Časopis občine Kamnik, 16. december 2016, leto 1, številka 22 ■—■—■ 1 • • 1 • v • Tudi najmlajši z dobrimi željami Konec leta se nezadržno bliža, na praznični december pa nas spominjajo tudi smrečice na Šutni, ki so jih s kopico dobrih želja tudi letos okrasili najmlajši iz kamniških vrtcev in nekaterih šol. Krašenje Zelenih pravljičnih dreves, kot so jih letos prvič poimenovali, naj bi postalo tradicionalno. Jasna Paladin Kamnik - Še preden je pred dvema tednoma zvečer središče mesta zažarelo v prazničnih lučkah, je bilo že dopoldne nadvse živahno na Šutni, ki jo je »zasedlo« kar 220 otrok iz enot Vrtca Antona Medveda Kamnik, Zasebnega vrtca Sonček, Zasebnega vrtca Peter Pan, Zasebnega vrtca Zarja, zavoda Cirius ter Osnovne šole Frana Albrehta in Osnovne šole Toma Brejca. V sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik so okrasili t. i. Zelena pravljična drevesa. Skladno z vizijo zelene turistične de-stinacije občine Kamnik so drevesca zgolj najeli in jih bodo po končanem decembrskem praznovanju vrnili nazaj v naravo. Otroci so pod vodstvom vzgojiteljic in učiteljic izdelali okraske, ponekod pa so k temu zabavnemu opravilu povabili tudi dedke in babice, tako da so otroci okraske izdelovali tudi doma. Kot denimo v Zasebnem vrtcu Peter Pan. Drevesca na Šutni so okrasili otroci kamniških vrtcev in šol. »V petek, 2. decembra, smo v vrtec povabili dedke in babice na prijetno druženje z namenom, da skupaj okrasimo smrečice na Šutni. Otroci so od doma prinesli izdelane okraske iz naravnega materiala, ki so jih izdelali skupaj s starši oziroma z dedki in babicami. Skupaj smo pripomogli k čarobnemu videzu mesta. Otroci so se v družbi dedkov in babic imeli lepo, kar je bilo videti iz srečnih in nasmejanih obrazov. Prav tako pa so nam tudi dedki in babice sproščeno zaupali, da se imajo s svojimi vnuki preprosto čudovito,« / Foto: Jasna Paladin so nam povedale vzgojiteljice vrtca. V Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik si želijo, da bi letošnje krašenje Šutne na tak način postalo tradicionalno, obiskovalce Šutne pa prosijo, naj pazijo na praznično dekoracijo, za katero so se najmlajši tako potrudili. Frizerski salon jh T: 059 949 779 Qlandia Kamnik DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8-21, ned. 8-13 FRIZER ZA VSO DRUŽINO * ZELO UGODNE CENE Želimo vam prijetne praznike in srečno v novem letu 2017! Vesele in ustvarjalne praznike vam želi O trgovina Lisa! 0 Glavni trg 17, Kamnik Odprto: PON-TOR-ČET-PET gh -17(1 ^^ SREgh-igh SOB 8h - 12h OBČINSKE NOVICE Rekorden proračun, a tudi zadolžitev Občinski svetniki so na svoji zadnji seji v letu 2016 obravnavali vrsto pomembnih zadev, med drugim so sprejeli strategijo razvoja turizma in osnutka proračunov za leti 2017 in 2018. stran 2 AKTUALNO Božični Vatikan bo krasil tudi Kamničan Peter Ribič se skupaj z dr. Sabino Šegula iz Biotehniškega centra Naklo čez nekaj dni znova odpravlja v Vatikan, kjer bosta s svojim cvetličarskim znanjem že desetič sodelovala pri praznični okrasitvi bazilike svetega Petra. stran 5 POGOVOR Prazniki so čas, ki ga podarimo drug drugemu »Božič je družinski praznik, čas, ko lahko prebudimo otroka v sebi,« pravi Danijel Bezek, ki kot član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije svoj prosti čas namenja širjenju sporočilne moči jaslic. stran 8 ŠPORT Mrzel Miklavžev tek Letošnji Miklavžev tek sta dobila Rok Puhar in Karmen Klančnik. Tek od Snovika do cerkve svetega Miklavža na Gori je tudi letos privabil več kot štiristo tekmovalcev. stran 10 Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Gorenjski Glas Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Kamničan-ka v letu 2017 Jasna Paladin Kamnik - Časopis Kamni-čan-ka bo tudi v prihodnjem letu izšel dvaindvajsetkrat. Predvideni datumi izidov so: 13. in 27. januar, 10. in 24. februar, 10. marec (priloga ob občinskem prazniku) in 24. marec, 7. in 21. april, 5. in 26. maj, 9. junij (priloga Kam čez poletje) in 23. junij, 21. julij (priloga Kamfest), 18. avgust, 1. september (priloga ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine) in 22. september, 6. in 20. oktober, 3. in 17. november ter 1. december (priloga Kamnik decembra) in 15. december. Novoletni otroški bazar bo znova dobrodelen Kamnik - V torek, 20. decembra, se bo na Glavnem trgu odvil že 7. novoletni bazar, ki bo tudi tokrat dobrodelno naravnan. Prodaja na stojnicah se bo začela ob 16.30, med 17.30 in 18. uro pa bo potekal program vrtca, ki ga bosta obogatila Damjana Golavšek in prihod dedka Mraza. Dogodek od ponedeljka, 19. decembra, zjutraj do torka zvečer prinaša tudi spremembo prometnega režima, in sicer na odsekih od sodišča do Malograjskega dvora, od pošte do Prešernove ulice, na parkirišču pri Parku Evropa ter na parkirišču na Glavnem trgu. Dvižni stebrički na Šutni in Kolodvorski cesti bodo spuščeni. J. P. Podjetje za Borut Pangeršič S.p. avtomobilske storitve ____.____gsm: 041 636 556 Markovo 1A Delavnica: s 1240 Kamnik Markovo 1A, 1240 Kamnik Klemen: akumulatorji, servis in prodaja tel/fax: 01 8317 220 gsm: 051 636 556 DECEMBRSKA IN JANUARSKA AKCIJA - 15 % POPUSTA PRI NAKUPU NOVEGA AKUMULATORJA »t • KONTROLA VAŠEGA AKUMULATORJA • DEPONIRANJE IZTROŠENEGA STAREGA AKUMULATORJA NUDIMO VAM VSA AVTOELEKTRIČNA POPRAVILA NA OSEBNIH, DOSTAVNIH IN TOVORNIH VOZILIH ZAMENJAVA: • Alternatorjev in zaganjačev po sistemu staro za novo • Xenon žarnic za vse vrste avtomobilov Delavnica - Klemen: 051 636 556 v v ~Z-a. BOZiO za KONEC- LETA hwia za zfrup&vye,, ~Z-A NOVO LETO zfcfrvje-j irežo, uyneU in nadaljnje dobro sodelovanje! 2 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Občinske novice OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI POZIV K PREDLOŽITVI PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ZA LETO 2017 Kandidate za občinska priznanja lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, društva in drugi subjekti s sedežem na območju občine Kamnik. Priznanja Občine Kamnik so: • bronasto priznanje Občine Kamnik, • srebrno priznanje Občine Kamnik, • zlato priznanje Občine Kamnik, • naziv častni občan Občine Kamnik. Podrobnejša vsebina poziva z obrazložitvijo pomena posameznih priznanj in obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik (http:// www.kamnik.si/). Pisne predloge je treba predložiti oz. posredovati v zaprti ovojnici na naslov: Občinski svet Občine Kamnik - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom: »Predlog za podelitev občinskega priznanja za leto 2017«, in sicer do vključno 16. januarja 2017. Karla Urh Predsednica Komisije Zdravstveni dom bogatejši za nov ultrazvok Kamnik - Odlična ultrazvočna diagnostika v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik je odslej bogatejša za nov ultrazvočni aparat, ki sodi med najnaprednejše naprave s sodobnimi diagnostičnimi možnostmi, omogoča vrhunsko ultrazvočno diagnostiko in obdelavo. Kot so sporočili iz zdravstvenega doma, so napravo kupili z lastnim denarjem, nov ultrazvok pa pomeni večgeneracijski diagnostični preskok v dobro vseh njihovih pacientov. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 13. januarja 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 5. januarja 2017. Sedemnajsta seja Občinskega sveta Občine Kamnik Rekorden proračun, a tudi zadolžitev Občinski svetniki so na svoji zadnji seji v letu 2016 obravnavali vrsto pomembnih zadev, med drugim so sprejeli strategijo razvoja turizma in osnutka proračunov za leti 2017 in 2018. Jasna Paladin Kamnik - V uvodni točki, namenjeni volitvam in imenovanjem, so svetniki za predstavnico Občine Kamnik v Svet Doma starejših občanov Kamnik imenovali Mojco Jončesko Malovrh, za člana Nadzornega odbora Občine Kamnik mag. Janeza Topolška, za predstavnice ustanovitelja v Svet Osnovne šole Šmartno v Tuhinju Matejo Bajde Dimec, Tatjano Cevec Drolc in Jano Pavlič, podali pa so tudi pozitivno mnenje vsem prijavljenim kandidatkam za ravnateljico Osnovne šole Marije Vere. Področje turizma z novo strategijo V drugi obravnavi so soglasno podprli strategijo razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje do leta 2025, ki so jo pohvalili že v prvi obravnavi na prejšnji seji. Kot je pojasnila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Bože-na Peterlin, so upoštevali večino predlogov s prve obravnave, po mnenju stroke in politike pa je strategija dobro pripravljena, s poudarkom na trajnostnem in zelenem turizmu. Ob turizmu in športu še kultura S spremembo odloka o ustanovitvi javnega Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik so zagotovili formalne pogoje za to, da bodo javnemu zavodu priključili tudi področje kulture oz. Dom kulture Kamnik, s katerim so zadnjih petnajst let več kot uspešno upravljali člani Kulturnega društva Priden možic. Javni zavod se bo zato tudi preimenoval in po novem nosil ime Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. »Ta odlok je zelo