Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i din List za gospodarstvo, socialno pplitiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. §t. 3© Kratil, 9. septembra 1909 3 Izhaja vsako soboto! Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20*- din, Naš največji narodni prašnih Ob rojstnem dnevu Nj. Veh kralja Petru II* Prisrčna proslava v ljudskem domu. — Svečana seja kranjskega občinskega odbora* Naš mladi kralj. Vsi državljani Jugoslavije so v sredo (>. septembra svečano in z radostjo v srcih proslavili naš največji narodni in državni praznik, rojstni dan svojega mladega, tako dragega nam vladarja Nj. Vel. kralja Petra II., ki je letos dopolnil 16 leto svoje starosti. Svečane proslave so se zelo slovesno vršile po vseh večjih in manjših mestih, v vseh treh naših prestolnicah, čeprav letos v zmanjšanem obsegu, zato pa s tem večjim navdušenjem, z zaupanjem v našo skupno usodo, z vero v srečno, junaško bodočnost. Daj Bog, da bo do 1. 1941., ko bo mladi kralj Peter II. prevzel vladarsko žezlo v svoje roke, utihnil ves nemir, ki danes hrumi v svetu o-krog nas, da bo 6. september 1941 sončen dan za mladega kralja in za vso Jugoslavijo. Proslava v ljudskem domu. Ker je letos radi zunanjepolitičnih razmer odpadla skupna proslava s sprevodom po mestu, so se vršile le interne proslave. V Ljudskem domu so v torek zvečer v dvorani priredili skupno proslavo: „Prosvetno društvo", „Fantovski odsek" in „Dekliški krožek". Dvorana je bila polna občinstva, na odru pa se je nahajala okrašena slika Nj. Vel. kralja Petra II. Uvodoma je moški pevski zbor zapel pod vodstvom g. Cimermana himno ..Bože pravde" ter budnico: „Iz bratskog zagrljaja". Nato je g. Rogač Janko 'živahno deklamiral Neubauerjevo pesem: „Naše misli". Sledil je slavnostni patriotičen govor prof. g. Fortune Martina, ki je v svoja izvajanja o pomenu kraljevega rojstnega dne vpletel tudi misli o današnjem položaju v Evropi. Govornik je žel za svoju jedrnata izvajanja toplo priznanje. Proslavo je zaključilo petje himne: „Hej Slovani", katero je pela vsa dvorana. Slovesna služba božja. V sredo zjutraj se je ob 9. uri vršila v far ni cerkvi svečana služba božja, katere so se udeležili vsi odličniki in zastopniki oblastev. uradov, šol, društev in korporacij. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta se udeležila sv. maše po deputaciji v krojih in z društveno zastavo. Številno je bila zastopana tudi četa gasilcev. Občinstva pa je bila polna cerkev. Cerkvene obrede je opravil g. dekan Skerbec. Svečana občinska seja. Po sv. maši se je v slavnostni dvorani mestne hiše vršila svečana seja občinskega odbora, h kateri so bili povabljeni tudi zastopniki drugih oblastev uradov, šol in ustanov. Zupan g. Cesenj je pozdravil vse navzoče in prebral naslednji nagovor, ki se je nato vnesel v zapisnik: „Ko divja v severovzhodnem delu naše celine bog Mars, se zbira vsa Jugoslavija okrog svojega mladega kralja, da praznu ie njegov rojstni dan. Vsled miroljnbne politike kralj, namestništva živimo v trdni zavesti, da nismo neposredno prizadeti po vojni furiji. Ta zavest je še toliko močnejšo, ker živino še pod •.tisom sporazuma med južnimi brati, ki nas draži edine, složne, vnete v ljubezni do našega kralja in države. Polni nesebičnih patriotskih čustev udanosti in zvestoibe želimo, da nam Vsemogočni ohrani našega mladega kralja Nj. Veličanstvo Petra IL zdravega in krepkega, da mu bo lahko nositi težko kraljevsko žezlo, ko ga bo prevzel v svoje roke. Živel kralj Peter II.I Živel kraljevski dom! Živela Jugoslavija! Nato so se vsi navzoči vpisali v posebno knjigo. S tem je bila svečana seja zaključena. Vse mesto je bilo v zastavah in v prazničnem razpoloženju. V Jugoslaviji se je letos vršila proslava kraljevega rojstnega dne pod auspici junu nedavno sklenjenega sporazumu in pomirjanja treh bratskih i.arodov, kar daje tem proslavam še poseben poudarek in pomen na znotraj in na zunaj. S sporazumom je zagarantiran skupen nastop Srbov, Hrvatov in Slovencev v borbi za svoj skupen dom, za skupno dr-žuvo Jugoslavijo. V teh težkih dneh daje to zgodovinsko dejstvo Jugoslaviji odločnost, trdnost in medsebojno povezanost, kot je doslej nismo poznali. Svečane proslave kraljevega rojstnega dne pa so se vršile tudi po vseh prestolieali prijateljskih in zavezniških držav skoro vse Evrope, kar kuže ugled in pozicijo miroljubne Jugoslavije v mednarodnem svetu. Naše domače proslave pa so pokazale, da stojimo vsi kot en mož za svojim kraljem, zn svojim vladarskim domom, na braniku držovc. njenih meja in naše dragocene svobode. Naš mladi vladar, ki se telesno in duševuo tako lepo razvija v krepkega mladeniča, je le-to* dovršil srednje šolski študij in položil višji tečajni izpit z. odličnim uspehom. . Počitnice je užival najprej na morju v Milo-ceru, noto pa v nuši sredini na Bledu, biseru lepot gorenjske zemlje. Tu se je |M>kaznl ket vnet športnik in planinec. Plaval je po jezeru, veslal, šoriral avtomobil, gojil razne drugo športe, izkazal pa se je kot odličen turist S svojimi visokimi turami na Grintovec iu sa Triglav. Na svojih izletih po Gorenjskem je bil povsod prisrčno pozdravljen, Zlasti je vsa ki pridejo t mladim kraljem v dotiko, očaralo »jegovo demokratsko občevanje in ponašanje, njegov bister, zdrav razum, njegov« prikupnost in vedrin«. To so vse lastnosti, katere j« minili vlndnr podedoval po svojem Tite.keti •četu, blagopokojnem« kralja Aleksaadrn I. Zedlnitelja. Resolucije KKK v Ljubljani (Dalje) 8. Alkoholizem. Rana na kateri naš slovenski narod že dolgo trpi, je alkoholizem, nezmerne, pijančevanje, škoduje posameznikom* razdira družine in ves narod v vsakem pogledu. Vse verno ljudstvo se mora zavedati, kako silno zlo je alkoholizem. Zato KKK zahteva: 1. vsak kristjan se mora zavedati svoje odgovornosti zn svojega bližnjega. Vsi, ki so trezni, morajo biti tudi čuvarji treznosti! Številni pretepi in poboji v pijanosti so vsemu narodu v sramoto. 