GEOLOGIJA 45/2, 359–366, Ljubljana 2002
Velike miliolide zgornje krede in paleogena skozi prostor in ~as Larger miliolids of the Late Cretaceous and Paleogene seen through space and time
Katica DROBNE1, Vlasta ]OSOVI]2 & Eduard ROBINSON3
1 ZRC SAZU, Paleontolo{ki in{titut I. Rakovca, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, katica@zrc-sazu.si
2 Geolo{ko – paleontolo{ki zavod, PMF, Zvonimirova 8, 10000 Zagreb, vlasta1501@yahoo.com
3 8015 SW 107th Avenue, #312, Miami, Florida 33173 USA, tedrobinson01@hotmail.com
Klju~ne besede: velike kompleksne miliolide, santonij, paleocen, eocen, podro~je Indo-pacifika, Tetisa, Karibika, biostratigrafija, Jadransko – Dinarska karbonatna platforma
Key words: Larger (Complex) Miliolids, Late Cretaceous, Paleocene, Eocene, realms of Indo-Pacific, Tethys, Caribbean, Biostratigraphy, Adriatic – Dinaric carbonate platform
Kratka vsebina
Regionalno in ~asovno razporeditev velikih miliolid z notranjo zgradbo predstavljamo s te`njo osvetliti njihovo biostratigrafijo in polo`aj paleobiogeografskih provinc. Od zgornje krede do oligocena je 7 rodov s 47 vrstami poseljevalo morske plitvine v Indopacifiku, Tetisu in Karibih. Od vseh rodov so le 4 (Idalina, Periloculina, Pseudolacazina, Lacazina) raz{irjeni v kredi in paleogenu Centralnega in Zahodnega Tetisa. Samo v tipi~nem naha-jali{~u v severni Španiji je znan dosedaj iz vrhnje krede, rod Adrahentina. Edino Lacazina se pojavlja tudi v severnem obodu Vzhodnega oz. Neo-Tetisa (Moluki). Med novimi rodovi se v eocenu pojavita Fabularia in Lacazinella. Fabularia je dosegla veliko raznolikost vrst v Centralnem in Zahodnem Tetisu ter je edini rod znan iz Karibov. Obratno je Lacazinella zavzela ju`ni obod Neo-Tetisa do dana{nje Nove Gvineje.
Na Jadransko – Dinarski karbonatni platformi nastopajo velike miliolide od zgornje krede do spodnjega eocena (cuisija) v istih biostratigrafskih conah in paleookolju kot drugod v Tetisu.
Abstract
Spatial and temporal occurrences of the larger (complex) miliolids are discussed to give more light on biostratigraphy and paleobiogeographic provinces distribution. Seven genera and 47 species from the Late Cretaceous to Oligocene inhabited shallow marine settings in the Indo-Pacific, Tethyan and Caribbean regions. Of all genera only four (Idalina, Periloculina, Pseudolacazina, Lacazina) widespread throughout Tethys in the Late Cretaceous and Paleogene. Single occurrence of Lacazina was recorded further to east (Moluccas). By now the Late Cretaceous genus Adrahentina is known only from the Spain. The newcomer’s Eocene genera were Fabularia and Lacazinella. Fabularia reached high diversity in species term in the Central and Western Tethys and occured as unique genus in Caribbean realm, too. Conversely, during the same period, Lacazinella spread over the southern border of Neo-Tethys reaching New Guinea.
On the Adriatic – Dinaric Carbonate Platform, larger miliolids occurred from the Late Cretaceous to Cuisian, having the same biostratigraphically trends and distribution as contemporaneous larger miliolids from the Tethys.
UVOD
Velike foraminifere so zanimiva skupina porcelanskih foraminifer, ki jo sestavlja malo rodov in vrst – 7 : 47. Nastopajo v ~asu zgornje krede od coniacija in santonija do konca eocena. Regionalno so prepoznavne od Vzhodnega, Centralnega do Zahodnega Tetisa in preko Atlantika do Karibov. V si-stematiki se uvr{~ajo v dru`ino Fabulariidae Ehrenberg 1839, emend. Drobne 1984, in pod-dru`ini Fabulariinae in Lacaziniinae.
Dokumentirajo plasti od 88 od 34 miljo-
nov let, skupaj okoli 54. Njihovo pojavljanje in izginjanje iz zdru`be velikih foraminifer je pogosto, glede na paleoekolo{ke pogoje v razli~nih favnisti~nih provincah (sl. 4, 5). Pojavljanje po dalj{ih sedimentacijskih hia-tusih je vezano na transgresijske cikle. Na podlagi favnisti~ne zdru`be ob velikih milio-lidah iz vodilnih nahajali{~ in vodilnih plasti moremo sklepati na njihovo ume{~anje v biostratigrafske cone in s tem tudi na kro-nostratigrafsko vrednost velikih miliolid (Serra-Kiel et al. 1998).
