33. štev. V Kraryu, 13. avgusta 1904. V. leto. GoReioec Političen in gospodarski list. Vabilo na naroebo. %2flE%$Z za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko v .»£ daj), in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. K. VanUek: « Sokolski epistoly» IX. Naii sovražniki. «Na Mojzesov stol so se usedli pismarji in farizeji. Zato vse, karkoli Vam zapovedo izpolnjevati, izpolnjujte in delajte; po njihovih delih pa ne delajte, ker govore, pa ne delajo. Vežejo težke in neprenesljive butare in jih nakladajo na človeška ramena, a s svojim prstom se jih ne dotaknejo. Gorje pa Vam, pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi sami namreč ne greste vanjo in tistim, ki bi hoteli, ne pripuščate, da idejo notri. Gorje Vam, pismarji in farizeji, hinavci, da dajete desetino od mete, kopra in kumine, a opuščate to, kar je težjega v postavi, t. j. sodbo, milost in vero; te reči bi morali storiti in onih ne opustiti. Slepi vodniki, ki ocejate komarje, kamele pa požirate, kateri čistite steklenico in skledo zunaj, znotraj ste pa polni ropa in nepravičnosti ...» Besede, katere so bile izgovorjene skoro pred 1900 leti, so vendar za današnjo dobo tako prikladne, kakor bi jih vlil. Naša družba je, kakor da bi se naučila od starih farizejev in pismarjev, njih praktika, povrhu sama nravnost in lesk; na teh krhkih človeških postavah ne najdeš niti madeža, a zato je notranjost polna grehov in nravstvene bede. Njih medlo oko, te izžite poteze pripovedujejo mnogo onim, ki znajo čitati v človeških obrazih. Ti novodobni farizeji in pismarji vezejo po starem vzoru butare formalitet in jih nalagajo človeški družbi na pleča, dajejo desetino modi, navadam in predsodkom, toda obenem opuščajo, kar je od vekomaj težjega v človeških postavah: resnico, ljubezen in vero. Komarje čiste odkritosrčnosti ocejajo, a velblode polzkega licemerstva gladko požirajo. V domišljiji stanovske vzvišenosti prezirajo druge stanove, da bi zaboga ne oskrunili uboge dostojnosti v dotiki z «nižjimi sloji*. A sami med seboj padajo neštetokrat pri zatvorjenih durih še pod nivo ljudstva, v izobrazbi najnižje stoječega. Od časa do časa zablisne oster žarek javnega škandala iz njihove sredine, ki nam pokaže družbo modernih farizejev v pravi luči. Ti proti nam največ vpijejo ter zapirajo s tem kraljestvo sokolsko onim iz svoje srede, v katerih še ni ugasnila iskra boljših teženj s skrbjo za dobro jed in pijačo, ter jih obdajajo z zapahi predsodkov in obrekovanj, da ne morejo spoznati resnice. To so oni, ki gledajo na človeško družbo s prestola svoje • vzvišenosti*, ki vidijo v Sokolslvu rnnogolično mešanico, katera zaradi raznolikosti svojega življa ne more koristili niti poedincem niti celoti. Pri tem pa pozabijo na vzneseno misel Sokolstva, na bratsko ljubezen, ki zjednači vse raznolične stanove. A kje je pri njih bratska ljubezen? Draga jim je le testna oseba, njihov dragoceni «jaz» jim je os, otoli kater se so+^m........*■^■lH|H||||l^ tem se pa pomikajo kolera vesoljstva mirno ^m/f'r teroč ta uboga peščena zrnca, ki jih predstavljajo ti bebci z vso svojo nadutostjo ... Drugi nas zopet natolcujejo, da smo prekucnili, nevarni javnemu redu i. t. d. Hinavci! Pokažite nam davčni denar! Cegav je ta obraz in napis? Cesarjev! Mi dajemo toraj cesarju, kar je cesarjevega, a narodu, kar je narodovega. Vse naše dejanje Ježi kakor odprta knjiga pred javnostjo in prav zato, ker je nezakrito, ker ne taji svojega smotra — nravno in telesno blagostanje narodovo _, ker je ta smoter resničen in ne pretveza kakih koristo-lovskih teženj, zato nam vriska ljudstvo nasproti, zato naj podpira vsak, ki ima še tako dobro jedro v sebi, nase težnje posredno ali neposredno. Kaj zahtevate od nas več kakor poslušnost zakona ? Budeč smisel za red, goječ prostovoljno disciplino, nismo li tako sami podpora dobrih zak ilv? Nismo li tega opetovano dokazali s čini, osra-moi it one, ki lažejo? Ćemu naj tedaj še hlapčevsko krivimo hrbte! Kakor sova ne prenese dnevjie svetlobe, tako ne more pogledati naravnost resnici/y.v oči oni, ki ima slabo vest. Mi pa smo sokoH, ostudna nam je družba sov in netopirjev; toraj glave pokonci! Toda imamo še druge za nas. Tem smo brezbožniki, sovražniki cerkve i. t. d. Hinavci in farizeji! Kje je pri vas sodba, milost in vera ? Res se ne kažemo pri cerkvenih slavnostih, na božjepotih in pri procesijah (Kaj ima s tem sokolstvo skupnega?), niti ne nosimo svoje vere naprodaj. Tudi naši »brezverci« (koliko jih morete med nami našteti?) ne delajo tega s svojim prepričanjem. Zapoved ljubezni •ljubi svojega bližnjoga kakor samega sebe« (ki je poleg pobožnega spoštovarja do Stvarnika ter božjega učitelja Nazarenskega vsa religija), ni li ona najjasneje izražena pri nas v bratski ljubezni — temelju Sokolstva. Glej •nevernike* z navdušenjem spolnujoče prvo in najvišjo zapoved! Kdo ima bližje do spasenja: hinavski sveto-hlinec, čegar duša je kakor pobeljeni grob, polna mrtvaških kosti — uničenih dobrih načel, skritih prestopkov in vsake nečistosti, ali človek poštenjak, ki prosto veruje v pravičnega Boga, dobrega očeta in strogega sodnika, čegar prvo in najvišjo zapoved z vsem navdušenjem izpolnjuje? Varujte se torej vsakega bleska v izpolnjevanju svojih nravnih dolžnosti! »Varujte se pridno, da ne bo-dete dajali milodarov pred ljudmi, zato da bi vas slednji hvalili, ker drugače ne bodete imeli zasluženja pri svojem očetu, ki je v nebesih. In kdor bi molil, ne bodi kakor so farizeji, kajti oni molijo v šolah in na voglu ulic, da bi jih ljudje videli, amen, pravim vam, želi bodo svoje plačilo* Toliko je rekel Kristus o farizejih te vrste; pri-dejati nimam ničesar. Še ena vrsta pismarjev nas napada pod «geslom» napredka, modernosti in zrelosti. Napredek so oni, nazadovanje smo seveda mi. Pri njih je seveda delo, pri nas brezdelica. Dobro — govorjeno. Besede so krepke, lepe, a kje so dejanja? Od nas zahtevajo delo in zopet delo, a sami niti s prstom ne ganejo in tonejo v frazah in nepraktičnih teorijah. Cr oa gremo mirno dalje svojo začrtano pot ter dajemo potrebnim od sladkega bremena, ki sta nam ga naložila naša otca, Fugner in Tyrš (zakaj bi k temu še pridevali nakit, nabran na tujih njivah), smo — frazarji. Slepo farizejče, pometaj pred lastnim pragom ! Mirno delo, krepak naš korak, ne ozirajoč se niti na levo, niti na desno od smeri, ki so nam jo določili ustanovitelji Sokolstva, vse to je plod štiridesetletne izkušenosti. Na pot praznega besedičenja nas ne obrne nobeno prazno geslo, noben zloben posmeh nas ne privede na pot •ljudskih poboljševalcev*, ki niti samega sebe niso mogli PODLISTEK. Fata m organ a. Konec. Orni mož z zelenim