2. mladina nuj se domu in v šoli vzguju zu treznost; 3. vse ljudstvo naj se pouči o resnični vrednosti alkohola in o nesrečnih posledicah nez.meruosti ter naj uživa dur božji po volji božji: zmerno in pametno: 4. pijanost naj velja za sramoto in ne sme biti olajševalna okolnost pri zločinih: 5. Javne oblasti naj omeje število gostiln. Postava, ki določa kazen za javno pijanost, naj se izvršuje. 9. Sovraštvo — ljubezen. Duh in jedro krščanstva je - ljubezen. Ob-/ulovauja vredno pa je, da je sued kristjani premalo ljubezni, pač pa veliko ruzprtij. sovraštva in strastnih tožba. To je velik vzrok, da naša vera, pred svetom uim« potrebnega ugled«. Zato KKK opozarja: 1. Kristjani se morajo predvsem zavedati, da je Ijubezea v krščanstvu prva zahteva in da je brez nje krščanstvo prazno; 2. vse katoliške Slovence, naj skušajo napraviti konec dolgim, nepotrebnim pravdam, ki navadna prinašajo obema strankam« mnogo goij«, i u naj »e po možnosti med seboj zlepa poravnaj«. Mirovna sodišča pa občinah Jmgoirlavija - nevtrahta Beograd, (. septembra. A A, Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v d a naš njem mednarodnem položaja se glasi: Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo na svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnosa je z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani njena neodvisnost in njena integriteta. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč, da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pemirjenje med narode. Pri izvajanju takšne politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda. Beograd, dne 4. septembra 1939. Odlikovanja s naj obnove iu pozive svoje spravljivo delovanje; 3. katoličani naj se odlikujejo v delih ljubezni do bližnjega. V vsaki župniji nnj bo krščanska dobrodelna organizacija, ki imej skrb za vse pomoči potrebne. V krščanski dru-l)i ne sme biti nikogar, ki bi nezadolženo trpel pomanjkanje. Ljubezen bodi naš krščanski znak. 10. Socialna pravičnost. KKK naglasa potrebo, da se socialni nauki katoliške Cerkve, izraženi v papeških okrožnicah „flerum uovaruiu" in ..Qnudragcsimo an-no", tudi dejansko kar najbolj mogoče izvedejo. t. Dolžnost države je predvsem Ščititi, podpirati In dvigniti kmečki stan, ki je steber države in cerkve. S potrebnim zavarovanjem naj se skrbi tudi za poljedelske delavce, za stare in onemogle, za sirote in vse zapuščene. 2. Poziva vse podjetnike in delodajalce, d« se zavedajo svojih dolžnosti do delavcev ter jim dado pravično plačo. Dolžnost drŽava in njene posiavodaje je uvedb* pravične družinske plače, da se tako reši družina propada. 3. Delodajalci so odgovorni za nravno živ-I j en je delavcev. Zato naj gledajo, da bodo tovarne in delavnice urejene tako, da "e bodo bližnja prilika z« greh. Strogo naj se povsod izvaja postava o nočnem delu. KKK nujno poživlja vse verno slovensko ljudstvo, da te resolucije sprejme v celoti in jih skuša tuHi izvršiti. Po katoliških društvih naj se resolucije obravnavajo, člani nnj jib izvršujejo lami in delaj« i združenimi »očmi, da jih bo iz|xdnjoval ve« narod. Z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje je bil odlikovan 6. septembra 1939 naš zaslužni in agilni kranjski župan g. Cesenj Karel. Iskreno čestitamo, Z istim redom 3. stopnje je bil odlikovan g. Kavka Karel, tesarski mojster iz Ljubljane, graditelj lesenega mostu, pokopališča in kopališča v Kranju, čestitamo! Z zlato kolajno za vestno službo je bil odlikovan g. Avgust Buh, šef tehničnega razdelka v Kranju. Čestitamo! S srebrno kolajno za vestno službo so bili odlikovani gg.:Miha Stenovec, Franc Dreno-vec in Anton Eržen, cestarji iz Kranja. Čestitamo! Gorenjci na poučnem potovanju po dolenjski V nedeljo so se vrnili s poučnega potovanja po Dolenjskem posestniki, interesentje za komasacije zemljišč iz Hrastja in Prebačevega, iz Hraš in Mavčič pod vodstvom gg. Bnrgirja, Jamnika in Petrovca. Potovanje je organiziral in deloma materialno podprl okrajni kmetijski odbor s sodelovanjem okr. kmet. referentu g. Werniga. Dvodnevno poučno potovanje ter ogledi dolenjskih vzornih posestev (samostansko gospodarstvo št. Vid pri Stični, Severjeva ekonomija na Selu pri Radohovi vasi, gospodinjska šola na Mali Loki, kmetijska šola na Grmu, j posestva pod Gorjanci in ob Krki itd.) so od-| krila našim izletnikom nepričakovane vzorne gospodarske naprave in zboljSave ter so nudile posebno mnogo novosti in pouka glede prašičereje, govedoreje, vzreje bikcev, sadjarstva in vrtnarstva. Ogledi pa so naravno tudi pokazali, da je mogoče nu številnih dolenjskih gruščinab in veleposestvih, katera črpajo dohodke tudi iz nekmetijskih virov, vzrejati in rediti plemensko živino (neglede na ekonomično stran) mnogo bolj vzgledno ko v čisto kmečkih gorenjskih prilikah'. — Izredno mnogo neprecenljivih in nazornih pobud za na Gorenjskem marsikje tako zelo potrehno zlož-b« zemljišč so pa prejeli naši izletniki na divnom in kranjski okolici tako podobnem Krškem polju, v Cerkljah ob Krki. kjer se je priredilo s sodelovanjem komisarja agrarnih operacij v Ljubljani kratek tečaj o zložhi zrmljišč. Praktične izkušnje glede komasacij, z« katere se danes že zanimajo vasi in občine v bližnji okolici dotada] zloženih vasi občine (Vrklje eli Krki ter prepriče»n)ne besede ia načrti inženirja agrarnih operacij in kmetovalca M.uinČeka iz Cerkelj so navdušile vse naše zletnike. da se oprimejo čimprej dela za zln)bo zemljišč v ITrastiu, Hralah pri Smledniku in v Podredi pri Mavčičah. STRAN 2 /GORENJEC* Is naših krajev Prosvetni tabor v Voklem Slovesna blagoslovitev »Prosvetnega doma". Velik patriotlien govor g. bana. Tretji veliki tabor v kranjski deltaniji. Značaj in pomen slovenske katoliške prosvete. V času, ko svet hrumi v orožju iu nemiru, v sovraštvu in mržnji mu. . 