360
Katica Drobne, Vlasta ]osovi} & Eduard Robinson
MORFO-STRUKTURNI ELEMENTI
(sl.1, 2, 3, 5)
Hi{ica je prete`no ovoidne oblike, visoka, razpotegnjena v smeri rasti. Osnovni element pri gradnji hi{ice je kamra, ki kot krhelj nalega na vertikalno, oralno os. Na enem zavoju sta vedno sukcesivno odlo`eni dve kamri. Pri popolnem ontogenetskem razvoju osebka si sukcesivno sledi razporeditev kamer vidnih na obodu hi{ice od petih, treh, dveh ali ene kamre. Stadiji so imenovani kvinkve-, tri-, bi- ali mono- (uni-) lokulidni (sl.1).
Ustje le`i na polu vsake kamre, terminalno. Je zaokro`ena re`a, gladka ali naz-ob~ana, ali transformirana v ve~jo sitasto povr{ino. Ustje, im. trematofor, podpira eden ali ve~ stebri~kov v preseptalnem prostoru pod povr{ino ustja. Lumen kamre obdaja odebeljena osnovna plast. Pogosto se oblikujejo vmesne stene z vzdol`nimi, nizkimi ali visokimi, sklenjenimi ali prekinjenimi grebeni, tudi s stebri~ki, ki se lahko dotikajo vrhnje, krovne plasti kamre. Ornamentacija osnovne plasti je eden od pomembnih kriterijev pri dolo~evanju rodov (sl.2, 3, 5).
Pri velikih miliolidah se pojavlja izrazit spolni dimorfizem. Hi{ice megalosferi~ne generacije (oblika A, f A) so manj{e velikosti toda dokaj {tevilne. Hi{ice mikrosferi~ne generacije (oblika B, f B) so ve~je in redkej{e od hi{ic oblike A. Med seboj se generacije iste vrste razlikujejo po stopnji ornamentira-nosti osnovne plasti in po razporedu kamer v ontogenetskem razvoju. Vsi {tirje na~ini prera{~anja kamer so mo`ni pri obliki B, njih reducirano {tevilo pa pri obliki A (sl. 1, 2, 5).
PALEOEKOLOGIJA
Velike miliolide nimajo naslednikov v da-na{njih morjih. Glede na to, moremo sklepati na njihovo strategijo `ivljenja in paleoeko-lo{ko okolje, po tistih skupinah velikih fora-minifer, ki so se ohranile do danes kot n. pr. alveolinide ali nummulitide in druge. V pa-leogenskih plasteh so namre~ z njihovimi predniki miliolide sestavljale skupno zdru`bo ( H a l l o c k et al.1991, H o h e n e g g e r 1999, Hohenegger et al. 1999, Hohenegger & Y o r d a n o v a 2001, R e n e m a et al. 2001).
Velike miliolide so poseljevale plitva, lito-ralna tropska in subtropska podro~ja, trdo dno raje od mehkega, v oligotrofni, topli do
zmerno topli vodi zgornjega dela foti~ne cone. Pogoji so morali biti dovolj stabilni dalj{i ~as za uspe{no strategijo pre`ivetja, da so dosegle velike dimenzije hi{ic in ugodne mo`-nosti za razmno`evanje. Prazne hi{ice so bile po smrti lahko prenesene s tokovi za nekaj deset metrov globlje, glede na topografijo in lego morskega dna (Reiss & Hottinger 1983, Pecheux 1995, Drobne & ]oso-v i } 1998, Hottinger 1997, Yordanova &   Hohenegger 2002).
Sl. 1 Zapovrstje stadijev rasti vrste Periloculina slovenica Drobne (po Drobne   1984).
Oblika B (a, b), oblika A (c, d, e), 1 kvinkve-, 2 bi- , 3 monolokulinski stadij.
Fig. 1 Successive stages of growth of Periloculina slovenica Drobne
Form B (a, b) form A (c, d, e), 1 pluri- , 2 bi-, 3 monoloculine stages (after D r o b n e 1984).
Sl. 2. Stereograma mikrosferi~ne in
megalosferi~ne generacije vrste Pseudolacazina
hottingeri Caus, (po Caus  1979).
Fig. 2. Stereogrammes of form B and form A
of Pseudolacazina hottingeri Caus, (after Caus
1979).
Velike miliolide zgornje krede in paleogena skozi prostor in ~as
361
Sl. 3 Polo`aji zna~ilnih prerezov megalosferi~ne
oblike Pseudolacazina donatae (Drobne), (po
D r o b n e 1974). a – ekvatorialni, b – aksialni
in po{evni prerezi.
Fig. 3 Positions of characteristics sections of
Pseudolocazina donatae (Drobne), (after
D r o b n e 1974) a – equatorial, b – axial and
oblique sections.