obrazom pa se v moje veliko začudenje ni nič vznemiril in prestrašil nad tem čudnim svojim zamaškom, ampak ravnodušno in spoštljivo prijel z desnico za rep ter z njega šopom začel mazati po nedolžno belem papirju, ki je ležal tam na mizi. Rep se v roki moža polagoma zasuče tako, da je šop zgoraj, ! spodnji konec postane koničast kakor pero in mož drsa in piše žnjim po papirju z vidno slastjo in vnemo na obrazu, ki se sedaj začne izpreminjati in pretvarjati in kmalu dobi tisto obliko in barvo kakor jo je imela rav-Doto pogoltnena žival, le mnogo večji je ta novopre- j tvorjeni obraz! Pismo je končano, še enkrat prebrano, naslovljeno ter skrbno zapečateno! Po tem važnem delu se mož vidno zadovoljen dvigne od pisalne mize, gre parkrat gorindol po sobi in si od veselja mane roki. Zadaj v oknu se ta čas prikaže ženska glava s črez čelo kapu-casto zavezano ruto in s hinavsko potuhnjenim bledim obrazom. Ko mož v sobi zagleda to babnico, kot bi trenil, dobi njegov obraz prvotno obliko, barvo in svetlebo ter poboljšati. Naš napredek (kdo se ga drzne tajiti) se vrši na temelju mirnega razvoja, revolucijski napredek pa prepuščamo onim, ki hočejo za vsako ceno trgati in razdirati. Postavimo preje novo, boljše domovanje, potem šele začnimo razdirati to, kar nam je dajalo leta in leta streho. Podirati streho nad glavo sebi in drugim samo, da bi se podiralo, s tem naj se bavijo «reformatorji*. V Kranju, 13. avgusta. Sklicanje deželnih »borov. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se okrog 20. septembra skličejo vsi deželni zbori. Začetkom novembra pa se skliče državni zbor. V poljedelskem ministrstvu se je vršilo posvetovanje, kako odpomoči pomanjkanju krme. Čuje se. da dobe kmetovalci krmo, kjer je to mogoče, iz državnih posestev in da se jim dovolijo tarifne olajšave. Ministrstvo uvideva, da bi nastala več let trajajoča velika kalamiteta, ko bi bili kmetovalci prisiljeni vsled pomanjkanja krme razprodati živino. Zaradi Egipta so se med Avstrijo in Anglijo vršila pogajanja. Uspeh teh pogajanj je bil, da prizna Avstrija brezpogojno stališče, ki si ga je ustvarila Anglija v Egiptu, zato pa prizna tudi Anglija avslro-ogrskim državljanom v Egiptu vse tiste udobnosti, ki so se v angleško-franco-skem dogovoru obljubile francoskim podanikom za dobo* 30 let. Is Macedonije došle vesti obupno opisujejo položaj ondotnega prebivalstva. Vrnivši se beguni so brez vseh sredstev, za življenje in imetje ni nikake varnosti v deželi. Trgovina je ustavljena vsled roparskih čet, ki preže na vseh cestah in potih. Turška vlada neusmiljeno preganja macedonsko razumništvo. V Kastoriji so ječe napolnjene s samimi «sumljivimi» osebami, ki pa se jim ne moro-dokazali ničesar. Dopisi. Is Radovljice. (Sadna razstava.) Naprošeni smo objaviti naslednji dopis: Letošnje leto je v naši domovini lakorekoč pravo sadno leto. Kakor govore poročila iz raznih krajev, bo sadja skoro povsod obilo in čeravno so po raznih krajih nevihte s točo tudi na sadnem drevju naredile precej škode, vendar se more reči, da bo letošnji sadni pridelek mimo drugih let izboren. Zlasti bo veliko jabolk. Posebno pa se v tem oziru odlikuje se babnici prisiljeno prijazno namuzne, na tleh povez-njeni cilinder pa se eodaj hitro poravna, skoči na mizo ter pokrije ondi ležeče pismo. A zunaj pred oknom se med tem prikaže še več drugih ženskih glav, ki so vse podobne prvi. Na migljaj moža v sobi, se okno odpre na stežaj in noter se prikobaca skozi oknovo odprtino cel trop babnic. Vse so enako oblečene, roke imajo pobožno sklenjene črez upadla prsa in usta se jim kislo krožijo navzdol kakor bi hotela reči: «Ježeš, ježeš, zopet ti brezverski liberalci!* Mož se slovesno obrne proti njim in jih postavi v vrsto poleg sebe . . . Zdajci pa se znova zasveti kriš-kraš prek vse te podobe, strahovito zabobni, na kar izgine podoba na oblakih, kakor da bi jo kdo z njih odstrelil, oblake in zemljo zveze dolg ognjen curek in v tem curku zleti na zemljo nam že dobro znana črna žival, ki pa je sedaj brez repa in v prednji šapi drži pred seboj pismo s krvavc-rdečim naslovom: »Slavnemu uredništvu „Slovenca" v Ljubljani*. Treščilo je torej iz oblakov na zemljo in rohneč gromov glas je še grozno odmeval in ropotal okrog po skalnatih gorskih bregovih, ko sem se zopet predramil iz svojega zamaknjenja ter s strahom zapazil, da črni hudourni oblaki že vise nad mojo glavo in da močan, naša lepa Gorenjska, ki bo imela, kakor vse kaže, veliko in lepega sadja. To dejstvo pa je zarodilo v nekaterih gorenjskih rodoljubih misel, da bi se piiredila letos na Gorenjskem sadna razstava, in sicer se jc izbral kraj za jazstavo v Radovljici, ki je nekako središče Gorenjske. Misel sadnih razstav je pri nas Slovencih, rekli bi. skoro popolnoma nova. Dočim po drugih kulturnih deželah prirejajo večkrat, in torej nekake permanentne sadne razstave, .«e ta misel pri nas še ni ukoreninila. In vendar mora vsak razumnik pripoznati. da so razstave ono sredstvo, ki najvtč pripomorejo k napredku, ker razstava podaja celotno sliko o stanju in napredku te ali one kulturne stroke. Tako je tudi s sadjarstvom. Da bi bilo sadjarstvo pri nas že na višini napredka, tega pač niti z daleka trditi ne moremo. In vendar je sadjarstvo ona gospodarska točka, katera bi nam poleg živinoreje do-našula največ dobička, ako bi jo znali dovolj izkoristili. Ali tega se je treba učiti. Učimo pa se najlože na sadnih razstavah, ki so prave učilnice sadjarstva. Na razstavi najdemo prvič v tesnem okvirju sadje malone vseh vrst. Tu vidimo torej na prvi pogled, kaj je lepo in dobro in kaj ni. Zaradi tega se na sadne razstave, ki so vendar v prvi vrsti strokovne razstave, ne sme pošiljati samo najlepše sadje, marveč tudi sadje nižjih vrst; ker le tako je mogoče spoznati, koliko je potreba izboljšanja v sadjarstvu, zastopanem po razstavi. V spoznanju potrebe strokovnega pouka so prireditelji razstave tudi dokaj razširili program razstavi. Ne le, da bo razstava trajala en celi mesec, t. j. od srede 17. septembra do srede 16. oktobra t. I., da bo tako mogoče vsakomur, ki ne razpolaga s časom vsak dan, ogledati si razstavo; — marveč na razstavi bo dovolj prostora za velike množine sadja iz cele Kranjske. V ta namen se giadi v bližini Radovljice posebno razstavno poslopje v paviljonskem slogu iz lesa, kjer bo prostora okoli 400 šlirijaških metrov. Nadalje je odbor naprosil že zdaj nekatere strokovnjake sadjarstva, da bi na razstavi učili in predavali o izgoji sadja, o načinu uporabe sadnih pridelkov in o načinu razpečavanja sadja. Razen naprošenih strokovnjakov bode svobodno tudi drugim na razstavo došlim veščakom, da porabijo dano priliko in