pomemben in direktorico zavoda čaka zelo veliko dela, saj so pričakovanja na področju kulture, ki v zadnjem obdobju ni bila deželna dovolj pozornosti, velika. Dobro je vsaj to, da temu področju v prihodnje namenjamo nekaj več proračunskega denarja,« je v razpravi poudaril svetnik Brane Golubovič (LDP). Javni zavod se bo okrepil tudi kadrovsko; štiri nove zaposlitve so načrtovane na področju kulture ter ena nova na področju turiz- ma, zaposlili pa bodo tudi organizatorja dela in svetovalca za odnose z javnostmi. Odvoz odpadkov bo dražji V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki sprejeli odlok o zbiranju komunalnih odpadkov ter sprejeli sklep o potrditvi cen storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst odpadkov v občini Kamnik. Kot je pojasnila višja svetovalka za gospodarske javne službe Mihaela Brnot Veternik, bo odslej kot osnova za obračun stroškov na položnicah služil normativ, in ne več velikost posode za odpadke, kot je bilo to do sedaj, ko so gospodinjstva odvoz odpadkov plačevala glede na velikost posode, ne glede na število članov gospodinjstva. katerega cilj je še bolj spodbuditi podjetnike pri najemanju poslovnih prostorov v starem mestnem jedru Kamnika. Dosedanje 30-odsto-tno sofinanciranje najemnin so namreč dvignili na 50 odstotkov. Svetniki so potrdili tudi predlog občinske uprave o spremembi prometne ureditve na območju kamniške tržnice. »Občinska uprava je s strani uporabnikov tržnice Kamnik pridobila pobudo o enotnem načinu parkiranja na območju tržnice Kamnik. Ob uvedbi enosmernega prometa so na severni strani tržnice (nasproti hotela) omogočili časovno omejeno parkiranje za 30 minut, ki se je v praksi tako pri tržnici kot pri pošti izkazalo za učinkovito. Na podlagi ocene stanja je bilo ugotovljeno, da večino Na strani prihodkov (in odhodkov) je načrtovanih kar 37,7 milijona evrov, a tako občinska uprava kot svetniki se zavedajo, da je realnih le 21 milijonov. V omenjenem znesku so namreč tudi kohezijska sredstva za kanalizacijo in vodovod v višini približno osem milijonov evrov ter dolgoročno posojilo v višini 7,5 milijona evrov za investicijo v Osnovno šolo Frana Albrehta. In kako bodo spremembe vplivale na cene za občane? »Trenutna 80-litrska posoda ustreza gospodinjstvom z enim ali dvema članoma, po novem obračunu pa 80-litr-ska posoda zadošča gospodinjstvom z do vključno štirimi člani. Gospodinjstva, ki imajo trenutno 120-litrsko posodo ter tri ali štiri osebe v gospodinjstvu, bodo plačevala 0,15 evra manj, vendar bodo morala zamenjati posodo za manjšo, saj po tehničnem pravilniku 80-litrska posoda ustreza gospodinjstvom do vključno štiri člane (merilo je 20 l po osebi pri 14-dnevnem odvozu). Če pa bi tako gospodinjstvo želelo obdržati posodo z enako prostornino, potem nov obračun za njih pomeni podražitev.« Izvajalec Publicus je ustrezne posode uporabnikom dolžan namestiti najkasneje do konca marca prihodnjega leta. Več denarja za razvoj malega gospodarstva Temu je sledil sprejem sprememb pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini, avtomobilov parkira na tržnici Kamnik med 7. in 15. uro, s tem pa dejansko odvzamejo prostor za hitre opravke občanom v centru Kamniku. Cilj je, da se poenoti parkiranje na območju tržnice Kamnik ter tako po vzoru drugih krajev in tujine v mestnem jedru omogoči občanu ali obiskovalcu, da bi lahko za kratek opravek brezplačno parkiral za 30 minut, seveda z obvezno označitvijo s parkirno uro,« je pojasnil mag. Matjaž Srša. Osnutka proračunov za 2017 in 2018 brez večjih pripomb Tako visokega proračuna, kot je načrtovan za prihodnje leto, Občina Kamnik še ni imela. Na strani prihodkov (in odhodkov) je načrtovanih kar 37,7 milijona evrov, a tako občinska uprava kot svetniki se zavedajo, da je realnih le 21 milijonov. V omenjenem znesku so namreč tudi kohezijska sredstva za kanalizacijo in vodovod v višini približno osem milijonov evrov ter dolgoročno posojilo v višini 7,5 milijona evrov za investicijo v Osnov- no šolo Frana Albrehta. Poleg omenjenega posojila ima občina še za dobre štiri milijone dolgoročnega dolga zaradi gradnje Osnovne šole Toma Brejca in kohezijskih projektov; prihodnje leto bodo odplačali slabih devetsto tisoč evrov. Za investicije bo prihodnje leto namenjenih okoli deset milijonov evrov ali približno 28 odstotkov proračuna, z daleč največ denarja (18 milijonov) pa bo znova razpolagal oddelek za družbene dejavnosti, ki ima tudi največ zakonsko določenih nalog. Za razliko od prejšnjih let kakšne pestre razprave o proračunu ni bilo, saj so svetniki že pred sejo občinskega sveta sodelovali pri usklajevanjih, so pa vsi po vrsti proračun pohvalili, saj naj bi prinašal več denarja področjem turizma, kulture in športa, prav tako naj bi še vedno odražal socialni čut občine. Prihodnje leto se bo nadaljevala obnova Malega gradu, na vrsto bo prišla sanacija lokalne ceste skozi Podgorje in rekonstrukcija Murnove ulice, gradili se bodo sekundarni vodi za kanalizacijo v Tuhinjski dolini ... V prvi obravnavi so sprejeli tudi proračun za leto 2018, ki pa bo bistveno nižji, saj naj bi bilo prihodkov le okoli 23,5 milijona evrov. Oba proračuna bodo svetniki sprejeli na eni od sej v začetku prihodnjega leta. Denar za delovanje svetnikov Svetniki so potrdili tudi sklep o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za njihovo delovanje v prihodnjih dveh letih, ki jim omogoča, da za svoje delovanje (za nakup telefonov in druge opreme, plačane objave v medijih ipd.) porabijo največ 90 evrov mesečno na posameznega člana oz. 1080 evrov na leto. V ta znesek ni zajeta njihova sejnina. Proračunska rezerva za sanacijo plazov Potrjena je tudi vrednost nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki ostaja enaka kot do sedaj, v eni od zadnjih točk pa je bila sprejeta tudi pobuda občinske uprave, da se denar iz proračunske rezerve za leto 2017 porabi za sanacijo nekaterih plazovitih območij v občini, in sicer v Podstudencu in Žubejevem. Kamničan petek, 23. septembra 2016 3 Spoštovane občanke t 7 V • in občani, Občinske novice Obnavljajo pobočje Malega gradu Odstranili bodo preperele kamnine in utrdili breg na severni strani, na celotnem pobočju pa bodo odstranili podrast, zaradi česar je občasno za promet zaprta Parmova ulica. Dela na strmem pobočju zahtevajo dobro usposobljene izvajalce. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik se je z izbranimi izvajalci lotila izvedbe druge faze ureditve severnega pobočja Malega gradu, pri čemer sledijo izdelani projektni dokumentaciji in kulturno-varstve-nim soglasjem. Kot so nam pojasnili, ureditev zajema zaščito severnega pobočja z zavarovanjem pretežnega dela pobočja z izvedbo zaščitnih mrež in lahke lovilne palisade za zaščito pred nevarnostjo padajočega kamenja. Na severovzhodnem delu hriba bodo prepe-rele kamnine odstranili, večje porušene in nevarne bloke pa bodo injektirali in sidrali v kompaktno kamenino. Dela bodo zaključena do konca meseca. Poleg zaščite severnega pobočja Malega gradu bodo predvidoma še vse do božiča izvajali tudi čiščenje celotnega pobočja Malega gradu, ki zajema odstranjevanje nizke podrasti. V tem času bodo zaradi varnosti in nemotenega odvoza ter mletja podrasti izvedene občasne enourne popolne zapore Parmove ulice. Na občini se krajanom zaradi občasnih zapor in hrupa zahvaljujejo za strpnost. Omenjenim delom bo sledila tudi obnova obzidja, a šele prihodnje leto, saj zaradi nizkih temperatur izvajalci ne morejo več zagotoviti ustrezne kakovosti del. odraslih. Ti na svoj račun še posebej lahko pridejo v večernih urah med 20. in 22. uro, ko je drsališče namenjeno za igranje hokejskih skupin. Drsalke tudi izposojajo Drsanje je brezplačno, na voljo imajo tudi 180 parov drsalk, ki jih za dva evra izposojajo vsak dan med 15. in 20. uro, med prazniki, ob koncih tedna ter med šolskimi počitnicami pa med 9. in 20. uro. Vsako soboto med 10.30 in 11.30 na drsališču poteka vodena otroška animacija. Zaradi drsališča je del Frančiškanskega trga že od konca novembra zaprt za promet, ta zapora pa bo veljala vse do 10. marca 2017 zvečer. pred nami je še nekaj delovnih dni, potem pa se bomo prepustili razmišljanju o dogajanju leta, ki se izteka. Z nekaterimi dogodki bomo opravili na hitro, drugi nam bodo ostali v spominu dlje časa, morda celo življenje. Leto, ki se izteka, ni preveč izstopalo iz povprečja, ne v dobrem ne v slabem. Na splošno smo bili uspešni. Marsičesa pa nam ni uspelo uresničiti, zato bomo morali krepko zavihati rokave tudi prihodnje leto in dela nikakor ne bo zmanjkalo. Če bi bila količina denarja enaka obsegu nujnih del, potem sploh ne bi imeli težav. A to je možno zgolj v idealnem svetu, ki pa žal ni naš svet. Težave obstajajo, treba jih je reševati, vsak je dolžan prispevati po svojih močeh in nihče ni nepomemben. Lokalna skupnost je zgolj abstrakten pojem, dokler ga ne učlovečijo in naredijo realnega ljudje, ki