4n»» ■■■■*»«•"-tem «** wwmi a. atwn, v najbolj kritičnem letu povojne dobe je slovenski narod doprinesel tako velike dokaze svoje visoke kulture in civilizacije ter miroljubnosti, zavedajoč se svoje prevažne misije v družini evropskih narodov, katero vrši kljub temu, da je majhen in maloštevilen, odlično, samozavestno in enakovredno svojim velikim sosedom, kot že davno prej ne. Vse, letos tako izredno številne in bogato pripravljene prosvetne prireditve, tabori in nastopi, od velike vseslovenske in mednarodne manifestacije miru, človečanstva in kulture — kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani — pa do najmanjše prireditve v gorski vasici, so izpričale mirovni, kulturni značaj slovenskega naroda. Prosvetni tabori. V kranjskem prosvetnem dekanijskem o-krožju so se letos poleg številnih manjšib, prav tako pomembnih prireditev, vršili trije veliki prosvetni tabori, na katerih se je zbralo naše dobro, zavedno gorenjsko ljudstvo in manifestiralo za načela in smernice katoliške prosvete, ki naj vodijo in vzgajajo naš narod zlasti pu mladino, da bo dorasla duhovnim potrebam časa, da bo izobražena, verna in slovensko zavedna. V Križah pri Tržiču so due 18. junija blagoslovili lep, velik prosvetni dom, v Podbrez-jab so 20. avgusta praznovali 30 letnico Prosvetnega društva, v Voklem pa je bil predzadnjo nedeljo tudi blagoslovljen lep, prostoren prosvetni dom, ki je vasi in vaščanom v čast in ponos. Delo za Prosvetni dom v Voklem. Prosvetnega duha so se voklanski fantje in dekleta navzeli v Šenčurju, kjer so sodelovali pri tamkajšnjem „Prosvetnem društvu". Zelja po lastnem domu, po domačem prosvetnem o-gnjišču jih je navdajala in vodila toliko čas«, da se je njihova želja uresničila, da je danes v Voklem s skupnim delom in trudom zgrajen tako lep ..Prosvetni doni". V denarju je dom velja! okrog 70.000.— din, prav toliko so pa požrtvovalni vaščani žrtvovali s svojim prostovoljnim delom, z vožnjami, lesom, apnom itd. Iz tega dejstva se vidi ogromen idealizem \oklanske mladine, ki se ni strašila ne žrtev, ne truda. Prosvetni dom v Voklem. Dom je gradil stavbenik Zaje. Nahaja se v piičetku vasi tik ob cesti, nasproti podružnične cerkve, na zelo lepi prostorni parceli, za domom je pa še velik vrt. V pritličju je velika, lepa dvorana z odrom za igre in prireditve in nekaj manjših sob, v kleti je prost.ir za zimsko telovadbo, v podstrešju je pu tudi več sob za stunovanje in prosvetne namene. Voklo v prazničnem razpoloženju. Voklo prijuzna vusica ob cesti, ki s Preba-čevega vodi skozi Voglje in Bmike v Cerklje, ležeča sredi ž.itorodne ravnine, se je za vi svoj veliki in pomembni praznik VokeUke prosvete zelo skrbno pripravila. Vsa se je okitila z zelenjem in odela z zustuvami, zlusti lepo pa je bil okrašen „Prosvetni dom" in prostor pred njim. Videlo se je, da vas Voklo in njeni prebivalci v resnici doživljajo pomen tega iz-rrdnegu slavnostnegu dne. Zato pa je bilo v resnici vse tako zelo prti/nično in prisrčno. Voklo je majhna vas, žrtve za dom so bile velike, še večje pa je bilo veselje vaščanov in vokelske niludine na ta den. Slavnostna akademija. Na predvečer prosvetnega praznika v Voklem v soboto 26. avgustu se je ob poli n. uri v dvorani novega doma vršila slavnostna akademija v čast botrici ge. Umnikovi iz Šenčurja soprogi župana in g. bivšemu narodnemu poslancu g. Brodarju iz Hrastja. Spored akademije je obsegul telovadne, pevske in godbe-n- točke, deklamacije, pozdravni nagovor je imel agilni šolski upnvitelj g. Kuharic Martin, slavnostni govor pa častiti župnik šenčur-ski g. Vavpotič. Prostorna dvorana je bila na. bito polna, dom je bil zunaj ves razsvetljen z balončki, vmes pa so pokali topiči in spuščali rakete. Pri akademiji se je najbolj izkazala mladina, kateri je ta dom namenjen. Sprevod iu sprejem g. bana. Nu slavnostni dan je bilo v Voklem ves dan zelo živahno in praznično. Ta živahnost se je zlasti povečala popoldne, ko so se v Voklo zgrinjale množice ljudstva, fantje iu dekleta v krojih, mladenke, zelo številne in lepe narodne noše, konjeniki, iz Kranja in vseh okoliških vasi so prihajali ljudje, tako da se je na prosvetnem taboru v Voklem zbralo dva do tri tisoč ljudi. Pri vsej slavnosti je sodelovala godba iz Šenčurja. Prostorni trg med cerkvijo in Prosvetnim domom se je ves napolnil z množico, ki je napruvilu dolg špalir, ko je sprevod po vasi krenil v cerkev. V sprevodu so korakali člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov, narodne noše, mladenke in ostali. Za odličnike je bil napravljen ob cesti nekoliko vzvišen prostor, da sc gledali sprevod, ki je napolnil prostorno podružnično cerkev. Po končanih slovesnih petih litanijah se je vsa množica z odličnik' vred zgrnila pred „Prosvetni dom" v pričakovanju g. bana. šenčursku godba je pa pridno igrala. G. banu so šli nasproti g. okrajni glavar dr. Lipovšek, boter in botrica. Ko se je g. Iwin pripeljal na slavnostni prostor in izstopil iz avtomobila, ga je zvesto in vdano gorenjsko ljudstvo viharno pozdravilo z vzkliki: „Živci slovenski ban!" G. ban je živahno odzdravlja] in se rokoval z odličnimi zastopniki. Otvoritev tabora in pozdrav. Tabor je nato otvoril šolski upravitelj g. Kuharic, ki je pozdravil pokrovitelja slovesnosti g. bana dr. Marka Natlačena, preč. dekana Škerbca, okrajnega glavarja g. dr. Lipov-ška, botrico go. Umnikovo, botra g. Brodarja, zastopnika Prosv. zv. dr. Brumna ter nadzor, g. Ropreta in končno vso preč. duhovščino, občinstvo in mladino. Navzoči pa so bili tudi kranjski odvetnik g. dr. Megušar, župana gg. Zabret in Umnik, urednik „Slovenca" g. dr. Kuhar, knezoškofijski kancler g. Jagodic ter več gg. župnikov in