BIOSTRATIGRAFSKA IN REGIONALNA RAZŠIRJENOST (sl. 4, 5)
Taki »idealni« pogoji niso bili pogosti v geolo{ki zgodovini. To pri~a omejena bio-stratigrafska raz{irjenost rodov in vrst. Na Iberijskem polotoku se pojavijo prve velike miliolide: Idalina, Periloculina, Pseudolaca-zina, Lacazina. V ~asu coniacija do`ive razcvet in delno izginotje, tudi najve~ja med njimi diskasta oblika B vrste L.
pyrenaica (do 1,2 cm). V dalj{em hiatusu nastopi samo v vrhnji kredi en nov rod Adra-hentina, prav tako v Španiji in nikjer drugje. Po kredno / terciarni meji se v poznem pa-leocenu ponovno sukcesivno pojavljajo vsi 4 rodovi znani iz zgornje krede. Nanovo nastopita rodova Fabularia in Lacazinella v spodnjem eocenu. Pojavljanju rodov v razli~-nih bioprovincah sledimo do konca eocena (sl. 5) (Adams 1973, Fleury et al.1977, Robinson & Mitchell 1999, Hottin-ger 2001).
Pirenejski zaliv je iz zahodne strani preplavljal severni del Iberijskega polotoka (Hottinger 1990, Fig.5). Od senona, pa-leocena pa vse do bartonija so plitve platforme nudile ob~asne stabilne pogoje za raz-
voj velikih miliolid , razen rodu Lacazinella. V Pari{ki kotlini se {ele v srednjem eocenu v skromnih ostankih zahodnega dela Tetisa, pojavljajo vrste rodu Fabularia. Le-te dose-`ejo z 10 mm maksimalne dimenzije na prostoru celotnega Tetisa (Hottinger et al. 1964, Drobne 1988). Proti vzhodu je bilo morje Tetisa odprto in s svojimi tokovi v litoralnih conah prekrivalo karbonatne platforme od Jadrana, Slova{ke do Tur~ije in Irana. Zato se tukaj pojavijo `e omenjeni prvi predstavniki fabulariid za~asa paleoce-na in ilerdija do lutecija (Drobne 1974, 1984, S a m u e l et al. 1972, R a h a g h i 1983, Sirel 1998). Še dalje proti vzhodu, na severnem obrobju centralnega dela Tetisa, danes v Indonezijskem podro~ju, nastopijo {tevilni primerki vrst Lacazina reicheli v zgornjem eocenu, ki jim raziskovalci sledijo celo v oli-gocen (Bursch,   1947, Adams   1973).
V nasprotju s severnimi obalami, presene-~ajo na ju`nem obrobju morja Tetis le redke najdbe v Egiptu cuisijske vrste Fabularia zitteli (Schwager 1883). V Omanu pa nastopajo kredne oblike Periloculina zitteli ter spodnje eocenska rodova Pseudolacazina in Lacazinella (White 1992, 1994). Nekaj redkih najdb je znanih tudi iz Jemna in Somalije, ki bodo potrebni revizije (Pignatti et al. 1997, Silvestri 1939). Tej ju`ni bioprovinci Tetisa sledimo v dana{njo Novo Gvinejo kot severno platformo kontinenta Avstralije. Namre~ po dalj{em izginotju migrira, od Arabskega polotoka do sem, v zgornjem eocenu rod Lacazinella z vrsto L. wichman-ni. Redki pa so komaj odkriti primerki verjetno iz rodu Periloculina na Papui Novi Gvineji iz srednjega eocena (Crespin 1962, Bain et al. 1975, Francis et al. 1990, Li, Powell 2001, Drobne & Haig osebni podatki).
Rod Fabularia je bila prva in edina velika miliolida, ki je neodvisno od teti{kih oblik, premagala razdaljo Atlantskega oceana in se v spodnjem eocenu pojavila v Karibih. To podro~je je bilo v ~asu srednjega eocena {e v povezavi tako z nastajajo~im Atlantikom kot Pacifikom. Verjetno so tam vladali dovolj stabilni pogoji na manj{ih platformah, da-na{nje Jamaike, Kube in Floride, da se je razvilo najmanj 5 vrst in vmesnih prehodnih oblik. Iz zgornjega eocena je znana po B obliki najve~ja fabularija F. verseyi , s cca 6 mm premera v ekvatorialni osi (Robinson   &   Mitchell 1999).
S     Ma
O
P-L-B basin
Caribbean realm
Slovakia     Turkey Irak Iran      Oman Pyrenean + Adriatic realm        Egypt
Moluccas    Papua N.G.