bivajo v njej. Čas, ki prihaja, je tudi čas upanja, hrepenenja in pričakovanj. Pravijo, da velikim razočaranjem botrujejo prevelika pričakovanja, in velikokrat je res tako. Sam nisem pesimist, sem pa realist in imam realna pričakovanja, ki se lahko uresničijo samo s trdim delom vseh nas. Besede imajo veliko moč in lahko marsikaj spremenijo, a le, če jim sledijo dejanja, sicer ostanejo izrečene ali zapisane tja v en dan, brez vrednosti. Praznični čas naj rodi lepe misli, naj bodo izrečene ali skrite globoko v srcu. Naj bo čas premišljevanja, bližine in umirjenosti, naj bo čas, naklonjen odpuščanju in usmiljenju do sočloveka. Vsem želim, da bi praznovali tako, kot si želite, čeprav vem, da vsem to ne bo dano. Mnogi boste med prazniki na delovnih mestih, osamljeni, bolni ali soočeni s stiskami, morda bolečino ob izgubi sočloveka. Mnogi boste v teh dneh še bolj prepričani, da je vse zaman. Nikoli ni vse zaman, vse ima svoj pomen in zagotovo ima vsak človek nekoga, ki misli nanj. Le mislim je treba odpreti srce. To marsikomu pomeni več kakor vse lučke, ognjemeti in penine tega sveta. Vsem želim miren in doživet božič ter zdravo, upanja polno leto 2017. Za konec mi dovolite, da Vam čestitam ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, prazniku, ko smo zbrali pogum za pravo odločitev. Vaš župan Marjan Šarec Pobočje malega gradu bodo zaščitili z mrežami in očistili nizke podrasti. / Foto: Gorazd Kavčič Zaradi mletja podrasti bodo na Parmovi ulici še nekaj dni občasne popolne zapore prometa. / foto: Drsajo stari in mladi K zimskim radostim tudi letos vabi pokrito drsališče na Frančiškanskem trgu, ki bo odprto vse do začetka marca. Jasna Paladin Kamnik - Pokrito drsališče je svoja vrata letos odprlo na drugi decembrski dan, ko so v mestu zažarele tudi praznične luči. Najbolj navdušene drsalce, ki jih že prvi dan ni manjkalo, je pozdravila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin in jih povabila na pestro decembrsko dogajanje v mestu. Drsališče je polno predvsem ob koncih tedna, ko na drsalni ploskvi ne manjka tudi Drsališče je še posebej dobro obiskano ob koncih tedna. Spominska slovesnost na Kostavski planini Kostavska planina, Zgornji Tuhinj - Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik vabijo na tradicionalno, že 61. spominsko slovesnost pri spomeniku šestnajstih padlih borcev leta 1942 na Kostavski planini, ki bo v nedeljo, 18. decembra, z začetkom ob 10. uri. Slavnostna govornica bo dr. Zdenka Čebašek - Travnik, organizatorji pa pripravljajo tudi kulturni program. Padlim borcem pa se bodo znova poklonili tudi dober teden dni kasneje, in sicer v torek, 27. decembra, ob 11. uri pri spomeniku 192 padlim partizanom in zaveznikom na Prevojah v Zgornjem Tuhinju, kjer bodo že tradicionalno gostili tudi delegacijo z ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Obeh svečanosti se bo udeležil tudi župan Marjan Šarec. J. P. Imenovana komisija za mekinjski samostan Kamnik - Slabe tri mesece za tem, ko je uršulinski samostan v Mekinjah s podpisom darilne pogodbe tudi uradno postal občinski, je župan Marjan Šarec imenoval komisijo, ki bo zadolžena za pripravo strategije razvoja in predloga vsebinske izrabe kompleksa, upoštevaje predpise s področja varstva kulturne dediščine in določil sklenjene darilne pogodbe. Komisijo bo vodila vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček, njeni člani pa so še podžupan Matej Slapar (namestnik predsednice), direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin, Maja Avguštin s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Primož Hočevar iz Ateljeja Hočevar. J. P. Program javnih del tudi v prihodnjem letu Kamnik - Občina Kamnik je znova uspešno kandidirala na javnem razpisu za izvajanje programov javnih del v letu 2017. Skladno s podpisano pogodbo bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za deset oseb, ki bodo skrbeli za čiste in urejene javne površine po občini, v ta namen prispeval dobrih 68 tisoč evrov, preostala sredstva pa bo kril proračun občine. J. P. 4 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Pobude in vprašanja svetnikov Vprašanja občinskih svetnikov so se na decembrski seji nanašala na Meščansko korporacijo Kamnik, vzdrževanje lokalnih cest in gradnjo sekundarnih vodov kanalizacijskega omrežja. Je dolgoživa družba lahko priložnost? Vrednote vladajočih krojijo urejanje družbenih področij -sociale, stanovanjskih vprašanj, migracijske politike, odpravljanja revščine, urejanja trga dela, varovanja okolja ipd. Stranka DeSUS si prizadeva za solidarnost, enakost in demokracijo, zato vidi dolgoživo družbo kot priložnost za prenašanje izkušenj, znanja in modrosti s starejše na mlajšo generacijo. Medgeneracijska solidarnost prinaša nove možnosti zaposlovanja mladih pri oskrbi starejših. Čakajo nas izzivi na trgu dela in še posebej zdravstva. Z izboljšanjem pogojev dela, z zagotavljanja humanih medčloveških odnosov, zdravega delovnega in življenjskega okolja ter izboljšanja kakovosti ter dostopnosti zdravstvenega sistema se lahko podaljša zdrava leta življenja ljudi. Izziv predstavlja ustrezna organiziranost dolgožive družbe, organiziranost socialnega, zdravstvenega in pokojninskega sistema. Praksa kaže, da sta javna neprofitna zdravstvena in socialna sistema cenejša od privatiziranih in skomercializiranih sistemov. V primeru komercializacije in privatizacije javnih storitev postanejo stroški zdravstvenih storitev, socialnih storitev in izobraževanja visoki, storitve pa zato manj premožnim in revnim težko dostopne. Slednje vodi v razslojenost družbe, v revščino in v socialno izključenost. Slovenija je žal država, kjer oblast hitro poskrbi za plače najbolje plačanih v državi, kar je bilo še posebej očitno ob pogajanjih s Fide-som, problemi ostalih pa ostajajo nerešeni. Revščino še dodatno poglabljajo visoke premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Le neoliberalno oko vidi starejše generacije kot breme in grožnjo ostalim generacijam, mlade generacije pa kot poceni delovno silo, ki jo je treba čim bolj izkoristiti za zasebne pro-fitne interese. Najtežje mi je, ko vidim starejše in otroke v revščini ali zaposlene, ki jih kapital brezobzirno izkorišča. V času finančne krize so upokojeni zaradi zamrznitev pokojnin izgubili več kot osem odstotkov svojih pokojnin. Prav je, da starejši, ki so poleg mladih z revščino najhuje plačali fnančno krizo, ki so jo povzročile elite, zahtevajo postopni dvig pokojnin na raven, kot bi jo le-te dosegle, če preteklih zamrznitev ne bi bilo. Čas je, da se uzakoni dostojne minimalne pokojnine, za zaposlene po dostojne minimalne plače. Od ministrice za zdravje pričakujem zakonodajo, ki bo odgovarjala na izzive prihodnosti. Potrebujemo pravično financiran, kakovosten in dostopen javni zdravstveni sistem. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Jasna Paladin Kamnik - Dušana Papeža (LDP) je zanimalo, kaj se bo zgodilo, v kolikor bi Meščanska korporacija Kamnik (MKK) v naravi dobila vrnjeno tudi občinsko stavbo ter zemljišča na Žalah in Malem gradu. »V proračunu za leto 2017 so namenjena sredstva za investicijska dela na Žalah in za sanacijska dela na Malem gradu. Kaj morebitna vrnitev teh treh nepremičnin pomeni za nemoteno delovanje in razvoj občine ter ali to pomeni višje stroške za pokopališko dejavnost in občinsko stavbo ter ustavitev sanacije območja Malega gradu?« Odgovor je pripravila direktorica občinske uprave Maja Sušnik. Pojasnila je, da so vse navedene nepremičnine predmet denacionalizacij-skega postopka, ki pa še ni zaključen. Ali bodo nepremičnine vrnjene v naravi ali pa bo MKK namesto tega upravičena do odškodnine države, je odvisno od veljavne zakonodaje in od dogovora strank v postopku. »Dena-cionalizacijski upravičenci skupaj z občinsko upravo aktivno sodelujejo v denacio-nalizacijskem postopku in ne vztrajajo 'za vsako ceno' pri vračilu v naravi. Občinska uprava si bo prizadevala, da tudi po zaključenem denaci-onalizacijskem postopku sodeluje z MKK,« je med drugim povedala. Lokalne ceste v slabem stanju Svetniško vprašanje, povezano z vzdrževanjem lokal- nih cest, je podal Jože Korošec (SLS): »Ob zadnjem malo močnejšem deževju so se naše lokalne ceste spet spremenile v 'tobogan'. V SLS stalno opozarjamo, da je treba porezati bankine ter sistematično očistiti mulde in jarke, a se to žal ne izvaja. Rezultat je ponovno nekaj novih usadov in plazov, ki bodo stali nekaj sto tisoč evrov. V proračunu je za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti namenjenih približno 900 tisoč evrov letno, kar je zelo malo glede na 450 km cest v občini Kamnik. Dejstvo je, da sistem ne deluje, zato vas sprašujem, kaj ima občina namen storiti v prihodnjih letih, da se bodo stvari uredile in se bodo s tem preprečili nadaljnji usadi na lokalnih cestah.