povedo svoje dobre misli. Le tako bo smoter razstave popolnoma dosežen. Ali da se pouk čimbolj olajša, poklicani so vsi sadjerejci kronovine Kranjske, da poleg svežega sadja razstavijo tudi posušeno sadje (četudi lansko), potem sadno (jabolčno in hruševec), bližajočo se nevihto naznanjajoči piš okrog mene pri pogiba drevesa in pometa prah s ceste. Tako sem se bil zagledal v svojo «fato morgano* na oblakih, da prej nisem zapazil teh vremenskih znamenj! Komaj sem nato prisopihal do bližnje vasi ter se ondi zatekel pod streho, že se je vlil na zemljo težak dež, pomešan z ledenimi zrni, ki so veselo odskakovali cd tal. Dež se je hitro izpremenil v samo točo in ta je več minut neusmiljeno klestila okrog po polju, vrtovih in gozdih trud ter up ubogega kmeta! Vse je pobila in potolkla na daleč okoli. Kmet je v obupu ječal, molil in vzdihoval, a vse ni nič pomagalo. Tudi meni je bilo grozno hudo pri srcu nad to nesrečo svojih gorenjskih rojakov, toda pomagati jim nisem mogel, ker sem sam revež. Pri vsem tem pa mi vendar ni hotela preiti iz spomina čudna prikazen, ki sem jo videl na oblakih. Zopet in zopet sem moral misliti nanjo, premišljeval sem, kaj bi mogla pomeniti, a ničesar nisem mogel dognati. Prišla pa je za tem jasna solnčna nedelja, in žnjo mi je pritrčala iz Kranja tudi mojega ljubega «Gorenjca* številka 29. Radoveden sem jo vzel v roko in ko sem jo pregledal, sem takoj vedel, kaj je predstavljala le meni vidna gorenjska «fata morgana*. Kmet Muhobran. vino (v steklenicah in v sodčkih) in pa razne žgane sadne pijače. Odbor je nadalje poskrbel, da se bodo na razstavi videle tudi sadne konzerve. Naposled je odbor povabil tudi nekatere tovarne, da razstavijo v stroko sadjarstva spadajoče stroje, kakor stiskalnice sušilnice, vrtno orodje i. t. d. Tako se more reči, da je odbor s svoje strani storil vse, kar more povzdigniti razstavo do prave strokovne razstave v širšem pomenu. Da bi odbor omogočil kar najčastnejšo udeležbo, razposlal je na stotine okrožnic po celi Kranjski in je okrožnicam priložil po več zglasilnih po), v katere naj vsakdo, ki želi razstaviti, zapiše svoj natančen naslov in pa vrste sadja in sadne izdelke, katere želi razstaviti. Kdor bi slučajno okrožnice ne bil dobil, pa se želi udeležiti razstave, naj se nemudoma oglasi pri odboru sadne razstave v Radovljici (Gorenjsko), ki bode ustregel rade volje. Ako je kdo dobil premalo zglasilnih pol, naj se istotako obrne do odbora. Da provzroča prireditev sadne razstave v tolikem obsegu veliko težav in troškov, je umevno. Zaradi tega je dolžnost vsakogar, da gre odboru pri tem težavnem poslu v vsakem oziru na roke in po svoji moči pomaga Častno in dostojno izvršiti veliko ter težavno nalogo. Naj se povsodi živahno dela za udeležilev razstave. Pri tem delovanju naj se popolnoma v stran pušča strankarske in osebne ozire. Osebnosti in politična mišljenja naj v gospodarskih rečeh nimajo mesta! Bodi liberalec ali klerikalec — samo da imaš sadje in ti je za domaČi napredek —, udeleži se razstave! Kdor pa bi iz kakršnihkoli zasebnih in strankarskih ozirov ali iz malomarnosti nasprotoval in zaviral prospeh razstave, oni bi že s tem dal o sebi izpričevalo, da nima ne dobrega duha, ne pojma za napredek. Odbor je končno v svoji okrožnici prosil tudi denarne podpore v pokritje razstavnih troškov. Te podpore naj bj odboru nihče, ki količkaj vzmore, ne odrekel, saj bode to, kar podari, obrestonosno naloženo v koristi, ki jo bode donašala razstava vsakomur, komur je za dobiček in sadjerejo. Nikakor pa odbor s to svojo prošnjo ni hotel omejiti udeležbo razstave. Ako bo po razstavi kaj čistega preostanka, se isti obrne v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v prid domačega gospodarskega pridelka. Na razstavi se bodo delila odlikovanja prve, druge in tretje vrste v svetinjah in diplomah. Da bode odboru mogoče ves razstavni materijal razrediti dostojno, so razstavljale! in njih poverjeniki naprošeni, da dopošljejo zglasilne pole zanesljivo do 1. septembra t. I. Sadje i. t. d. naj se dopošlje osem dni, v skrajnem tri dni, pred otvoritvijo razstave, v poštnih pošiljatvah po 5 kg višje. Bližnji razstavljale! morejo poslati ne-poštnim potom, in sicer naravnost v razstavno poslopje. Kar bode sadja zrelega po otvoritvi razstave, se zamore od 17. septembra dalje dopošiijati vsak dan brez ovire. Natančneji program razstave se priobči pozneje. Vse dopise in poštne pošiljatve je nasloviti na »Odbor sadne razstave v Radovljici*, kdor pa želi ustmenih pojasnil, naj se blagovoli obrniti do predsedništva pripravljalnega odbora, glavni trg št. 37 v Radovljici. Vsem častitim izvenkranjskim obiskovalcem razstave je še pripomniti, da se jim z obiskom razstave nudi ugodna prilika, da obiščejo obenem le eno uro od Radovljice ležeči slavni Bled. _ 25 letnica gasilnega društva v Kranju. Od zadnje Prešernove veselice nismo imeli v Kranju nobene večje slavnosti, kakršna je bila nedeljska slavnost tukajšnjega gasilnega društva. Meščanstvo je pokazalo temu prekoristnemu društvu ob njegovem slavlju svoje simpatije s tem, da je okrasilo svoje hiše z narodnimi in cesarskimi zastavami. Pri vhodu v mesto od Puppo-tove do Šumijeve hiše je bil postavljen velikanski slavolok z napisom «Na pomoč!» V soboto zvečer ob poldevetih je napravila tukajšnja meščanska godba pred stanovanjem g. okrajnega glavarja Alfonza Pirca in pred hišo ces. svetnika župana g. Karela Šavnika serenado, kateri je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. V nedeljo v jutro se je vršil sprejem z vlaki in iz okolice z vozmi došlih gostov, katere je prisrčno pozdravil .pri Stari pošti* društveni načelnik g. Al.Pečnik. Potem je bil skupni zajutrek istotam. Ob enajstih so vsa društva iz «Zvezde» odkorakala v lepem sprevodu z godbo na čelu v župno cerkev k sv. maši. Raz okna so naše dražestne gospice in gospe vsipale lepe šopke in cvetke, kar je napravilo najlepši utis. Tudi občinstvo je vso pot živahno pozdravljalo gasilce. Ko so ob pol-dvanajstih društva v istem redu prikorakala in se'lepo razpostavila v vrsti pred mestno hišo, jih pozdravi ces. svetnik in župan g. Karel Šavnik v imenu mesta Kranja z navdušenimi besedami, na kar se mu zahvali v imenu društev g. Josip Turk iz Ljubljane. V imenu «Zaveze gasilnih društev na Kranjskem* izroči g. L. Štricelj iz Ljubljane devetim 25 let službujočim gasilcem krasne diplome, vzpodbujajoč jih, naj še nadalje tako zvesto in vneto delujejo v prid in korist društva. Nato so vsa društva defilirala pred županom in občinskim odborom v najlepšem redu: Najprej so prijezdili gasilci iz Šenčurja in Vogljan (5) na čilih konjih z narodnimi trobojnicami, potem