrat »popestrijo« še različne »politične« igre in igrice, ki jih zlasti v tem času ne manjka. Zahtevno leto in še eno je torej pred komisijo in vsemi v postopku vračanja, čeprav upravičenega. Up) Ko kmetje zavihajo rokave Kljub pasji poletni vročini, ki je bila zadnje nedeljsko popoldne še posebej neizprosna, se je zbralo v Gaberkah na tradicionalnem kmečkem prazniku veliko pristašev kmečkega življenja. Aktiv mladih zadružnikov, organizator prireditve se je zares izkazal. Ne le z izvrstno organizacijo samega programa, ki je navdušil, tudi s ponudbo, med drugim tudi ledeno hladne pijače. Poskrbljeno je bilo za zabavo, sprostitev in razvedrilo. Potili so se tekmovalci, potili so se tisti, ki so jih bodrili, vmes pa so se tudi do solz nasmejali. Moški in ženske so svoja opravila tokrat malo zamenjali. Tako so ženske kosile. Najboljša je bila Alojzija Borovšek iz Gaberk, druga Metka Kotnik iz Plešivca in tretja Sonja Dvorjak iz Cirkovc. V gra- bljenju so se pomerili moški. Zmagal je Janko Veternik iz Raven, drugi ie bil Roman Golob iz Topolšice in tretji Vlado Mi-avljak iz Skal. Hlod sta najbolj spretno žagala Martin in Andrej Lenko iz Belih vod, druga sta bila Milan in Jože Lepko iz Plešivca, tretja pa Ivan in Franc Juvan iz Zavodenj. V vožnji samokolnice napolnjene z vodo se je najbolj izkazal škalčan Vlado Mravljak, drugi je bil belovojčan Zdravko Bačovnik, tretji pa Ivo Ločen iz Topolšice. Vrč piva pa je najbolj spretno držal škalčan Fric Šumah. Ekipno so se najbolj izkazali Belovojčani, drugi so bili Topolščani, tretji pa Plešivčani. Prireditev je resnično več kot uspela. Nagrajencem čestitamo, organizatorjem pa želimo še veliko tako uspelih kmečkih praznikov. Hmeljarska sezona pred vrati Na Kmetijski zadrugi šaleška dolina se skupaj s kooperanti že vneto pripravljajo na začetek letošnje hmeljske sezone. Zaradi v zadnjem času obilne suše bodo najbrž zaropotali obiralni stroji prej kot so načrtovali. Pričakovali so dobro letino, morda celo nekoliko nadpo-prečno. Toda, zagodla jim je zadnja nekajdnevna prava poletna suša, ki bo pridelek oklestila. Nekoliko bolje bo tam, kjer imajo zgrajene namakalne sisteme. Šaleški hmeljarji tako kar težko verjamejo, da bodo na 13,5 hektarjih v lastni proizvodnji in na 4 hektarjih hmeljišč kooperantov pridelali načrtovanih od 30 do 34 ton zelenih kobul. Pitne vode (še) manjka Kljub dolgotrajnemu sušnemu obdobju je bila oskrba s pitno vodo doslej v mozirski občini razmeroma dobra, kar še posebej velja za sistem Letošč, ki oskrbuje velik (spodnji) del Za-drečke in Savinjske doline. Seveda v teh dneh ni (bilo) priporočljivo prati avtomobilov in zalivati vrtov, nekaj težav z oskrbo pa je vseeno bilo. To velja za višje predele, posebej pa za Lepo Njivo, Radegundo in Brezje nad Mozirjem. Mozirski gasilci so v te kraje letos vodo peljali 47-krat, kar pomeni preko 160.000 litrov vode, samo v juliju pa so opravili 21 voženj. Precej manj prevozov je bilo potrebnih za višinske kmetije v okolici Luč (20.000 litrov) in Gornjega Grada (15.000), drugod pa gre v glavnem za posamezne občasne prevoze, (jp) V Lučah bo veselo Za Rečico ob Savinji, Gornjim Gradom in Ljubnim so s svojo vsakoletno turistično prireditvijo konec tedna na vrsti Luče. Letošnji »Lučki dan« bo kot vedno dolg tri dni. Že jutri, v petek, bo zvečer v osnovni šoli koncert mladih pianistov, otvorili bodo tudi privlačno razstavo domače slikarke Ide Voler, zabavno in veselo bo v soboto zvečer. »Točki« kot sta »v Lučah odmeva pesem« in »večer pred olcarsko bajto« povesta veliko, predvsem ko gre za Luče in Lučane. V nedeljo bodo v osnovni šoli na »kmečki mizi vabile dobrote«, v čast farnega patrona sv. Lovrenca bo procesija, sicer bodo ves dan po vasi na ogled »v živo« nekdanja opravila in običaji, za vse pa različna tekmovanja, kviz in družabne igre. Velenje — Zadnja poletna krvodajalska akcija Prejšnji torek je v prostorih zdravstvenega doma v Velenju potekala enodnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Klicu na pomoč pri reševanju človeških življenj se je odzvalo 249 krvodajalcev občine Velenje. Udeležbe sta bila tako organizatorica, občinske organizacije Rdečega križa Velenje kot predstavniki zavoda, veseli. Iskrena hvala za njihovo človekoljubje je najbrž najmanj, s čimer lahko to povesta. Ob tem ostaja še eno razveseljivo dejstvo. Kot vse kaže, bodo prostori, v katerih je akcija potekala tokrat, ostali za te namene tudi v prihodnje. Tako torej organizatorjem ne bo treba tekati od vrat do vrat in za akcijo iskati primernih prostorov. Mozirje — Število krvodajalcev ne upada Če se ponekod v Sloveniji ubadajo z vse manjšim številom krvodajalcev, za mozirsko občino to ne velja. Zadnji akciji na Ljubnem in v Nazarjih sta to potrdili, saj se je za pomoč sočloveku odločilo približno enako število kot v prejšnjih akcijah. Na Ljubnem je na redno krvodajalsko akcijo prišlo 223 krajanov, v nazarjah pa kar 339. Oktobra bo v Lučah še akcija za celjsko bolnišnico, zaradi velikih potreb pa bo konec leta v Nazarjih še ena akcija. Up) Za begunce tudi Američani V sredo in četrtek, prejšnji teden, se je v Velenju mudila skupina 30 Američanov, predstavnikov protestantske cerkve Calgary Chapel iz Kalifornije oziroma iz mesta Santa Barbara. Gre za samoorganizirano skupino, ki se je odločila pomagati pri premagovanju življenjskih stisk beguncev iz Bosne in Hercegovine pri nas. S sabo so pripeljali nekaj paketov, tu so dokupili še nekaj blaga, predvsem hrane, pripomočkov za osebno higieno ter čistil. S tem so vsaj malo omilili težave, s katerimi se pri skrbi za begunce srečujejo tisti, ki bdijo nad reševanjem tovrstne problematike v velenjski občini. Gostje iz Amerike so si ogledali prehodne republiške zbirne centre ter ob tej priložnosti poskrbeli za prijetno vzdušje s petjem, igranjem in igricami za otroke. Stroji za strmine Proizvajalci kmetijskih strojev in opreme se nenehno trudijo, da bi olajšali naporno delo kmetovalcem na višinskih kmetijah in v strmih predelih sploh. Tako bosta Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in Agrooskrba iz Maribora danes, v četrtek, ob 11. uri, pripravili praktični prikaz košnje in drugih kmečkih opravil s posebno hribovsko mehanizacijo »Rasant«, prav tako nabavne pogoje. Prikaz bo na kmetiji Rafka Krznarja v Mački-nem kotu nad Novo Štifto. (jp) Razkriška maša - za koga? Ko se je v domači javnosti pred časom prvič (ali bolje rečeno po dolgem času spet) začelo glasno govoriti o nezaslišani stiski prebivalcev Razkrižja, ki bogoslužja ne morajo poslušativ svojem materinem jeziku, se je stvar zdela večkrat nemogoča. Nemogoča zato, ker je trajalo leta in leta dolgo pa zaradi tega nikogar nikoli ni prav bolela glava. O, pač! Bolela je nekaj tistih, ki so si leta 1978 skočili v lase in se s pestmi skušali dogovoriti, ali ima bolj prav slovenski župnik ali hrvaški. Močnejši angeli varuhi so očitno stali ob strani hrvaškemu, da je pre-častiti vztrajal pri svojem prav in še vztraja navkljub vsem nasprotnim argumentom, ki mu jih kadarkoli in zlahka natrosi zdrava pamet. Zadeva je dalje nemogoča zato, ker normalno nagubani možgani pač ne morejo dojeti, da nekdo v domačem kraju ne more k maši v domačem jeziku, da ga to tako silno jezi, da brezbo- žno preklinja pred taistim odtujenim mu oltarjem, da sicer opozarja na svoj problem, da pa ostaja pred Bogom in pred tuzemnimi veljaki nemočen. Nemogoča se tudi zdi, če je videti, da so najodgovornejši predstavniki slovenske državne oblasti z obiskom v Raz-križju napovedali skorajšnji razplet farse, da pa se njihove obljube — kljub temu, da je bilo za njihovo uresničitev kar nekaj časa — ne uresničujejo. No in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Domačini so trmastemu župniku Stjepanu Slavičku pred nosom zaprli vrata v božji hram ter s tem njemu in vsem ostalim dali vedeti, da se ne pustijo več vleči za nos. Kar se mene tiče, so to hvala Bogu naredili v imenu nas vseh, kajti »primer Razkrižje« je mnogo več kot neznosen lokalni problem. Gre za pomembno preizkušnjo slovenske suverenosti, ki si jo, če takšnih oslarij ne bomo znali hitro in učinkovito reševati, lahko mirno zateknemo za klobuk, ga vržemo v zrak,_za-vriskal pa bo presvetli Štef in drugi podobni z njim. Da bom jasen do potankosti. Peresa mi ne vodi niti trohica nacionalizma, šovinizma ali kar je še podobnih iz-mov. Gre preprosto za elementarni red, ta pa veleva, da si igric in potegovanja za nos, kakršnega si lahko privošči dušni pastir v Raz-križju, ne moremo dovoliti. Če smo res država in če nas je kaj v hlačah. Domačini so zmogli dovolj dostojanstva da so cerkev kratkomalo zaprli in poskusili še na ta način. Če do 23. avgusta pri pristojnih bogovih ne bodo uslišani v svojih zahtevah, bo cerkev ostala zaklenjena, so pribili. Zahtevajo uskladitev škofijskih mej z državnimi, priključitev slovenskega dela razkriške župnije mariborski škofiji, slovenski verouk, slovensko bogoslužje in slovensko komuniciranje v župnijskem uradu. Je na slovenskih tleh kaj takega res treba zahtevati? Sporočili so, da v Raz-križju minulo nedeljo ni bilo maše. Jaz pa mislim daje bila in to velika. Domačini so našim državnim in posvetnim oblastem zapeli levite, zaradi kakršnih bi morali pohiteti k izpolnjevanju svojih svetih dolžnosti kot cucki iz cerkve. Če ne bodo hitro naredili, kar jim veleva državniška dolžnost, bodo v Razkrižju ljudje kar sami pripravili zadušnico in z nje v našem skupnem imenu sporočili tole jezno molitev: »K vragu s takimi bogovi! Na veke vekov! Amen!« Celjsko oSmočje Volitve sledile vodam Čeprav se ponekod kljub vročini ne dajo, je v teh pasjih dneh vendarle marsikje zavladalo tudi politično zatišje. Pa tudi na gospodarskem področju, ki mu ponekod že tako posvečajo premalo pozornosti, stvarem marsikje ne strežejo tako, kot bi razmere terjale. Vse preveč je nekega pričakovanja: od vlade, od parlamenta, od tujine ... Na našem območju so te dni že tako visoko temperaturo ponekod dvignile predvsem dve stvari: drobtinice, ki so se od republiškega kruha odtrgale za nekatera naša manj razvita (demografsko ogrožena) območja in pa predvideno trganje regije zaradi volitev. Kakorkoli že nekateri zagotavljajo, da je cel j- ska regija, vsaj taka kot je bila nekoč, mrtva oziroma preživela, se ob posameznih dejanjih, ki kažejo res drugačno prerazporeditev, vendarle pokažejo skupni interesi. Tokrat so se na nove predvidene volilne okraje najostreje odzvali člani konjiške socialdemokratske stranke. Po novem volilnem predlogu bi namreč ta občina sodila v dravsko območje in tako delala družbo tudi Mariboru in Slovenski Bistrici — pa tudi Šmarju. Ob tem v Slovenskih Konjicah pozabljajo, da so predvsem ob vodnih sporih s Celjem mnogi trdili, da ne sodijo v območje Savinje, ampak Drave. Zdaj, ko so jih »volilno« res pridružili Dravi, pa jim spet ni prav. Čud- no je, da se ob tem niso oglasili še nič kaj g/asno v Šmarju. Morda pa zato, ker vedo, da je tako in tako vseeno, kam sodijo — vedno so v krogu nerazvitih. Nič kaj glasnih reakcij tudi ni iz Laškega, ki je drugi ek-strem. To občino so namreč priključili Dolencem. Morda tudi po načelu, da Savinja teče proti Savi. Samo po tej logiki bi lahko tja priključili kar vse obsavinjske občine. Šmarska in laška občina se zaradi teh volilnih premikov še nista resno oglasili, sta pa že precej povzdignili glas zaradi drobtinic, ki sta jih prejeli za svoja demografsko ogrožena območja. Če odštejemo Šentjur, sta pač to občini, ki imata največ takih ob- močij na Celjskem, pa sta tako seveda tudi dodobra izpolnili spisek želja in potreb. Šmarska tembolj, ker je ob tem tudi računala, da bo poravnala »dolg« zaradi težav na novo nasta/o obmejno območje. Pa se je seveda zgodilo tisto, na kar so nekateri sicer že prej opozarjali: da bodo v Ljubljani programe sicer z veseljem sprejemali, teže pa bo, ko bo treba deliti denar. Za take drobtinice so po svoje »krive« tudi občine, ki so poslale resnično dolge spiske potreb in želja. Pri tem povsod niti niso imeli za-trdno zagotovljenega potrebnega lastnega deleža. Kljub vročini in dopustom vse težave ne mirujejo. Pa zato niso odveč opozorila pred črnim septembrom. Nanj kaže računati že zdaj med prostimi dnevi. (k) V neredu red Člani velenjske vlade, morda tudi predsednik IS in člani organov, so si verjetno te dni malo oddahnili. Ne zato, ker jih že nekaj dni ni nihče opozoril na nepravilnosti, ki naj bi jih delali, ker ni nihče napisal nove prijave aH kaj podobnega — oddahnili so si morda zato, ker so videli, da je veliko nereda, kakršnega jim marsikdo očita, tudi na višji ravni. Esde-kajevci so med sprehodom po papirjih raznih republiških organov naleteli na precejšen nered, pa čeprav ti organi pravijo, da je to pač red, kakršnega so lahko imeli. Ob takih pregledih so se stresli tudi ponekod na Celjskem: ne zato. ker bi očitki neposredno leteli tudi nanje, ampak bolj posredno. Tisti, ki so dvomili v to. da je di-rektorovanje Maksa Bas tla v Emu dobra rešitev, so spet porekli: vidite, še več masla ima na glavi kot smo vedeli. Pri tem jih ni niti potolažila izjava prizadetega nekdanjega ministra, da je njegovo ministrstvo delalo stoodstotno in ni nikjer zablokiralo. Kakšno je bilo tisto stoodstotno delo in podobno, pa še n i pojasnil. Precej so se gotovo stresli tudi v Rogatcu, kjer so imeli stoodstotna zagotovila Andreja Levičnika, da bodo letos dobili asfaltno cesto proti Majšperku. To jim je sicer obljubil bolj na strankarski ravni, »ker se je še našlo nekaj denarja«, seveda pa so zdaj lahko v prizadetih krajih pomislili, da tisto »se je našlo«, tudi pomeni, da so delali bolj po domače in se zato lahko ta naložba zatakne. Ne vemo, če jih je novo dejstvo, da smo na slovenskih cestah s tujo posojilno injekcijo spet začeli delati kaj potolažilo. Sicer bodo le spoznali, da se na besede raznih politikov ne gre preveč zanašati. Še posebno, če izzvenijo kot »predvolilni golaž«. Seveda bi lahko vse te preglede poimenovali tudi z »kdo bo koga«, toda stvari so preresne. da bi se lahko z njimi šalili. Res je sicer, da pravimo, da se moramo spet vrniti k domačnosti, ampak tako delo po domače pa le ni koristno, ker nas lahko veliko stane. Kjer se ne ve. kdo pije in kdo plača, tam navadno ves narod gor plača. Mi pa smo že