« Odgovor je pripravil vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance Aleš Škor-janc. »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki jo v občini Kamnik na podlagi podeljene koncesije izvaja Komunalno podjetje Kamnik d. d. Izpostavljena problematika se nanaša na občinsko cesto Buč-Hrušev-ka-Ravne, kjer je ob zadnjem deževju v novembru zaradi neustreznega čiščenja obcestnih jarkov prišlo do vdora meteorne vode na vozišče, kar je nedopustno. Občinska uprava je od kon-cesionarja zahtevala, da mora izvesti čiščenje obcestnih jarkov, pri čemer mora brežine ustrezno utrditi in s tem preprečiti plazenje zemljine. Prav tako je bilo koncesionarju naročeno, da mora na celotni trasi preveriti stanje prepustov ob občinski cesti in v primeru poškodb le-te ustrezno sanirati. Na osnovi pregleda dejanskega stanja smo skupaj s koncesionarjem že v letu 2016 pristopili k intenzivnejši izvedbi preventivnih vzdrževalnih del na cestah, za kar smo letos namenili 150 tisoč evrov. V letu 2017 bomo od koncesionarja zahtevali, da z omenjeno prakso preventivnih ukrepov čiščenja muld, rezanja bankin, čiščenja jarkov in prepustov ter rednega urejanja makadamskih cest z grederjem nadaljuje. Za izvedbo omenjenih vzdrževalnih del bomo v letu 2017 namenili še več denarja,« je med drugim pojasnil. Gradnja sekundarnih vodov že spomladi Bogdan Pogačar (NSi) je vprašanja napeljal na gradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov. »V zadnjih dveh letih je bilo na področju gradnje kanalizacijskega omrežja ogromno narejenega. Glavnino predstavlja gradnja iz kohezijskih sredstev. Projekt izgradnje primarnega kanalizacijskega in v primeru Tuhinjske doline tudi vodovodnega omrežja bo občina kmalu zaključila. Ker je za pridobitev kohezijskih sredstev pogoj zadostna priključenost uporabnikov na to infrastrukturo, bo v nadaljevanju treba zgraditi tudi omrežje sekundarnih vodov in individualnih priključkov. Zanima me, ali so za investicijo v sekundarne kanalizacijske vode že izdelani načrti in pridobljeno gradbeno dovoljenje ter kakšna je časovni-ca izvedbe.« Odgovor je pripravil koordinator za izvedbo kohezijskih projektov Viktor Torkar. »Do sedaj je bilo v okviru kohezijskih projektov izvedenih 29.109 metrov kanalizacije in 18.619 metrov vodovoda s pripadajočimi objekti. Na podlagi pogodb o sofinanciranju smo že prejeli 3.940.642,21 evra nepovratnih sredstev, v pregledu so še štirje zahtevki za izplačilo v višini 3.673.111,08 evra. Vloga za črpanje kohezijskih sredstev nas zavezuje k doseganju kazalnikov učinka (priključitev ustreznega števila prebivalcev na omrežje), zato moramo na območju Tuhinjske doline zgraditi še sekundarne kanale, in sicer za naselja Soteska, Poreber, Markovo, Vir pri Nevljah, Podhruška, Srednja vas, Loke, Potok, Vase-no, Buč in Šmartno v Tuhinju. Projektna dokumentacija je izdelana v dveh fazah. Prva faza ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, za drugo fazo pa je le-to v pridobivanju. Soglasja s strani države imamo, manjkajo še soglasja nekaterih lastnikov. Predvidevamo, da bi do konca januarja 2017 pridobili še gradbeno dovoljenje za drugo fazo. V spomladanskih mesecih bi nato začeli z gradnjo,« je med drugim pojasnil Viktor Torkar. Nujnost zdravstvene reforme Trajnostni razvoj občine Slovenija je še vedno prebogata država, da bi ljudje umirali zaradi slabe organizacije zdravstvenega sistema. Žal imamo zdrav-| stveni sistem, kjer do zdravstve-| ne obravnave in zdravljenja prej ^ pridejo tisti, ki koga poznajo ali s so pripravljeni kaj dodatno pla- ¡čati. V obstoječem zdravstveni I nem sistemu zaradi čakalnih | vrst, korupcije in birokracije vsak s dan umirajo ljudje! ° Zdajšnje javno zdravstvo ni f vzdržno, saj so zdravstvene sto-I ritve iz leta v leto slabše, proble-f mi pa vedno večji. V NSi smo s zato pripravili koncept zdravstve-° ne reforme: zavzeli smo se za boljše javno zdravstvo, vendar z drugačnim načinom financiranja. V NSi želimo odpraviti monopol ZZZS nad obveznim zdravstvenim zavarovanjem. ZZZS bi tako postal skrbnik zdravstvenega sistema, torej regulator in nič več razdeljevalec denarja. Seveda pa ni mogoče pričakovati pohval rentnikov, ki bi jim s tem odtegnili vir denarja. Ljudje morajo imeti dostop do zdravnika, zdravil in ostalih zdravstvenih storitev v okviru zdravljenja, ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj. Do zdravljenja morajo priti takoj po diagnozi bolezni, in ne šele po dolgih mesecih, ko bolezen lahko že bistveno napreduje in je zato zdravljenje velikokrat neuspešno, zagotovo pa dolgotrajnejše in s tem tudi dražje. Sedanji zdravstveni sistem nam tega ne zagotavlja, zato ga je treba spremeniti. MATEJ TONIN, poslanec N.Si Mineva še eno aktivno leto za svetniško skupino Lista Dušana Papeža. Leto, ko smo s svojim delom v občinskem svetu in na terenu sooblikovali rešitve za skupnost, v kateri živimo. Naše vodilo je, da je treba vedno imeti pred očmi celoto, ki jo sestavljajo medsebojno povezani cis lji posameznih področij. Na žalost | občina nima celovite strategije ra-= zvoja, imamo pa nekaj področnih I strategij, med katerimi je najpo-§ membnejša prostorska strategija | razvoja občine. V 2017 se bo iz-| delala strategija kulture, v izdelavi I je prometna strategija, ta mesec J pa smo na občinskem svetu spre-£ jeli turistično strategijo. A strategi-| je so samo črke na papirju, če ni-i majo podpore v ljudeh, predpisih, | ukrepih in proračunih. Predvsem § pa nastane problem, ko njihovi iz- vajalci ne verjamejo v njih. Proračuna za leti 2017 in 2018 v marsikaterem delu podpirata strateške usmeritve občine. Predvideva se investicija v OŠ Frana Albrehta, sanacija podružničnih šol, turizem ima najvišja sredstva do sedaj, povečala se bodo sredstva za kulturo, šport, socialo, prometno področje, podjetništvo idr. Tudi v naslednjem letu bomo aktivni pri opozarjanju na izvajanje strategije ter preko vključevanja ljudi in organizacij stremeli k oblikovanju najboljših predlogov za trajnostni razvoj naše občine. Dušan Papež, Žaklina Zdravkovic, Edis Rujovic in Brane Golubovic i juij fTnVan.i jmpoia Defibrilator tudi na Duplici Duplica - Člani Sveta Krajevne skupnosti Duplica so na svoji seji 28. novembra obravnavali več zadev v zvezi z dogajanjem in življenjem na Duplici. Med drugim so tudi letos pripravili prednovoletno srečanje krajanov, starejših od osemdeset let, in obiskali krajane, ki bivajo v Domu starejših občanov v Kamniku. Po sklepu sveta KS se je Duplica pridružila tistim krajem v naši občini, ki so že namestili defiblirator, napravo za oživljanje v primeru srčnega zastoja. Aparat so namestili v avlo pred prostori krajevne skupnosti na Jakopičevi ulici 11, tako da bo dostopen v primeru potrebe v vsakem dnevnem času. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Kamnik so v ponedeljek, 12. decembra, dopoldne organizirali tudi usposabljanje krajanov za njegovo učinkovito uporabo. F. S. Delovanje defibrilatorja je Dupličanom predstavil direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj. / Kamničan ^ petek, 21. oktobra 2016 !5 Aktualno Božični Vatikan bo krasil tudi Kamničan Peter Ribič se skupaj s svojo sodelavko dr. Sabino Šegula iz Biotehniškega centra Naklo čez nekaj dni znova odpravlja v Vatikan, kjer bosta s svojim cvetličarskim znanjem že desetič sodelovala pri praznični okrasitvi oltarnega dela notranjosti bazilike svetega Petra, kar je tako zanju kot za celotno Slovenijo zelo veliko priznanje. Jasna Paladin Kamnik - Začelo se je z golo radovednostjo, kako poteka krasitev ene največjih vatikanskih znamenitosti, in to ob največjem krščanskem prazniku, nadaljevalo pa s konkretnim vabilom in zdaj že skorajda nepogrešljivim sodelovanjem. Peter Ribič iz Kamnika in dr. Sabina Šegula iz Radovljice - sodelavca v Biotehniškem centru Naklo - se v Vatikan 20. decembra odpravljata že desetič. Od leta 2011 sodelujeta pri krasitvi oltarnega dela v notranjosti bazilike svetega Petra, sprva le za velikonočne praznike, z letom 2013 pa je prišlo povabilo za sodelovanje tudi pri božični krasitvi. »Z veseljem odkrivava tančico sodelovanja pri tem projektu, ki je za nas, vrtnarje in cvetličarje, nekakšen jagodni izbor. Priti v osrčje Vatikana, in to ob tako velikih praznikih, res ni kar tako,« sta v uvodu ponosno priznala obiskovalcem predavanja z naslovom Vatikan z drugega zornega kota, ki sta ga v začetku decembra pripravila v kamniški knjižnici. Cvetličarska improliga Brez vsakoletnega večmesečnega dogovarjanja slovenskega veleposlaništva v Vatikanu za njuno sodelovanje nikakor ne bi šlo, a tudi sklenjen dogovor ni vedno zagotovilo za to, da bo vse držalo. »Ko so naju leta 2011 po treh mesecih intenzivne komunikacije dostavili v vrtnarijo, tam nihče ni imel najmanjšega pojma, kdo sva in zakaj sva prišla. Italijani so, kar se tega tiče, res specifičen narod, a so tudi zelo prijateljski in prilagodljivi. Angleško ne znajo niti besedice, zato smo si prva leta pomagali z rokami, skicami in latinskimi imeni