kaplanov iz okoliških fara. Blagoslovitev „Prosvetnega doma" in nagovor g. dekana Škerbca. Ob asistenci gg. duhovnikov je izvršil obred blagoslovitve „Prosvetnega doma" v Voklem preč. g. dekan Škerbec Matija iz Kranju, ki je pred blagoslovitvijo imel zelo lep priložnostni govor. Poudaril je bližino in skupnost treh vužnih in izpopolnjujočih se poslopij cerkve v sredini, na eni strani šole, a na drugi pu „Prosvetnega doma". Vse te ustanove spa-dujo skupaj in tako bi moralo biti po vsej slovenski domovini. „Prosvetni dom" naj bo Vnklanom res dom prosvete, izobrazbe in vzgoje, kjer se bo gojila in čula lepa materina, slovenska beseda in slovenska pesem. Zlasti mladina naj se vzgaja v krepke slovenske značaje. Časi so težki in ne vemo, kaj bo? Čeprav smo majhen narod, se nam ni treba bati za obstanek, če bomo zavedni Slovenci, vsi in vsuk izmed nas, da ne bo nihče izdal materinega jezika (odobravanje) in če bo naš narod vzgojen v tem smislu. Tudi naši predniki so morali trpeti, pa so vztrajali. Med blagoslovitvijo. Nič se nam ni bati, če bo narod ndan \eri in prekvašen s krščanskim duhom. Kajti prave izobrazbe ni brez evangeliju, brez morah', Zuto mujhen narod potrebuje značajnih mož. Želim, da hi Gorenjci v resnici gojili katoliško prosveto. Bog naj blagoslovi dom, ki naj bo dom krščanske pravičnosti, resnice in božjega miru. Po teh besedah je bil dom blagoslovljen, cerkveni pevski zbor pa je zapvl priložnostno pesem. Patriotičen govor g. bana. Po blagoslovitvi je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen in čestital Voklanom z željo, naj bi bil „Prosvetni dom" v Voklem še poznim rodovom trajen spomenik prosvetnegu dela in vneme sedanje generacije. Ta dom n«j I v,, dom prave ljubezni do naše skupne domovine, do naše države Jugoslavije. Naj bi se v tem domu mladina seznanjala z lepotami naše velike države, naj bi spoznala, da je nam Slovencem zagotovljen obstoj in napredek le v skupni državi Jugoslaviji. G. ban je ob koncu svojega svečanega govora vzkliknil Jugoslaviji in Nj. Vel kralju Petru II., katere vzklike je množica za njim viharno in z navdušenjem ponovila, nato pu nepretrgoma vzklikala g. banu. Slavnostni govor. Za g. banom je ime dolg lepo zasnovan slavnostni govor zastopnik Prosvetne zveze g. dr. Vinko Brumen. Povdaril je, da Slovenci nimamo krvave zgodovine, kot drugi narodi, katerim so podložniki in tlačani gradili palače in gradove. Mi nismo gospodovali drugim narodom. Imamo pa svetlo in čisto zgodovino, ko m no se v kulturni tekmi borili 7. drugimi narodi. Govornik jc nato opisal in orisal delo nuših velikih mož od škofa Slomška dalje preko nadškofa Jegliča in dr. Kreka ter njihovo delo v kulturnem in prosvetnem oziru za narod. Telovadni nastop. Po končanem taboru so se vsi navzoči podali na vrt za ..Prosvetnim domom", kjer se je vršila prijetna domača zabava do odhoda udeležencev na domove. Na odru poleg doma pa je bil izveden majhen nastop različnih oddelkov. Prosvetni tabor v Voklem je zaključil vrsto letošnjih prosvetnih prireditev kranjske de-kunije in je bil eden najlepših in najmogočnejših. Voklanom z njihovim šolskim upraviteljem g. Kuharičem na čelu pu vse priznanje in čestitke. Prosveta v luči statistike. Številke o ljudski prosveti. Silno zanimivo sliko nam odkriva poglavje o ljudski prosveti. Tako nam ta dei pregledu pove, da imamo četvero mestnih gledališč in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, ki imajo v svojih dvoranah 2717 sedežev in stojišč in so v letu 1937. prodale 216 tisoč 234 vstopnic. V tem letu je bilo v teh gledališčih 673 predstav. Ljudskih diletantskih odrov smo imeli v letu 1937. v Sloveniji 8, ki imajo v svojih dvoranah 2742 sedežev in stojišč in so za 174 predstav prodala 33.299 vstopnic. Nad 8000 društev — Slovenci smo znani po tem, da se radi organiziramo in da se radi zbiramo v društvih in odsekih. Za to, de bi sc vsadko čim lepše počutil v svojem krožku in v svoji organizaciji, smo si ustanovili 24 različnih vrst društev in pri tem naštevanju stanovska, gospodarska, družabna in politična, še niso pose-l>ej označena. Po vsej Sloveniji je v letu 1937. v tej skupini 24 raznovrstnih organizacij in krožkov delovalo 6014 društev in 2197 odsekov. — in v knjižnicah poldrug milijon knjig. Zelo lepo in razveseljivo pa je veliko šte- PROSVETISO DELO V BES Življenje in vrvenje v „Prosvetnem društvu" je v poletnih mescih nekoliko zastalo in s tem v zvezi tudi priprava za gradnjo Prosvetnega doma, radi katerega je bilo že mnogo govorjenja in prerekanja. Zakaj je vsa priprava za gradnjo doma zastala in zakaj je vse utihnilo, sta tukaj dva vzroka, ki ovirata delo. Prvi vzrok je neurejena društvena blagajnu, drugi pa prostor, kam naj bi se postavil Prosvetni dom. Blagajnik, ki je vodil blagajniške posle že dolgo vrsto let, je na lanskem letnem občnem zljoru oddal, oziroma bi bil moral oddati vse račune in seveda vse, kar spada v delokrog blagajnika,, novoizvoljeni blagajničarki, kur pu se menda do sedaj še ni zgodilo. vilo ružnih knjižnic po Sloveniji. Tuko delujejo po vseh okrajih in skoraj vseh šolah in farah šolarske knjižnice, ki jih je 927, ki imajo 298 tisoč 791 knjig in so jih izposodile 545.940: učiteljskih knjižnic je 910, okrajnih učiteljskih knjižnic 34, javnih knjižnic 224 z 234.223 knjigami in 482.824 izposojninami. Znanstvenih knjižnic pa je bilo v tem letu v Sloveniji 15 s 361 tisoč 11 knjigami in 35.797 izposojninami. Vsega skupaj je bilo v letu 1937. v Sloveniji 2642 knjižnic, v njih je bilo I milijon 589.878 knjig, ki so bile izposojene v 1 'milijon 405.278 primerih. Društva in knjižice pa so za svoj obstoj morala pobirati prispevke in iz številk teh društev in njihovih knjižnic se lahko deloma zasluti, kako velik je moral biti prostovoljni kulturni davek slovenskega naroda za