doslej poravnavali preveč odprtih računov, ki so nastajali na najrazličnejše načine, zalo nam je takih igric že dovolj. Pri tem pa raven, na kateri nastajajo, sploh ni pomembna. Še vedno sicer drži pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, verjetno pa le ne bi bilo slabo, če bi se enkrat na takih stvareh, ki nam jih posamezniki in skupine zakuha-vajo, kdo pošteno opekel. Ne pa da eni vedno kuhajo in kuhajo, kuhani in pečeni smo pa mi. Seveda so tudi taki, ki — velja za občinsko in državno raven — pravijo, čemu nam vse te raziskave, čemu vsa ta vtikanja nosu v delo takih organov, saj vse to le razburja ljudi in ustvarja nepotrebno nerazpoloženje in vtis. da se pri nas res vse dela narobe. Saj je mir vendarle vreden več kot morda kak napačno potrošen tolar. Mir za vsako ceno? Kaj hočemo, okusi Slovencev so pač različni. Nekateri si jih izoblikujejo sami, nekaterim jim jih predpisuje stranka. (Kr) Vane Gošnik, podpredsednik republiške skupščine Ekološki problemi so slovenski Prejšnji teden je bila v republiški skupščini končno potrjena garancija za najetje kreditov za izgradnjo čistilnih naprav na blokih šoštanjskih termoelektrarn. Takoj po tistem, ko je dosegla medzborovska komisija pod vodstvom Vaneta Gošnika soglasje, to je bilo v četrtek okoli 13. ure, nas je poklical in se v petek ttacanje< ni posledica našega nagnjenja k vandaliz-mu. Mogoče smo to dediščino naših jamskih prednikov odpravili. Recimo raje, da je to posledica našega vstopa v Evropo 92, ko moramo varčevati s časom in kilometrino. Grafitna umetnost Znano je, da so Velenjčani zelo umetniško nadarjeni, in da imamo svoje predstavnike skoraj v vsaki umetniški zvrsti. Ampak najnovejša umetniška zvrst >pisanje grafi-tov<, je povzročila množično histerijo. Že v času socializma je bilo navdušenje nad grafiti očitno. Demokracija in večja svoboda izražanja pa sta omogočili uveljavitev tudi tistim umetnikom, ki so bili do sedaj zatirani. Seveda se še vedno pojavi kakšen nesramnež, ki mu ta umetniška zvrst ni všeč in jo enostavno prepleska. Ampak grafitni umetniki se ne dajo. In tako je po njihovi zaslugi Velenje proglašeno za najlepše grafitno mesto. PA SMO J A ŽE POZABILI! Res je, kar odvadili smo se že drobne (dodatne?) prijaznosti na naših črpalkah. Če spomin ne vara, se je ta usluga izgubila v gneči ob »sistemu par — nepar«, ko je voznik »moral« biti vesel, da je sploh dobil milostni delež goriva. Res je to nekaj običajnega, pa vseeno si na črpalki v Mozirju zaslužijo pohvalo, resnici na ljubo — ne samo zaradi tega. (foto: jp) GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Nazarje 22 Na podlagi sklepa Zbora delegatov RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnih in kletnih prostorov v Domu gozdarjev, Ljubno 206, v izmeri 184.00 m2 in stoji na pare. št. 51/6, vpisani pri vi. št. 299, k.o. Ljubno. Izklicna cena je 3,572.214,00 SIT po cenilnem zapisniku z dne 11. 6. 1992. Javna dražba bo dne 11. 8. 1992 ob 11. uri v prostorih Doma gozdarjev, Ljubno 206. Za udeležbo na dražbi je potrebno položiti varščino v višini 5% izklicne cene na ŽR razpisovalca št.: 52810-607-36040 ali gotovino neposredno pri komisiji na dan dražbe. Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščenci pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oz. zapisnikom iz sodnega registra. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin, sicer mu varščina zapade. Kupnino bo plačal kupec v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem ki na dražbi ne bodo uspeli, pa vrne. Prodaja se opravi po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak nepremičnine ne bomo upoštevali. Davek na promet nepremičnin, stroške vknjižbe in vse druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Informacije in dogovor o možnosti ogleda po telefonu 063 832-613, interna št. 204. Melanija Stropnik ne avtomate. Ob koncu tedna organiziramo tudi zabavne prireditve. V avgustu nameravamo organizirati tudi Živ žav za otroke in živo glasbo ob večerih. Ob dnevih, ko bo obisk velik, bomo pripravili tudi kakšno presenečenje za obiskovalce. V naslednjem letu načrtujemo izgradnjo tobogana in ureditev okolice. Radi bi kupili tudi reflektorje, s katerimi bi zagotovili primerno razsvetlja- Trgovina SP0RT AS ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENlS. S^UASH, BADM1NT0N Pred kratkim so se pojavile govorice o kužnih boleznih, ki naj bi se širile v bazenih. Te bolezni naj bi bile povezane z begunci, ki imajo letos baje prost vstop. Nam lahko poveste kaj več o tem? O širjenju kužnih bolezni ne vem nič. Ljudje so to gotovo zamenjali z alergijami na sonce in klor, saj se pri tem tudi pojavijo izpuščaji. Te alergije se pojavljajo vsako leto. Res pa je, da so letos zaradi močnejšega sonca dosti pogostejše. Prostega vstopa letos nima nihče, tudi begunci ne. Res je, da sem jih zaprosila za pomoč pri čiščenju, v zameno pa sem ponudila njim in njihovim otrokom prost vstop, vendar ponudbe niso sprejeli. Andreja Drev Kako mladi preživljajo prosti čas? Počitnice so v polnem zamahu in mladi vsak po svoje preživljajo te dneve. Ker je denarja bolj malo, bodo mnogi ta čas izkoristili, za zaslužek kakšnega dodatnega tolarja. Drugi pa za sončenje, kopanje, kino, tenis in še kaj. . . Saša Pokleka, dijakinja: »Takoj po zaključku šolskega leta sem odšla na počitnice k babici. Tam sem preživela 14 dni. Potem sem šla za 10 dni na morje. Sedaj hodim na bazen in včasih igram tudi odbojko. V avgustu pa bom opravljala počitniško delo v TEŠ-u.« Dragica Stropnik, dijakinja: »Čez poletje bom delala na bazenu. Najprej sem hotela delati samo za mesec dni, potem pa mi je delo postalo tako všeč, da sem se odločila, da tu ostanem kar cele počitnice. Ob večerih grem malo v disko, kino ali na kakšno prireditev. Včasih pa s prijateljicami igram odbojko.« Jure Slapnik, osnovnošolec: »Bil sem pri babici za 10 dni, sedaj pa se hodim kopat na bazen ali za Savinjo. S prijatelji grem večkrat igrat košarko, ob večerih pa rad zahajam v kino. Dolgčas je le ob slabem vremenu. Takrat najraje be- rem.« Nedi Islamovič, študent: »Večino časa preživim na bazenu in ob jezeru. Zvečer malo kolesarim ali pa s prijatelji igram poker. Ob slabem vremenu preberem kakšno knjigo in spremljam prenos Olimpijskih iger na televiziji. Prave počitnice se bodo zame pričele šele v avgustu, ko bom šel na morje.« Andreja Drev Zaradi težav z nočnimi izgredi smo najeli tudi nočnega čuvaja, ki skupaj s psom pazi objekt v nočnih urah. Jure Slapnik Nedi Islamovič V sklopu tradicionalnega — letos že 32-tega Flosarskega bala v Ljubnem ob Savinji — sta se organizatorja Turistično društvo ter KS odločila, da v bogat program športno-kulturnih prireditev uvrstita tudi žganje apna. To je pri Jožetu Atelšku iz Savine star običaj ter ohranjanje tradicije, saj se je s tem ukvarjal že stari oče. Poleg tega pa sta Jože in organizatorja Flosarskega bala, ki je potekal pretekli konec tedna menila, da takšnih edinstvenih primerkov ne kaže več zanemarjati. (Nekoč je bilo v dolini preko petdeset apnenc.) Apno se torej žge v apnenci, katere zunanja stran je obložena z lesom. Sledi ji 30 centimetrov nabite prsti, ki ohranja temperaturo. Vse to je obdano še z rženim kamnom, ki se zaradi visokih temperatur ne sme topiti niti pokati. Dvanajst kubikov apnenca še dodatno pokrijejo z i lovko. Pri žganju apna Jože porabi 60 metrov drv, 14 kubikov kamna ter pet celih dni, proizvede pa 12 ton živega apna. Največ ga pri gradnji hiše porabi kar sam, nekaj pa ga tudi proda, za vsaj delno pokritje stroškov. Mija M. Pečnik Foto: (jp) Mte-isjfc. Saša Pokleka Dragica Stropnik Plavanje Medalje za zaključek Z državnim prvenstvom za pionirje, ki je bilo prejšnji teden v Kranju, se je končala plavalna sezona 91/92. V konkurenci 14 klubov je tekmovalo tudi deset velenjskih"plavalcev, ki so si to pravico priborili v predtekmova-njih. Največji uspeh je dosegel Sašo Dobelšek, ki je osvojil bronasti medalji . i00 in 200 m prsno, bronasta pa je bila tudi štafeta 4 x 100 m mešano. Sašo Dobelšek je bil 3. na 100 in 200 m prsno (1:21,02, 2:54,25), 9. na 200 m mešano (2.44,35), 400 m mešano (5:52,94) in 200 m delfin (3:10,72); Andraž Valcl 4. na 100 m delfin (1:14,08), 5. na 200 m kravi (2:20,85), 400 m kravi (4:54,02), 100 m hrbtno (1:14,84), 200 m hrbtno (2:38,97) in 8. na 100 m kravi (1:06,15): Ajda Valcl 4. na 100 m hrbtno (1:18,46). 5. na 200 m hrbtno (2:49,08), 8. na 200 m prsno (3:13,15) in 9. na 200 m mešano (2:50,29); štafeta 4 x 100 m mešano je bila 3. (5:05,98), štafeta 4x100 m kravi (4:31,63) in 5. na 4 x 200 m kravi (9:48,40). V štafetah so plavali Andraž Valcl, Sašo Dobelšek, Mario Petras, Jure Majhen in Jure Primožič V mlajšem letniku te konkurence je bila Ajda Valcl dvakrat prva, trikrat druga in enkrat tretja, Andraž Valcl enkrat prvi, petkrat drugi. Majda Udovičič pa dvakrat četrta. Med deset najboljših sta se uvrstila še Laura Kropušek in Mario Petras. Vse te odlične uvrstitve napovedujejo v prihodnji lekmovalni sezoni še boljše rezultate. Marko Primožič Košarka V finalu Šoštanjčani in Mozirjani TVD Partizan Mozirje je tudi letos organiziral letno košarkarsko ligo v kateri je nastopilo deset ekip. Brez poraza je v devetih kolih zmagala šo-štanjska Rekreacija, drugi je bil Partizan Mozirje s 14 točkami, tretje Nazarje 12 in četrti Gornji Grad 10. V soboto so že odigrali play off, v katerem je Rekreacija premagala Gornji Grad, Mozirje pa Nazarje. Finalni tekmi za prvo in tretje mesto bosta to soboto, mali finale se bo pričel ob 18.30, veliki pa ob 20. uri, vse na igrišču v prijetnem okolju ob Savinji v Mozirju. V rednem delu je bil s 175 koši -najboljši strelec Mlinšek (Rekreacija), Matjaž (Mozirje) je bil s 156 drugi, Kugonič (Rekreacija) pa s 126 tretji. Janez Janko w Žganje apna Smučarski skoki Kopušar nepremagljiv Med športne prireditve ob letošnjem flosarskem balu na Ljubnem je sodila tudi zanimiva tekma v smučarskih skokih na tamkajšnji plastični skakalnici. Nastopilo je 29 skakalcev iz šestih klubov (Ilirija, Tržič, Unior, Zbelovo, Rateče, Velenje in Ljubno). Tekmo so popestrili z novim sistemom na izločanje med pari, ki so jih določili po rezultatih prve serije. Prepričljivo je zmagal domačin Robi Kapušar, ki se je na domači skakalnici izkazal z zanesljivo serijo najdaljših skokov. V skoku za 7. mesto je bil Lazar (Ilirija) s 33 m boljši od Groharja (Ljubno) z 32,5 m; Lesnik (Ilirija) je bil za 5. mesto s 34 m boljši od Černivca (Tržič), ki je skočil 33,5 m; tretje mesto si je s 34 m priskočil Miklavžina (Velenje), bil je boljši od Eržena (Tržič), ki je dosegel 33 m; v odločilnem skoku za prvo mesto pa je Kopušar (Ljubno) skočil 37,5 m, drugo mesto pa je pripadlo Jereletu (Velenje) s 35,5 metra. Člani domačega smučarsko skakalnega kluba bodo veliko tekmo pripravili še septembra. (jp) Odbojka Topolščanke prve, Velenjčani drugi Že mnogo let je odbojka sestavni in nepogrešljivi del športnih prireditev ob flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji. Na letošnjem turnirju je nastopilo šest moških ekip in štiri ženske. Pri fantih je prva ekipa Šempetra v finalu po hudem boju premagala OD Velenje z 2:1, pri dekletih pa so se Topolčanke z zmago vsaj delno oddolžile Lju-benkam za dva zadnja poraza. Rezultati — fantje: Topolšica:Velenje 1:2, Šempeter LŠempeter veterani 2:0, Šempeter veterani:Braslovče 0:2, Ljubno:Velenje 0 2 Braslovče:Šempeter I 1:2, Ljubno:Topolšica 0:2, v odločilni tekmi je Šempeter I po hudem boju premagal Velenje z 2:1 (14, —9, 14); dekleta: Ljubno: Braslovče 2:0, Topolšica:Prevalje 2:0, Braslovče:Pre-valje 1:2 in v finalu Ljubno Topolšica 0:2 ( — 10, —13), tretje so bile Prevalje in četrte Braslovče. (jp) Šoštanjski bazen v zasebnih rokah Na prenovljenem športnem igrišču so ljubitelji odbojke prišli na račun Šahovske novice Od 17. do 27. julija je bilo v Radovljici državno prvenstvo za mladince, na katerem je nastopil tudi Peter Voglar. Med 55 nastopajočimi je osvojil 25. mesto. Prav tako v Radovljici je bil v nedeljo, 2. avgusta, še 19. mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev praznika občine Radovljica. Med 12 ekipami v drugi skupini je moštvo ŠŠD osvojilo drugo mesto s 16 točkami. Zmagala je ekipa Tomo Zupan iz Kranja (17), tretja pa je bila Zavarovalnica Ljubljana (16). Andrej Novak -ANKETA- Letos sta bazen v Šoštanju najela Melanija Stropnik in Andrej Rot. Poskrbela sta že za prve spremembe. Izboljšana je gostinska ponudba, uvedli so nov odpiralni čas, poskrbljeno je tudi za zabavo. O spremembah in novostih, ki so jih že uvedli oziroma jih še nameravajo, smo se pogovarjali z Melanijo Stropnikovo. Za koliko časa ste bazen najeli in koliko znaša najemnina? Bazen smo najeli za leto dni, dogovarjamo pa se še za naprej. Najemnina za to leto znaša 32 tisoč DEM. Do sedaj se vložen denar še ni obrestoval. Vzrok temu je grdo vreme v mesecu juliju in prvi polovici junija, ki je povzročilo, da obisk ni bil pričakovan. In kakšne so novosti v ponudbi? vo za nočno kopanje, vendar ne vemo, če bodo finančne možnosti to dopuščale. Kako pa je poskrbljeno za čistočo vode in varnost kopalcev? Voda vseskozi kroži in se čisti s filtrom, bakterije pa se uničujejo s klorom. Za analizo vode skrbi krajevna skupnost, ki vsaka dva dni vzorce pošilja na pregled v Celje. Vsi naši obiskovalci so z nakupom karte avtomatsko zavarovani pri zavarovalnici Maribor. In sicer: primer smrti do 500 tisoč SIT, invalidnost do 1 milijon SIT, odgovornost za osebe do 50 tisoč SIT in odgovornost za stvari do 150 tisoč SIT. Nekaj sprememb smo že naredili, čeprav zaradi časovne stiske ni šlo vse po načrtih. Očistili smo bazen in okolico, uredili omarice za kopalnice, izboljšali smo gostinsko ponudbo in kupili igral- Za varnost kopalcev skrbijo reševalci. V dnevih, ko ni prevelike gneče, imamo enega reševalca. Takrat, ko je obisk največji, pa štiri. Pred kratkim smo imeli prvo nezgodo, vendar so naši reševalci pravočasno posredovali in preprečili najhujše. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi obiskovalcem in dr. Lazarju za njihovo pomoč. KOZMETIČNI NASVETI OVEN od 21. marca do 21. aprila Spoprijeli se boste z nalogo, ki se je že vnaprej bojite. To pa zato, lcer zadnje čase nimate prave sreče pri navezovanju stikov z ljudmi, vedno pa vam tudi zmanjka časa. Še dobro, da se počutite spočite in nič kaj utrujene, k čemur je veliko pripomoglo lenarjenje v minulih dnen. Občutek odrinjenosti in neopazenosti vas bo počasi minil saj boste v sredini drugega tedna že dosegali prve rezultate, ki vam bodo vlili nekaj samozavesti. BIK od 22. aprila do 20. maja Razen nekaj več denarja vam ne bo manjkalo nič. Čeprav niste gojili prav velikih pričakovanj do dogodkov v naslednjih dneh in vse prepuščate naključjem, bodo ta zelo dobra. In hkrati zabavna. Nova poznanstva se bodo vrstila, spoznali pa boste, da ste včasih že preveč ujeti v tokove življenja, ki vam jih zarisujejo drugi. Nic čudnega ne bo, če boste po tihem postali upornik do ustaljenih družbenih norm, pa še zabavali se boste ob tem. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Vročina v preteklih dneh vas je pošteno zdelala, minila vas je celo volja do osvajanja. Prve nove moči boste dobili že v soboto, ko vam bo kri pričela teči hitreje, ker boste spoznali zanimivo osebo. Pravi izziv za preverjanje samega sebe boste našli v njej, hkrati pa se boste želeli potrditi. Veliko časa boste presedeli pred ogledalom, ponavadi še kar zadovoljni s svojo zunanjostjo. Nekaj sprememb v prehrani in pivskih navadah pa ne bi škodilo ne vašemu izgledu, ne vašemu počutju. RAK od 22. junija do 22. julija Včasih vas zanese in radi poveste veliko več, kot drži. K temu še dodatno pripomore vasa samoljubnost in bujna fanta-zija? ki vam zadnje čase pošteno cveti. Prepričani vase in v svoje početje ne boste opazili, da vas bodo nekateri spregledali in se vam zato smejali za hrbtom. Slutili sicer boste, le iz svoje kože še nekaj časa ne boste mogli, saj vam ravno sanjarjenje pomaga prenašati včasih puste, vroče dneve. Vročina vam bo ugajala, vaš izgled tudi, pogled v denarnico pa bo ta teden bolj žalosten. LEV od 23. julija do 23. avgusta Iskali boste senco in samoto, saj zadnje čase ne počnete več drugega, kot da iščete napake pri ljudeh, s katerimi živite. Čeprav se težko kontrolirate, se boste prisilili k temu, saj postajate že prava tečnoba. Nepriljubljeni pa nikoli niste bili radi. V ljubezni lahko pričakujete nekaj mučnih trenutkov, sploh boste poskušali čim manj misliti na to čustvo. Če pa že boste, bodo razmišljanja prej nerealna, kot realna. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Počasi se vam vse obrača na bolje, k temu pa veliko pripomore vaš lepši pogled na svet, saj ste spočiti in nič kaj nasajeni. Nasmejali se boste celo tistim, ki jih ne vidite preveč radi, zna pa se zgoditi, da boste našli skupni jezik z nekoč vam zelo nevšečno osebo. Prijatelj vas bo poskusal pregovoriti, da se odločite za dokaj tvegano naložbo. Naj le poslcuša, vi pa previdno s svojimi prihranki, ki kar prehitro kopnijo. TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra V času, ko bo vladal Lev, se boste prerodih. Čeprav rahlo nespočiti boste polni pozitivne energije, ki jo boste prav ča-rovniško usmerjali na prave konce. Tudi družabno življenje bo postalo bolj pestro in živahno, zato tudi prevelike potrebe po intenzivnem počitku ne boste več občutili. Tisti, ki morate v službi delati timsko, se boste v naslednjih dneh tudi na delovnem mestu dobro počutili, veliko šalili in si delali dneve kar se da prijetne. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Kar nekajkrat se boste v naslednjih dneh vprašali, komu koristi vaša zagnanost in naprezanje. Vam očitno ne, saj se ne počutite več najbolje, zato se boste spet zaprli vase in iskali samoto, ki zna biti v tem trenutku zelo naporna. Verjetno boste vsaj za nekaj dni spremenili bivališče, plane pa vam lahko poruši nepričakovana in dokaj neprijetna novica, ki vam jo do posredovala neka uradna oseba. Ob vsem tem se kaj lahko zgodi, da boste nekaj dni prisiljeni pešačiti. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Dobrega razpoloženja in tudi počutja vam v naslednjih dneh ne bo mogel skaliti prav nihče. Partner se bo včasih trudil, celo upravičeno, pa mu ne boste pustili blizu. Zaposleni boste s stvarmi, ki vam predstavljajo cisto veselje in nobene muke. To bo nekatere sicer motilo, vas pa najmanj. Tudi denarja bo za spremembo dovolj, da boste lahko uresničili še kako osebno zeljo. Po nepoterbnem ne povzročajte preveč ljubosumja pri partnerju, saj ste že okusili njegove ljubosumne izpade. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Po nekaj zelo mirnih in uspešnih dnevih se boste morali pričeti ukvarjati z očitki na račun vašega dela in početja, ki vas bodo najprej prizadeli in užalostili, potem pa tako razjezili, da boste postali silovit bojevnik. In to brez dlake na vašem včasih hudo bičaiočem jeziku. Neverjetno, po hudem izbruhu boste ugotovili, da se bolje počutite, vendar ie za nekaj časa. S partnerjem bosta imela vsak svoje skrbi, zato bosta malo časa posvečala vajini bodočnosti. Ta pa je precej meglena. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Zbegani boste, kot že dol Igo ne. Potrebovali boste veliko zaupanja vase in v vaše sposobnosti, saj se pričenjajo naporni dnevi za vašo psiho. To zna privpsti tudi do sprememb na ljubezenskem področju, ki bodo hitro minljive, torej nič resnega. Kaj lahko se vam zgodi, da se boste znašli na zatožni klopi, kako se bo stvar razpletla, pa je odvisno predvsem od vaših živcev. Prebavne motnje boao posledica vsega tega in bodo le s težavo minile. RIBI od 19. februarja do 20. marca Ko boste dosegli cilj, se vam bo zdelo vse na moč enostavno, čeprav stepo nepotrebnem izgubili kar nekaj živcev. Neverjetno voljo do dela boste porabili na pravem mestu, to bodo opazili tudi tisti, ki tega nočejo. Tu in tam se boste še vedno najbolje počutili v zavetju vašega sanjskega sveta, čeprav vam je vedno bolj jasno, da bi lahko vse, o čemer sanjate postalo resničnost. Bojite pa se ljudi, ki se vam jih sploh ni treba bati. Morda bo nasprotna stran le zbrala dovolj poguma in vam olajšala pot. Bodimo vedno urejeni dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837 Vsakdo med nami si želi, da bi bil videti čim lepši in negovan. Zato sem se odločila, da vam danes napišem nekaj osnovnih, vendar pomembnih napotkov. Kot prvo je zelo pomembno jutranje tuširanje, saj vam bo že nekaj minut dobro delo in vam dalo energijo za nov delovni dan. Ce imate slabo cirkulacijo krvi, se tuširajte z mlačno vodo, na koncu pa se od stopal do trebuha osvežite s hladno vodo. Imate morda težave s hrbtenico? Potem si spustite val vroče vode po hrbtu, od časa do časa pa si privoščite kakšno masažo. Lahko se tudi sami drgnete z grobo rokavico iz naravnih vlaken. Tako boste preprečili zadebelitve na določenih delih kožne površine. Še posebno nego posvetite hrbtu in ramenom, zaradi pojava drobnih mozoljč-kov. NEGA TELESA: Čvrsto telo in gladka koža je lahko ponos vsake ženske, če vsakodnevno izvaja gimnasti-čne vaje in uporablja hidra-tantne kreme ali mleko. Tako boste tudi preprečili izgubo vlage v telesu. Vsekakor pa je pri tem najpomembneje uživanje tekočin (voda, mineralna voda, nesladkani čaji). Povdariti moram, da po 25. letu ali po porodu uporabljate hranljive kreme (npr. s kakavovim maslom, vitaminom E, kolagenske kreme ...) Veliko nege pa posvetite dekolteju, rokam in notranji strani nog. Enkrat na teden pa s pilingom odstranite nečiste in mrtve celice s kože. Prijetno je, če se ves dan počutite sveže in čiste. Pri tem je zelo pomembno, da si izberete pravilen deodo-rant. Najbolje takšnega, ki vsebuje antibakterijske snovi, ki nevtralizirajo neprijeten vonj telesa in astringen- se (to so elementi, ki zapirajo pore in upočasnjujejo znojenje). Zelo primerni so za občutljivo kožo, saj niso parfumirani in ne vsebujejo alkohola. Priporočam vam, da se vsaj v poletnem času redno depilirate. Deodorant si nanesite vedno na suho kožo, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do vnetij. Za lepe lase vam priporočam, da si izberete kvaliteten šampon, ki preprečuje izsušitev las in ustvarja zaščitni sloj. Od časa do časa si le privoščite kakšno oblogo. Če nimate najboljše kvalitete las, se izogibajte utrjevalcem, kajti le-ti bi jih še dodatno poškodovali. Za prve hladnejše dni m Ob dnevih, ki jih preživljamo zadnje čase, človek skoraj ne ve več, kaj bi dal nase, da mu le ne bi bilo vroče. Tudi na modo ob takih trenutkih včasih pozabimo, čeprav so letošnje smernice, ki so zapovedovale veliko naravnih, lahkih in prav za vroče dni primernih materialov, tudi v pasje vročih dneh »ta pravi«. Vendar že sedaj vsi vemo, da se bo vreme slej kot prej spremenilo, da bo treba poseči po toplejših in manj razgaljujočih modelih. V svetu visoke mode so smernice za jesen že znane, prav revolucionarnih sprememb pa ne bo. Najprej bomo potrebovali kaj toplejšega za večerne sprehode ali izhode. Veliko spomladanskih modelov bo prišlo prav tudi za te priložnosti, saj, kot smo že rekli, velikih sprememb v linijah in modelih ni. Le barve postajajo bolj umirjene, pravi hit je- seni pa bodo vijolični in rožnati odtenki. In veliko peščenih barv, tja do rumene, v teh odtenkih narejeni modeli pa bodo tudi v jesenskih dneh spominjali na tako imenovan Afro-look, zato lahko med materiali sežete tudi po napi. Kostimi ostajajo prijeti, povdarjajoč linijo in postavo; velikokrat se zgornji deli zapirajo kar z zadrgami, kar poznamo že nekaj časa. Razgaljeni dekolteji ostajajo, vsaj, dokler ne nastopi pravi mraz. Ob vratu se zaključujejo enostavno, manj je velikih ovratnikov, dovolj bo le preprosta obroba. Izzivalnost in originalnost lahko dosežete že z izbiro prave barve, ki pristaja vaši polti in pojavi. Če je krilo daljše, midi torej, so obvezni visoki razporki, še vedno ostajajo aktualne pro- sojne tkanine, ki jih lahko kombiniramo ravno ob takih modelih,.. Prav zaradi tega, ker je naše delo enako pomembno na preventivnem področju in ker se pri delu v ambulanti često srečujem z dekleti in ženami, ki ne vedo za ustreznost posamezne metode za zaščito pred nezaželeno nosečnostjo, sem se odločila napisati bistvene prednosti in pomanjkljivosti za posamezno izmed njih. O najustreznejši metodi pa se mora dekle ali žena posvetovati in odločiti skupaj s svojim ginekologom. Uporaba posamezne vrste kontracepcijske metode je pogojena s starostjo, odvisna od zdravja oz. spremljajočih bolezni in jemanja zdravil, tudi od tega ali je žena že rodila ali ne, od števila partnerjev, pogostosti koitusa, med drugim tudi od izobrazbe in nenazadnje vere. Za vsako dekle naj velja priporočilo, ko začne s spolnimi odnosi je potreben tudi pregled pri ginekologu in posvet za zaščito. Živimo v obdobju, ko se AIDS širi tudi v naših krajih in ginekologi smo tisti, ki vselej opozarjamo na prevencijo pred okužbo z uporabo barierne metode (kondom) in izbiro stalnega, enega partnerja. Osnovno načelo sodobne perinatologi-je je pravica vsakega novorojenčka, da se rodi telesno, duševno in emocionalno zdrav. To lahko zagotovimo samo s planiranjem rojstva. Pri nas je planiranje rojstev, pravica in dolžnost staršev, ki imajo za izpolnjevanje želje po potomstvu na voljo različne metode za regulacijo fertilnosti. Neplanirano nosečnost lahko preprečimo s preprečevanjem zanositve — kontracep-cijo ali s prekinitvijo nosečnosti — abortusom. KONTRACEPCIJA Idealnega kontracipiensa, ki bi bil učinkovit, neškodljiv, sprejemljiv za večino partnerjev in poceni še nimamo. Skoraj vsi kontracipiensi so pripravljeni za žene. Moški lahko uporablja le kondom, prekinjen spolni akt ali se lahko sterilizirajo. Obstaja hormonska kon-tracepcija, intrauterina kon-tracepcija, mehanični ali kemični kontracipiensi, naravne metode zaščite in sterilizacija. Na tabeli je prikazana učinkovitost posameznih kontracepcijskih sredstev oz. metod, kot število nosečnosti na 100 žena v enem letu: hormonska kontracepcija (tabletke) 0,2 intrauterini vložek (spirala) 5 kondom 15 kondom + spermicidi 5 diafragma + spermicidi 12 spermicidi 20 prekinjen odnos 20 sigurni dnevi 40 sterilizacija moškega 0,1 sterilizacija žene 0,04 brez kontracepcije 80 Brez zaščite v enem letu zanosi 80% zdravih žena. Štetje plodnih in neplodnih dni ter prekinjen spolni odnos, kakor tudi uporaba samih spermicidov ima manjši pomen za zaščito pred nezaželeno .nosečnostjo, (se nadaljuje) Levak-Hozjan Sonja dr. med. spec. ginekologije in porodništva UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Slovenski prazniki Med krožki Univerza za tretje življenjsko obdobje je zanimiv krožek o slovenskih praznikih. Posvečamo se zlasti praznikom, ki tonejo v pozabo, pa bi jih radi ohranili in poskušali oživiti za naše potomce kot zgodovinsko dediščino. Zbrala se nas je manjša skupina. Dobivamo se enkrat tedensko in sproti obravnavamo praznike tistih dni. Zanimivo je to, ker smo iz raznih okoliških krajev in s tem spoznavamo šege in navade iz širše okolice Velenja. Ob nekaterih priložnostih si privoščimo v zvezi s katerim od praznikov tudi kaj šaljivega. To še zlasti velja za pustni čas, L april in še nekatere druge praznike, ki dokazujejo, da so se znali Slovenci nekoč kljub trdemu življenju tudi poveseliti. Krožek nas bogati, razvedruje in razveseljuje, prepričani pa smo tudi, da opravljamo koristno delo. Pozabi trgamo marsikaj zanimivega, marsikaj kar utrjuje slovensko identiteto. Novi upokojenci, katerim so všeč stari običaji in seveda prijetna družba, pridite med nas. Vida J. Mati je sežgala novorojenčka Prebrala sem članek »Mati je sežgala novorojenčka«. Hudo me je pretreslo dejanje matere, če jo tako sploh lahko imenujem. Precej zamerim novinarju, ki je to napisal. Imam občutek, da se mu ta ženska smili, ker jo je pač določena psihična situacija pripeljala do takega dejanja. Če je ta ženska imela moža in otroke, ji verjetno materinstvo ni bilo neznano. Pustiti nemočnega dojenčka 3 dni v škatli, potem pa ga sežgati je zame največji zločin. A za zakon sigurno ne. 3 mesece do 3 let kazni za tako dejanje je zelo blaga oblika kaznovanja. Vem, da ima marsikatero mlado dekle ali ženska zelo hude psihične težave med nosečnostjo in po porodu (huda finančna stiska, mladoletnost, posilstvo . ..), a kljub temu mislim, da detomor ni rešitev oziroma je podel odnos do nebogljenega bitja. Detomo-rov je vedno več, a sodišča so vedno bolj usmiljena pri izrekih kazni za taka neodgovorna dejanja. Mučiti, ubijati dojenčke, male otroke, stare ljudi in uboge živali, so huda dejanja. Sodišče bi se moralo malo zamisliti nad kršitelji takih dejanj in jim izreči najstrožje kazni. M. Lednik Kopalnico ima Naš čas je 30. 