rastlin, Svoje delo v Vatikanu sta Peter Ribič (na sliki) in dr. Sabina Šegula predstavila tudi v šutenski cerkvi. / Foto: Gorazd Kavčič zdaj pa se je Sabina prav zaradi tega sodelovanja začela učiti tudi italijanščine. Zdaj naju že dobro poznajo in nama že pustijo, da se skozi Vatikanske vrtove do vrtnarije sprehodiva sama, prav tako se za vhodom - sama uporabljava vhod santa Ana, ki je namenjen zaposlenim - vsa formalnost konča. Postali smo že dobri prijatelji,« pravi Peter Ribič. V vatikanski vrtnariji, kjer poskrbijo (tudi ob podpori sponzorjev) za cvetje, zelenje in ves drug material, ki ga uporabijo pri krašenju, je sicer zaposlenih 22 vrtnarjev, ki med drugim skrbijo tudi za 44 hektarov velike Vatikanske vrtove, a v času največjih praznikov jih pri krašenju sodeluje le peščica, zato je pomoč Petra in Sabine še kako dobrodošla. »Veliko naju sprašujejo, kako dolgo se pripravljava na to krasitev, a lahko povem, da prav nič, saj vnaprej ni znano, kako bodo oltarji okrašeni. Dobimo material, ki je na voljo, držati se moramo simbolike v barvah, vse drugo pa je prava cvetličarska improliga, kot se rada pošaliva,« pravi dr. Sabina Šegula. V treh dneh intenzivnega dela poskrbijo za osemdeset tekočih metrov dekoracije, ki jo namestijo v oltarnem delu bazilike. Pogled, kakršnega ima sam papež S prihodom papeža Frančiška se je varčevanje in poudarjanje skromnosti preneslo tudi na področje okraševa-nja, zato je z razpoložljivim materialom poskrbeti za praznično vzdušje še toliko večji izziv. Za božič so pri krašenju nepogrešljive nordijska jelka, orhideje (v epruvetah), bele vrtnice ter različni rdeči in zlati elementi. Kot sta še povedala, morajo vrtnarji pri svojem delu vseskozi paziti, da z rastlinjem, denimo rdečimi jagodami, ne poškodujejo marmornatih tal ali mašnih oblačil, ki jih imajo sodelujoči pri sveti maši. Te se navadno udeleži okoli deset tisoč vernikov, sama bazilika sv. Petra pa je veliko večja, kot se nam denimo zdi na televiziji, poudarjata, prav tako je mnogo večji papežev balkon, kamor sta tudi imela čast stopiti in ga okrasiti. »Ko je delo narejeno, si res oddahneva in po koncu imava nekaj minut časa, da z vsem spoštovanjem v miru uživava v baziliki, in to s pogledom, kakršnega ima le papež. Priložnosti za fotografiranje skorajda ni, saj nas pri delu spremlja ogromno varnostnikov,« pravi Peter. V božičnem času pomagata kot edina tujca Da so z njunim delom v Vatikanu zadovoljni, ni nobenega dvoma več, ponosno pa povesta tudi to, da sta v božičnem času edina tujca, ki pomagata pri krasitvi bazilike. »Slovenci moramo biti res ponosni na to,« sta prepričana. Nanju so ponosni tudi v Kamniku, kjer sta v petek, 9. decembra, v cerkvi brezmadežnega spočetja na Šutni pokazala, kako bosta predvidoma krasila že čez nekaj dni v Vatikanu. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. M Si lista dušana papeža Sr rečno Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik Pot na Stari grad lažje prehodna Jasna Paladin Kamnik - Tridnevna delovna akcija, v kateri so sodelovali štirje markacisti Planinskega društva Kamnik (na sliki), je nadaljevanje lani sklenjenega dogovora z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik. Lansko jesen so pot očistili dreves, podrtih v žledolomu, tokrat pa so se lotili zgornjega dela poti, kjer so namestili približno petdeset lesenih stopnic, uredili odvodnjavanje in nasuli pesek (tega so jim podarili v Calcitu). Kot nam je povedal vodja markacistov Zdravko Bodlaj, se bodo zdaj lotili vsega potrebnega, da bodo pot znova umestili v kataster planinskih poti, kjer je nekoč že bila. Popravek V članku z naslovom Izdelal je jaslice, objavljenem v prejšnji številki Kamničan-ke, 2. decembra, smo napačno navedli ime rezbarja, ki je jaslice izdelal. Pravilno ime se glasi Klemen Matjaž. Gospodu Matjažu in bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo J- Vsem članom in podpornikom liste ter občankam in občanom občine Kamnik želimo vesele božične praznike in srečno v letu 2017. Marjan Šarec in svetniška lista LMŠ - naprej Kamnik Občankam in občanom občine Kamnik želimo vesel božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti in mirno, upanja polno novo leto 2017. it! i''!f»i*(i i H I Z denarjem, namenjenim voščilom in prednovoletnemu srečanju, smo letos kupili defibrilator, ki bo nameščen na zunanji strani Zdravstvenega doma Kamnik. 1 I i ft* Vsem občankam in občanom občine Kamnik želimo vesele božične praznike in vse najboljše v letu 2017. Občinski odbor SDS Kamnik" Ji " SDS 6 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Kultura i - Z rS» f ^ m 4 ' . Vsem našim strankam ' f1 se ob izteku leta zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v novem letu. jj^gjSL Vesele božične praznike in ■ -it^^l, srečno v novem letu 2017! — '4V Ju, A 1 "■ ""I ■ Kmetijsko gozdarska zadruga, z. o. o., Trg talcev 1, Kamnik, T: 0 1 839 73 45 i*.. '•': ' • .'- i J ' ■. v/ •• • —i * Zavod KKS Kamnik tel.: 01/839 14 22, mob.: 041/707 388, www.kks-kamnik.si ŽELIMO VAM LEPE BOZiCNE PRAZNIKE, PRIHAJAJOČE LETO 2017 PA NAJ MINEVA V ZNAMENJU ZDRAVJA, BLAGINJE IN DOBRIH KNJIG. 99 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Podobe iz nekega časa Takšen je naslov likovne razstave Ceneta Griljca, ki so jo v sredo odprli v preddverju Občine Kamnik. V oljni in akvarelni tehniki so na ogled njegova dela z motivi kamniških podob, ki jih večinoma ni več, a rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja velika ljubezen - gore. Jasna Paladin Kamnik - Kar težko je verjeti, da ima Cene Griljc že tri-inosemdeset let. Rojen v Godiču v številni družini je svojo poklicno pot začel kot gozdar in nadaljeval kot komercialist, a Kamničani ga najbolje poznajo kot alpinista in gorskega reševalca ter velikega ljubitelja narave in vsega lepega. Zato niti ne preseneča, da že vse svoje življenje - večino tega živi v Kamniku - zelo rad tudi slika. Je popoln samouk, a za njim je že sedemnajst samostojnih razstav, tokratna v domačem mestu. Na ogled bo do 16. januarja. Kaj ste razstavili tokrat? »S to razstavo sem se usmeril v podobe iz preteklosti Kamnika in doline Kamniške Bistrice, ki jih ni več mogoče videti. Nekatere segajo tudi tako daleč nazaj, da niti ne vemo, kako dolgo. Kot denimo jezero, ki je nekoč zalivalo Kamnik s širšo okolico. Res dolgo časa sem razmišljal, kako bi ga naslikal. Prebiral sem Slavo vojvodine Kranjske ter zapise Ljudevita Stiasnyja in Ivana Zike, kjer so te stvari čudovito opisane in slike sem se lotil zares natančno. Nič-kolikokrat sem se odpravil na Mali grad z višinomerom in z višino, kjer naj bi se jezero iztekalo, hodil po okolici in iskal nabrežja jezera. Sliko jezera sem nato upodobil tako, kod da lebdim nad Malim gradom. Na slikah sem upodobil tudi mamuta, nekaj podob starih Cene Griljc ob sliki jezera, ki naj bi se nekoč razprostiralo po širši okolici Kamnika. ulic in mostov, pri katerih so mi bile v pomoč stare razglednice, s katerimi sem se sprehajal po mestu in iskal prave lokacije, nekdanjo pešpot v Kamniško Bistrico, kapelico sv. Florjana na Iverju, podobe kuhanja apna in oglja, spravilo lesa in mnogo drugega.« Se slik vedno lotevate študi-ozno ali kdaj povsem spontano posežete po čopiču? »Velikokrat opazujem naravo okoli sebe in jo skušam prenesti na platno. Moje slike nastajajo v domačem ateljeju, saj tako natančno ni mogoče slikati zunaj. Sem in tja naslikam tudi kakšno fantazijsko sliko, navadno pa velja, da imam podobo najprej v glavi, nato jo prenesem na platno.« Rišete in slikate že od malega ... »Odkar vem, sem rad risal vse, kar mi je bilo všeč. Papirja včasih ni bilo, zato sem bil vedno vesel kakšnih papirnatih vreč, 'kradel' pa sem tudi politične plakate. Ni me zanimalo, kaj je natisnjeno na njih, da so le imeli prazno zadnjo stran, da sem jo lahko porisal. Ko pa sem bil kot deček pastir na Veliki planini, sem risal tudi na deščice.« So doma vaš talent podprli? »Leta 1949 sem se na željo svojega profesorja, akademskega kiparja Homarja vpisal v šolo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in bil gladko sprejet, a zdržal sem le leto in pol. Prihajam namreč iz družine z desetimi otroki, kjer smo zelo skromno živeli, iz Godiča sem vsak dan peš hodil v Kamnik, nato z vlakom do Ljubljane in peš do šole, popoldne pa nazaj, kar je trajalo cel dan. Bil sem lačen in preprosto ni šlo, čeprav so me starši podpirali. Takrat sem se nato prepisal na gozdarsko šolo, kjer je bilo bi- stveno ceneje. Čeprav nisem akademski slikar, sem prejel že veliko pohval likovnih kritikov, predvsem za svoje upodobitve gora.« Ustvarjate le v olju in akvarelu? »V glavnem v olju. Rad pa rišem tudi s svinčniki, po navadi na svojih alpinističnih odpravah po svetu v posebno beležko. Teh skic še nisem razstavljal, gre bolj za spominske risbe s poti.