OUGOCENE
ffi
F. BELLA _           ÜBÜChILTZT  _
-p^     |   I
IDAUNASR    LREKHELI
20   |
F. HANZAWAI
L W1CHMANNI
tt
F.COMPRESSA
I. BERTHELINI
P. RAINCOURTI
I PS. HCTTINGERI
Z
111      45
u
F.GUNTEHI       _
SP.4 FABULAMA SP.2
H
PSEUDOLACAZINA SP.4
PS.SP.I
PS SP J F.SP.3-------------------=¦
I 50
PERILOCULINA DALMATINA
FABULAMA DEFRANCE 1820
E
8    I
'?    I _5_  ~
¦. i ¦ j 1 I
SBZ
IuÜziNABUJMENniA^~|RO>ULIS I.CAUSE---------PS.OETZTEMUIU---------
PS. DONATAE
U
O     60
¦K/T«s
70
Z <
Z 75
O
z
lil
M80
UGtZINELU CRESPIN, 1962
IVT
ADRAHENTIN/l BILOTTE, 1978
PSEUDOLACAZINA CAUS 1979
PERILOCULINA M,- CHALMAS ET SCHLUMBERGEK 1865 IDALINA M.-CHALMASETSCHLUMBERGER. 1885
UCAZINA MUNIER-CHALMAS. 1882
n
STRATIGRAPHICAL AND REGIONAL           Perth, FORAMS' 2002,
DISTRIBUTION OF LARGER MILIOLIDS
Katica DROBNE
with collaboration: E. Robinson and V. Èosoviè
numeric scale: after G.-S. & Ch. Odin - Upper Cretaceous, Faleogene, SBZ l-SBZ 20, after Serra - Kiel et oft, 1998; SEPM N° 60
PS. LOEBUCHI
PERILOCULINA ZTTTEU
LACAZINA ELONGATA       L COMPRESSA
PERILOCUUNAZITTELI I
ATLANTIC REALM
Central West TETHYS East
INDOPACIFIC REALM
SI. 4. Stratigrafska in regionalna razširjenost velikih miliolid z notranjo strukturo od santonija do oligocena, nastopajoèa v prostoru
od Indonezije, celotnega Tetisa do Karibov. (Dopolnjena priloga iz
plakata - Drobne s sodelavci E. Robinson in V. Cosovic, Perth 2002,
Èrna na Koroškem 2002a).
Fig. 4 Stratigrafical and regional distribution of larger complex
miliolids from Santonian to Oligocene, Inhabited the space from
Indopacific realm , East, Central and Western Tethys till Carribean.
(adapted of the Poster - Drobne et collaborators E. Robinson ,V.
Èosovic, Perth 2002, Èrna na Koroškem 2002 a).
Velike miliolide zgornje krede in paleogena skozi prostor in ~as
363
Sl. 5 Biostratigrafska raz{irjenost rodov in vrst velikih miliolid iz Jadranske karbonatne platforme. Razpon starosti je podan vzporedno z SBZ conami (Serra   –   Kiel et al. 1998). Primerki iz paleocena in ilerdija so izbrani v SW Sloveniji, cuisijski v Dalmaciji.
Fig. 5 Biostratigraphical distribution of genera and species from Adriatic carbonate platform. Time span of the species is given after the SBZ zonation ( S e r r a   –   K i e l et al. 1998). Specimens are selected on SW Slovenia from the Paleocene and Ilerdian and on Dalmatia from the Cuisian age.
ZAKLJUÈKI IN DISKUSIJA
Iz pregleda fosilnega inventarja (sl. 4) je razvidno, da so prvi rodovi opisani `e v letih 1805, 1850, 1883. Do danes pa je bila opravljena le delna revizija rodov in vrst, najve~krat po regijah kot n.pr. Karibi, Pari{ka kotlina, Jadranska platforma, Tur~ija. Zato je podani pregled (sl. 4) dober skelet in vodilo k novim sistemati~nim raziskavam razvoja velikih miliolid v ~asu in prostoru.
^e strnemo sedanje ugotovitve moremo zapisati, da v Zahodnem in Centralnem Teti-su bele`imo glede na pojavljanje in izginjanje vrst prvi vi{ek v coniaciju, drugo nara{~anje v spodnjem eocenu z veliko raznolikostjo vrst ter tretje v poznem luteciju in bartoniju. Paleobiogeografsko sliko iz »Evro-
pe« dopolnjuje v globalnem merilu veja laka-zinin v vzhodnem Tetisu oz. Neo-tetisu v ilerdiju in priaboniju ter v Karibih veja fa-bulariin v srednjem in zgornjem eocenu.
JADRANSKI MIKROKONTINENT
In kako se zrcalijo dogodki iz geolo{ke zgodovine fabulariid na Jadranskem mikro-kontinentu?