7. 1992 objavil razgovor novinarke Milene Kr-stič-Planinc s predsednikom IS SO Velenje in predsednikom KS Staro Velenje. Na vprašanje novinarke, zakaj da IS ne odgovori na delegatska vprašanja in pobude delegatov ZELENIH VELENJA pa je predsednik IS SO Velenje Franjo Bartolac odgovoril, da trditev ni resnična. Potem navaja kdo in kdaj je dal odgovore, v zaključku pa v kontekstu obtožuje ZELENE VELENJA, da skušajo ustaviti prenovo Starega Velenja. ZELENI VELENJA smo 3. decembra 1991 postavili vrsto zelo preciznih vprašanj glede prenove Starega Velenja in pobudo, da predsednik odbora za prenovo g. Franc Sever delegatom SO Velenje natančno poroča o poteku obnove in ob priliki spremembe ZN Staro Velenje utemelji potrebo po spremembi tega akta. Pobuda se kljub znanim govornim sposobnostim g. Sever-ja ni uresničila, delegati, (tudi Zelenih) pa smo spremembo odloka podprli. V postopku spremembe smo posredovali le toliko, da smo zagotovili zakonitost postopka (razgrnitev akta v javnosti) spremembe. Očitno pa so krajani Starega Velenja zelo zadovoljni s prenovo, kajti na javni razgrnitvi ni bilo nobenih pripomb. Če predsednik IS SO Velenje to dejstvo imenuje trud za ustavitev obnove, je to pač njegov problem in problem njegovega razumevanja pravne države. Kar se pa tiče odgovorov na delegatska vprašanja bi se s jredsednikom IS celo lahko strinjal, a kaj, ko si v istem tekstu sam skoči v hrbet s trditvijo, da bo zaključno poročilo prišlo s skupščino letos oktobra. Upati torej smemo, da bomo celovitega poročila vendarle deležni, čeprav ga delegati ZELENIH VELENJA zahtevamo TAKOJ! Čenčarije g. Franca Severja, kot »odgovor« na delegatsko pobudo ZELENIH VELENJA, smo Zeleni dali v fascikel z naslovom »zmerjanje ZELENIH« in me je sram, da so skupščinske službe takšen »odgovor« posredovale naprej. Na tem mestu ga ne maram obnavljati, dvomim namreč, da si je tisto čvekarijo izmislil sam g. Sever. Odgovor pa, ki gaje 3. februarja 1992 podpisal g. Viktor Robnik, je precej zavajajoč in zato delegati Zelenih vztrajamo iz seje na sejo ter zahtevamo korektno poročilo o obnovi Starega Velenja, predvsem v smislu trošenja sredstev davkoplačevalcev. 3. februarja 1992 je g. Viktor Robnik poslal odgovor, kjer v prvem stavku pove, da se obnova objekta Stari trg 26 v Starem Velenju ni financirala iz proračuna. Pri tem pa se mu ni zdelo vredno povedati, od kod se financira!? Potem rahlo vstopi v zgodovino, nam še pove, da je bil najboljši izvajalec izbran na podlagi razpisa in da je med Gradisom Celje, Vegradom Velenje, Veko Velenje in Plutonom Prebold, bil izbran kot najboljši ponudnik Pluton d.o.o. Na koncu nam je posredoval predračunsko vrednost obnove, ki jo je pripravil Zavod za urbanizem Velenje in ki je znašala 1. decembra 1991 19.002.828,00 slovenskih tolarjev. V odgovoru je še zatrdil, da je bilo do sedaj (.3. 2. 1992) porabljenih 14.427.083,80 SIT. Od kje se je ta denar črpal, smo bili delegati SO Velenje seznanjeni 6. julija 1992, ko je izšel Skupščinski delegat št. 110, v katerem je tudi poročilo o delovanju upravnih organov SO Velenje za leto 1991. Tam je zapisano, da se je iz amortizacije stanovanjskega gospodarstva nateklo v Sekretariat za javne gospoda-ske zadeve 48.919.764,10 SIT. V rubriki PORABA AMORTIZACIJE - realizacija 1. L—31. 12. 1991, je najti podatek, da je bilo porabljenih 47.987.516,30 SIT. Od tega je bil objekt Stari trg 26 deležen posebne pozornosti, saj je v razrezu odhodkov naveden dvakrat. Prvič: adaptacija Stari trg 26 — 13.401.716,60 SIT in drugič: san. objekta Stari trg 26 - 15,982.846,50 SIT. Torej je g. Robnik v letu 1991 podpisoval dela za san. (sanacijo?) in adaptacijo objekta Stari trg 26 v skupni vrednosti 29.330.562,90 SIT. K temu lahko mirno prištejemo še del stroškov za nadzor, ki ga je opravljal Zavod za urbanizem Velenje in za katerega je bilo odrinjenih 683.189.40, SIT. Torej je bilo v letu 1991 namenjenih za obnovo objekta Stari trg 26, Staro Velenje krepko čez polovico sredstev amortizacije, čeprav so bila iz tega naslova dodeljena sredstva za obnovo 19. (devetnajsti) objektov v lasti občine v letu 1991. G. Viktor Robnik pa očitno 3. februarja 1992 še ni vedel, kaj vse je v letu 1991 podpisal. Kako bi se drugače lahko pri odgovarjanju na delegatsko vprašanje ZELENIH VELENJA zmotil za celih 14.903.479,10 SIT?? To je torej samo objekt Stari trg 26. Poleg tega je šlo direktno iz proračuna še 210.000,00 SIT za obnovo pločnika ter po sklepu »Se-verjevega« odbora iz sklada solidarnosti še 700.000,00 SIT za adaptacijo objekta Stari trg 15 Staro Velenje. Ob jamranju g. Franca Severja, da so kot KS lani dobili samo 200 tisoč za pločnik pa naslednje. Glede pločnika seje g. Sever zmotil za 10 tisoč v minus. Poleg tega je ta KS, kot vse druge, dobila za delovanje v letu 1991 38.000,00 SIT rednih dotacij. Staremu Velenju pa iz kolektivne komunalne rabe lahko v letu 1991 pripišemo tudi 2.986.848,60 SIT za, kot piše v gradivu, pločnik ob Partizanski cesti (nadaljevanje mimo Gorenja). Kdo bedi nad prenavljanjem in »štriha-njem« nove ceste, sodi v drugo zgodbo. V tej pa naj zapišem še čestitke g. Francu Severju, kajti uspelo mu je, kot sam pravi, izbrati takšen team, da ima zagotovljen tekoči pritok sredstev davkoplačevalcev občine Velenje v svojo KS. Zasluge IS SO Velenje so pri obnovi Starega Velenja minimalne, večina teh gre predvsem g. Francu Severju, saj mu je team tudi v letošnjem proračunu zagotovil 8.000.000,00 SIT za urejanje javnih mestnih površin v Starem Velenju in jih 7,000.000,00 SIT že izplačal. Trdno sem prepričan, da je treba mojstre, kot je g. Franc Sever še naprej intenzivno podpirati, zato bom, kot član občinske komisije za priznanja in odlikovanja na vse pretege podprl dodelitev Zlatega grba občine Velenje sedanjemu predsedniku KS Staro Velenje. G. Viktorja Robnika pa pozivam, da javno objavi spisek oseb, ki bodo dobile stanovanja v objektu Stari trg 26, po kakšnih kriterijih jim (je) bo ta stanovanja dodelil, koliko kvadratnih-metrov komu in kolikšna sredstva so bila vložena v katero stanovanje? Predvsem v kopalnice! Peter Rezman delegat ZELENIH VELENJA v DPZ SO Velenje Potičke v peskovniku g. Atelška Čisto vseeno mi je, če g. Atelšek (prvak občinske LDS, ki je na volitvah v republiško skupščini leta 1990 sicer nastopal na listi socialistične stranke) moja prizadevanja za sanacijo Termoelektrarne Šoštanj imenuje in-trigantstvo in spletkarstvo.. Pomembno je, da se je sanacija s sprejemom zakona o jamstvu republike Slovenije končno premaknila z mrtve točke. Toda na neresnice, ki jih razširja g. Atelšek je vendarle potrebno jasno pokazati s prstom. Zakon, ki sem ga z dvema »zelenima« poslancema vložil v republiško skupščino je predvideval jamstva za TEŠ, HE Vrhovo in kogeneracijske projekte. Zato mi ni jasno, odkod Atelšku trditev, da je »sam predlagal, da se zago- tovijo jamstva za dokončanje del na HE Vrhovo.« To je čista neresnica oz. izmišljotina. Prav tako je iz trte izvita trditev, da je »Gošnikov predlog predvideval tudi velike zneske za obnovljive vire energije, kjer komitenti niti približno niso znani in je projekt popolnoma nedefiniran.« Da je trditev izmišljena, sta spoznala tudi vlada in njegov zbor, ki sta moj predlog sprejela. Res pa je, da bi bil zakon sprejet mnogo prej, če ne bi poslanec Atelšek v zboru občin vložil amandmaje, ki mu jih je napisal minister Avberšek, in z njimi zahteval tudi jamstvo za Jedrsko elektrarno Krško in 130 milijonov DEM (namesto 70) jamstva za TEŠ. O NEK je bolje molčati, saj preprosto ni mogoče razumeti, zakaj je Atelšek zaviral sprejetje zakona (in s tem jamstva za TEŠ) s predlogom, ki s Šaleško dolino nima nobene zveze. Bolj pomembna je njegova trditev, da so amandmaji, ki jih je »on« vložil »šli v smer pravilnega ovrednotenja projekta« in da »garancija - 70 milijonov DEM, ki jo je predlagal g. Gošnik naj bi po zatrjevanju vlade ne bila dovolj za celovito pokritje sanacije TEŠ, zato je bilo logično, da sem podprl višji znesek garancije 130 milijonov DEM, ki zagotavlja resen in odgovoren pristop. Razlika je torej bila, da je g. Gošnik pavšalno ocenil 70 mio DEM za pravi znesek, medtem ko sem sam zagovarjal izračun vlade, ki predvideva 130 mio DEM«. Te Atelškove trditve je potrebno obravnavati z vso resnostjo, zato k dejstvom! TEŠ so kot investitor 17. 4. 1991 objavile razpis za opremo odžvepljevalne naprave na bloku IV. Predračunska vrednost investicije je bila ocenjena na 117 milijon DEM. Ta podatek je bil objavljen tudi v prilogi Skupščinskega delegata št. 107 dne 16. 3. 1992. Vlada ni nikoli sprejela drugačne ocene, prav tako ni drugače javno in z dokumenti vrednosti ocenil sam investitor. Če Atelšek trdi, da so njegova razmišljanja tudi vladna, potem je potrebno jasno povedati, da so to hudo resne netočnosti, ki jih pripisuje slovenski vladi in jo s tem spravlja v zelo neroden položaj. Moja ocena torej ni bila pavšalna ocena, temveč je bil to »resen in odgovoren« pristop poslanca Vaneta Gošnika, pristop, ki temelji na uradnih dokumentih in ne na meglenih ocenah. Morda se je tako počelo v časih AFŽ, toda ti so verjetno za vedno minili. To so nesporna dejstva, ki jih Atelšek očitno ne pozna. Zato še vedno ne vem, kaj se je s predračunsko vrednostjo objekta zgodilo potem, ko je postal minister za energetiko g. Avberšek. Doslej je znano le nesporno dejstvo, da seje v glavi g. Avberška (ne v vladi!!!) predračunska vrednost na mah (brez spremembe investicijskega načrta) povečala s 117 milijonov na 150 milijonov DEM. Prepričan sem, da nam bo ozadje uspelo odkriti in z njim bomo seveda takoj seznanili tudi javnost. Toda najbolj pomembno je vendarle dejstvo, da je bil »zeleni« zakon 30. julija končno vendarle sprejet tudi v zboru občin in da se sanacija IV. bloka TEŠ lahko prične. Žal mi je, da je poslanec Atelšek pri tem sodeloval le tako, da je zakon napadel z amandmaji, ki jih je napisal minister Avberšek in ki jih sam očitno še danes ne razume. Žal mi je tudi dejstva, da je s tem početjem učinkovito zavrl sprejetje zakona, svojo poslansko funkcijo pa zamenjal za vlogo kurirja g. Avberšku. No, vseeno ga razumem: to je pač lastnost vojaka, revolucije, ki ima svoje korenine nedvomno v »slavnem« obdobju AFŽ. Na to zanimivo (kurirsko) lastnost lepo kaže tudi Atelškov napad na urbanističnega inšpektorja g. Petroviča. To je namreč eden redkih občinskih inšpektorjev, ki je zaradi pritiskov občinskih delegatov vendarle pričel delati po zakonu. Ribe seje lotil tam, kjer najbolj smrdi (pri glavi), 21. 7. 92 izčfal odločbo za odstranitev črne gradnje bratu predsednika izvršnega sveta, F. Bartolca in javnosti razkril podatke, da naj bi bil tudi Atelšek pred leti črnograditelj. In glej ga zlomka: Atelšek, ki je bil tiho kot miška, ko je ob jezeru na črno rasla teniška hala (ki jo je, zanimivo, finansiral prav RLV pod vodstvom istega g. Avberška s sredstvi od prodaje rudniške Družbene prehrane), je takoj skočil pokonci in napovedal odstranitev inšpektorja. Kot v dobrih starih (AFŽ) časih. Seveda teh nečednih poslov ne bo mogoče prikriti na tak način, zato lahko inšpektor Petrovič kar mirno spi, dokler dela po zakonih. Razglabljanje o uspehih na prejšnjih volitvah prav tako dokazuje, da poslanec Atelšek ne pozna zakonov. Še več, ni mu znan niti volilni zakon, na podlagi katerega je bil izvoljen, znani pa mu niso niti volilni rezultati. Upam, da ve vsaj to, da sva bila izvoljena v različna zbora republiške skupščine, da sem bil jaz npr. (iz)voljen v treh občinah (na listi stranke sem dosegel 2. (drugo!) mesto), on pa le v eni ipd. V takšni zmešnjavi misli, pojmov in dejstev je razumljivo, da mu preostane le še nedostojno namigovanje in zmerjanje. To pa je početje, ki je resnemu, odgovornemu, poštenemu in moralnemu človeku popolnoma tuje. In za konec: Atelšek v zdravi s?Hljevski maniri poziva vse velenjske poslance k enotnosti. Lepo, a sam ne vem, kako je mogoče dobro sodelovati s človekom, ki te pobalinsko ozmerja za povzpetnika, blebetača, kvazi-moralista, spletkarja, napihoval-ca (kar lep slovar, mar ne?), sodelovati s človekom, ki blokira zakon, ki ga v skupščini vložim v korist Šaleške doline in njenih prebivalcev, ki ne prebira skupščinskega gradiva in zakonov, ki razširja neresnice ... in se nasploh obnaša, kot da bi se cela Slovenija spremenila v Gorenje, resni ljudje pa v potičke v njegovem peskovniku. Vane Gošnik Recimo bobu bob in zobu zob ... (odgovor na članek PANKRACI-JA SEMEČNIKA - PANEta dne 30. 7. 1992 v Našem ČASU) V vašem članku v Našem času dne 30. 7. 1992 KDO ZAVIRA MLADINSKI TURIZEM ste v 4. odstavku zapisali, da vam je članica najožjega vodstva KAŽIPOT ob priliki pripovedovala o tem, kako se mladi turisti, ki pridejo v Velenje, dobesedno skrivajo pred nadležnim gostiteljem. GOSPOD ŽUPAN! Člani ožjega vodstva so po izidu članka na seji izjavili, da vam moramo povedati RESNICO, da nikar ne trosite takšnih laži in ne poskušajte zasejati razdora med ljudmi, ki uspešno sodelujejo skupaj že dolga leta. Nenazadnje vam moram povedati še to, da imamo knjigo vtisov, kjer so gostje »KAŽIPOT-a« zapisali svoje vtise o Velenju in svojih gostiteljih. Žal pa Vas sploh ne omenjajo, kar kaže na to, da niste na področju turizma nikoli delovali. Sprašujem vas, zakaj je vaš bič bil tokrat namenjen OO PZS KAŽIPOT, ki se trudi, da organizira čimveč aktivnosti, ki so poceni za mladino. Samo v prvem polletju 1992 je bilo organiziranih izletov in potovanj za 2000 otrok in mladine. Je morda vaše natolcevanje sestavni del predvolilne kampanje? Zadnja humanitarna akcija beguncem iz BOSNE IN HERCEGOVINE MED KAŽIPO-Tom in C.O.E.I. iz Vienne je pika na I plemenitim aktivnostim organizacije POČITNIŠKE ZVEZE. Gustl Tanšek Spoštovani gospod župan! Presenetilo nas je vaše pismo v zadnji številki Našega časa, v katerem se sprašujete, »KDO ZAVIRA MLADINSKI TURIZEM?