so korakali: vojaško veteransko društvo iz Kranja ter gasilna društva Stara in Škofja Loka, Železniki, Šenčur, Preddvor, Jezica, Kranj, Ljubljana, Ljubno, Mošnje, Tržič, Radovljica, Selca, Kamnik, Kamnagorica, Stražišče, Šiška, Vič, Voglje in Cerklje. Ob 1. uri popoldne se je vršil na lepo ozaljšanem restavracijskem vrtu g. Petra Mavrja banket, pri katerem je svirala meščanska godba in pozneje so tudi zapeli kamnogoriški gasilci-pevci nekaj krepkih zborov. Banket so počastili gg.: okrajni glavar Alfonz Pire. državni in deželni posl. dr. A. Ferjančič, dež. posl. Ciril Pire, župan in ces. svetnik Karel Šavnik, nekaj občinskih odbornikov, skoro vsi zastopniki došlih gasilnilh društev i. t. d. Prvo na-pitnico izreče gospod župan Šavnik na cesarja. Godba nato intonira cesarsko pesem, katero so navzoči stoječe poslušali. Društveni tajnik g. Gašper Eržen napije vsem navzočim veljakom, g. okrajni glavar Alfonz Pire gasilnim društvom, gospod deželni poslanec Ciril Pire opisuje najprej zgodovino kranjskega gasilnega društva in napije vsem 25 let službujočim gasilcem, med njimi zlasti zaslužnemu načelniku g. Alojziju Pečniku in društvenemu blagajniku ter častnemu članu g. Karelu Jagru. Gospod Jos. Turk iz Ljubljane vzdigne čašo na blaginjo kranjskega prebivalstva, župana Šavnika ter občinskega zastopa; g. Fajdiga iz Kamnika nazdravlja kranjskim narodnim damam, katerim se zahvaljuje za prelepe šopke; g. župan Šavnik proslavlja okrajnega glavarja Pirca kot za okraj jako vnetega in skrbnega; g. Štricelj napija navzočima poslancema dr. Ferjančiču, kot zagovorniku gasilstva v državnem zboru, in Pircu; g. dr. Ferjančič želi nadaljnega razvoja gasilnih društev, katerim nazdravlja; društveni načelnik g. Al. Pečnik se spominja v svojem govoru deželnega poslanca g. Cirila Pirca in občinskega zastopa, ki vsikdar velikodušno podpira društvene težnje; g. Košmelj, župan iz Železnikov, napija okrajnemu glavarju Pircu; konečno se društveni podnačelnik g. Janko Sajovic še spominja zaslug očeta gasilnih društev kranjskih g. Fr. Doberleta in nazdravlja zastopniku v Kamniku v nedeljo, dne 14. avgusta 1904 o prihodu slovenskega pev-kega društva »Vranska Vila*. Spored: 1.) Ob 3. uri sprejem pri slavoloku v Veliki ulici. 2.) Pozdrav gostov pred mestno hišo po blag. gosp. županu Josipu Močniku. Po pozdravu podari gospica Ivanka Terpinčeva v imenu kamniških rodoljubkinj zastavi »Vianske Vile» trak. 3.) Obhod po mestu. Vsprejema se udeleže tudi slavna društva: »Narodna čitalnica, z zastavo, »Veteransko društvo, z zastavo in oddelek gasilcev*. Ob pol 5. uri popoldne v proslavo Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I. koncert pevskih društev »Vranska Vila* in »Lira. na vrtu Fišer-jevega hotela. Vstopnina h koncertu 30 kr. za osebo, otroci so vstopnine prosti. Med posameznimi pevskimi točkami in po koncertu svira si. kamniška mestna godba. Tiskan pevski program bode na razpolago pri blagajni. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert v prostorih Narodne čitalnice. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Imenovana sla gg. učitelja Ivan Pe-trovčič s Koprivnika nadučiteljem v Kranjski gori in Ivan Sprachmann iz Podbrezij v Čatež. — V Skotjo Loko je prestavljen g. Vinko Zahrastnik i/. Šiške in gospica Marija Gantar iz Čateža na Brdo. — Nadućitelj g. Anton Požar v Mirni peči na Dolenjskem je stopil v pokoj. Gimnazijski učitelj v Kranju, g. Felicijan Aprissnie' ju postal profesor. — Premeščeni so kapelani gg.: Ignacij Koren iz Moravč za ek^pozila na Ubeljsko, Josip Hartman iz Hrenovic v Moravče, Matija Okorn iz Krke na Brez-nico, Anton Oblak iz Srednje vasi v Bohinju za ekspozita v Št. Peter na Notranjsko in Anton Abrnm iz Skocijana pri Dobravi v Srednjo vas. — Nameščen je g. Alojzij Podobnik, kapelan pri Sv. Trojici pri Tržiču za župnega upravitelja v Gojzdu. — Na novo nameščen je novomašnik Ludovik Bajec v Selca. Nekaj tobaka sršenom. Ker se je Koblar na neopravičen in neotesan način zadri v »Slovencu* na tukajšnjo deško ljudsko šolo, je dobil v »Gorenjcu* primerno plačilo in zajedno ga je naš člankar pozval, da naj, če že mora zabavljati čez šole, raje pove, zakaj od leta do leta tako rapidno pada obisk na kranjski gimnaziji in da naj raje izračuna, za koliko bo šele padlo število dijakov, ko se bodo odprli škofovi zavodi, ki bodo škodovali mestu Kranju tako neizmerno, da nihče izmed kranjskega meščanstva danes niti ne sluti. Ta poziv je učinkoval tako, kakor če suneš v v sršenovo gnjezdo. Kakor besni so brenčali tukajšni sršeni in iskali žrtev, da bi jih opikali. Slednjič je nek posebno prizadet sršen, razmotrivajoč vzroke nazadovanja kranjske gimnazije v »Slovencu* od 8. t. m., izlil ves svoj strup na nekega profesorja, ki je baje s svojo strogostjo potrebil v zadnjih letih s kranjske gimnazije nad sto dijakov, in na — C. Pirca, ki bo neki gimnazijo končal, če jo bo dosti pridno napadal. Čeprav je bil napad zvarjen v Kranju, je to pot dopisnik hotel naprtili težko breme na rame si. uredništvu »Slovenca*; v notici se namreč nahaja odstavek: »Naj za danes namesto gospoda dekana odgovorimo mi.» Ali se nam je morda naivni pisec na ta način hotel izmuzniti? V tolažbo dekanu Koblarju naj povemo takoj, da ga smatramo nedolžnim na notici v »Slovencu* od ponedeljka, kajti on bi pač ne mogel napisati nastopne tam ponatisnjene liguo-rijanske oslarije: »Zato je bedastoča, domnevati, da zavodi (sc. škofovi) škodujejo Kranju, ker v zavode doslej iz Kranja še ni prišel noben dijak*, ko »Gorenjec* vendar ni nikdar trdil, da zavodi že škodujejo, marveč le, da bodo škodovali Kranju, ko se bodo otvorili! Kar se tiče napadenega profesorja, poudarjamo, da se doslej načeloma nikdar nismo vtikali v poslovanje posameznih učiteljev v kolikor se tiče pouka, ker bi to res ne bilo na korist gimnaziji, a če se nas bo izzivalo, se bomo morali ravnati po izgledu nasprotnikov. Vemo, da bi nam napadeni profesor nikakor ne bil hvaležen, ako bi ga hoteli braniti zoper umazane »Slovenčeve* napade in le, ker je splošno znano, naj omenimo, da je dotični gospod res strog — kar mora biti vsak, ki hoče doječi kak uspeh — a tudi skrajno pravičen in nepristranski j učitelj, ki od dijakov ne zahteva ničesar druzega, kakor da se temeljito seznanijo z ono l vari no, ki je v učni knjigi. Tu bi se takoj lahko bavili z drugimi močmi, 1 katerim ne zadostuje šolska knjiga, marveč mučijo utence i z nepotrebno navlako in bašejo fante s svojimi subjek-! tivnimi nazori. Konečno se še dotaknimo očitanja, da i bo C. Pire »končal* gimnazijo s svojimi napadi. Dokaz za to predbaci vanje si je »Slovenec* moral prihraniti za i boljše čase, kajti