Podro~je Jadransko – Dinarske platforme (sl. 5) sodi v enoten paleooceanski prostor centralnega Tetisa z visoko diverzifikacijo vrst. Obdajajo ali sekajo ga globljemorski prostori, ki nudijo »surface circulation pat-terns«,povezavo med Evropskim in Afri{kim kontinentom, kot tudi proti vzhodu in na
364
Katica Drobne, Vlasta ]osovi} & Eduard Robinson
PREGLED RODOV IN VRST: ~as nastopanja Starost (Age)
Zg.kr./paleoc./sp.-sr./zgornji Eocen
IDALINA Munier-Chalmas et Schlumberger, 1885
PERILOCULINA Munier-Ch. et Schlumberger, 1885
FABULARIA Defrance, 1820
PSEUDOLACAZINA Caus 1979
LACAZINA Munier-CH. et Schlumberger, 1882
LACAZINELLA Crespin, 1962
ADRAHENTINA Bilotte, 1978
6>	1	2	1	1	1
6>	1	1	2	2	0
16>	0	0	6	8	2
10>	2	2	3	3	0
6>	3	0	2	0	1
2>	0	1	0	0	1
1>	1	0	0	0	0
Vsi taksoni
47>       8
14
14
Idalina, Periloculina, Fabularia, Pseudolacazina, Lacazina, Lacazinella, Adrahentina
K2 – Santonij (Santonian) : Idalina antiqua (d’Orbigny, 1850); Periloculina zitelli M.-Chalmas et Schlumberger, 1885; Pseudolacazina cantabrica Hottinger, D r o b n e et C a u s , 1989; Pseudolacazina loeblichi Hott., D r o b n e et C a u s , 1989, Lacazina compressa (d’Orbigny, 1850), Lacazina elongata Schlumberger, 1900, *Lacazina elongata ovula Hott., D r o b n e et C a u s , 1989; Lacazina pyrenaica Hottinger, Drobne et Caus, 1989; Adrahentina iberica Bilotte, 1978 (v reviziji);
Paleocen – Thanetij-SBZ 3,4 (Paleocene – Thanetian) : Idalina sinjarica Grimsdale, 1952; , Idalina cause Sirel, 1998; Periloculina slovenica Drobne, 1974; Pseudolacazina donatae ( D r o b n e , 1974); Pseudo-lacazina oetztemuri ( S i r e l , 1981);
Eocen spodnji – Ilerdij SBZ 5-9 (Lower Eocene – Ilerdian) : Fabularia ex gr.sp.1; Periloculina ovalis Rahaghi, 1983; Pseudolacazina alpani Sirel, 1972; Pseudolacazina sp.; Lacazina persica Rahaghi, 1983; Lacazina blumenthali Reichel et Sigal, 1969; *L. blumenthali gracilis Drobne 1974; Lacazinella sp.;
Eocen spodnji – cuisij SBZ10-12 (Lower Eocene – Cuisian) : Idalina sp.; Periloculina dalmatina Drobne 1985; Fabularia zitteli Schwager, 1883; Fabularia sp.2, Fabularia sp.3, (Pireneji); Fabularia sp. 2; Fabularia sp.3; Pseudolacazina sp.2 (Adria);
Eocen srednji – lutecij SBZ 13-16 (Middle Eocene – Lutetian) ; Periloculina sp. 2; Fabularia gunteri Applin et Jordan, 1945; Fabularia colei Robinson, 1969; Fabularia ovata (de Roissy), 1805; Fabularia sp.4; Pseudolacazina sp. 1; Pseudolacazina sp.4;
Eocen srednji – bartonij SBZ 17,18 (Middle Eocene – Bartonian) : Idalina bertheloti Schlumberger 1905; Periloculina raincourti Schlumberger, 1905; Fabularia gr. gunteri – vaughani; Fabularia compressa d’Orbigny, 1850; Fabularia roselli Caus, 1979; Fabularia bella Kaaschieter, 1961 – v reviziji ; Pseudolacazina hottingeri Caus, 1979;
Zgornji eocen – priabonij SBZ 19,20 (Upper Eocene – Priabonian) : Idalina sp.; Fabularia hanzawai Robinson 1993; Fabularia verseyi Cole, 1956; Lacazina reicheli Bursch, 1947; Lacazinella wichmanni ( S c h l u m b e r g e r ,  1894);
* ni v{teta v seznamu (not included in the list) , Biocone so povzete po delu Serra-Kiel et al. 1998.
zahod {e po o`inah do Atlantika (Hottin-ger 1990).