«. Nikakor se ne mislimo po časopisih prepirati z vami, dragi gospod župan, ker se sprenevedate določenih dejanj, ki ste jih naredili v škodo številnih mladih in naše organizacije, pač pa vam želimo povedati določena dejstva in stališča naše organizacije. Že to, da nam VI in VAŠI delegati v skupščini niste odgovorili na vsa naša pisma, ki smo jih naslovili na vas, je znak velike malomarnosti in nesramnosti Skupščine občine Velenje in vaše politike do naše organizacije. Dolgoletna sodelovanja s partnerskimi mesti po Evropi so zasluge KAŽIPOT-a in njegovih članov in ne pristojnih na občini, če kdo tako misli. Ogromno truda je bilo vloženega v vsa sodelovanja in ne dovolimo, da se VI z VAŠO politiko vmešavate v delo naše organizacije. Res zanimivo, da ravno z Esslingenom sodelovanje ne poteka več tako, kot je še pred dvema letoma. Vaša namigovanja, da vam je bilo na uradnih srečanjih z g. nadžu-panom in odgovornimi uslužbenci pri mestni upravi povedano, da ne računajte na sodelovanje, dokler bo velenjski KAŽIPOT vodil g. Tanšek, so kar se da spretno izmišljena, saj smo iz Es-slingena dobili pismo enega od odgovornih na občini, ki še očitno ni pozabil gostoljubnosti Ve-lenjčanov-članov KAŽIPOT-a ob njegovem obisku v Velenju in v katerem piše, kaj vse ste govorili v Esslingenu in izjavili, da mora odslej sodelovanje potekati le preko »VAŠEGA BIRO-ja«. Z Esslingenom smo dobro sodelovali 22 let, ni pa rečeno, da mora to sodelovanje večno trajati. Veliko je še mest v Evropi, ki želijo in bodo v prihodnosti sodelovala z nami. Da vam je članica najožjega vodstva KAŽIPOT-a ob priliki pripovedovala o tem, kako se mladi turisti dobesedno skrivajo pred nadležnim gostiteljem, pa je še en dokaz, da v svojem pismu niste imeli pisati drugega, kot nepomembne stvari, ki se vas ne tičejo. Če VAM g. Tanšek (in ne gospod Tanjšek. kot ste vi zapisali, ker pri KAŽIPOT-u ni nobenega gospoda Tanjška) ni všeč, mu to povejte ob kakšni drugi priložnosti in ne v pismu, ki se tiče mladinskega turizma. Kdo bo naš predsednik, zaenkrat ne boste odločali VI na občini v Velenju, še manj pa v Esslingenu, ampak smo za to pristojni člani KAŽIPOT-a. Zapisali ste celo, da naša dejavnost nima posebnega pomena. Sprašujemo VAS, kdo je v Nemčiji, Franciji. Belgiji, na Nizozemskem in še marsikje propagiral našo mlado državo Slovenijo in mesto Velenje? Vi zagotovo ne! Naše edicije v nemškem in francoskem jeziku so obkrožile Evropo in tu so že prvi odzivi. Če še niste opazili, so v Velenje začele prihajati prve skupine mladih iz Evrope, ki se za dan ali dva ustavijo v Velenju in nato nadaljujejo pot proti slovenski obali in Istri. Potem so tu še mednarodne izmenjave na vseh področjih, vsem partnerskim mestom smo poslali prošnje za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine (kar je vaša dolžnost), za mlade smo organizirali počitniško delo v partnerskih mestih, za mlade organiziramo poceni potovanja in izlete in še marsikaj bi se dalo našteti. Po vašem mnenju pa naša dejavnost nima posebnega pomena. Glede vrnitve doma Počitniške zveze KAŽIPOT-u pa takole. V izgraditev tega doma je bilo vloženega preveč prostovoljnega dela mladih Velenjčanov v tistem času, da bi ta dom občini kar tako pustili in da z njim počne kar želi. Obljubili ste nam (obljuba dela dolg!), da nam boste, ko bodo pogoji za razvoj mladinskega turizma v občini Velenje, dom vrnili oziroma nam boste dali v upravljanje eno starejših zgradb v Velenju ali okolici, ki bi jo lahko brezposelni mladi iz partnerskih mest preuredili v tako imenovani »YOUTH HOSTEL« (to je bila naša zamisel). S partnerskimi mesti smo se že dogovarjali o preureditvi zgradbe v »YO-UTH HOSTEL« in mladi smo se že veselili, da bomo s skupnimi močmi eno starejših zgradb v Velenju ali okolici preuredili v »YOUTH HOSTEL«, vendar odgovorni na občini niste imeli razumevanja za to. To, da tega doma ali kakšne druge nadomestne zgradbe naši organizaciji ne morete vrniti, je samo izgovor. Sprašujemo vas, kdaj bodo po vašem mnenju izpolnjeni pogoji za mladinski turizem v občini Velenje? Ali bodo ti pogoji izpolnjeni po volitvah? Naj vam povemo (če še morda ne veste), da je v Evropi preko 5000 mladinskih hotelov in med drugim so ti mladinski hoteli v revnejših državah vzhodne Evrope kot je Slovenija, Slovenija pa nima niti enega. Ali se ne bi malo zamislili nad tem? Po vašem mnenju pogoji za mladinski turizem verjetno nikdar ne bodo izpolnjeni. Žal, se ne zavedate, kakšno škodo delate nam mladim. Ali vam še ni prišlo na misel, da bi odprtje mladinskega hotela v Velenju nudilo tudi novo zaposlitev mnogim mladim? Menimo, da v Velenju bolj potrebujemo mladinski hotel, kot pa lokale, kjer mnogi mladi danes iščejo smisel življenja v pijači! Za konec pa še tole, gospod župan! Ne verjamemo, da bi ena številka Našega časa zadostovala za objavo vseh pohval in priznanj, ki smo jih prejeli iz tujine za naše uspešno delo in sodelovanje. Očitno je naše delo v tujini bolj cenjeno, kot pa v našem kraju. V enem od časopisov je bilo tudi zapisano: »VELENJSKI KAŽIPOT KAŽE SLOVENSKO POT!« Zato vam zelo zamerimo, ker ste s svojim pismom osramotili in ponižali nas mlade, ki delamo pri organizaciji, našega predsednika in vse ostale čla- ne organizacije, ki z velikim optimizmom zremo v boljše čase in se trudimo, da bi ti časi nekoč res bili boljši, VI pa na s svojimi nepremišljenimi dejanji podirate naše upe. S svojim pismom ste osramotili tudi občinsko organizacijo Počitniške zveze »KAŽIPOT«, zato od VAS zahtevamo, da se nam OPRAVIČITE!!! Ne bomo dovolili, da se boste z vašo politiko še naprej vmešavali v delo naše organizacije. Če VAS kaj pri našem delu moti, se oglasite v »KAŽIPOT«, kjer se boste lahko vpisali v knjigo pripomb in pritožb! Za IZVRŠNI ODBOR OO PZS »KAŽIPOT«: Boštjan Napotnik Učbeniki in odrasli Toliko misli prebiramo vsak dan o učbenikih za osnovne in srednje šole. Želim nekaj dodati le na račun srednjih šol. Ob tem me še posebej zanima izobraževanje odraslih. Ti morajo zaradi skrčitve učnih ur v vseh predmetih marsikaj preštudirati doma. Toda, kako? V desetih letih se trikrat zamenjujejo vsebine učbenikov. To velja posebej za slovenska berila, torej za literaturo. Mislim, da bi v prihodnje morali prenehati s tako prakso, in seveda tudi za področje izobraževanja odraslih določiti standarde znanja. Sicer pa — poglejmo, kako je z zadevo na področju branja in literature slovenskega jezika. Obe Književnosti za usmerjeno izobraževanje v srednjih šolah, Književnost I in II, sta bili natisnjeni 1982. leta. Kazalo sicer kaže že doslej formalne sklope do sodobne književnosti. Dve leti pozneje, 1984., izide Književnost 4, ki celotno vsebino že razdeljuje na tematske-sklope, in obravnava posebej ljubezensko liriko, bivanjsko liriko, prozo in dramatiko, tematiko kmetstva in meščanstva realizem in fantastiko, in sodobni roman in novelo. 1990. leta izide za četrti razred srednjih šol Berilo 4. Tematsko imamo opravka z novimi področji: tradiciomalna'in modema lirika, tradiciorna/na in moderna kratka proza- avantgarda in eksperiment, esej in še celo poleg angažirane literature, literatura tretjega sveta. Rekli bi: vse lepo in prav. Toda udeleženci izobraževanja imajo v rokah kar tri vrste literature. Učitelj pa naj se sam odloča, kaj bo od njih zahteval .. . Poznavanja, temeljitega, brez branja ni. To vemo! Kako sedaj usklajevati vse, pobrano iz vseh štirih, petih učbenikov? »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi!« pravijo. Torej katerakoli knjiga pomeni več kot nič. Zdi pa se vendar, da moramo glede učbenikov za odrasle bolj poskrbeti kot doslej. Tudi branje za odrasle in literarna zgodovina sta zelo pomembna, saj uvajata učečega se v zelo pomemben svet umetnosti in širše razgledanosti. Udeleženec izobraževanja ob delu ima že tako malo časa za te-meljitejše delo v šoli. Iskanje učbenikov, ki skoraj vedno, novi, poidejo, mu vzamejo mnogo časa. Če so v razredu štiri različne knjige, nastajajo štiri različna mišljenja in zmešnjave. Vedeti moramo, da je vsak odrasel član družbe, ki je hkrati zaposlen, veliko bolj kritičen do vsega, kot učenec v redni šoli Sestavljalci učbenikov bodo morali v prihodnje upoštevati učni načrt in enotno opredeljevati vsebine posameznih predmetov. Ne trdim, da se s časom profili-rajo tudi nova področja vsebin in prihajajo vse bolj v ospredje. Taka je zadeva z bivanjsko liriko in prozo. Menim pa, da je področje izobraževanja odraslih še vedno v primerjavi z razvitim svetom zapostavljeno . .. To se kaže tudi pri učbenikih. Odrasle posiljujemo z vsem tistim, kar namenjamo redni srednji šoli. Razlike med temi in odraslimi pa so velike: umska zrelost, večja kritičnost, večja motivacija za osvajanje novih vsebin — vse to je le nekaj, kar opravičuje željo in skrb, da področje odraslih določamo z vsebinami, in ob vsem zahtevamo od njih vsaj minimalne standarde znanja. To bomo lahko dosegali le s poenotenimi učbeniki v vseh predmetih. Brez učenja doma ne gre! Brez ponovne vizualizacije vsega prav tako ne! Od dobrega učbenika je poleg učiteljeve besede odvisno vse! Viš | ČETRTEK 16. avgust IV Si i M Sil v i 10.45 Dimnlkarček se potepa po svetu. 10.55 Vrtec na obisku: Razglbaj-mo se. 11.10 Nekoč je bilo ... življenje. 11.35 Ljudje in psi, 8. del. 12.00 Poročila. 16.30 Sova, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Program za otroke: M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.28 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.05 Dire Straits v Ba-slu. 21.10 Hollywood se jih spominja: Marilyn Monroe, ameriška dokumentarna nanizanka. 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 23.05 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Hitler naprodaj, angleška nadaljevanka. 16.45 Video strani. 16.55 Poletne olimpijske igre: Barcelona '92. 1.20 Video strani. 8 15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon, 13.45 Poročila. 13.50 Tikovina, pon. 1440 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da čas prijetno mine. 21.00 Informativni program. 22 00 Humoristična serija. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Velike ceste sveta, 7. del: Napoleonova cesta. 10.30 Ljubljena Brigitte, ameriška komedija, 1965. 12.05 Sonce na mizi: Salade Nicoise. 12.10 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vesternska serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Najbolj šaljiv mož na svetu, ameriški č/b film z znanimi prizori komika Charlieja Chaplina. 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Safa-ri, dogodivščine na počitnicah. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zabavna mešanica: 1. Domači video, 2. Zabavni filmi s festivala v Montreuxu, 3. Halo, kako vam gre? (Dagmar Koller), 21.45 Pogledi po strani. 21.55 Dediščina krvi, ameriški film, 1960 (Robert Mitchum, Eleanor Parker). 0.20 Chicago 1930, serija. 1.05 Čas v sliki. 1.10 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro, šport. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra, pon. 9.30 Hotel. 10.20 Dunajska dekleta, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna stran pravice, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.45 Poročila. 22.50 Smrtni sovražniki (Five Cards Stud), vestem, 1968 (Robert Mitchum. Dean Martin). 0.35 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slaoi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21 10 Klic v sili. 22.10 Bat 21, vojni, 1987 (Gene Hack-man, Danny Glover). 0.10 Grozno prijazna družina 0.35 Airvvolf. PRO 7 6.35 Vegas, Trick 7, Hartovi, Colt za vse primere. 11.25 Plavolaske imajo prednost, ponovitev komedije. 13.00 Starsky in Hutch. 13.50 Policijski morilec, kriminalka, 1980 (Robert Urich, Phyllis Daviš). 15.30 Perry Mason. 16.20 Zvezde in živali. 16.30 Hartovi, serija. 17.20 Trick 7. 19.00 April v Parizu, komedija, 1952 (Doris Day, Ray Bolger), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Tony Carrera, kriminalka, 1968 (Thomas Hunter). 22.45 Starsky in Hutch. 23.45 Petrocelli. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice, mix. 12.00 Super Shop. 12.30 Evropski žurnal. 13.00 Japonsko gospodarstvo 13.30 Potovalni magazin. 16.00 V živo. 18.00 Wy-att Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Mohavvk, vestem, 1956. 21.00 Dosje Zemlja. 21.30 Reportaže. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg 23 00 Vohun. 0.00 Jazz. PETEr 7. avgust 10.35 Smrkci, ameriška risana serija. 11.00 S. Rozman: Oblaček pohaja-ček, ponovitev. 11.15 Hollywood se jih spominja: Marilyn Monroe, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Program za otroke: Skrivnostni otok, ponovitev. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Forum. 20.30 P. P. Read: Poročen moški, angleška nadaljevanka. 21.40 Sova: Roseanne, ameriška nanizanka. 22.05 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.00 Sova: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka; Nitti, likvidator, ameriški film. 10.45 Poletne olimpijske igre, Barcelona '92. 15.55 Video strani. 16.45 Video strani. 16.55 Poletne olimpijske igre Barcelona '92. 3.20 Video strani. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Tikovina, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Nonni in Manni, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Alpe—Donava—Jadran. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni program. 20.55 Spekter. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.20 Legenda o volkodlaku, amer. film. 9.00 Čas v siki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Živali v človeku. 10.00 Velike ceste sveta, 8. del: Cesta po severni Italiji. 10.30 Friedemann Bach, nemški, č/b film, 1941 (Gustaf Grun-gens)s. 12.10 Sloni. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, serija. 13.35 Batman. 14.25 Nove dogodivšine z delfinom, ameriški mladinski film. 16.00 Kum Kum, risanka. 16.25 Safari, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dinastija Las Vegas, 2. del ameriškega tv filma v treh delih. 21.15 Pogledi od strani. 22.05 Komisar na Nilu, italijanska komedija. 1980 (Bus Spen- cer), 23.50 Agencija, kanadska srhljivka, 1979 (Robert Mitchum, Lee Ma-jors). 1.25 Čas v sliki. 1.30 Tisoč mojstrovin satelitska tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. 9.05 Zdravje. 9.30 Hotel. 10.30 Temna stran pravice. 11.10 U. Meyer: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Povver, pot do oblasti, drama. 