Jdosedaj ni niti Pire niti kdo drugi kedaj napadal zavoda kot takega. Če smo pa kedaj kri-tikovali nerodnosti ravnatelja Hubada ali če smo vzeli na piko posamezne učitelje, ki so po Kranju preobračali klerikalne kozolce, smo to storili z najboljšim namenom, dase odpravijo nedostatki, ker nam ravno je in nam mora biti na prospehu domačega zavoda. In te pravice si ne damo kratiti od nikogar. Bane se izžigajo, da telo ozdravi. Tega naj si pa ne domišlja nihče, da sme poljubno preobračati kozolce, če je slučajno ravnatelj, profesor ali suplent na kranjski gimnaziji. Kdor nastopa v javnosti, izpostavlja se tudi javni kritiki in posamezne učitelje zaradi njih postopanja izven šole prijemati, se še zdavnaj ne pravi »napadati* kranjsko gimnazijo. In še prizanesljivi smo napram tem gospodom, Molčali smo, čeprav nam je dobro znano, da klerikalni profesorji vabijo na dom dijake iz razredov, v katerih nimajo ničesar opraviti, četudi vemo, da so profesorji z dijaki popivali, da so so vršili se i tanki klerikalnih gimnazijcev po gostilnah v kranjski okolici, da se med tukajšnjim dijašUom razširja podlo klerikalno časopisje i. t. d. če bo potrebno, bomo povedali še kaj več in morda pogreli vprašanje, zakaj število dijakov na tukajšnjem zavodu tako nazaduje. V zalogi imamo še dosti močnega tobaka, ki bo sršenom pregnal veselje, brez potrebe pikati v »Slovencu*. Slavnost blagoslovljenja nove brizgalne v Šenčurju je preložena radi nepričakovanih ovir na 28. t. m.' Tamburaški koncert na Bledu. Slov. bralno društvo v Kranju priredi jutri, dne 14. t. m. (nedeljo) v restavraciji g. župana Jakoba Petenela na Bledu tamburaški koncert. Spored jc: 1.) H. Vogrić: »Na zdar!» koračnica. 2.) Dr. Ipavic: »Danici*. 3.) Mil. pl. JarkaŠ: »Ruski ciganski valček,* 4.) V, G. Brož: »Souenir de Ruine* gavota. f>.) Iv. pl. Zaje: »U boj!* 6.) V. Parma: »Skoz vas», koračnica iz »Legijonarjev*. 7.) I. Zeise: »Ljubičin sen*. 8.) V. G. Brož: »U sladkoj sanji», valček. 9.) V. G. BroŽ: »Stan'te zvjezde*, serenada. 10.) Mil. pl. Jarkaš: »Vienac hrv. narodnih popievaka*, potpourri. Sadna razstava t Radovljici. Glede na tozadevno notico v zadnji Številki «Gorenjca*, ki nam je bila poslana iz Radovljice, smo poizvedeli, da ne odgovarja resnici. Pred vsem ni res, da so bili kranjski sadjarji na zadnji avstrijski sadni razstavi na Dunaju prezirani, temveč je bila kranjska skupina celo izredno odlikovana. —- Pretenje, da bodo naši kranjski sadjarji na mejna-rodni sadni razstavi v pruskem Dusseldorfu še bolj prezirani kakor na Dunaju, je n« umno in ne dela reklame za radovljiško razstavo, kajti kranjski sadjarji se te razstave niti ne udeleže, temveč pošlje tja samo kranjska kmetijska družba kranjski sadni sortiment in sicer potom kmetijskega ministrstva, ki priredi avstrijsko skupino. Ako kmet. družba to naredi, ne podpira «ptuje stvari*, t. j. dusseldorfske razstave, temuč podpira emine itno »domačo stvar*, ker dela za reklamo našega sadja. Ironično priporočanje, da naj družba podpira tudi domačo stvar, t. j. ladovljiško razstavo, je tem manj umestno, ker udeležba v Dusseldorfu ne bo družbo niti vinarja stala in ker razstavni odbor v Radovljici ve, da je kmetijska družba svojo dolžnost s tem izpolnila, da mu je izposlovala državno podporo. Iz svojega pa družba zato nič ne da, ker ne more. Slavnostna ustanovitev triiškega »Sokola* se vrši v nedeljo, dne 4. septembra t. I. Nekaj toček sporeda smo omenili že predzadnjič. Danes pa taistega popol-nimo v toliko, da se ob štirih popoldne vrši javna telovadba pred gostilno »pri Slugi*. Ob 5. uri bo koncert pri katerem svira kranjska meščanska godba. Koncert bo v gostilni »pri Bastelnu*. Vstopnina znaša h koncertu 60 vin. člani v društvenih oblekah so vstopnine prosti. Po koncertu šaljiva pošta in prosta zabava. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. V Škofji Loki so zaprli pekarskega pomočnika Šusta radi bogoskrunstva in motenja vere. Preklinjal je na vsakovrstne načine Boga in Mater božjo. Silna nevihta z bliskom, grmenjem in točo je obiskala dne 9. t. m. ob treh popoldne loško okolico. V Ljub-niku je završalo, kakor bi začel stresati orehe, in vsula se je toča. Kakor navadno, ni šla posebno na široko, ampak izbrala si je navadno pol čez Gabrovo in Brez-nico, Zminec, Bodovlje, sv. Barbaro in dalje čez Soro na sorsko polje. Vse te vasi so hudo prizadete; poljski pridelki, kar jih je bilo zunaj, so vsi uničeni. Meščanska godba v Kranju je dobila dovoljenje za prireditev tombole z 2000 kartami. Umrl je danes ponoči g. Luka Ekar, hišni posestnik v Kranju. N. v m. p. Ispod Stola se nam piše: Letos ima Stol mnogo obiskovalcev iz vseh krajev zaradi lepe flore. Malokdaj jih je došlo toliko kakor letos. Toda skoro vsi ti izletniki se dannadan pritožujejo, kako težko se dobe planinke, da je treba silno nevarno lezli, predno se dobi par cvetlic. In vsakdo je vesel, kdor prinese s Stola par rožic. Kdo je kriv tega? Ali ne mar Korošci, ki se, kakor hitro začne cvesti, urno spuste po njem, in predno kdo pride od te strani gor, je skoro že vse potrgano in izruvano. Skoda za naše lepe planine, ki bodo, ako pojde tako naprej, popolnoma brez planink. ker jih rujejo kar s koreninami. Merodajni krogi naj bi se za to stvar malo bolj zanimali. Zadnja toča je napravila — kakor se nam piše — po Gorenjskem precejšnjo škodo pri otavi, katere skoro nič ni. Kar poprej ni poškodovala toča, je sedaj še suša pritisnila. Sadje dosti dobro kaže, samo — žal — da je tako garjevo in je škoda, da ne bomo mogli postaviti na radovljiško sadno razstavo tako lepega, kakor smo hoteli, Minuli torek je toča pobila okrog Ribnega in Bodešč. Napravila je precej škode. Dobravski fantje in dekleta prirede v nedeljo, dne 14. avgusta igro »Divji lovec*, pri g. Pogačnikn na Dobravi, Začetek ob polu 4, uri popoldan. Igra se vrši v prid nesrečnim pogorelcem in se ponavlja dne 16. avgusta. Prične se ob 2. uri popoldan. Konec te igre tombola. Vstopnina: Numerirani sedeži 30 h, ostali r»0 h, stojišča 20 h. Ker je čisti dobiček namenjen za pogo-reice, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogoštevilni udeležbi vabijo fantje in dekleta. Otvoritev »Aljaževega doma* v Vratih se je izvršila povsem sijajno. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali odložiti poročilo za prihodnjič. Drobil s Gorenjskega. Dne 31. julija 1.1. je šel pijače precej udani, 47 letni posestnik Franc Jamnik iz Podreče pri Kranju v hiši posestnika Šušteršiča v Podrejali po lesenih stopnjicah v prvo nadstropje. Tedaj je padel, najbrž prizadet od kapi, po stopnjicah in je umrl takoj, ne da bi prišel k zavednosti. — Zapriseženi lovski paznik Ferdinand Sturtn v Št. Vidu pri Ljubljani je pred nekaj dnevi skril svojo puško v gozd v nek grm. Ko jo je minulo nedeljo potegnil iz skrivališča, je nakrat počilo in strel je zadel Sturma v spodnji del telesa. Prepeljali so ga težko poškodovanega v ljubljansko bolnico. — Smreka je padla na Janeza Cveka v Kokri ter mu zdrobila nogo. Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko, priredi, kakor se nam naznanja, prihodnjo soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi svet* na Marije Terezije cesti prijateljski sestanek in na nedeljo dne 4. septembra t. 1. namerava pri ugodnem vremenu napraviti izlet v Podbrezje (žel. postaja Podnart-Kropa). Ker društvo ne razpošilja posebnih vabil, se tem potom naznanjajo gg. kolegom njega prireditvi ter so slednji naprošeni se kar v največjem številu z rodbinami udeležiti. Umrla je v Ljubljani občečislana narodna dama gospa Ana Lah, vdova c. kr. okrajnega sodnika in mati magistratnega tajnika g. Evgena Laha, v starosti 72 let. N. v m. p.! Iskaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega drušlva »Merkur*. Išče se: pomočnik manufakturijske stroke za Ljubljano, 7 pomočnikov mešane za deželo, pomočnik železninske za Ljubljano, poslovodja za večjo trgovino v Karlovcu, potnik za Dunaj, prodajalka in bla-gajničarka za deželo, 2 vajenca za Ljubljano in vajenec za deželo. — Službe išče: 2 pomočnika špecerijske, 3 manufakturijske, 13 mešane, 5 špecerijske in železninske, kon-torist, kontoristinja, blagajničarka in 2 vajenca. Križem sveta. Nadomestek za zrnato kavo. Pri boleznih na živcih, srcu in želodcu zdravnik večinoma prepove uživanje razdražljive zrnate kave. Ker pa se je njen priljubljen ukus skoro izpremenil v neizogibno potrebo in ker ima Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo posebnega načina, po katerem se izdeluje, ta okus brez kvarnih lastnosti zrnate kave, zato se je že pred več nego deset leti izkazala za edini, pravi nadomestek in zato so jo tudi uvedli kot takega. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je prirođen proizvod najtečnejše čistosti, ki jo takoj lahko spozna vsaka kupovalka, in naše gospodinje naj se zlasti čuvajo vseh zmletih »surogatov*, ki izkušajo z najbolj neverjetnimi, izmišljenimi imeni občinstvo varati o pravi sestavi teh »posebnosti*. Sto let je minulo dne 10. t. m., odkar si je cesar Franc I. nadel naslov »cesar avstrijski*. Slovanska zveza v Clevelandu (Amerika) nam je poslala knjižico »kratek opis njenega razvoja, delavnosti in namena*. Ta »Slovanska Zveza* priredi od 21. do 27. novembra 1904 slovansko in obrtno razslavo v Clevelandu, Ohio. _ Rusko-japonska vojna. Iz Berolina se poroča, da so dne 5. t. m. Japonci zopet napadli Port Artur. Vnel se je ljut boj. Japonci so izgubili 15.000 mož. Mrtveci so ležali kar kopoma na bojišču. — Kuropatkin bo koncem meseca avgusta imel na razpolago 400.000 vojakov. Iz Londona se z dne 11. avgu4a poroča, da je rusko brodovje srečno ušlo iz portarturškega pristana. Po hudem boju je uteklo 6 oklopnic, štiri križarke in polovica torpedovk. _ Gospodarske stvari. Mestna hranilnica ▼ Kranju. V mesecu juliju 1904.je vložilo te strank K 86.219.53, dvignilo pa.'288 strank K* 102.406-74, 9 strankam seje izplačalo posojil K 17.800-—. Stanje vlog iznaša K 3,388.412-82, stanje hipotečnih posojil kron' '1.977.584*14 in denarni promet K 720.403-10. ,. ... , Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juliju je 284 strank vložilo K 83.f>80'71, 232. strank ' dvignilo K-82.191-60, 18 strankam se je plačalo posojil K 154.80.—. Denarni promet K 375.581-76. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu juliju je vložilo 91 strank K 49.399-03, 53 strank je dvignilo K 13.455*67, 3 strankam se je izplačalo po-spj.il K 7.000V-.. -Stanje hranilnih vlog K 574.175-42 Stanje hipotečnih posojil K 530.604*95. Denarni promet K 128.052 76. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1904 je 148 strank vložilo K 36.167-88, 100 strank je vzdignilo K 20.051*22, 13 strankam se je izplačalo posojil K 20.640-—. Stanje vlog iznaša K 1,060-051-33. Stanje hipo-tečmh posojil K 785.7.21,53. Denarni promet K 110.940-35. Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrboval no skladišče v Ljublj.mi munanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve sena. siaiue, drv in premoga, deloma tudi ovsa zu t*to 1904/1905 vršile zakupne obravnave v c. in kr. oskrbovalnih skladiščih v Ljubljani dne 19. avgusta, v Celovcu dne 23. avgusta, v Beljaku dne 22. avgusta, v Trstu dne 16. avgusta, v Cori( i dne 20. avgusta 1.1., i»ri občnem uradu v Trbižu dne 26. avgusta 1.1. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne dotičnega dne vposlati preskrbovalnemu skladišču, oziroma ■ kraj nem u glavarstvu ali občinskemu ' uradu. Natančni ponudbeni pogoji so v zgoraj navedenih pr» skrbovalnih skladiščih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni uzorec se lahko vpogleda v, pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani. Semenj za ječmen. Trgovinska in obrtniška zbornica v Miskotcu je naznanila trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo letršnji VII. deželni semenj za ječmen v Miskolcu vršil dne 17. avgusta t. 1. Do.tični razglas in izvleček iz poslovnega reda za ta semenj se lahko vpogleda v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Podpisana obžalujem in preklicem vse žaljive besede, katere sem govorila o gospej Ivani Primožič. i38-i Jerica Kavčič. t Terezija Ekar naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Amalije, Ane in Viktorije ter vseh drugih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega ljubega soproga, oziroma očeta, staiega očeta, stricu, brata, svaka in tasta, gospoda Luka Ekar-j a hišnega posestnika kateri je danes ob 5/41. ori pono/i po dolgi in zelo mučni bolezni, z veliko potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo 14. t. m. ob pol 6. uri po-poludne iz biče žalosti, kjer se bo truplo blagoslovilo in polrž'lo na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku. Sv mase-zadušnice se bodo brale v večib cerkvah. Nepozabnega ranjkega priporočamo,v blag spomin in pobožno molitev. . . • V Kranju, 18. avgusta 1904. 