@e v zgornji kredi se pojavlja kozmopolit-ska Idalina antiqua. V poznem paleocenu poznamo tri regije, kjer so vladali primerni paleookoljski pogoji in cirkulacija tokov med morskimi prostori. To so danes SW Slovenija, Hercegovina ter pogorje Majevica (sl. 5) (Drobne 1974, 1984, Drobne, 2000). Med starej{imi fabulariidami se v paleocenu (tha-netiju) pojavijo vodilne vrste Periloculina slovenica, Pseudolacazina donatae in Laca-zina blumenthali v zdru`bi koni~nih fora-minifer kot so Fallotella alavensis Mangin, Coskinon rajkae (Hottinger et Drobne), Cri-brobulimina carniolica Hottinger et Drobne, Fallotella kochanskae Hottinger et Drobne. Druga faza pojavljanja fabulariin nastopi v spodnjem eocenu, ko so po dalj{em hiatusu na kredno podlago odlo`ene transgresijske plasti srednje cuisijske starosti. V njih se nahajajo trematoforne miliolide, kot so Peri-
loculina dalmatina, Pseudolacazina sp, Fabu-laria sp. skupaj s koni~nimi foraminiferami Coskinolina liburnica Stache, C. perpera Hot-tinger et Drobne, C. douvillei (Davies), Pfen-dericonus makarskae (van Soest) in druge (Hottinger & Drobne 1980, Drobne 1985). V mlaj{ih plasteh zdru`be velikih mi-liolid in koni~nih foraminifer {e ne poznamo. Paleobiogeografski razpored platform ka-`e na severne morske povezave ob »mikro-kontinentu« za~asa paleocena in ve~jo odprtost do morskih prostorov s kro`nimi tokovih (gyro) za~asa eocena z ju`ne strani (Hottinger 1990, Fig. 5). Prav Jadranska platforma in njena strukturno – tektonska enota »Adriaticum« (Herak 1999) je zaenkrat paleoekolo{ki in biostratigrafski model za pojavljanje in razvoj velikih miliolid v paleocenu in eocenu. Posebno vrednost jim daje skupno nastopanje s koni~nimi forami-niferami (Hottinger, Drobne 1980, Drobne 1985). Ta zdru`ba omogo~a {e po-
6
5
Velike miliolide zgornje krede in paleogena skozi prostor in ~as
365
drobnej{o delitev v lo~ene platforme, ki jih K. Drobne (2000) prepoznava v sedimen-tarnih enotah z oznako 2 in 3 ter 4.2 (Tari – Kova~i} et al. 1998, Drobne & Hot-tinger 1999)
ZAHVALE
K obdelavi teme o velikih miliolidah nas je vzpodbudil mednarodni kongres FORAMS’ 2002 v Perthu, Avstralija (Drobne 2002) ter ekspedicija za raziskave paleogena v Omanu (BRGM 2000). Kolega prof. David Haig, ki je `e v letu 1988 nudil material lakazinin iz Papue Nove Gvineje za objavo, je tudi sedaj privolil v obdelavo mikrofavne iz novo vzor~evanega profila, za kar smo mu iskreno hvale`ni. Po 40 letih se je ponovno odlo~il za sodelovanje pri preu~evanju velikih miliolid tudi prof. Lukas Hottinger v na{e veliko zadovoljstvo. Uspe{en start je `e dobil prve obrise v ~lanku, ki je pripravljeno za objavo v Biltenu Matemati~no – prirodo-slovnega razreda SAZNU v Beogradu. Po eni strani se globalizacija problema raziskav pove~uje, po drugi strani pa manj{a na{e znanje, v `elji zaobjeti ~im ve~. Zato se toplo zahvaljujemo kolegom, ki z objavami, predhodnimi determinacijami velikih miliolid (zlasti prijatelju Joseju Samso, Španija) ali s komentarjem k na{emu delu prispevajo k napredku raziskav.
Za finan~no podporo v Sloveniji se zahvaljujemo Nacionalnemu komiteju za UNESCO in delovni skupnosti ALPE – JADRAN pri Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port ter za dolgoletno omogo~anje raziskav Paleon-tolo{kemu in{titutu Ivana Rakovca na ZRC SAZU.
ACKNOWLEDGEMENT
Our interest on the larger miliolids has been initiated by International Congress FO-RAMS’2002 (Perth, Australia). and Paleo-gene Research Expedition in Oman (BRGM 2000). We thank Prof. David Haig, who gave, to senior author, lacazinids from Papua New Guinea in 1988, and more recently, newly sampled material. We appreciate impact of Prof. Lukas Hottinger to our study, who after 40 years, is again in research of the larger miliolids. The start of the work will be re-
alize by the article in the »Bulletin de ASSA, Cl. des sciences mathématique et naturelles, Belgrade«. We wish to thank to numerous colleagues, whose determination of larger miliolids (Jose Samso, Spain in particular) and discussions have advanced our comprehension of larger miliolids.
Financial support in Slovenia was provided by UNESCO National Committee, Working Group ALPE-ADRIA Slovenian Ministry of Education, Science and Sport and Ivan Rakovec Institut of Paleontology, ZRC SAZU, all our warm thanks.
Literatura – References
Adams, C.G. 1973: Some Tertiary Forami-nifera. In: Hallam, A.(ed.), Atlas of Palaeobio-geography, 453-468, 2 pls. Elsevier, Amsterdam.
B a i n , J.H.C., Mackenzie, D.E. & Ryburn, R.J. 1975: Geology of the Kubor Anticline, Central Highlands of Papua New Guinea. Bureau of Mineral resurces, Geology and Geophysics, Bulletin 155, 1-106, figs 58, Canberra.
B u r s c h , J.G. 1947: Mikropaläontologische Untersuchungen des Tertiärs von Gross Kei (Mo-lukken). – Schweiz. Paläont. Abh., 65, 1-69, 1 tab., 5 pls, Basel.
C a u s , E. 1979: Fabularia roselli n.sp. et Pseu-dolacazina n. gen., Foraminiferes de l’Eocene mo-yen du Nord-Est de l’Espagne. – Geobios, 12, 29-45, Lyon.
C r e s p i n , I. 1962: Lacazinella, a new genus of trematophore foraminifera.- Micropaleontology, 8, 337-342, 2 pls, New York.
D r o b n e , K. 1974: Les grandes Miliolidées des couches paléocenes de la Yougoslavie du Nord-Ouest. -Razprave 4.razr. SAZU, 17, 129-184, 15 pls, Ljubljana.