« Kako pogosto slikate, glede na to, da ste v alpinističnih vodah še vedno zelo aktivni? »Ko me prime, kar vsak dan, a mora biti slabo vreme. Pozimi res malo več. Pogosto me prav v gorah zaradi vse te lepote, čudovitih barv in razgledov prav obsede želja po slikanju in včasih bi se kar na licu mesta usedel na tla in začel slikati.« Tudi gore so vaša ljubezen. S svojo vitalnostjo bi morali biti zgled mnogim. Sploh mine dan, da kljub svoji starosti niste v gorah? »Hribov se ne da naveličati. Za svoje počutje pa se zelo veliko potrudim sam, in to na vseh področjih. Vsak dan telovadim, hodim, pazim na prehrano, saj sem večinoma presnojedec, slikanje je zame meditacija, rad pa se družim tudi z mlajšimi od sebe, kar mi da posebno energijo. S kamniškimi alpinisti tako zelo rad hodim na odprave po Evropi. Letos smo tako plezali v Španiji in veselim se dogodivščin, ki nas še čakajo.« Senca na soncu v Šoli idej V Šoli idej na Šutni je od osmega decembra odprta razstava likovnih del Vojka Aleksiča. Bojana Klemenc Kamnik - Akademski slikar Vojko Aleksič je vsestransko ustvarjalna osebnost, saj je njegov umetniški opus razpet med klasično slikarstvo, video produkcijo, glasbo in oblikovanjem usnja. Razstava Senca na soncu je povzeta po istoimenski največji razstavljeni sliki v kamniški zasebni galeriji, naslov slike in razstave pa simbolizira dva naravna pojava, ki ju seveda lahko prenesemo v vsakodnevno življenje, soočeno s številnimi spremembami. Vojko Aleksič uporablja različna orodja in materiale, pogosto pa namesto platna uporablja tudi odslužene predmete. Za njegovo ustvarjanje, tako likovno kot glasbeno, je značilno, da temelji na inova-tivnosti in sodobnem načinu izražanja. V vseh predstavlje- nih delih je dobro razvidno slikarjevo zanimanje za nenavadne podobe v naravi in človeku. Likovni opus je šte- Akademski slikar Vojko Aleksič in kamniška galeristka Nataša Makovec na odprtju razstave / foto: Bojana klemenc vilnim kamniškim ljubiteljem likovne umetnosti na odprtju razstave podrobneje predstavila umetnostna zgodovinarka Bojana Čampa. Umetnost Vojka Aleksiča, ki ustvarja v neposredni bližini Kamnika, je opisala kot nepredvidljivo, slikovito, polno novih iskanj in eksperimentov, vendar do zadnje poteze profesionalno in drzno. Vse zbrane je ob odprtju razstave nagovorila tudi lastnica kamniške galerije Nataša Makovec, zanimiv kulturni četrtkov večer pa so s svojo glasbo popestrili glasbeniki skupine Na lepem prijazni, katere ustanovitelj je avtor omenjene razstave. Razstava je v galeriji Šola idej na ogled do 30. januarja 2017. Kamničan Jfl petek, 16. decembra 2016 7 Kultura Vse ostalo je dekor Skoraj natanko leto dni po odprtju razstave Animaliz Reford Tomaža Schlegla smo bili v začetku decembra priča drugemu delu avtorskega projekta, ki ga je tudi tokrat pripravil v sodelovanju z Goranom Završnikom na odru Doma kulture Kamnik. Aleš Senožetnik Kamnik - Monumentalno platno, ki na 15 kvadratnih metrih površine slika zaslepljenost sodobne družbe in se počasi spušča nad oder glavne dvorane kamniškega kulturnega doma, ter vzneseno grmenje Gorana Zavr-šnika, ki ga sem in tja preglasi vse glasnejša glasba. To je bil prizor, ki so mu bili priče obiskovalci-gledalci celovečerne razstave Animaliz reford 2: King Kong. Schleglova slika sicer sega v leto 1997, ko jo je prvič razpel na malograjskem straž-nem stolpu, dokler ni posodobljena in dodelana ponovno dočakala svojih pet minut slave na odru kamniškega hrama kulture. Osrednji del platna, ki ga zavzema nestvor z razprtimi rokami, okoli katerega je zbranih dvanajst glav, vleče vzporednice z da Vincijevo zadnjo večerjo, ki jo kvari edini od prebujenih, krik groze v ma-niri Edvarda Muncha. Dogodek, ki ga je Schlegl v tandemu z Goranom Zavr-šnikom pronicljivo pripeljal do območja spektakla, kakršnih smo vajeni iz ameriških blokbusterjev, na njemu lasten način reflektira stanje sodobne družbe. »Slikar Tomaž Schlegl trmasto vztraja pri uporu, izdajstvu. Gre za domačega izdajalca, ki se trmasto drži lastnih zakonov, namesto da bi se podvrgel občinskemu občežitju,« je z odra grmel glas Gorana Tomaž Schlegl ponovno kritično presoja ustroj družbe. Senožetnik Završnika, medtem ko sta za njegovim hrbtom hoste-si počasi polnili mizo z dobrotami, ob strani nepremično stala stražarja, prizor pa je dopolnjeval ples balerine. »Umetnost potrebuje posvečen prostor. Tam zaživi, tam se lahko gledalec poglobi vanjo. Kamnik spada med večja slovenska mesta, a nima galerije, zato se morajo umetniki znajti, kakor vedo in znajo. Z Goranom postavljava sliko na oder, kar je novost. Oder, ki je namenjen uprizoritveni dejavnosti, torej služi za celovečerno razstavo,« je povedal avtor razstave, ki možnost za spremembe vidi v posameznikih, ki se ne podredijo sistemu in ki jih vsakokratna oblast vidi kot izdajalce, pravzaprav pa so gibalo napredka. Animaliz reford, razstava, s katero Schlegl drami družbo iz kolektivnega sna, je tudi v drugi izvedbi odprla številna vprašanja in ponudila več možnih interpretacij. Predvsem pa je zbodla na pravem mestu, kar je nujna lastnost vsakega angažiranega umetniškega dela. Vse ostalo je zgolj dekor, razbijanje praznine beline sten, kot pravi Schlegl. NOCKRATKIH FILMOV 21. dec ish DECE MBER PRI PORO ČAMO Na zimski solsticij noč doseže rekordno dolžino, zato so ga mednarodne filmske institucije izbrale za dan praznovanja kratkega filma. Dogodek se je udomačil že v več kot 50. državah po celem svetu, že dve leti pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Na najdaljšo noč v letu se bomo tudi v Domžalah posvetili izboru nagrajenih in izpostavljenih kratkometražcev z letošnjega Festivala slovenskega filma, ki je postregel z izjemno bero kratkih filmov, predvsem izpod rok mladih režiserjev in ustvarjalcev. Nekateri izmed njih se nam bodo tudi pridružili na projekciji. SPORED: Meje / Damjan Ko-zole / 2016, 10; 2045 / Maja Prelog/Blaž Murn / 2016, 8'30"; Vsi smo tu že od nekdaj Peter Cerovšek/Matevž Jerman/Neža Grum / 2015, 1239'; Srečno, Orlo! / Sara Kern / 2016, 14'15"; Selitev / Žiga Virc / 2016, 14'06'; Dober tek, življenje! / Urška Djukic / 2016, 1426" MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si c MestniKino | Domžale I sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnikino.domzale Kamniška majolika povezuje V Hiši keramike smo 29. novembra odprli razstavo iz cikla Keramika v izložbi z naslovom Kamniška majolika povezuje. Tatjana Hlačer Kamnik - V okviru Dnevov keramike in lončarstva 2015 je na Malem gradu potekala kolonija na temo kamniške majolike v organizaciji KUD Hiša keramike in Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik ter v sodelovanju z Društvom keramikov in lončarjev Slovenije. Posvečena je bila praznovanju in odkri- vanju kamniške keramične tradicije ob 160-letnici ustanovitve prve keramične delavnice v Kamniku. Sodelujoči umetniki iz Slovenije in Hrvaške so raziskovali možnosti interpretacije kamniške majolike v njeni formi, poslikavi in namenu, v sodobnem izrazu in njim lastnih osebnih poetikah. Razstava bo na ogled do 10. januarja. Odmev znova navdušil Pevci Mešanega pevskega zbora Odmev so se z mednarodnega tekmovanja na Poljskem vrnili z zlatim in srebrnim priznanjem, diplomo in priznanjem za najboljšo interpretacijo pesmi. Anže Burja Kamnik - Mešani pevski zbor Odmev se je konec oktobra tradicionalno podal na tuje. V poljskem mestu Bi-elsko-Biala je pod vodstvom Anice Smrtnik na mednarodnem tekmovanju ponovno posegel po najvišjih mestih. Pevke in pevci so domov prinesli dve priznanji, in sicer srebrno priznanje z osvojenimi 88 točkami in pa zlato priznanje z osvojenimi 98 točkami. Hkrati jim je posebna komisija tekmovanja podelila tudi diplomo grand prix, podelili pa so jim tudi priznanje za najboljšo interpretacijo skladbe poljskega skladatelja. Poleg tekmovalnega programa so pevci skupaj z akademskim pevskim zborom iz Varšave nastopili tudi na koncertu v protestantski cerkvi zunaj mesta, kjer so obiskovalce tako navdušili, da so jim po vsaki pesmi na- menili stoječe ovacije! Pevci so s tekmovanja prinesli nove izkušnje, hkrati pa tudi veliko novih poznanstev in novih prigod, ki jim bodo še dolgo ostali v lepem spominu. Ob tem uspehu se pevci zahvaljujejo svoji zborovod-kinji Anici Smrtnik, ki vedno znova z veliko predanostjo in neumorno energijo skrbi za program in ustrezno izvedbo, prav tako se zahvaljujejo tudi korepeti-torki Nastji Grad, ki uspešno pomaga zborovodkinji pri pripravi pevcev. Zbor hkrati nagovarja vse, ki z veseljem pojejo in jih tovrstno udejstvovanje zanima, da se dogovorijo za avdicijo, saj bi jim kak dodaten glas prišel še kako prav. V nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri vas MePZ Odmev skupaj z Godbo Komenda vabi na božično-novoletni koncert v kulturni dom v Komendi. Trgovina, lesni hobi program in mizarstvo KAM-LES KAMNIK, d. o. o. Trgovina: Perovo 26 (NA KAMNIŠKI OBVOZNICI) 1241 KAMNIK TEL: 01/839 46 35 GSM : 041/371-581 E-POŠTA: kam-les@t-2.net kamnik Delovni čas: pon-pet 7.00-19.