vzdrževanje vseh teh ustanov. Vse to pa so samo prva in hipna spoznanja ob pregledu tega statističnega materiala nažega prosvetnega odseka kralj. Iranske uprave v Ljubljani. Kdor se Lo še podrobneje zamislil v vse številke in zazrl v te tabele, bo lahko ugotovil še obsežnejše zanimivosti in zadeve, razmišljanja vredne. MCI. To je neka površnost, ki seveda društvu nič ne koristi. Sedaj pa pride vprašanje kje bo stal Prosvetni dom, ali v bližini župne cerkve, ali v bližini šole, kjer je bila v ta namen kupljena stuvbna parcela. Večina faranov, ki bodo delo podpirali, pa ni zato, du bi se dom grudil na za to kupljeni parceli, ker je prostor le preveč oddaljen od cerkve in tudi ni primeren za Prosvetni dom. Ce spada gostilna k cesti, spada tudi Prosvetni dom k cerkvi uli v bližino cerkve in v tem oziru ni trebu nobenegu prerekanju, ter se tudi ni treb- ozirati na ljudi, ki pumeten predlog odklanjajo. Odbor nuj deluje v smislu pravil in nuj nikar ne upošteva takih predlogov, ki društvu ne koristijo. Za ustanovitev dvorassr. trgovske šole v Kranju Združenje trgovcev v Kranju je začelo energično akcijo, da se ustanovi v Kranju prepo-trebna dvorazredna trgovska šola. Da jc ta šola v resnici potrebnu, dokazujejo sledeča dejstva: Kranj je zaradi svoje ugodne zemljepisne lege že od nekdaj gospodarsko središče Gorenjske. V Kranju se je zato razvila močna trgovina, tu je ftila vedno živahna obrtna delavnost, v zadnjih letih pu so nastale v Kranju tudi številne industrije, zlasti tekstilne. V teh industrijah je zaposlenih na tisoče de-luvcev in na stotine strokovnih moči. Gospodarska intenzivnost pa še vedno nurušča. Zi-dujo se nove zgradbe in ustanavljujo novi o-brati, ki zaposlujejo nove delovne moči. Brez-tlvomno je za razvoj gospodarskih obratov važno, da imajo stalni pritok strokovno izobraženih delovnih sil, ki ustrezajo stavljenim pogojem. Bal v tem oziru se opaža v Kranju ne-dostatek. Za strokovno naobrazbo tekstilnih mojstrov skrbi tukajšnju dvorazredna drž. tekstilna šola, v kateri se v posebnem tečaju izpopolnjujejo tudi deluvci v tekstilnih tovarnah. Temeljito naobrazbo za splošni- obrtne in industrijske potrebe se dobiva v tukajšnji meščanski šoli. Le za komercialno stroko, od katere zavisi nupredek vseh gospodarskih panog v Kranju, ni šole. V Kranju in okolici je na stotine pisarniških poklicev, nad 200 trgovinskih obratov in par sto zaposlenega pomožnega osebja v trgovini, prav tuko tudi v Tržiču, Jesenicuh in drugih kriijili, ki gravitirajo na Kranj, in vendar ves ta kruj in vsi poklici nimajo svoje strokovne šole, du se morajo nastavljati v podjetjih tujci, domačin pa se morn pošiljati drugam v šolo. Stdaj obstoječa naša 3 razredna trg. nadaljevalna šolu, ki jo obiskuje že skoro 90 učencev, je prilagođenu le potrebam trgovskih učencev. Dvoruzrednu trgovsku šola pa bi pri-pruvljula absolvente nižje gimnazije oz. meščanske šole za življenjski poklic. Danes morajo interesenti z Gorenjske, ki jih ni malo, obiskovati tovrstne šole v Ljubljani. A tudi to je že skoro onemogočeno, ker so šole v Ljubljani prenapolnjene in se sprejema le o-mejeno število učencev. Trgovske šole obiskujejo največ sinovi in hčere manj premožnih staršev, ki so prisiljeni, da pridejo čimprej do kruha, nimajo pa sredstev za' stanovanje v Ljubljani. Vožnja po železnici je vsaj iz oddaljenejših krajev, kakor Tržiču, Jesenic in tudi iz Kranja za mnoge ne le predraga, temveč se zgubi tudi preveč na času. Potrebu clvorazredne trgovske šole v Kranju je toroj evidentna. Zlasti pa hi se z novo šolo izpopolnila vrzel v izobraževunju poklicev komercialne stroke, ki je posebno za Krunj važna. Združenje v Kranju in z njim tudi vse kranjsko prebivalstvo z vso upravičenostjo zahteva, da se takoj ustanovi v Krunju dvorazredna trgovska šola, ki naj s prihodnjim šolskim letom tudi že odpre I. razred. Združenje se je obrnilo z utemeljeno vlogo za ustanovitev šole tudi na Zbornico TOI in na Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani. Tako Zbornica kukor tudi Zveza bosta storili vse, .ih:. Po govoru g. ministra je govori! predsednik ZZD g. Preželj iz Ljubljane, ki jc v kratkih besedah očrtal program katoliške delavske organizacije ZZD. Za njim je povzel besedo bivši narodni poslanec dr. šmajd, ki je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed. Po njegovem govoru je bil tabor zaključen in se je razvila prijetna domača zabava združena z Ivogatrm srečolovom. Gospodje % levice Zelo veliko se debatira o perečih delavskih vprašanjih' in se tudi marsikaj stori, vendar vsega pač ni mogoče naenkrat storiti. In to je kost, ki jo glodajo od vseh strani gospodje z levice. Mislimo in smo tudi prepričani, da ti gospodje prav ničesar ne delojo in tudi še niso ničesar naredili za delavski položaj. Silno grmenje po njihovih delavskih časopisih, kritiziranje, neumestno zafrkavanje — a dejanj nikjer. Krščanski delavec in krščanska delavka ne poslušata puhlih marksističnih fraz, ker vesta, kam pelje ta pot. Marsikdo se strežne in spozna, kje je mesto slovenskega delavca in ko- Uspehi vajeniške kolonije Vajeniška kolonija, katera je vzdignila po Kranju precej prahu, je srečno končana in sedaj je spet vse po starem, le da vajenci, ki so bili na koloniji malo drugače zgledajo, kot tedaj, ko so šli v kolonijo. Vajenci ob jezeru. mu lahko zaupa. Pri nas ne poznamo plačance, ki bi s tujim denarjem delali nerazpolože-nje med delavstvom, kajti to je patent komunističnih hlapcev in njegovih slepih privržencev. Katoliška organizacija napoveduje boj vse.n tistim, ki so žal izšli iz slovenskega naroda, a so odpadli in kopljejo grob lastnim bratom. Socialna blaginja jim je deveta briga. Povsod iščejo le svojo lastno blaginjo. Koderkoli jim je delavstvo sledilo, je imelo vedno le škodo. Zato je mesto slovenskega