D r o b n e , K. 1984: Periloculina slovenica B form from the Paleocene of Majevica Mt. (Yugoslavia) and the new family Fabulariidae. – Razprave 4.razr. SAZU, 25, 1-32, 8 pls, Ljubljana.
D r o b n e , K. 1985: Periloculina dalmatina a new trematophorid Miliolid from the Cuisian of Yugoslavia. – Razprave 4.razr. SAZU, 26, 159-176, 10 pls, Ljubljana.
D r o b n e , K. 1988: Elements structureaux et répartition stratigraphique des grands Miliolidés de la famille des Fabulariidae. -Vol. Spéc., Rev. Paléobiol., 2, /Benthos ’86/, 643-661, 10 pls, Geneve.
D r o b n e , K. 2000: The North-Western part of the Adria carbonate platform from the K/T boundary to the flysch deposition during Paleocene-Eocene, in – Carulli,G.B. & Longo Salvador, G. (Eds.), Riassuti delle communicazioni orali e dei poster, 80th Riunione estiva, Soc. geol. Italiana, 231 – 232, Trieste.
D r o b n e , K. 2002: Biostratigraphical and regional distribution of Larger Complex Miliolids (Fabulariidae) from Senonian to Lower Oligocene in the Tethys and Caribbean realms. In:Revets (Ed.), Forams’ 2002, Vol. of Abstract, 91-92, Poster with collaboration by E. Robinson and V. ]osovi}, Perth.
366
Katica Drobne, Vlasta ]osovi} & Eduard Robinson
D r o b n e , K. & ] o s o v i } , V. 1998: Repetitive order of appearence of larger foraminifera in the ecological gradients preserved in Paleogene shallow benthic carbonate deposits. In Thompson, P.R. (Ed.), Tertiary to recent Larger Foraminifera. Conference, Workshop, Fiel Trip, p.10, Kingston.
D r o b n e , K. & ] o s o v i } , V. 2002: Velike mi-liolide zgornje krede in paleogena skozi prostor in ~as. In: Horvat, A., Ko{ir, A., Vre~a, P., Bren~i~, M. (ur.), 1. Slov. geol. kongres, Knjiga povzetkov, 19-20, ^rna na Koro{kem.
D r o b n e , K. & H o t t i n g e r , L., 1999: The taxon Coskinolina liburnica Stache and its 124 years of geological use. In: Convegno intern. di studi Buie e il suo Carso nella Geologia dell’ Istria. 11-15, Buje.
D r o b n e , K., P u g l i e s e , N. & T r u t i n , M., 2000: Correlation of Palaeocene biota of the North Adriatic Karst area and Herzegovina. In: Vlahovi}, I., Biondi}, R. (eds), 2. Hrvatski geol. kongres., Cav-tat-Dubrovnik, Zbornik radova, 167-170, Zagreb.
F l e u r y , J.J., B i g n o t , G., B l o n d e a u x , A.& P o i g n a n t . , A. 1985: Biogéographie de Forami-niferes benthiques téthysiens du Sénonien a l’ Eocene supérieur. Bull. Soc. géol. Fr. (8), 1(5), 737-770, 13 figs, Paris.
F r a n c i s , G., R o g e r s o n , L., H i l y a r d , D. & H a i g , D.W. 1990: Excursion guide to the Wahgi and Chimbu Gorges. In: Rogerson, R. (Ed.), Excursion Guide Series, Geological Survey of Papua New Guine, 1-55, figs s.n., Port Moresby.
H a l l o c k , P., R ö t t g e r , R.& W e t m o r e , K. 1991: Hypoteses of form and function in forami-nifera. In: Lee, J. J., Anderson, O. R., (Eds), Biology of Foraminifera. Academic press, 41-72, London.
H e r a k , M. 1999: Tectonic Interrelation of the Dinarides and the Southern Alps. – Geol. Croat., 52/1, 83-98, Zagreb.
H o h e n e g g e r , J. 1999: Larger Foraminifera-Microscopical Greenhouses Indicating Shallow-Water Tropical and Subtropical Environments in the Present and Past. In: Occasional Papers No. 32, Kogoshima Uni. Research Center for the Pacific Island, 19-45.
Hohenegger, J. & Yordanova, E. 2001: Displacement of Larger Foraminifera at the Western Slope of Motobu Peninsula (Okinawa, Japan). – Palaios, 16, 53-72.
H o h e n e g g e r , J., Y o r d a n o v a , E., N a k a -n o , Y. & T a t z r e i t e r , F. 1999: Habitats of larger foraminifera on the upper reef slope of Sesoko Island, Okinawa, Japan. – Marine Micropal., 36, 109-168, Amsterdam.
H o t t i n g e r , L. 1990: Significance of diversity in shallow benthic foraminifera. In: Robba, E. (ed.). Proc. 4th Symp. Ecology and Paleoecology of Benthic Communities, Sorrento, 1988, Mus. Regionale Sci. Nat. 35-51,Torino.