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja in prazniki ZAPRTO Ste profesionalni mizar ali hobi mojster? Potrebujete orodje in material za hišna popravila? Prenavljate stanovanje? Gradite hišo? Potrebujete poličko, omaro, posteljo ali kuhinjo? Obiščite nas v naši prenovljeni trgovini in svetovali vam bomo pri nakupu. Lepo vabljeni! Prenovljena trgovina Kam-Les Kamnik na kamniški obvoznici vas vabi na dneve odprtih vrat od srede, 21. decembra, do petka, 23. decembra. V tem času vam nudimo 10% promocijski popust, ki velja ob plačilu z gotovino. Popust ne velja za akcijske artikle. i srečno, uspešno inzadovoijnorteto 2Ü771 8 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Pogovor Prazniki so čas, ki ga podarimo drug drugemu »Božič je družinski praznik, čas, ko lahko prebudimo otroka v sebi,« pravi Danijel Bezek, ki kot član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije svoj prosti čas namenja širjenju sporočilne moči jaslic. »Božič je družinski praznik. Čas, ki ga lahko podarimo drug drugemu in prebudimo otroka v sebi,« pravi Danijel Bezek. Aleš Senožetnik Kamnik - Z Danielom Bez-kom, sicer upokojenim profesorjem matematike iz Podgorja pri Kamniku, sem se pogovarjal v predbožič-nem času, ko sta na adven-tnem venčku v njegovi dnevni sobi že goreli dve sveči. Tajnik pri Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, ki jutri na Brezjah odpira prenovljen in sodoben Muzej jaslic, je bogat vir znanja o zgodovini in običajih ob praznikih pri nas. Vstopamo v za mnoge najlepši čas v letu. Kako vi gledate na priljubljenost božiča? »Rojstvo je najpomembnejši dogodek v življenju posameznika. Brez tega ne bi bilo niti vseh kasnejših dogodkov. Vsak od nas nosi v sebi izkustvo otroka in družine. Zato je božič, čeprav gre za krščanski praznik, med najbolj priljubljenimi.« A včasih se zdi, da je nad sporočilnostjo praznikov prevladala nakupovalna mrzlica. »To je podoba božiča v javnosti. Koliko je resnična, težko sodim. Včasih se zdi, da živimo v namišljenem, virtual-nem svetu, ki se nam kaže lepši, kot v resnici je. Sami lahko to podobo s preprostimi stvarmi naredimo prijetno in jo napolnimo s sporočilom, ki nas bo osrečilo. Na vrata hiš in stanovanj lahko obesimo božični venček, v plitve posodice pa na god sv. Lucije posejemo božično žito. Ko vzklije, ga postavimo k jaslicam. K prej omenjenemu zelenju spada tudi božična smreka ali jelka, ki jo okrasimo na sveti večer. Navada naj bi k nam prišla iz protestantskih dežel iz severa Evrope. Misijonar germanskih narodov sv. Bonifacij je posekal njihovo sveto drevo, hrast, pod katerim so žrtvovali otroke. Legenda pravi, da je v znak pravilnosti njegove odločitve na kraju posekanega hrasta zrasla smreka. Skratka, zelenje v času božiča simbolizira življenje. Prerok Izaija je odrešenika napovedal kot Jesejevo mladiko. Jezus je namreč bil kot človek potomec kralja Davida, ki je bil Jesejev sin. Tudi mi smo vpeti v verigo življenja in bolj živo bi se morali zavedati, kako velika vrednota je življenje. Božični čas je priložnost za ta premislek. Ob tem pa ne smemo pozabiti na tiste, ki so bolni, ostareli, sami. Ni skrivnost, da je v tem času mnogo sa- momorov, saj so v prazničnem času pri osamljenih ljudeh stiske še hujše kot sicer.« Najočitnejši simbol božiča so jaslice. Kdaj jih postavljamo? »To je stvar družine ali posameznikov. V Nemčiji je navada, ki se širi tudi k nam, da jaslice nadgrajujejo od prve adventne nedelje dalje. Prvo nedeljo se v jaslice umesti neživa narava, kamenje in podobno, nato zelenje in spremljajoče osebe, četrto nedeljo pa Jožefa in Marijo, Jezuščka pa na sam sveti večer. Vsak dan adventa spremljajo zgodbe, ki jih pripovedujejo ob jaslicah. Ena izmed njih pravi, da sta Jožef in Marija na poti v Betlehem prišla do reke, ki je ni bilo mogoče prečkati, saj ni bilo mostu ali brodnika. Naenkrat je voda zamrznila in lahko sta šla dalje. S takšnimi zgodbami animirajo otroke, da lepše doživljajo božič. Pri nas se sicer jaslice navadno postavljajo zadnji teden ali na sveti večer, poznam pa tudi ljudi, ki jaslice postavijo že prej.« Kdaj so se pojavile jaslice? »Prva upodobitev jaslic sega v čas sv. Frančiška, ko je že pred skoraj 900 leti obhajal božični večer v votlini nad Grecciom. Plastična upodobitev Jezusovega rojstva pa izhaja iz Portugalske 16. stoletja. Takrat se je pojavila reformacija, sad tega pa je bila ustanovitev jezuitskega reda. Na portugalski univerzi v Co-imbri so jezuiti in njihovi študentje postavili prve jaslice iz versko-pedagoških na- menov. Preko jezuitov se je ta navada širila drugam po Evropi. Prve jaslice so v Ljubljani postavili leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba. Sledilo je obdobje janzenizma, ko so preganjali ljudsko pobož-nost. V jaslicah so videli nekaj, kar naj bi zakrilo pravo vero. V času Franceta Prešerna je jaslice ponovno obudil škof Anton Martin Slomšek. Od sredine 19. stoletja so se nato začele množično postavljati tudi po meščanskih in kmečkih domovih. Sicer pa so najstarejše jaslice po samostanih, predvsem nunskih. Ene takih so oma-rične jaslice iz samostana v Velesovem. Takrat je bilo v navadi tudi zibanje deteta Jezusa. Njegov kip so dali v zibko, med zibanjem pa peli in skozi to izkazovali svojo vdanost in pripadnost Bogu. Priljubljenost jaslic se kaže tudi v Muzeju jaslic na Brezjah. Muzej je bil v letu 2016 prenovljen in ga bodo kmalu (jutri, op. p.) odprli za javnost. Po evropskih muzejskih standardih in na moderen način je v desetih prostorih prikazana edinstvena verska in narodna dediščina, ki je pri nas brez primere. Zelo primeren je za obisk otrok, družin in drugih ljubiteljev jaslic.« Kje pa si lahko ogledamo jaslice v Kamniku? »Postavljajo jih po cerkvah. Cerkvene jaslice v šutenski cerkvi bodo letos stare 80 let. Leta 1936 jih je župnik Matej Rihar na pobudo Nikolaja Sadnikarja naročil v Bolzanu. Stale so 800 lir ali 5056 takrat jugoslovanskih dinarjev. To ni bilo malo. Dobra plača delavca je takrat znašala 1000 dinarjev. 1207 dinarjev so zbrali otroci, dvesto žene iz Marijine družbe, posamezniki tisoč dinarjev in farani iz nabirke 1698 dinarjev. Kamniški po-dobar Anton Rojc je naredil jaslične kulise. Od tistih jaslic sicer danes ni veliko ostalo, nadomestili so jih z večjimi figurami, spreminjala se je tudi spremljajoča upodobitev krajine. Zelo lepe jaslice z velikopla-ninskimi motivi v frančiškanski cerkvi postavlja Tone Špenko. Največjo zbirko tod okrog, ki je na ogled obiskovalcem, pa ima Peter Homar iz Rožičnega. Predvsem zbira jaslice, ki jih je izdeloval kartuzijan Wolfgang Kogler iz kartuzije Pleterje. Nekatere figure so večje od metra in nastopajo kot liki, ki jih je poznal iz rodne Štajerske. Rojen je bil namreč v Eise-nertzu, kjer je največji kop železove rude. Tako v jaslicah nastopajo palčki, harmonikarji, upodobljene so tamkajšnje gorske pokrajine, planinske koče. Življenje svojega rodnega kraja je upodobil v jaslicah. Seveda pa si velja ogledati tudi žive jaslice v Snoviku, ki jih domačini že leta pripravljajo s posebno predanostjo.« Pred dnevi nas je obiskal prvi izmed dobrih mož -Miklavž. »Najprej moram razjasniti, da je sveti Miklavž zgodovinska osebnost. Miklavževa- nje predstavlja spomin na dobroto, ki jo je v svojem življenju izpričal. Živel je v 4. stoletju v turškem mestu Mira. Zanimivo je, da ga poznajo tudi muslimani in obdaruje tudi njihove otroke. Ljudi je prevzela dobrota tega človeka. Rodil se je zelo bogatim staršem, ko sta opustila že vsako misel, da bosta imela otroka. Rad je pomagal okoliškim ljudem, svoje dobrodelnosti pa ni želel javno razkazovati. Zato je dobro poslušal o stiskah ljudi in jim ponoči prinesel darove, ki so jim bili v pomoč. V tistem času je bila tam okoli suša in ni bilo kaj jesti. Zato je šel v Egipt z ladjo in v Miro pripeljal žito. S tem je pred lakoto rešil veliko ljudi. Ljudje se ga vse do danes spominjajo po dobroti do soljudi. V vseh stoletjih od njegovega časa do danes spomina na njegovo dobroto ni omajalo nič. Še več, za svojega so ga vzeli tudi tisti, ki sicer nimajo verskega prepričanja. Včasih se je več govorilo o svetem Miklavžu, njegovih zgodbah in legendah. Danes ljudje večkrat pretiravamo z darili, saj nas v potrošniški družbi rado zanese. Bolj kot kvantiteta ali materialna vrednost je pomembno sporočilo, ki ga želimo z darom prenesti.