1986 (Richard Gere, Julie Christie, Gene Hackman). 22.15 Trop psov, grozljivka, 1977 (Joe Don Baker, Ned VVertimer). 23.55 Poročila. 0.00 Šolar-kin raport 7, erotični. 1.30 Pod kalifornijskim soncem. 2.20 Trop psov, po-novifpv RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Pustolovščina na Novi Gineji, pustolovski, 1970 (Burt Reynolds). 22.00 American Fighter 2, akcijski, 1987 (Michael Dudikoff). 23.30 Zlo, grozljivka, 1977 (Michael Baldvvin). 1.00 Drakula in Nevesta, grozljivka, 1960. PRO 7 6.40 Riptide, Flipper, Trick 7. 11.00 Mr. Belvedere. 11.35 April v Parizu, ponovitev komedije. 13.15 Starsky in Hutch. 14.05 Snowy River, pustolovski, 1982 (Tom Burlinson, Kirk Douglas). 15.40 Perry Mason. 16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.05 Trixie, komedija, 1972 (Uschi Glas, Peter Weck) vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Cisko morilec, kriminalka, 1983 (George Segal, Shelley Hack). 22.45 Starsky in Hutch. SUPER CHANNEL 10.20 Mix. 12.00 Super shop. 12.30 Hello, Austria. 13.30 Dosje Zemlja. 14.00 Mix. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Nabonga, pustolovski, 1944. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Evropa. 22.00 Novice. 22.45 Ameriške finance. 23.00 Bowery opolnoči, kriminalka, 1942. $€C€TA S. avgust 9.25 Izbor: Radovedni Taček: Jezero. 9.50 Lonček, kuhaj: Riževe palačinke. 9.55 Modro poletje, pon. 11.00 Zgodbe iz školjke. 11.50 Slovenija, umetnostni vodnik: Koper Primorska. 12.00 Poročila. 15.10 Sova, pon. 16.20 Delfin Flipper, amer. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Creatorex: Letalska družba, angl. nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Utrip. 20.30 Marjanca '92, 1. oddaja. 21.35 Sova: Murphy Brovvn, amer. nanizanka. 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 22.50 Sova: S klovni so prišle solze, nem. nad.; I Married a centrefoold, amer. film. iv M < m si i v /: 9.25 Video strani. 9.45 Poletne olimpijske igre — Barcelona '92. 3.00 Video strani. Mmmmmm 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program. 12.00 Poročila. 12.05 Program za tujino. 12.35 Musorski: Boris Godunov, opera. 13.05 Hrvaška knjiga, pesnik Branko Klarič. 14.00 Poročila. 14.05 -The Peanut Buttler Solution«, kanadski film. 15.35 Risanke. 16.00 Poročila. 16.10 Mali Split '92. posnetek koncerta. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Šifra Rdeči petelin, švedski film. 21.30 Omiš: Festival dalmatinskih pesmi. 22.50 Dnevnik 2. 23.15 Slika na sliko. 0.00 Miš: Festival dalmatinskih pesmi, razglasitev zmagovalca. 0.35 Poročila. 0.40 Serijski maraton: Škorpijonov prstan. 13.00 Poročila. 13.10 Raji za živali: Tropska divjina Madagaskarja. 13.35 Krištof Ko--lumb, angleški film, 1949 (Frederic March). 15.15 Tv živalski vrt. 15.30 Dobro glej. 15.35 Kum kum, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Ribje zgodbe, risanka. 17.35 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dediščina iz Las Vegasa, 3. in zadnji del tv filma. 21.55 Čuden par, amer. komedija. 23.35 Čas v sliki. 23.40 Briljanti in ščurki, amer. kriminalna komedija. 1.10 Poročila. 1.15 Ex libris. 1.20 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Cagney in Lacey, Od srca do srca. 7.15 Za otroke. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Sanjsko potovanje: Salzakammergut. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Ljubezen je prosta carine, komedija, 1941 (Hans Moser, Susi Peter). 16.45 Svet živali: gepardi. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zaporni nalog, policijski, 1968 (Rod Taylor, Christopher Plum-mer, Lili Palmer). 22.00 Moški, oh moški. 23.00 Poletje polno hrepenenja, erotični, 1984 (Olionka). 0.15 Šport. 0.20 Šolarkin raport (7), erotični, 1974. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Yogi, Sco-oby Doo. 9.20 Beverly Hills Teens. 9.45 Lucky. 10.10 Peter Pan, Captain Planet. 11.00 Marvel Universum, princ Namor. 12.35 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.30 Adam 12. 15.15 Knight Rider. 16.00 A-team. 16.55 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills. 20.15 Lov na cilinder, veseloigra. 22.00 Čudež ljubezni, seks v zakonu, film Oswalta Kollesa, 1967. 23.00 Tutti Frutti. 23.55 Erotični filmi po želji: Mlada lady Chatterley, 1977; V dolini čarovnic, 1979 in Ljubezen brez urnika, 1976. PRO 7 9.35 Zrel za vešala, vestem, 1957 (Guy Madison). 11.05 Težave z Trixie, ponovitev komedije. 12.40 Mr. Belvedere. 13.10 M.A.S.H. 13.35 Petrocelli. 14.25 Kid Kane, drama, 1987 (Molly Ring-vvald, Paul LeMat). 16.00 Angel na Zemlji. 16.55 Povsem normalno. 17.20 Blagoslovljeni par. 18.15 Beg v tropsko noč, kriminalka, 1956 (Claus Holm). 20.00 Dnevnik. 20.15 Pot na zahod, vestem, 1967 (Kirk Douglas, Robert Mitchum). 22.25 Sled v smrt, kriminalka, 1984 (Marie Masters). 0.00 Vojna svetov. SUPER CHANNEL 9.00 Super shop. 15.00 Kolesarstvo. 16.30 Mix. 17.30 Dosje Unesco. 18.00 Izrael, serija. 18.30 Potovalni magazin. 19.00 Video moda. 20.00 Cotter, film. 22.00 Novice. 22.30 Jazz. 23.30 Mix. 9.15 Živ žav. 10.05 Plamenica, pon. 10.30 Renu Bassi v plesih iz Indije. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Žiče, med spominom in prihodnostjo. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 14.25 Sova, pon. 15.50 Band of Angels, amer. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave, koralni trikotnik, angleška poljudnoznanstvena serija. 22.20 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Ameriške video smešnice, 17. epizoda varietejskega programa; S klovni so prišle solze, nem. nadaljevanka. 11 v ;vi 1 VI S u v % 9.35 Vioeo strani 9.45 Poletne olimpijske igre, Barcelona '92. 0.00 Video strani. 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.05 Moč duha, poljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 14.05 Mixer M. 15.00 Daktari, serija. 16 00 Poročila. 16.10 Operna skrinja. 16.40 Dokumentarna oddaja. 17.10 Zgodba o Beach Boysih, ameriški film. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Ljubezen za Lidijo, serija. 21.00 Blue Moon. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.20 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 12.05 lednik in vreme za prihodnji teden. 12.30 Pogledi od strani. 13.00 Poročila. 13.10 Tri dame ob žaru, serija. 13.35 Ladja brez domovine, ameriški film, 1952 (Spencer Tracy, Gene Tiernery). 15.15 Plodovi Zemlje: Kivicha. 15.50 Potovanje v pozablje-nje, lutkovna igrica, 2. del. 16.15 Sedem želja, poljska serija. 17:00 Poročila. 17.10 Klub seniorjev. 18.00 Poročila. 18.05 Heidi in Erni, pričetek nove serije. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Poročila. 19.48 Zakladnica Avstrije. 20.15 Prvi in zadnji umor, ameriška kriminalka, 1991 (Peter Falk). 21.40 Vizije. 21.45 Oppen in Ehrlich, serija. 22.35 Male Parižanke, francoski film, 1977 (Eleonore Klarvvein, Odile Michel). 0.15 Lestenec, ameriški č/b kriminalni film, 1938 (Peter Lorre). 1.15 Poročila (teletekst). 1.20 Tisoč mojstrovin. {satelitska tv SAT 1 6.00 Enterprise. 6.45 Otroški spored. 10.50 Zaporni nalog, ponovitev filma. 12.40 Kino. 13.05 Srce je adut. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.05 Povelje iz teme, znanstveno fantastični, 1965 (Jun Taziki). 16.30 TV-stava. 17.10 Apači, vestem, 1965 (Rory Calhoun). 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Cigan baron, glasbeni, 1954 (Paul Horbiger, Oskar Širna). 22.00 Poročila. 22.05 Vzhodno od raja, drama, 1955 (James Dean, Julie Harris). 23.35 James Dean, ameriški upornik, dokumentarec, 1988. 0.55 Hoganovi heroji, serija. 1.20 Povelje iz teme, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Za otroke. 8.00 Mario brothers. 8.45 Pizza Samurai. 9.25 Pika in tihotapec, risani. 10.35 Lepotica in zver, pravljica, 1986. 12.05 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče Zunajzem-Ijan, Munster, Ultraman. 14.15 Policijsko poročilo. 15.00 Specialisti. 15.50 Fantomas proti Interpolu, komedija, 1965 (Jean Marais, Louis de Funes). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Sielmann 2000, dokumentacija. 20.15 Od trenutka do trenutka, drama, 1978 (John Travolta). 21.45 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4. 0.25 Vagonarka Bertha, drama, 1972 (Barbara Hershey). PRO 7 6.25 Lassie, Divje kraljestvo, Doc Elli-ot. 9.25 Arizonski lev, vestem, 1951. 11.10 Junaki po kapitulaciji, komedija, 1955 (Harald Juhnke). 12.55 Povsem normalno. 13.20 M.A.S.H. 13.50 Blagoslovljeni par. 14.40 Divje kraljestvo. 15.5(5 Avtobusna postaja, komedija, 1956 (Marilyn Monroe). 17.15 Pirati na krvavi reki, 1961 (Christopher Lee, Oli-ver Reed). 18.45 Superforce. 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Tai pan, zgodovinski, 1986 (Bryan Brovvn, Joan Chen). 22.35 Dvoboj najboljših, pustolovski, 1983 (Ta-nya Roberts). 0.25 Simon Templar. SUPER CHANNEL 6.30 Mix. 11.00 Religija. 15.00 G. Van-derman. 15.30 Turistični magazin. 17.30 Jutrišnji svet. 17.45 Zemlja. 18.00 Financial Times. 19.00 Super Bike USA. 19.30 Videomoda. 20.00 Potovanje, film. 22.00 Novice. 9.35 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.05 Ciciban, dober dan: Markacije. 10.25 P. P. Read: Poročen moški, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 17.20 Dober dan Koroška. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Radovedni Taček: Krava. 18.20 Lonček kuhaj: Sadni napitki. 18.45 Ljubitelji narave, anl. serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Stara vohunska mačka, angl. nanizanka. 20.35 Dosje. 21.15 Dubravko Jelačič-Bužimski: Igra ponoči, drama HTV. 22.15 Dnevnik 3, Žarišče. 23.15 Sova: S klovni so prišle solze, nem. nadaljevanka; Hemingway, evropsko amer. nadaljevanka. 17"50 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 TV Dnevnik Capodistria. 20.00 V hribih se dela dan: Poprek čez Pohorje. 20.30 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev: J. Sternberg-Dietrich: Morocco, ameriški film. 21.55 Zemljepisne posebnosti: Z otoka Mindanaa. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro Hrvaška, vmes Poročila in Otroške oddaje. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.55 Tikovina, serija. 14 00 UNPROFOR 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7. 20.55 Nočni vlak za Munchen, angleški film. 22.35 Dnevnik 2. 23 00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Poročila. 9.05 Heidi in Erni, pon. 9.30 Podoba Avstrije. 10.00 Avstrijska zakladnica. 10.30 Prvi in zadnji umor, amer. kriminalka. 1991 (Peter Falk). 11.55 Nočni studio. 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Feja, č/b vvestern. 13.35 Batman, serija. 14.25 Tarzan v Nevv Vorku, ameriški č/b film, 1942 (Johnny VVeismulIer, Mauren 0'Sullivan). 15.35 Raji za živali. 16.00 Risanka. 16.25 Safari, Počitniške zgodbe 17.00 Poročila. 17.10 Spored po željah. 18.00 Poročila. 18.05 Mi. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 21.08 Moj- strsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Apropos film, novice iz filmskega sveta. 22.40 Revolucija, angl. film (Al Paci-no, Nastassja Kinski). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Noč uresničitve, francoski č/b film (Simone Signoret, Stuart Whit-man). 2.35 Poročila (teletekst). 2.40 Tisoč mojstrovin. SAT 1 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05. Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hello, Heino. 21.15 Planšar-ka iz St. Kathreina,romantični, 1955 (Anita Gutvvell, Rudolf Lenz). 23.05 Magazin. 23.50 Poročila. 23.55 Kanal 4. 0.50 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (838). 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin (Barbara Eligmann). 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15" Umor je njen hobby. 21.10 Columbo: Labodji spev, kriminalka, 1974 (Johnny Cash). 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Magazin za moške. 0.00 Grozno prijazna družina 0.30 Airwolf. 1.30 šef PRO 7 6.00 Doc Elliot, Trick 7. 10.55 Beg v tropsko noč, ponovitev kriminalke. 12 40 Shortlist. 12.55 Starsky in Hutch. 13.45 Pot na Zahod, ponovitev vester-na. 15.45 Agentka s srcem. 16.30 Hartovi, serija. 17.20 Tick 7. 19.05 Poslednja vožnja Bismarka, vojni, 1960 (Ken-neth More, Dana Wynter), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Zabavna farma (Funny Farm), komedija, 1988 (Chevy Chase, Madolyn Smith). 23.00 Starsky in Hutch 23.55 Petrocelli. 0.55 Super force. 1.20 Pirati na reki smrti, ponovitev SUPER CHANNEL 6.00 Super shop, mix. 12.00 Super shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Divja Amerika. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Prepovedana glasba, film. 21.00 Preživetje. 21.30 Perspektive. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Naše mesto, vestem. satelitska TVi si V* t ŠIIM 0 >f§«?J Ms Opomba: Monaco, atletika, Grand prix, 19.00—22.15/30. 16.00 Dosje, pon. 16.40 Sova, pon. 18.20 Svet poroča. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 TV Dnevnik ZDF. 20.00 V hribih se dela dan: Uršlja gora in Robanov kot. 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje, kontaktna oddaja. 23.30 Svet poroča, pon. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Popolni tujci, pon. humor. serije. 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Ratbag Hero, serija. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturna zapuščina Hrvaške. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Človeška rasa, dokumentarna serija. 21.05 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila. 9.00 Poročila. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Velike ceste po svetu: Sicilija. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Briljanti in ščurki, angl. film. 12.05 Športna arena. 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vvestern. 13.35 Batman. 14.25 Iščeva otroka, komedija. 15.55 Plastika. 16.00 Oddaja z miško. 16.25 Safari, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Spored po željah. 18.00 Poročila. 18.05 Mi. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Poročila. 20.00 šport. 20.15 Charlot-tes, otoki na zahodni obali Kanade. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Naročen in ukraden, komedija. 22.40 Ni časa za junaštvo, komedija. 0.20 Čas v sliki. 0.25 Chicago 1930, kriminalka. 