H o t t i n g e r , L. 1997: Shallow benthic forami-niferal assemblages as signal for depth of their deposition and their limitations. – Bull. Soc. géol. Fr.168(4), 491-505, 2 pls. Paris.
H o t t i n g e r , L. 2001: Learning from the Past ?. in: Discovery and Spoliation of the Biosphere, Part 2, 449-477.
H o t t i n g e r , L. & D r o b n e , K. 1980: Early Tertiary imperforate conical foraminifera. Razprave 4.razr. SAZU, 22, 187-276, 22 pls, Ljubljana.
Hottinger, L., Lehmann, R. & Schaub, H. 1964: Données actuelles sur la biostratigraphie du Nummulitique méditarranéen. Mém. – Bur. Rech. Géol. Min. 28(2), 611-652, 6 pls. Paris.
Li, Z.X., Powell, C.McA. 2001: An outline of the palaeogeographic evolution of the Australasian region since the beginning of the Neopro-terozoic. – Earth Science Reviews, 53, 237-277.
Pecheux, M.J.-F. 1995: Ecomorphology of a recent large foraminifer, Operculina ammonoides. – Geobios, 28, 5, 529-566, Villeurbanne.
Pignatti, J., Matteucci, R., P a r l o w , T h . & F a n t o z z i , P.L. 1997: Larger foraminiferal biostratigraphy of the Maastrichtian – Ypresian Wadi Mashib succession (South Hadramaut Arch, SE Yemen). Zeitschr. für geol. Wiss. 1-14. 3 figs, 5 pls, Berlin.
R a h a g h i , A. 1983: Stratigraphy and faunal assemblage of Paleocene – Lower Eocene in Iran. Publ. Natn. Iranian Oil Co., Geol. Lab., 10, 1-73, 49 pls, Teheran.
R e i s s , Z. & H o t t i n g e r , L. 1984: The Gulf of Aqaba, Ecological Micropaleontology. – Ecological Studies, 50, 1-354, 207 figs, Springer Verl., Berlin.
Renema, W., Hoekema, B.W. & van Hint e , J.E. 2001: Larger benthic foraminifera and their distribution patterns on the Spermonde shelf, South Sulawesi. Zool. Verh. Leiden 334, 29. 115-149. Leiden.
R o b i n s o n , E. & M i t c h e l l , S.F. 1999: Middle Eocene to Oligocene stratigraphy and palaeo-geography in Jamaica: a window on the Nicaragua rise. 4th annual Meeting of IGCP 393 – Contri-butiion to Geology, UWI Mona # 4, 47 pp, Kingston.
S a m u e l , O., B o r z a , K. & K ö h l e r , E. 1972: Microfauna and lithostratigraphy of the Paleogene and adjacent Cretaceous of the Middle Váh Valley (West Carpathians). Geol. ústav D. Štúra, 246 pp., 180 pls, Bratislava.
Schwager, C. 1883: Die Foraminiferen aus den Eocaenablagerungen der Libische Wüste und Aegyptens. Palaeontographica, 30, 79-153, pls.24-29. Stuttgart.
S e r r a – K i e l , J., H o t t i n g e r , L., C a u s , E., D r o b n e , K., F e r r a n d e z , C., J a u r i , A.K., L e s s , G., P a v l o v e c , R. P i g n a t t i , J.S., S a m -s o , J.,M., S c h a u b , H., S i r e l , E., S t r o u g o , A., T a m b a r e a u , Y., T o s q u e l l a , J. & Z a k r e -v s k a j a , E.,1998: Biostratigraphy of the Tethyan Paleocene and Eocene. – Bull. Soc. géol. Fr., 129/2, 1-19, 6 figs, Paris.
S i l v e s t r i , A. 1939: Foraminiferi dell’ Eocene della Somalia. – Parte II. Palaeontogr. Ital., 32(4), 79-180, pls. 11-22. Siena.
S i r e l , E., 1998: Foraminiferal description and biostratigraphy of the Paleocene – Lower Eocene shallow – water limestones and discussion on the Cretaceous – Tertiary boundary in Turkey. In: Mo-nography Ser. 2, M.T.A., 117 pp, 68 pls, Ankara.
W h i t e , M.R. 1992: On species identification in the foraminiferal genus Alveolina (Late Paleo-cene – Middle Eocene). J. Foramin. Res., 22, 52-70, 3 pls. Washington.
W h i t e , M.R. 1994: Foraminiferal biozonation of the northern Oman Tertiary carbonate succession. In: Simmons M.D. (ed.), ;Micropaleontology and Hydrocarbon Exploration in Middle East, 309-341, 4 pls. British Micropal. Soc. Series, Chapman & Hall, London.
Y o r d a n o v a , E. K. & H o h e n e g g e r , J. 2002: Taphonomy of Larger Foraminifera: Relationships between Living Individuals and Empty on Flat Reef Slopes (Sesoko Island, Japan). – Facies, 46, 169-204, Pl. 29-34, Erlangen.