189 Otroški vozički se dobivajo po sledečih 4*40, 5-50, fi-50, 7-50,1 8— ,9'—, 10*—, 12 14-— 16-—, 18-—, 20-— gld. GalaaterijsKo blago aa drobno I na debelo. ALBIN RANT v Kran 59-10 pod mestom. Ali hočete dolgo živeti in se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, mo skrbeti, da -ohranite, svoj želodec zdrav in za prebavi j vedno sposoben. Vsak, kđor si je izpridil -želodec s težko prebavljivimi, pr« čimi ali premi zlimi jedrni in pijačami, ali se ga je z istimi ni prehladi!, naj se poduži Gennanove okrepčalne esencije katera se uporablja z največjimi uspehi pri: ]K>manjkanjU apet želodčnem oslabljenju, vetrovih, ribanju, zgagi, ndif orai glavobola, omotici, k'ču, telesnem zaprtju, napenjanju in z Uli. Po mnogo zavžitem kosilu, posebno de po mastnih in t« prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pvitisk in bolečine, vzt slnst do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju tel Po odstranitvi raznih izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, Čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če se jo rabi v [ dedkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najbolj izbra rožnih sokov ter ima prijeten, greoko-aromatičen vonj tako Zelo, jo zav/ivajo s slastjo tudi pospe, otroci in celo prav razvajene ose Germanove okrepčalne esencije, kot pravega domačega ljudskega zdravila, bi ne smelo nnnjkati v nobeni hiši, ker od vi prečesto k rs t najiesnejšo bolezen, kar je upoštevali zlasti tam, k ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povanju naj se zahti vedno samo Germanova okrepčalna esencija iz lekarne «] črnem orlu- ▼ Belovaru: zakaj po svetu kroži še nekaj drui temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more 1 beno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsa steklenica, ki se nahaja v zel-nem z", viku popolen tvnlkin nap Lekarna «Pri črnem orlu* K. Germana v Belovaru (Hrvask kamor n«j se naslavljajo tudi vsa poš na naročila. Cena steklec je 1*40 K. Po poŠti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri pn plači naj se blagovol doposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi 1 bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, p ros pek ter navodila pri uporabi so zastonj. Geimanovo okrepčevalno esencijo priporočam bolehavim k najbolj, ker sem preverjen v izbornem učinku, katerega sem zapa že mnogokrat deloma mm na sebi. deloma pri, mnogih župljani katerim sem to esencijo nasvetov«!. E d m u n d M e d e o 11 i, župnik v Troj-jtvu (Hrvaško). Oni dve steklenici Germanove okf«pčalne esencije, kateri s« pr«J«d od Vas, so mi posebno prijale, zato naročam znova nadaljn šest steklenic 118—8 Peter G r a d i n a c. upokojeni župnik, Gradec, Zinzendorfjrasi Obveščam Vas, da sem prejel že od mnogih strani razi slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germano okrepčalta esencija' Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbeig. Prosim, pošljite mi nemudoma zopet osem steklenic Germ nove okrepčalne esencije, katero najtopleje priporočam zlasti ti-11 ki so bolni na želodcu, Zdiavje se mi vidno boljša. Apolohija Haberl, Semriach, p. Peggau (Štajersko). LotarUaka iračka dno «. arfusta 1.1 Gradec: 62 5 42 90 44 T odama ki sejam v Kranja da« 1. t. m. Prignalo 103 te jo glav goveje živine, 2 telet, 107 prašičev, 165 koštrunov, 60 ko/.a, 67 b«ift. — 50 kg: pšenice K 10—, prosa K 6*50, ovsa K 7-—, rti K 8—, ajde K 8*—, ječmena K 6*—. li#p» kobila 135 4 Ista stara, se proda pri Jakobu Čebaiku v Mosah, p. Smlednik. Učenca poštenih starišev, ki ima veselje đo tiskarstra in je dovršil vsaj par gimnazijskih razredov, sprejme Tiskarni It. Pr. Lanpret ▼ Kranju. V Radovljici na Gorenjskem poleg farne cerkve na glavnem trgu se odda s 1. oktobrom že okoli 30 let obstoječa dobro obiskana prodajalnica s skladiščem pripravna za prodajo manufakturnega in špecerijskega blaga. Natančneje poizvedbe in pogoje ?e izve pri lastniku Fran«u Muloiu v ItasJavljlel ftt. ti. 187-1 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121—4 • Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane sivnlne stroje in kolesa Goniti se dopoiljejo na zahtevanje zastonj. Taittftik; in preprogar Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-1 Hedilnihe, banje *a kometi, kakov tudi kip*, vame in v voeA baivak, ttp**ii« in cens ptipocoča p&va in največja fovattia pečij in glinasti (t iz3*ylhov (Dachshunde) proda A. Grobelnik ▼ Rudolfovom št '15. Cena po dogovoru. 137—8 3 štedilniki eden se vzida, dva sta še čisto nova. Več se poizve pri upravništvn .Gorenjca*. 1J8-2 G.Piccoli lokarnar ▼ Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevti enega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. Piccolijova želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolijevo itlomato Tino se uporablja pri m al o krvnih, nervoznih in slabotnih osebah c najboljšim vspe-hom. Polliterska stekleniea 2 K. Piccoltjovi sirupi is malin ali tazuarinde d»jo z vodo porao-sani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenioa, pasteurizovana K 1*80. Zunanja naročila po postnem po vi e tj u. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. II. 199-44 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Itahlf antatli 132-2 v Kranju, glavni trg št. 118. 1 ali 2 vajenca se sprejmeta za sedlarsko obrt pri Alojziju SajicheJra v Spittalu na Koroškem. — Natančna pojasnila pri I. VVohlgemuthu v Kranju. 134—t Zahtevajte .Gorenjca' v gostilnah in kavarnah Mestna hranilnica Zaloga „Bclskc kisle volt" Vellacher Sauerbrunnen 4—16 pri AMm Raatv, Kranj, Savsko predmestje. ........1 zaboj (50 iUkhnic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare, le Toliko lot dobro masi stroji vsake vrste ta polloiolsko ta obrtao potrebe poljska orodja, stiskalnic« za uoo, trijorji, čistilnice sa ž»to, mlatilnice, vitli, (učilnice za koruzo, mlini sa sadje, mlini sa grozdje, stiskalnice za sadj*. stitkalnce ta grozdje, mlini za golaoje, stroji za rezanj« repe, slamoresoice, kotli za kuhanj« klaje. sesalk« z« vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesal ko za gnojico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, telesne cevi, svinčeno cevi, Eumijeve cevi, ooopneae cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, V* omare za led. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, livalni stroji, priprave za petrolej, železno blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnico za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodoejiih plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko! Dopisuj« se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-ieljeni!! Piie naj se naravnokt: 116—7 Iran Sohindlor, Dunaj, .III.. Erdbergstrasse 12. v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnoga davka katerega plačuje iz lastnega. 9-17 Stanj«.vlog K 3,888412*81. Stanj« hipotečnih posoja C i.977.68414 Vsaka rodbina naj bi ▼ stoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji Vavni pijači. 