delavca le v naših krščanskih organizacijah. Zanimivi so statistični podatki, katerih pa ne bom navajal tabelarično, to bi bilo preveč dolgočasno, pač pa samo v izvlečku. Vajencev je bilo v koloniji 12. Vsekakor obupna številka. Pojedli pa so v štirinajstih dneh (de fueto samo v trinajstih) sto šestintrideset kilogramov kruhu n popili dvestošest-deset litrov mleka. Zredilo se je vseh dvanajst za skupno dva-inštirideset kilogramov, kar je presenetljivo veliko. Mulokrvnost, kutero so vzeli s seboj na kolonijo, so pustili lepo v Bohinju, prav-tako slubo voljo in bledico. Iz gornjih podatkov jasno sledi, da je večina vajencev dostikrat lačna, lačna kruha. Krivim za to samo socialni položaj. Dejstva, ki nam jih je pokazala letos ta skromna kolonija, nam jasno pričajo, da moramo vajencem posvečati veliko več pažnje. Za to pa je poklicano društvi za zaščito vajencev in delavske mladine in vse socialne ustanove, priskočiti na pomoč pa bodo morali tudi mojstri in tovarnarji, pa tudi vsi socialno misleči in čuteči posamezniki. Dr. Joža Herfort. Udeleženci počitniške kolonije v Bohinju. KRANJ Nesreča, Delavka v tovarni „Jugočeška", 20 letna Rozulija Cankar se je v sredo zjutruj peljula iz Šenčurja v službo s kolesom ter zadela v drugo kolesarko. Pri padcu si je nalomila zapestje desne roke. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Dva življenske jubileja naših naročnikov. Danes praznuje 70 letnico rojstva in goduje ga. Lužar Morija, ki je v Kranju splošno poznuna kot posredovalka služkinj. Rodila se je 8. septembra 1869 v Komendi. Oktobra mesca 1899 se je poročila z vrvarskim pomočnikom g Lužar jem in bosta jeseni z možem praznovala tudi 40 letnico poroke. Mož je bil zuposlen pri tvrdki Šinkovec 21 let in je doma iz Vodic. L. 1921 pa se je oprijel sedanjega posla prevozništva in plukuterstva. S pridnimi rokami sta si zakonca toliko prištedila, da sta si pred 13 leti kupila v Bleivveisovi ulici hišo in jo preuredila. Ga. Lužarjeva je še zdrava, krepka in polna humorja. Rada bere tudi „Co-renjca" in nastopa v narodni noši na raznih taborih. Ko praznuje svoj jubilej v krogu radostnih svojcev in družine, ji tudi naš list prisrčno česiita. Drugi naš' jubilant je g. Zebre Janez posestnik lepe domačije na Hujab. Rodil se je 31 julija 1879 na Hujah in obhaja 60 letnico roj-tva. Bolj slovesno kot rojstni dan pa g. zebre praznuje svoj god 29. avgusta. Ko se je pričela svetovna vojna leta 1914. je moral takoj na fronto kjer se je udeležil več bitk in ravno na dan njegovega godu 29. avgusta je bil na ruski fronti v smrtni nevarnosti, ko so se pričeli prvi boji, kjer je bil tudi ranjen. Takrut je napravil zaobljubo — če ostane živ — da bo ta dan slovesno praznoval in šel na Brezje k Mariji Pomočnici. G. Zebre je I. 1913. prevzel od očeta lepo domačijo in posestvo, katero vodi in gospodari ves čas kar najbolj vzorno. Poročil se je 1. 1920, žena je doma iz Orehovelj. Od 5 otrok so ostali živi trije. Starejši sin bo obiskoval 6. razred gimnazije, hčerka 4. razred, najmlajši pa olriskuje meščansko šolo. L. 1913 je postal ključar podružnične cerkve na Hujah, kar je še danes. Veliko je pomagal pokojnemu dekanu g- Koblarju takrat, ko sta zbirala darove za nove zvonove na Hujah in jih kupila na Jesenicah. Bil je tudi dalj časa občinski odbornik občine Predoslje in vaški načelnik. Vedno pa je bil odločno krščanskega mišljenja, pristaš bivše SLS in sedaj JRZ. Zato je bil pod nasprotnim režimom odstavljen kot občinski odbornik. Od šolskih let naprej je naročnik Mohorjevih knjig, naročnik ..Domoljuba" okrog 40 let, ..Gorenjcu" pa odkar ponovno izhaja. Tudi za novi Prosvetni dom v Kranju je podpisal garancijsko pismo. G. Zebretu, ki je še krepak, delaven in marljiv, kot vse življenje, dobričina in poštenjak, želimo še mnogo srečnih, zdravih let v krogu njegove ljubljene družine. Bog naj ga živi! Restavracija Hotela Evropa Priznano najboljša kuhinja! Pridite in prepričajte se! Abonenti imajo posebne ugodnosti. Pevci! Od prihodnjega torka dalje bodo vsak torek in petek zvečer ob 8. uri v pevski sohi v župnišču redne vaje moškega pevskega zbora. Vabljeni vsi sedanji pevci, kakor tudi novi člani. — Pevovodja. Ravnikova M. absolventka praškega kon-servatorija in glasb, šole istotam sem pričela z glasbenim podukom s i. septembrom. Cojzo-va 2, Kranj. GORICE Tavčarjeva mama so umrli. V soboto so zapeli zvonovi svojo žalostno pesem in naznanili, da so Tavčarjeva mama vzeli slovo od tega s^eta. Tri leta in pol je preteklo, odkar so izročili gospodinjstvo v mlade roke, prav toliko pa je tudi minilo, odkar so zadnjikrat uživali prostost življenja. Neizprosna bolezen jih je priklenila za vso dolgo dobo na posteljo. Polna grenkih dni so bila zadnju leta, toda rajna mama so jih prenašali vdano z upanjem v božjo previdnost. Vsemogočni je poklical pripravljeno dušo svoje"' služabnice v trenutku, ko so bili zbrani vsi njeni otroci, katere je vse krščansko vzgojila in so doDri gospodarji oziroma gospodinje. Rajna mama so izdihnili svojo plemenito dušo v naročju svoje najmlajše hčerke Marice, katera jim je v vseh dneh dolgegu trpljenja stregla in jih tolažila. Pokojna mama so bili domu pri Sv. Neži nad Tržičem v znani Jerinovi hiši, od koder je izšel tudi njih brat splošno priljubljeni pokojni dr. Janko Brejc. Kako so pokojna Tavčarjeva mama uživali i spoštovanje vse okolice, num je pričal veliča- sten pogreb v nedeljo popoldne. Iz Ljubljane in vseh strani Gorenjske so prihiteli sorodniki, prijatelji in znanci, da so jih spremili na zadnji poti. Globoko žalost domačih je tolažila zbrana molitev navzočih. Vencem in cvetju se je ob pogrebu pridružila tudi zastava Prosvetnega društva, katera je bila v letošnjem poletju blagoslovljena in ji je botroval sin pokojne mame g. dr. Jože Kokalj. Na zadnji poti so svojo sestro spremile tudi članice ženske Marijine družbe z zastavo. Rajni mami naj sveti večna luč, žalujoče pa naj tolaži On, ki je vsemogočen, TRŽIČ V nedeljo 3. t. ni. je Ljubeljski steg skavtov praznoval 5 letnico svojega obstoja. Ob 10. je bila pri sv. Jožefu sv. maša. nakar so skavti v sprevodu korakali po mestu na prostor pred pošto, kjer je č. g. profesor Snoj blagoslovil nov prapor, kateremu je kumoval g. Jožef Mežek. K tej slovesnosti so poslala društva svoja zastopstva, kar je celi prireditvi ravno na nedeljo, ko je bilo toliko mož in dalo poseben povdarek. 