« Nekdaj je bilo v Kamniku in okolici zelo priljubljeno tudi trikraljevsko koledova-nje. Kako se ta običaj ohranja danes? »Koledovanje ima večstole-tno tradicijo in je po daljšem zatišju od osamosvojitve ponovno v vzponu. Koledniki hodijo od hiše do hiše, voščijo ljudem vse dobro v novem letu. Včasih so koledniki v Kamnik hodili na konjih s štajerske strani. Danes kole-dujejo največkrat otroci, oblečeni v svete tri kralje. Zapo-jejo, voščijo srečno novo leto, tokrat pa bodo s kredo na podboj vrat zapisali 20+G+M+B+17. Ljudje so po navadi velikodušni pri darovih, saj vejo, da bo denar namensko porabljen. Koledovanje ima dolgo tradicijo. Se pa pojavljajo tudi nove. V času pred božičem v zadnjih letih skavti delijo Betlehemsko luč miru. Akcija se je začela v Avstriji. Otrok, ki se je v iztekajočem letu še posebej izkazal z dobrodelnostjo, prižge luč miru v betlehemski votlini in jo prinese na Dunaj, od tam pa jo železničarji in skavti razširijo v druge države, že več kot dvajset let tudi v Slovenijo. Betlehemska luč je simbol miru, ki ga potrebujemo posamezniki, družine, širše skupine in države. Predvsem je to luč miru, s katero se vsaj v času praznikov umirimo od vsakdanjega vrveža.« Kateri so še ostali spremljajoči običaji ob božiču? »Veliko je še drugih običajev v tem času: štefanovo, blagoslovitve konj, praznovanje godu svetega Janeza, blagoslovitev vina, 28. decembra pa praznujemo praznik nedolžnih otročičev. S praznikom je povezano tepežkanje, ko otroci starejše simbolično ošvrknejo s šibo in govorijo: šip šap, danes je tepežni dan. Starejši pa jih obdarijo. Tega dne se namreč spominjamo pokola otrok v Betlehemu. Misleč, da bo v tem pokolu pogubil tudi Jezusa, je namreč Herod zaukazal pomoriti izraelske otroke. Vsi dogodki in praznovanja ob božiču dobijo svoj smisel in duhovni pomen, če ljudje v njih aktivno sodelujemo. Med najlepše obrede spada blagoslovitev doma na tri večere - večer pred božičem, silvestrovo in večer pred svetimi tremi kralji. Naredimo kak obisk nakupovalnih središč manj. Glede tega se sicer trgovci ne bodo strinjali z menoj. Povsem brez nakupov sicer ne gre. Ni pa dobro, da to postane edini namen praznikov. Božič je družinski praznik. Čas, ki ga lahko podarimo drug drugemu in prebudimo otroka v sebi. In ne pozabimo na tiste, ki so bolni in osamljeni.« Kamničan petek, 23. septembra 2016 9 Mladi Božiček za en dan Študentski klub Kamnik že peto leto zapored sodeluje pri dobrodelni akciji Božiček za en dan. Lucija Berlec in Neža Špenko iz Študentskega kluba Kamnik ob kopici daril, ki so jih zbrali ob letošnji akciji Božiček za en dan. Male sive celice Ekipa Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik se je udeležila tekmovanja in snemanja oddaje Male sive celice. Tekmovali smo proti Osnovni šoli Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Peter Mandelj Mejač, Ana Bizjak in Naja Lipičnik skupaj z mentorico Mirto Vrhovnik Lucija Berlec Kamnik - Tudi letos so se naši prostori na Šutni 54 spremenili v pravo Božičk-ovo skladišče, saj smo bili eno izmed uradnih zbirnih mest akcije. Namen te akcije je obdariti socialno šibkejše otroke, ki darila sicer ne bi prejeli. Gre za mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti, ki daje ljudem priložnost, da v času praznikov stopimo skupaj. Poudarek pri akciji je prav v ustvarjanju čarobnega vzdušja za male nadobudneže in poskus, da jim uresničimo vsaj kanček želja. Ker je projekt v zadnjih letih postal prepoznaven, so organizatorji letos dodali še novost, ki so jo poimenovali Božiček za starejše. Kot že ime namiguje, je namenjena starejšim, ki so se znašli v stiski in ostali sami, ter omogoča obdarovanje in polepšanje prazničnih dni tudi njim. Božiček za en dan je ponovno požel veliko zanimanja in pozitiv- nih odzivov, kar dokazujejo zbrana darila, teh je bilo samo pri nas čez 200. To pomeni, da smo s pomočjo Kamničanov narisali nasmeh na obraze dvestotih otrok. Hvala vsem, ki ste v tej dobrodelni akciji sodelovali s svojimi prispevki. Želimo si seveda čim manj otrok, ki so prikrajšani za praznične radosti, vsekakor pa se bomo akciji pridružili tudi v pri- hodnjem letu. Z dobrodelnostjo bomo nadaljevali že marca, ko pripravljamo tradicionalni mesec dobrodelnosti, do takrat pa vam želimo lepe praznike in vse dobro v novem letu. Peter Mandelj Mejač Kamnik - V ekipi naše šole so bili Peter Mandelj Mejač, kapetanka Ana Bizjak in Naja Lipičnik. Na snemanju smo imeli 35 navijačev, ki so glasno navijali. Vprašanja so bila zahtevna in za pravilen odgovor je bilo treba prebuditi vse sive celice. Ekipi sta bili ves čas zelo izenačeni, na koncu pa je naši ekipi zmaga ušla za las. Naja Lipičnik: »Bila sem kar sproščena. Nasprotna ekipa je bila zelo dobra, malo pa me je presenetilo, da v njej ni bilo nobene punce.« Peter Mandelj Mejač: »Na tekmovanje smo se pripravljali sami in skupaj z mentorico Mirto Vrhovnik. Treme nisem imel, saj je bilo snemanje zelo zabavno.« Ana Bizjak: »Kot kapetanka sem se počutila super, saj smo sodelovali kot ekipa.« Novičke iz GSŠRM • v Sanje so večne ... V četrtek, i. decembra, je učence 5., 6., 8. in 9. razreda Osnovne šole Frana Albrehta obiskal slovenski pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Irena Milivojevič Kotnik Kamnik - Učenke izbirnega predmeta literarni klub so se na njegov obisk pripravljale že dolgo. Prebirale so pesmi, pripravljale intervju, razstavo književnih del in se tako z njegovimi deli dobro seznanile že pred obiskom. Šestošolci so na dan srečanja prvi dve šolski uri skupaj z učiteljicami slovenščine prebirali njegove pesmi, jih dramatizirali in uprizorili z lutkami, ustvarjali stripe na podlagi motivov iz pesmi ter podrobneje spoznali življenje in delo priljubljenega pesnika in pisatelja. Učenci so se s pisateljem srečali na kulturni prireditvi v športni dvorani 3. šolsko uro. Poleg učenk Literarnega kluba - Mance Vehovec, Eve Seretin, Nine Ogrin, Ajde Kličic in Sare Lesjak -so nastopili tudi šolski pevski zbor in ansambel pod vodstvom učitelja Marka Bračiča ter mladi kitarist Peter Mandelj Mejač, ki je z ubranim igranjem pospremil recitacijo Lainščkove pesmi Ne vprašaj me. Feri Lainšček nam je v kratkem intervjuju pripovedoval o svojih pesniških začetkih, svoji mladosti in o književnem ustvarjanju. Učence je navdušil z dostopnostjo, zanimivim pripovedovanjem in seveda s svojimi pesmimi v interpretaciji učenk in pevskega zbora. Šolski knjižnici je podaril nekaj svojih knjig in tudi po prireditvi čas na- menil pogovoru z učenci in učitelji. Kulturni prireditvi je sledil slavnosten prižig lučk na novoletni jelki, s katerim je tudi naša šola vstopila v veseli december. Obisk Ferija Lainščka je obogatil naš šolski vsakdan in nam bo zagotovo dolgo ostal v spominu. Kot kulturni šoli se nam zdi pomembno, da naši učenci spoznavajo slovenske pesnike in pisatelje pa tudi druge umetnike ter tako negujejo svojo kulturno zavest, utrjujejo svoje znanje in se navdušujejo za književnost. Srečanje z avtorjem sta omogočila Društvo slovenskih pisateljev in Javna agencija za knjigo v okviru projekta Povabimo besedo. Učenke izbirnega predmeta literarni klub z učiteljico, Feri Lainšček in ravnatelj Rafko Lah GSŠRM Kamnik je v soboto, 7. decembra, popoldne gostila dobrodelni sejem, kjer so se bohotile dodobra napolnjene stojnice, obložene z novoletnimi okraski, voščilnicami, igrača mi, marmeladami, piškoti, rezanci, lesenimi izdelki in drugim, vse so v sodelovanju s profesorji izdelali dijaki in dijakinje predšolske smeri, ki so zato žrtvovali celo kakšno soboto. Posebna pohvala in zahvala pa gre seveda prof. Lukan, ki je v šolske prostore kot osmišljevalka dogodka vdihnila ne le voljo za izdelovanje in ročne izdelke same, pač pa tudi veselodecem-brski duh ter toplino prijateljske vzajemnosti. Ni sicer nujno, a tam najpogosteje korenini dobrodelnost ... V prijateljstvu namreč. V čast prijateljstvu in dobrodelnosti smo bili ob 18. uri priča še prireditvi, ki je se je odvila v precej napolnjeni šolski avli, tokrat oviti v mistič-nost. Slednjo so poglabljali in hkrati razbijali nastopajoči: plesalci Tinkara Grm in Brin Kiau-ta, Kaja Poličnik ter Elvis Rušnjak in Noel Ce-rar, sabljači SK Kamnik, Pia Pajk s karateisti, Teja Poljanšek, ki je pela, s fantastičnima točkama pa so k ogledu mjuzikla, premierno bo uprizorjen spomladi, povabili njegovi mladi ustvarjalci. Kakšno vabilo! Občinstvo je presenetil še glas škotskih dud, iz katerih ga je izvab- ljal simpatični Peter Lambert, ki je bil tu, pri nas, na obisku, sicer pa je profesor šole v britanskem Leedsu. V nagovoru, ki je sledil, je obljubil, da se bo trudil vzdrževati vez med šolama. Tako sejem kot prireditev sta lepo uspela in naredila dobrovoljen uvod v radostni december, ki bo še srečnejši za otroke iz socialno ogroženih družin. Njim je celoten izkupiček sejma namenjen. Blaž Lipar, GSŠRM Press 10 petek, 23. septembra 2016 Kamničan Šport Tekmi ODBOJKE m ŠD Kamnik // 17.12.16 / 20:00 CALCIT VOLLEYBALL : ACH Volle m ŠD Šempeter // 20.12.16 / 19:00 cev cup CALCIT VOLLEYBALL : TOURS VB i rost DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK želi vsem upokojenkam in upokojencem vesel božič, novo leto 2017pa naj bo bogato z zdravjem, srečo in prijetnimi trenutki. Prijetne praznične dni Vam želimo, . f^.. v letu 2017 pa zdravje fg^ in sreče obilo. Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Pri iujnruiJ v run [lurLLij-Lrl i L} n