04.1/d Pariz 1900 „Graitd PrixM Najvi^j« odlikovanje. Singerjevi šivalni strofi* Original Singer Šivaltli Stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original SingCr Šivalni Stroji so neuU-pljivI za obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni ŠtrOJi so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviSčih. Original Singer Šivalni StrOJi so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Oe. šivalni stroji, delm. dznaifca Isjnbljana, ar. Petra oesta it •. te-* Posamezne številke »Gorenjca* prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ŠkofJI Loki g. M. Ž i go n, trafika, glavni .trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec. Stav. šolskim vodstvom se udano priporočam za cen j. naročilu šolskih tiskovin. Z odličnim .*i>ostovunjei.ii . Iv. Pr. Lampret, tiskarna v branju. Išče se pod jako ugodnimi .pogoji vešč, in. po-, polnoma zanesljiv 64-21 vab 110, • MEMBHt Dt.jurv mORS COnCOURS' Z0b0* tehnični l\t\)i Oton 5cydl pri gf. dr. E. Globo čntku v Kranju zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dnlje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo no najnovejših metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije Izvrstne tu specijalist« Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. kolporter ki bi po slovenskih kraji h razpečeval brošure, časopise i. t. d. ; * Pojasnila daje upravništvo «Garenj>-»»». 109—'J J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice Jfc. 4 SMo• umetno in konslrufccijsfco' M|ofevoiCaretvo. v . žično omrežje na siroj, obhajilo** mize, ograje na mirodvoru, oo mejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. j d 103-14 specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). G. Tonnies tovarna za stroja,*ielt#o »nkovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse Stroje za obdelovanje losa. Franćis.- turbine osobito ža žagine naprave zvezane neposredno •l vratilom. Sesa In o- generator s ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 10411 za konjsko silo in uro. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je Ur zajamčeno čisto "Ml >n Drez vsake škodljive primes''. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119—7 ime „Schickt" in varstveno znamko „jelen". Ustje (Čest«) Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT največja toVarna sVoje Vrste aa eVropsKem kontinentu. Ustje (Cesto) „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" »Vsak dan rabim 0. SevdlOVO higljonlčno kozmetično notno Y0d0, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranja. 8R-28 s^stsin talk* ju. mm frizer za dame in goapoda Ljubljana, sv. Petra e. 36 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-oim vhodom. Sedaj lamo 60 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 100 fld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 68-1» Iz Ljubljane v NoviYork samo 60 gld.s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parnikt družbe Hamburg-Ainerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov: FR. SEUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. O IO IO IO IO IO IO 71- Trgovina z železnino „jY!£R3(UR« peter in špecerijskim blagom Jrtajdtč v 3(ratiju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, plle,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-boiinej, trojo na obijanje JE rt s O "3 N Zaloga najboljšega srodstva proti muham — za živino — pod imenom „Sanori". Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči, Honan-iiPortlMi-cement, ttaVerze, stare, železnice 5i« šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,SOSa)kO za VOdnjakO, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. 394 foto-emayl v barvah Brošk*, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d. Jafo lepa in primerna darila. Jzdeluje po vsaki fctcgrajiji JV. Jagodic-------- 49-20 fotograf v Kranju u I IV Ur i V tjflJ^IlUUI J Velik požar se zamore lahko In naglo pogasiti samo s is so Šakalovimi vrizgalaicami nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bilr je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana ž dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-bris-galnic ter lestev in a zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, )%> briigainlc, cevi, pasov, sekiric, sesalk | in gospodars ih strojev. ^ I Čvrstega hlapca sprejmem takoj. Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju. Naročajte «i piezahimivo knjigo Banovi mizarji in 3liri. Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oui za hrvaški Siroti žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizmu, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej rastne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za* nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen. Kdor si hoće razširili svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi naiega naroda ter se obenem pjijelno zabavau, naj si naroči to knjigo pii založniku 10-41 L. Schwentnerju v Ljubljani. Cen:i broš. H K, po pošti ti K tO h. NikeJnasta anker-ternont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znan ka, gld. 660. 114-7 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrn ine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Golovcn. Kupuje in prodaja ▼ne vrste rent, zastavnih pisem. prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja ▼ vsakemu žrebanju. S Polnovplačani akcijski 5 kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednoslne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti iurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje v, vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetn. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Mana (Kolizc)) aa Marije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli. 97-11 Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni zu hotele, vile In zrn letovišča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelje, nočna omarice, o-mlvalne miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. I 86—1» „Moravija*-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši. ■?* Mora vija*-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje. „Moravija" -šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija"-šivalnih strojih vsaki dan in sicer brezplačno. Cenike pošilj zastonj. Zaloga in pouk pri tvrdki LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189. Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko). jtaznamlo otvoritve. Dovoljujem si s tem p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da sem prevzel popolnoma novi v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22. V hiši sem priredil tudi sedanji dobi povsem primerno urejeno KAVARNO z 2 najnovejšima biljardoma ameriškega sistema svetovnoznane tvrdke Henrik Seifert