1* iaj, J« bil* to —, v im,. — «»"m*> j^nleal m jrw r"- - »• — ■ .-> uviru*/." K pet letnici čestitamo in želimo Ljubeljskemu stegu mnogo uspehov pri vzgoji raše slovenske mladine. Vestnost. V zgodnjih jutranjih urah, ko vstajajo prvi meščani, sta se ustavila pod delavčevim oknom privatnik in državni uradnik. Prekrokanih, zaspanih obrazov in la majaviti nogah sta imela važen razgovor. Privatnik je bil kljub svoji pijanosti še toliko pri sebi, da je silil v posteljo, češ, da ima ob 9. uri službo. Državnemu uradniku pa se je zdela taka vestnost smešno pretirana in je junaško izjavil, da ima sicer tudi on ob 9. uri službo, toda naredil pa kljub ogromnemu poslu ne bo prav ničesar. Tako izjavo daje v sedanjih resnih časih ua cesti pijan državni uradnik in se še ceio pritožuje, da ima premajhno plačo. K temu pripomnimo samo to, da naš narod takih pijuvk ne bo dolgo plačeval in bomo pri ponovnih slučajih objavili iste z imeni. Slab zgled. Žalostno je, da nekateri celo v tako resnem trenutku l< m fVaja«* ne morejo odložiti svoje strankarske zagrizenosti. Takega ki proslavi svoj odhod z vpitjem proti farjem, je žalosten narod in država. Tombola SPD. Vsled nepredvidenih zaprek se bo tombolo SPD, ki bi se morala vršiti 17. septembra, za kratek čas preložila in se vršila pozneje v istem obsegu. ŠKOFJA LOKA Odlikovanje. Z redom sv. Save 4. stopnje je bil odlikovan Ziherl Matevž načelnik cestnega odbora v Škofji Loki. Novo pol kov n o zastavo je dobil naš 1. planinski polk dne 6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja. Polk je pravzaprav že imel svojo zastavo, vendar je bila izročena 52. peš-polku, ki je bil preje pri nas. 1. plan. polk pa se je formiral kasneje. Obrežni zid na škofjeloškem bregu Poljan-ščice je končan. Gradili so ga v 4 etapah v poletjih 1. 1936 — 1939. Dolg je preko 500 nv S tem obrežnim zidom, ki je visok 2.67) m je končno zavarovano vse Fužinsko predmestje pred vodo. Letos nadaljujejo še z gradnjo enakega zidu ob bregu SelŠčice od jezu g. Okorna Pavleta do izteka vojaške kanalizacije. 3e dalj časa se vrši točno merjenje in zak-ličenje ceste Škofja Loka — Kolodvor in cetse od šifrerja preko Spodnjega trga in po Grabnu do sodnije. Cesti bosta namreč drugo leto betonirani oziroma v klancih tlakovani. Celokupna dolžina Kolodvorske ceste bo znašala ca 2800 m, ceste Šifrer—Spodnji trg—sodnija pa ca 600 m. Obeta se na ta način zopet dovolj dela. Ne smemo pa pozabiti, da je vse to zasluga naših mož, iz JRZ, ki jih bomo imeli v kratkem času zopet kot en mož podpreti s svojimi glasovi. Mi bomo prvi vrnili zvestobo za zvestobo. Res lepo je urejen sedaj prostor pred Kapucinsko cerkvijo. Sedaj ravno dokončava jo ograjo, ki je iz rezanega domačega kamna. O-graja bo silno povzdignila lice. Prenovljena Kufrova, Jakličeva in Fojkarjeva hiše pa delajo vtis novih stavb. Tako lepa ureditev prostora pred to cerkvijo je delo JRZ. HRASTJE V nedeljo 10. septembra bo v prijetni zasavski vasi Hrastje običajno vsakoletno cerkveno proščenje (žegnanje). Ob tej priliki bo tudi otvoritev nove gostilne—krčme pri „Kovaču". Vse vaščane, kakor tudi ostalo javnost najljudneje vabita Manca in Janko Pravst. 7a prvovrstno jedačo in pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Ali ste že poravnali naročnino? STRAN 4 •■»-*.-»•-%•»GORENJEC« BISTRICA - 2EJE gasilske tombole ne bo. Radi nepredvidenih /uprek je gasilska ton,bolu, ki bi se morala vršiti 10. t m., preložena za nedoločen čas. TRSTENIK Prostovoljna gasilska čeln i,a Irstoniku priredi v nedeljo, dne 10. septembra, v slučaju slabega vremena 17. septembra vrtno veselico pil tovarišu Zapfotniku Petru. Na sporedu je tudi: šaljiva pošta, ameriški zapor in družba za ovco. Čisti dobiček jc namenjen zu kritje stroškov nove motorke. Vse tovurišite sosedne čete in organizacije prosimo, du ta dan rezervirajo nam. Za zabavo in okrepili* bo dobro preskrbljeno. Vabi uprava. Obrtništvo _ V Štajerske gorice priredi Društvo slovenskih obrtnikov izlet koncem septembra. Prijave sprejema pisarna obrtnega združenja. Cena vožnji bo din 70.—, ostalo pu 40 din po osebi. Plača se naprej. Vozi avtobus Goričan. Vse podrobnosti priobčimo prihodnjič. Odbor. Samostojna obrtna zbornica. Prefinjena gospoda se nam je smejala dolgo vrsto let, ko smo vodili borbo za samostojno obrtno zbornico. Koliko nelepih pravd in klevei se je Iz-neslo na ta račun, koliko krivic se je vsled tega zgrnilo nad naše obrtništvo v naši banovini. Kot se čuje, je že vse urejeno, ter bo obrtnik sedaj v svojih stanovskih zadevah odločal sam. Torej miloščine je konec — rešeni ste gospodje. Tovariši bodimo močni neomajni in požrtvovalni, ker obračun je tu. KMETIJSTVO K letošnji setvi ozimnih »it ■ (Za boljše in obilnejše pridelke in znižanje pridelovalnih stroškov.) Niso bili letos pridelki žita na kranjskem polju ravno slabi in nizki, vendar je marsikateri poljedelec potožil: ..Samo dvojno seme sem pridelal." ..Zakaj ne,ki?" sem vprašal. ..Veste, sam sem zakrivil; preveč sem gnojil in je žito padlo," je priznal vprašani, ako je bil ta razumen in preudaren poljedelec. (Posestnik dejansko sicer ni gnojil preveč, gnojil je le preveč enostransko). Večina posestnikov je vendar iskala vzroke