1.15 Tisoč mojstrovin. AM^liSI I V I 10.20 Zgodbe iz školjke. 11.10 Nekoč je bilo... življenje. 11.35 Ljudje in psi, 9. del. 12.00 Poročila. 16.25 Ciklus filmov: J. Sternberg-Dietrich: Morocco, pon. 18.00 Dnevnik. 18.10 Biskvitki, amer. risanka. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 F. Hebrard-L. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadaljevanka. 21.00 Novosti založb. 21.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija. 21.35 Sova: Problemčki, angl. nanizanka. 22.00 Tv dnevnik 3, Žarišče. 23.00 Sova: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka; Glasbeni utrinek: J. Si-belius: Finlandija. SATELITSKA TVi SAT 1 6.00 Dobro jutro 8 30 Sosedje. 9.05 Pozor, kamera. 9.30 Hallo, Heino 10.20 Planšarka s St. Katherina, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12 40 Tip dneva. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse 18.15 Bingo. 18 45 Poročila. 19 20 Kolo sreče. 20.15 Naloga Capricom (Ca-pricom One), znanstveno fantastični 1978 (Elliott Gould, James Brolin).' 22.20 Smrt fanta na poziv, kriminalka, 1984 (Angie Dickinson, Don Murray) 23.55 Poročila. 0.00 MacGyver. 0.50 Na begu, serija. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Modri tornado, znanstveno fantastični, 1990 (Dirk Be-nedict). 22.00 Explosiv, vroči stoli. 23.00 Zakon in red. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airwolf. 1.30 Šef. PRO 7 6.50 Doc Elliot, Trick 7, Agentka s srcem. 11.40 Junaki po kapitulaciji, ponovitev komedije. 13.25 Starsky in Hutch. 14.15 Lev iz Arizone, ponovitev vestema. 15.50 Kobra, prevzemite 16.40 Hartovi. 17.30 Trick 7. 19.10 Denar ali življenje, komedija, 1966 (Heinz Ruehmann, Fernandel), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Vražja osmica, kriminalka, 1968 (Christopher George, Fabian). 22.55 Starsky in Hutch, serija. 23.50 Petrocelli. 0.45 T.H.E. Cat SUPER CHANNEL 6.00 Super Shop. 9.00 Channel E. 12.00 Super shop 13 00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Preživetje. 16 00 V živo. 18.00 Wyatt Earp 18.30 Vohun serija. 19.30 Jakec in fižolček. film 21.00 Jeruzalem. 21.20 Media Europe 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trq 23.00 The Stork Club. ............................................... Kdor išče, ^ ta najde! fdfd 10.20 Biskvitki, ameriška risana serija, ponovitev. 10.45 Alica v deželi risb, oddaja tv BiH. 11.10 F. He-brard—L. Velle: Ambasadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.05 Film tedna: Noro zaljubljen, kanadski film. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka: S klovni so prišle solze, nemška nadaljevanka. 17.40 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 V hribih se dela dan: Za Grintovci. 20.30 »Sol-diers of music«. 22.00 Zemljepisne posebnosti: Hong Kong, družinski portret 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Gegmen, pon. humor, serije. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Rat-bag Hero, serija. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Ambasadorkin mož, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Poletna noč na planetu Earth, švedski film. 21.50 Obnova Hrvaške. 22.25 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 1A- H iRA U 9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Velike ceste sveta: Cesta Ni-belungov. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki. 10.30 Niagari, amer. film (Marilyn Monroe, Joseph Cotten) 11.55 Bulevarji sveta: Kairo—Pyramid —Road. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Poročila 13.10 Zahodno od Santa Feja. serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Strah v zapuščeni hiši, amer. film. 15.55 Popaj, risanka. 16.00 Risanka. 16.25 Safari, počitniški doživljaji. 17.00 Poročila. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske, serija. 18.30 Pisateljica kriminalk, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20.15 Divje vode, nemški film (Marianne Hold, Hans von Borsody). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Model in vohljač, serija. 22.50 Včeraj smo bili še tujci, angl. vojni film (Richard Gere, Vanesa Redgrave). 1.05 Čas v sliki 1.10 Poljubčki od mamice, madžarska tragikomedija. 2.50 Poročila (teletekst). 2.55 Tisoč mojstrovin SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Hotel. 10.05 Capricom. ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12 45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse (Joerg Draeger). 18.15 Bingo. 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Ko gre Poldi na manever, komedija. 1956 (Gunther Philipp. Doris Kirch-ner). 21.50 Akutno, afere, analize 22.20 Srečno ločeni, zabavna oddaja 22.50 Raoul VVallenberg, 2. del. 1985 (Richard Chamberlain). 0.25 Poročila 0.30 MacGyver, ponovitev RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje (90). 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 21.10 Policijski asi v akciji. 22.10 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska. serija. 23.50 Poročila 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 11.40 Harem, komedija, 1954 (Akim Tamiroff). 13.10 Starsky in Hutch. 14.00 Kapetan iz Pešvara, pustolovski, 1953 (Tyrone Povver). 15.40 Colt za vse primere. 16.25 Hartovi 17.15 Trick 7. 19.00 Lady Hamilton. zgodovinski, 1968 (Michele Mercier, Richard Johnson), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Mrzel kot led (Chiller), grozljivka, 1985 (Michael Beck). 22.50 Starsky in Hutch. 23.45 Petrocelli. 0.45 Avtošto-par. Esnnm 6.30 Poslovne novice, Mix. 9.00 Chan-nel E. 12.00 Super shop. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem. 14,00 Mix. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Potrait of a Hitman. kriminalka. 21 00 Potovalni magazin 21.30 Financial Times. 22 00 Novice. 22.45 Ameriški trg 23 00 Long John Silver, pustolovski {»vvwwuguor *ooc .V, Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 6. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije.,11.00 Na svidenje. PETEK, 7. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 8. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 9. AVGUSTA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 10. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00 24.00 Program Alfa Radia Velenje. . . TOREK, 11. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja.kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 12. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo — Inšpektorat občine Velenje razpisuje prosta delovna mesta: 1. URBANISTIČNI INŠPEKTOR II Zahtevani pogoji: — visoka šola pravne, upravne ali gradbene smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — državljan Republike Slovenije in — ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. 2. GRADBENI INŠPEKTOR II Zahtevani pogoji: — visoka šola gradbene smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — državljan Republike Slovenije in — ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. Sam z jadrnico okoli sveta Verona še vabi Še vedno se lahko prijavite za obisk opernega poletnega festivala v Veroni ter ogled Garskega jezera in Gardalan-da 20. avgusta. Trajal bo dva dni. Dunajski pojoči dečki Zbiramo prijave za obisk koncerta Dunajskih pojočih dečkov 27. avgusta v Ljubljani. Odhod iz Velenja ob 17.30. »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopn i 5 odstotkov posebnega prometnega davka. V petek, 7. avgusta, ob 20.30, bo na ploščadi NAME v Velenju zanimivo potopisno predavanje: SAM Z JADRNICO OKOLI SVETA. To nevarno potovanje je pred dvema letoma opravil Jože Mušič, ki bo tudi sam predvajal diapozitive in pripovedoval o svojih dogodivščinah. • ••• Prešmentane citre Tudi letos bo v Velenju srečanje citrarjev, ki že četrto leto poteka pod motom: Prešmentane citre kak'milo pojo. Igrali bodo najbolj zanimivi in najboljši slovenski citrarji. Prireditev bo 14. 8. se bo pričela ob 16.00 s koncertom ansambla Zlate strune, ob 19.00 pa bodo nastopili citrarji. Po končanem programu bosta igrali in peli Alenka in Monika Heričko iz Maribora ter državni prvak v ci-tranju Aleksander Prime. Prireditev bo na ploščadi pred NAMO v Velenju. Ce bo vreme slabo, bo samo nastop citrarjev ob 19.00 v domu kulture Velenje. Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in felefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek. AVTOŠKORJANEC - AVTOTRGOVINA avto stekla — akcija pločevina, gume, olja, rabljeni deli, odkup poškodovanih vozil. Celje tel. 063 38-811, Šentjur 063 741-008 UGODEN NAKUP TELEVIZORJEV GORENJE IN SAMSUNG na 5 čekov brez obresti v Erinih prodajalnah Nama, Standard in Železnina Šoštanj BISTRO POLANEC, ŠPEGLOVA 47, PESJE, VELENJE vabi na domače klobase in na hladno pijačo vsak dan od 8. do 22. ure, ob nedeljah pa od 10. do 21. ure. PRODAJA ODPRTEGA KAKOVOSTNEGA VINA v kleti ERA Vino Šmartno ob Paki Virštanjčan beli 72,00 SIT 1 liter, Virštanjčan rdeči 57 00 SIT 1 liter, Laški rizling 108,00 SIT 1 liter, Modra frankinja 63,00 SIT 1 liter. Delovni čas od 7. do 14. ure. BUTIK GOSPODIČNA V ŠOŠTANJU, PREŠERNOV TRG 5 SEZONSKO ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL: — dekliška in ženska plesirana krila že od 1.900,00 SIT — ženski kostimi že za 2.900,00 SIT — dekliške in ženske bluze od 1.900,00 SIT dalje — otroške majice vseh barv od 350,00 SIT dalje — in ves ostali otroški in mladinski program! SEZAM ŠOŠTANJ NUDI: — rabljene učbenike — šolske potrebščine na dva obroka — otroške zimske hlače po 700,00 SIT Zaključna koncerta Mednarodna violinska šola profesorja Igorja Ozima bo v sredo, 12. in v petek, 14. avgusta, pripravila zaključna koncerta. Obakrat se bosta koncerta v veliki dvorani glasbene šole v Velenju pričela ob 20. uri. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. 7. do 2. 8. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij. območja v naslednjih dneh/: 27. 7. AMP TOPOLŠICA AMP ZAVODNJE 30. 7. AMP TOPOLŠICA 31. 7. AMP ŠOŠTANJ AMP TOPOLŠICA AMP VELIKI VRH AMP ZAVODNJE 2. 8. AMP VELIKI VRH 100 mikrog-g/m' 110 mikrog-g/m1 140 mikrog-g/m' 190 mikrog-g/m' 170 mikrog-g/m' 170 mikrog-g/m' 130 mikrog-g/m' 150 mikrog-g/m' SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA MAKS. POLURNE KONCENTR. od 27. 7. do 2. 8. 1992 3500 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■i 27. 7. SIS 28. 7. a 29. 7. H 30. 7. IŠH 31. 7. □ 1. 8. m 2. 8. DNEVNE KONCENTRACIJE Od 27. 7. do 2. 8. 1992 200 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. 27. 7. 31. 7, 28. 7 □ i. a. L _J 29. 7. » 2. 8. o ČJ> tel. 853 481,888 480 fax 881 990 usfisieii ogCai, ocjtas. cr naX 2ai DVE DEKLETI HONORARNO ZAPOSLIMO ZA STREŽBO. © 882-110 od 20. do 22. ure. NEKAJ PRIKOLIC KONJSKEGA GNOJA, prodam. © 888-217, Ložnica, Uranjek. DVA KOMADA ŠTIRI DELNE ZAJČNICE, PRODAM po ugodni ceni. © 881-395. NOVO INVALIDSKO KOLO na tri kolesa, prodam. © 882-797. BREJO KRAVO PRODAM. Cena po dogovoru. © 855-515. NUJNO PRODAJAM PIT BU- La starega 2 meseca. ® 852-849 po 16. uri. KRAVO ZA ZAKOL prodam ali zamenjam za brejo. © 858-745. PRALNI STROJ ter kuhinjsko in sobno pohištvo prodam. © 850-316 zvečer. GRADBENO DVIGALO 750 kg, višine 6 ali 12 m, dolžina roke 5 m, gibljivost 360°, prodam. © 857-558. DVE KRAVI SIMENTAL, sivka prodam. © 893-785. RABLJENO, ŠE UPORABNO OMARO IN POSTELJO Z JO-GIJEM, kupim. © 0602-53-413. ZA 180 m1 RABLJENE TRA-JANKE, PRODAM. (Zelena barva). © 854-186 ali 854-337. OTROŠKI ŠPORTNI VOZI-ČEK-CHICCO, skoraj nerabljen ugodno prodam. © 854-752. TRAKTOR TV 523, letnik 1986, malo rabljen — kot nov, prodam za 5000 DEM tolarske protivrednosti. © 778-512 ali 853-451. i'm. 'VIII Trgovsko podjetje d.o.o. Teharska 111, Celje Telefax: 29-144 SUPER PONUDBA! STAREJŠO HIŠO V VELENJU, na zanimivi lokaciji, s kompletno dokumentacijo za preureditev v poslovne prostore, ugodno prodamo. Naslov v uredništvu. KVALITETNE BRESKVE ZA VLAGANJE, po konkurenčnih cenah, prodajamo v nasadu ANGRAC nad Griža- Dežurstva Kotna sedežna garnitura »BARBARA« — velikost 200 x 220 cm s taburejem — z udobnim francoskim ležiščem — več različnih modnih barv Dobava takoj, CENA ZA GOTOVINO SAMO 59.900,00 SIT! Kuhinje — popust do 50 % za gotovino Spalnice: EVA 59.900,00 in TATJANA 69.900,00 SIT za plačilo z gotovino Vzmetnice Meblo: vsi tipi po najnižjih cenah Možnost nakupa: s čeki 1 + 3 brez obresti obročno I + 5 s 3% obrestmi mesečno! fkI&ost> W - Občina Velenje: Zdravniki: Četrtek, 6. avgusta, dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Grošelj, nočna dr. Stupar in dr. Grošelj. Petek, 7. avgusta — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočna dr. Janežič in dr. Lazar. Sobota, 8. avgusta — in nedeljo 9. avgusta — dr. Mijin in dr. Slavič. Ponedeljek, 10. avgusta dopo\dan dr. Janežič, popoldan dr. Bola, nočni dr. Bola in dr. Friškovec. Zobozdravstvo: V nedeljo, 9. avgusta, dr. Lobnik-Lah Romana, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 7. 8. do 14. 8. Rok Pe-čnik, dipl. veterinar, Kajuho-va 13 Šoštanj, telefon 881-322. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja: Od 3. avgusta do 9. avgusta — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, telefon 831-219, od 10. 8. do 16. 8. Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, telefon 841-769. llflll ■III ■SHIi ^J-b^fieitz ©Si03Gš Občina Mozirje: Franc Drofelnik, 1961, Florjan pri Gornjem Gradu 31 in Rebe-ka Pečnik, 1972, Gornji Grad, Spodnji trg 21. fn&m PRODAJALNA Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tel: 0602/ 55-237 ZAHVALA Tiho smo se poslovili od naše drage mame in babice ANGELE BREZNIK 1921-1992 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za osebno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se od nje poslovili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Doma ostala je praznina, a v srcu bolečina ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ČASA 26. 10. 1918-27. 7. 1992 se iskreno zahvaljujemo sosedom, še posebej gospodu Jožetu Praprotniku, ki nam je v času težke bolezni vedno priskočil na pomoč ter sorodnikom in sodelavcem. Posebna zahvala velja njegovi sestri Mariji Čas, za nego in pomoč. Enako zahvalo izrekamo dr. Lazarju in patronažni službi. Hvala govornikoma Zvonetu Skornšku in Francu Hudomalu, godbi Zarja za zaigrane žalostinke in gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: hčerka Pavla s Stanetom, sin Peter z ženo Nado, vnukinji Mojca in Petra, sin Franc z ženo Ingeborg in hčerko Tino, sestra Marija in ostali sorodniki. D TOPLOTNA TEHNIKA toni: a o o. Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. Trgovin« z meianlm blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: B55-M8 Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! nama SAMOPOSTREŽBA PAPIR ROLE 10/1 199,30 SIT MEHČALEC VVASCHE WEICH 4/1 359,30 SIT SIR LIVADA KG 491,40 SIT SIRUPI 1/1 199,20 SIT ELEKTRO APARAT ZA IZDELAVO JOGURTA 5.763,80 SIT KOZMETIKA UGODEN NAKUP HIGIJENSKIH VLOŽKOV 1 ŠOLSKE POTREBŠČINE i nahrbtniki za šolo že i lje i zvezki a 4 | zvezki a 5 I I TEKSTILNI DISKONT | majice bombažne I PRESKRBA i bar kava 1/1 I OD 1.758,10 SIT DA- OD 94,40 SIT OD 54,40 SIT Matjaž Ugovšek, 1967, Gornji Grad, Novo naselje 47 in Marjana Zagožen, 1967, Potok 9. Ivan Grofelnik, 1970, Druško-vec 70 in Bernarda Napotnik, 1973, Radegunda 21 a. Q SMRTI Občina Velenje: Anton Rošer, rojen 1935, Velenje, Tomšičeva 55, Frančiška Jevšnik, rojena 1910, Gaberke 293, Angela Onič, rojena 1923, Celje, Vrunčeva 25 B, Martin Robič, rojen 1924, Platinovec 24, Jožef Ogradi, rojen 1918, Bočna 12, Ivana Čulk, rojena 1914, Žalec, Šlandrov trg 37 a^ Franc Žvi- pelj, rojen 1940, Velenje, Jenkova 23. Frančišek Speh, 1906, Lenart pri Gornjem Gradu 9, Marija Semlak, 1897, Spodnje Kraše 40, Janez Ivanuša, 1920, Mozirje, Praprotnikova 11, Jakob Gor-njec, 1931, Bočna 105, Katarina Podpečnik, 1901, Šmiklavž 31, Jožef Ogradi, 1918, Bočna 18. PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva16, Ljubljana štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom". Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana Tel.: (061)311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papims in vsi, ki se nam boste še pridružili! ZAVAROVALNICA MARIBOR TUDI V VELENJU Ker želimo prisluhniti blizu kadarkoli nas mestu odprli pLsa željam iSv vim biti :bujete, smo v Vašem Zavarovalnice Maribor. Naži strokovnjaki Va» pričakujeta v prostorih VEKA Velenje na Starem trgu^36 vsak dan od ponedeljka do pejlca med 7, to 15. ura Z v^seijem'/Vii vpraSanja in Vam pomagali pri 'zavarovanj. V ŽIVLJENJE Glil ^ IN MI Z Kakšna je voda v kopališčih? 32. flosarski bal Za vsako ceno ohraniti izročilo Na Ljubnem ob Savinji so v nedeljo v bratovščino znamenitih flosarjev sprejeli novega člana, »juda« Simona so krstili po vseh flosarskih predpisih, s tem simboličnim opravilom pa so si mladi nasledniki nekdanjih flosarskih korenin naložili tudi zahtevno nalogo. Očitno je, da je letošnji flosarski bal pomenil bolj zagotavljanje zavidanja vredne trajnosti in neprekinjenosti daleč naokrog znane prireditve, da je bil predvsem prehodna ali vmesna stopnička do drugačne in boljše oblike ohranjanja bogatega izročila. Drugače niti ni šio. Naj ne zveni kot ceneno opravičilo, dejstvo namreč je, da je na letošnjo prireditev vseeno »vplivala« poplava. Prostor ob Savinji ni urejen in nekdanje podobe ne bo imel nikoli več. Nekaj objektov je voda odnesla in so jih za letos in za silo postavili, svoje je prispeval začetek gradnje obvoznice in še kaj bi se našlo za pojasni-tev. Tudi (sicer vprašljiva) povorka je letos odpadla, sicer pa imajo nekaj konkretnih načrtov za drugačno podobo. Ko bo zgrajena obvoznica, bodo lahko središče kraja zaprli za promet, s tem pa se prireditvi sami po sebi ponujata nova vsebina in oblika. Nekda- Odpeljal drva Kar krepko se je Miha B. iz Gaberk namučil, da si je zložil štiri kubične metre drv v Velunjskem grabnu. Od tam pa mu jih je doslej še neznani storilec v času med 26. in 29. julijem odpeljal. Nasilno vstopil in pretepel prijateljico Enaindvajsetletni Smiljan M. iz Velenja je prišel 2. avgusta nekaj po 18. uri v stanovanje staršev svoje izvenzakonske partnerke Vesne P. Začela sta se prepirati. Smiljan pa je Vesno tudi pretepal. Ta se je zaklenila v sobo, v katero je Smiljan vlomil. Posredovati so morali policisti, ki so napisali zoper storilca kar dve prijavi, prvo sodniku za prekrške zoper nedotakljivost stanovanja in drugo tožilstvu /uradi nasilni-škega obnašanja. Za 200.000 tolarjev škode Nemški državljan Branko Š. je bil 28. julija okoli pol- nje turistično društvo prav tako želijo nadomestiti in s tem poskrbeti za pravega organizatorja flosarskega bala in drugih prireditev, saj se ohranjanju izročila nikakor ne nameravajo odreči. Sicer pa so trije dnevi ob letošnjem balu uspeli. Zlasti še, če upoštevamo obisk in predviden izkupiček, ki ga nameravajo nameniti prav obnovi prireditvenega prostora in še čemu v zvezi s tem. Petkov večer so napolnili s pesmijo, besedo in glasbo, sobotni je trajal do nedeljskega sonca, pa tudi v nedeljo ni bilo kar tako. Pričakujmo torej število 33, če že morda ni ljudsko, naj bo ljubensko. (jp) druge ure popoldne zelo neprijetno presenečen, ko se je vrnil k svojemu avtomobilu parkiranemu na Pokopališki cesti v Podkraju. Tam ga je pustil eno uro. V tem času pa je iz njega izginilo 18 tisoč šilingov, ženska torbica, nekaj tolarjev in več drobnih predmetov. Skupaj je doslej še neznani storilec oškodoval Branka za okoli 200 tisoč slovenskih tolarjev. Nasilniško obnašanje ' Dančo K. je star znanec velenjskih policistov, predvsem po tem, da se pogosto nasilniško obnača do svoje žene in 8-letne hčerke, ki jo tudi zanemarja. Obsežen spis z mnogimi dokazi sa zdaj predali tožilstvu. Kopala sta krompir Vanda P. in Stanko P. sta se odpravila 30. julija nekaj po 21. uri na njivo Marije N. iz Šoštanja, kjer sta si nameravala nakopati krompir. Pa jima ni uspelo. Namesto V letošnjem vročem poletju in sploh ob zadnjem vročinskem valu, večina od nas išče senco in možnost za vsaj nekajurno ohladitev. Najprimernejša je seveda tista vodna, sploh, če je voda osvežujoča. Gneča na naših kopališčih in tudi ob rekah in jezerih na celjskem območju je velika. Ko boste prebrali spodnje vrstice pa le premislite, kam boste odšli hladiti razgreto telo. Na ponedeljkovi novinarski konferenci nam je mag. Ivan Eržen, v.d. direktorja Zavoda za socialno medicino in higieno Celje, opisal kakovost vode v kopališčih, jezerih in rekah v celjski regiji in pri tem poudaril, da to merijo enako strogo, kot pitno vodo, le mikrobov sme biti nekoliko več. Meritve kvalitete vode opravljajo na 17 kopališčih v celjski regiji, od tega je 7 termalnih, ki so odprta vse leto (med njimi je tudi Topolšica, termalna voda je tu primerna za kopanje in je zadovoljive kvalitete, isto velja za zdraviliške bazene na Dobrni), 10 kopališč pa je sezonskih, neter-malnih. V juniju in juliju odvzeti vzorci kažejo, da razmere na celjskem niso povsod ugodne, s številom neustreznih mikrobioloških vzorcev odstopajo termalna rekreacijska kopališča. Razvrščajo jih v 3 kategorije, povsem izven kategorije so Terme Zreče, kjer so bili vsi odvzeti vzorci, tako mikrobiološko kot kemijsko, ustrezni. Šoštanj - lov na veliko ribo V Šoštanju bodo kmalu slavili 90-letnico deldVanja Turističnega društva. V sklop ob tem jubileju bogatih prireditev se vključujejo tudi šoštanjski ribiči. V nedeljo, 8. avgusta bodo pripravili ribiško tekmovanje — Lov na veliko ribo. K sodelovanju vabijo vse občane, ne le svoje društvene kolege, torej vse, ki radi vržete trnek. Zbrali se bodo ob 15. uri pri Ribiški koči ob šoštanjskem jezeru, tekmovanje pa bo potekalo med 16. in 19. uro. Tudi nagrade so lepe. Tisti, ki bo na suho potegnil največjo ribo, bo dobil letno ribolovnico in pokal, pripravljenih pa imajo tudi vec praktičnih nagrad. Ribiči vas torej vabijo medse in zatrjujejo, da vam Re bo žal, če boste nedeljsko popoldne preživeli z njimi. (bš) krompirja sta dobila prijavo tožilstvu. Vožnja po levi Iz Polzele je proti Velenju peljal s tovornjakom 28. julija nekaj po polosmi zjutraj šestindvajsetletni hrvaški državljan Mario Grzinčič. V nepreglednem ovinku je zapeljal nekoliko preveč v levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil dvajsetletni Domen Fras z Raven na Koroškem. Pri trčenju se je hudo telesno poškodovala sopotnica v Frasovem avtomobilu, enaindvajsetletna Tanja Košuta s Prevalj. Trčila sta Dvaindvajsetletni Boris L. iz Velenja je peljal 30. julija nekaj po 22. uri iz Velenja proti Celju. V ostrem nepreglednem ovinku malo za Vinsko goro je trčil v osebni avtomobil. ki gaje nasproti pripeljal enaindvajsetletni Matej Goljat iz Slovenj Gradca. Na vozilih je nastalo za okoli 200 tisočakov škode. Pri tem pa sta se lažje telesno poškodovala Anka Matvoz in Zu-din Hrapič. Zelo neugodne rezultate pa beležijo v termalnem kopališču v Atomskih toplicah. Deloma je to zaradi visokih temperatur vode, deloma je to povezano z zelo veliko obremenjenostjo kopališča, še posebej pa je treba poudariti nizko higiensko osveščenost kopalcev. Ti povsod premalo upoštevajo, da bi se morali pred kopanjem v bazenu stuširat, po možnosti pri tem uporabit tudi milo in seveda poskrbeti za izpraznjen sečni mehur. Ni namreč samo urin tisti, ki še pospešuje onesnaženost, tudi odprtje znojnic to pospešuje. Zato ugotavljajo, da je onesnaženost na kopališčih v popoldanskem času mnogo večja, kot zjutraj. Celjski bazen Neptun ima kvalitetno vodo, slabše pa je na bazenu na Vranskem in v Preboldu. KAJ PA OKOLIŠKE REKE IN JEZERA? V Velenjskem jezeru raziskav niso opravljali. Ker pa se velenjčani po osvežitev odpeljemo tudi v okolico poglejmo, kje bo kopanje najbolj zdravo. Vzorce za bakteriološko in fizikalno kemično analizo vode so odvzeli v jezerih Žolnek in Šmartinskem jezeru, preverjajo pa tudi vodotok Savinje in to na štirih mestih (pri mehkem jezu, v Medlogu, na Polzeli in v Letušu). Žal rezultati niso tako ugodni, kot smo lahko v medijih slišali za reko Savo. Vzorci Savinje kemično niso problematični, težavo pa predstavlja mikrobiološka obremenjenost reke, ki močno presega dovoljene Turistično društvo Mislinja so ustanovili leta 1983 in bo tako prihodnje leto slavilo svojo desetletnico. Ustanovili so ga z namenom, da združijo vse tiste krajane, ki imajo željo in smisel za lepo urejeno okolico. Začetna dejavnost društva je bila zbiranje in zamenjava sadik, ki so jih kasneje posadili po zaselkih. Sprva je bilo to delo skromno, pozneje pa se je zanimanje krajanov povečalo. Vsako jesen in pomlad društvo pripravi tudi akcijo čiščenja okolja. Pri tem pridno pomaga šolski podmladek, sodelujejo pa še gozdarji in lovci. Med drugim čistijo gozdne meje, zaradi nizkega vodostaja pa se razmere le še slabšajo. Zato strokovnjaki odsvetujejo kopanje v Savinji, še posebej to velja za majhne otroke. V povprečju naj bi kopalec med kopanjem zaužil pol litra vode, zaradi vsega prej naštetega pa obstaja nevarnost, da pride do virusnega obolenja, ki se prenaša ravno po fekalno-oralni poti. V zadnjih petih letih beležijo tudi porast seroznega meningitisa, obolevajo pa predvsem majhni otroci. Možne so tudi prebavne motnje in motnje dihalnih poti. Ker je v tej vročini nemogoče doseči, da se ljudje ne bi kopali. poskušajte pri tem zaužiti čim manj vode. Ce nameravate na Šmartinsko jezero, vam lahko povemo, da so tu razmere za kopanje ugodne. Obremenjenost vode z mikrobi je nizka, odstopanja od normativov so_ minimalna. Preiskave v jezeru Žolnek pa so pokazale, da je voda zaradi obremenitve z organskimi in anorganskimi snovmi povsem neprimerna za kopanje. Meritve v Braslovškem jezeru so opravljali lansko leto in ugotovili, da voda ni bila primerna za kopanje, letos pa tukaj nimajo namena opravljati analiz. Vedeti moramo, da je tako kemična kot mikrobiološka kvaliteta kopalnih voda odvisna od različnih, med sabo tesno povezanih parametrov. Važna je tehnološka opremljenost kopališča, predvsem kvaliteta filtrirnih naprav in tudi velikost bazena, važna je strokovna usposobljenost poti, a pri tem vedno znova odkrivajo divja odlagališča. Tudi s komunalnim podjetjem društvo dobro sodeluje, žal pa opažam, da bo delo prizadevnih članov društva slejkoprej zaman, dokler vsi ljudje na čisto okolico sami ne bodo dovolj pazili. Seveda se mislinjsko turistično društvo ukvarja še z drugimi rečmi. O tem je več povedala podpredsednica in soustanoviteljica društva Pol-dika Bezlaj: »Že osmič pri-pravljamo »oglarske večere«, na katerih prikažemo stare običaje, ki so značilni za naš kraj in okolico. Organizirali smo več drugih uspešnih prireditev in se srečevali z ostalimi zaposlenega osebja, še kako obremenjenost kopališča (tako velenjski kot šoštanjski sta v teh dneh dobesedno »okupirana«). Važno je tudi spoštovanje kopališkega reda. Slednje je zaradi kulture kopalcev kar velik problem. Meritve kvalitete vode se v velenjskem bazenu opravljajo tedensko, nadzor za dezinfekcijo opravlja Tomo Sunarič, podatke pa pošiljajo v Celje. Povedal mi je, da je zaenkrat kvaliteta vode v bazenu zadovoljiva. Filtrirne naprave so na velenjskem bazenu dobre, ko bo denar, želijo nabaviti še avtomatski merilec za klorira- nje. Ce se razmere poslabšajo, takoj reagirajo z dodajanjem sveže vode. Za šoštanjski bazen podatkov nismo dobili, za jezero pa mi je g. Sunarič povedal, da je to po njegovem osebnem mnenju izven vseh predpisov, sicer pa se v njem kopate na lastno odgovornost. sorodnimi društvi. V naše delo smo želeli vključiti tudi kmetije, pa je bil odziv slab. Menim tudi, dai bi več morala storiti stroka, gostinstvo in turizem. Žal ni nikogar, ki bi vse te dejavnosti v kraju povezoval, nas vodil in razdelil delo, kar bi nas gotovo vodilo k uresničitvi skupnih ciljev. S prostovoljnim delom smo nabavili posebna kmečka oblačila, kupili ozvočenje in osvetlili lentlenarsko cerkev, počistili in namestili smo vhod v Hudo luknjo. Še bi lahko naštevala, vendar bodi dovolj, prepričana pa sem, da bi lahko postorili še več,« pravi Poldika Bezlaj. B. Mugerle I Simon Podmeninšek in drugi člani flosarske druščine gredo naprej MODRO BELA KRONIKA Turistično društvo Mislinja »Na kmetijah ni zanimanja« Govorice o možnosti prenašanja sifilisa na velenjskem bazenu, ki so se v javnosti pojavile v preteklih dneh, so povsem neresnične. Mag. Ivan Eržen je povedal, da voda ni pot prenosa te bolezni, saj je bakterija, ki povzroča sifilis, za takšen način prenosa preobčutljiva. B. Špegel povezuje a Jožeta Vabita Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar Plešivec in