poleganju v drugih okoliščinah na pr.: vremenske neprilike, način setve (z roko, s strojem), naravna šibkost slame, sorta, obdelovanje zemlje itd. Resnica je. da vsi ti činitelji zelo vplivajo na poleganje (z roko sejano žito je n. pr. povsem ležalo, dočim je bilo s strojem sejano večji del 'samo nagnjeno) in prezimi je«) je ozimin, toda priznati moramo, da slabo pre-zimljenje, poleganje in tudi dovzetnost za bolezni povzroča predvsem enostransko gnojenje. Stvar je pač taka, kakor pri človeku. Znano je. da mešana hrana, v kateri so vse redilne snovi, nas napravi bolj odporne proti boleznim in raznim pojavom oslabelosti, kakor enostranska mesna ali rastlinska hrana. Staro resnico moram zopet ponoviti, ako priklicujem v spomin preizkušeno dejstvo, du ozimine in žita povoljno uspevajo le v zemlji, v kateri so vse redilno snovi (dušik, fosfor, kalij in apuo) v lahko ra/.stopui obliki in v tu\m\ pravšnem raznierju............ Naši kemiki so ugotovili, da vsem zemlji-iiain in povsod v Sloveniji že od narave manjka fosforja, manjka deloma tudi kalija in mestoma - apna. V zadnjih letih, pu smo vsled krize in deloma tudi vsled razmeroma visoke cene umetnih gnojil gnojili žitom (pa tudi krompirju! le S hlevskim gnojem. Če pa smo dali tudi umetnu gnojila, smo večinomu segli (predvsem pri krompirju) le po dušičnatih umetnih gnojilih, ki sicer navidezno najbolj učinkujejo, ki pa žal t„ nkujejo (kukor vsako enostran-no gnojilo, katero le samo zase trosimo) le enostransko, pospešujejo predvsem rast in bohotni razvoj, ne da bi dali rastlini (slami) primerne trdnosti in zrnju prave klenosti. Preudaren poljedelec žitu sploh ne bo gnojil s hlevskim gnojem, predvsem ne v tem primeru, du sejemo žito v deteljišče( ki je že od nurave nasičeno s dušikom) ter bo žitu dal po možnosti le umetna gnojila. Hlevski gnoj pa bo dal krompirju in pesi, katera naravni hlevski gnoj tudi polovico boljše izrabi kot žito. Hlevski gnoj se v zemlji zu žito prepočasi razkraja, hlevski gnoj je predvsem enostransko dušičnato in kalijevo gnojilo, ki kot tako vpliva tudi na rast in trdnost slame ter razvoj zrnju le enostransko. Praktične izkušnje nu Gorenjskem, kjer je navadno dosti hlevskega gnoju zu zadostno zagnojitev zemlje s humozom na razpolago, kjer je zemlja že od obilno s hlevskim gnojem preskrbljenih okopavin (krompirja in pese) precej dobro založena s humozom in dušikom, so letos ponovno pokazale, da je zn | prczimljanje, odpornost proti boleznim in trd-no rast slame ter klenost zrnja najbolje, da s hlevskim gnojem (predvsem svežim gnojem) j oziminum sploh ne gnojimo in damo tem že v jeseni v prvi vrsti fosforna, potem kalijeva in končno dušičnnta umetnu gnojila. Če je j zemlja torej s hlevskim gnojem zadosti zagnojena, je poč najbolj važno In potrebno, da jI damo še kako fosforno umetno gnojilo. Za optimalno (popolno) zadostno gnojenje ozimin priporočajo češki poljedelski praktiki na 1 ha (pribl. 10 mernikov); v jeseni: 5 do 6 met stotov Tomaževe žlindre, 2 do 3 met. stote kalijev soli in 1 do l'/! met. stota apnenega dušika, spomladi še: l1/* met. stota hitro delujočega ; dušičnatega gnojila (čilski soliteri kot naglavno gnojilo. Splošno veljavnih receptov za gnojenje z umetnimi gnojili naravno ni mogoče dajati, ker je kakovost, obdelovanje in zagnojenost zemlje povsod drugača. V splošnem pa bi obveljalo pri gnojenju ozimin v naših gorenjskih razmerah številčno razmerje fosfornih, kalijevih in dušičnatih gnojil, kakor je navedeno v prejšnjem primeru, čeprav ne bi gnojili z enako visokimi množinami. Tudi bi lahko vzeli (čeprav mogoče ne povsod z enakim rezultatom) n. pr. mesto Tomaževe žlindre supelfosfat, kostno moko ali fosfatno žlindro. Mogče bi lahko z enim ali drugim umetnim gnojilom nekoliko štedili (n. pr. na prav do-liii pšenični zemlji 'malenkost s kalijem), opozarjam pa, da čestokrat zapravljamo in »vržemo denar ven," če pri nakupu iu uporabi j umetnih gnojil preveč štedinio. Če trosimo premalo umetnih gnojil, ta pogostoma sploh j nt, pokažejo nobenega učinka, ker se prve količine redilnih snovi iz umetnih gnojil upo-rabijo Je le zu nasičenje mogoče preveč rev- i ne zemlje. Je pač tako kakor pr' živini, ka- ■ teri (ako je bila 3 tedne potem, ko smo začeli j poklnduti preše. Šele one večje množine umet- | pili gnojil, katere smo dali po nasičenju zemlje z redilnimi snovmi, pokažejo na rastlinah in pridelkih vidne uspehe. Mogoče se zastopstvo ene ali druge tvornice umetnih gnojil ne bo v vsakem pogledu strinjalo z mojimi izvajanje, toda bodite u ver jeni, da je to poročilo podano nepristransko iz prakse za prakso. V drugih razmerah in drugod bo mogoče potreben zopet drugačen preudarek glede gnojenja ozimin. Omenil bi pa še, da je cena (v primerjavi s cenami pred par leti) umetnih gnojil že nekoliko posamezno znižana, tako da lahko pride tu in tam že umetno gnojilo prav resno v pretres in poštev. Dodatek umetnih gnojil čestok'rat šele omogoči polen in uspešen učinek vseh drugih či-nifeljcv, ki vplivajo na rast rastlin in tako lahko dodatek " četnih gnojil izredno zniža pridelovalne stroške ter podvoji in potroji pridelek žita ter na ta način danes poplača uporabo umetnih gnojil. Wepnjg. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši £. Šipica). Dijakinjo prvo ali drugošolko sprejme dobra družina z vso oskrbo. Naslov v upravi. F.nosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklina-mi se odda s 1. oktobrom. Poizve se: Coj-zova cesta 4. Odda se takoj dvosobno stanovanje s kuhinjo j in pritiklinami. Naslov v upravi lista. j Špecerist-železninar mlajša moč, pošten in priden z znanjem nemščine želi mesta v Kranju ali okolici. Naslov v upravi „Gorenj- Šivalni stroj zadet na obrtni tomboli se ugodno proda. Jenko Kranj, pri „Jelenu". Poročiti se želi 39 letna gospodična, ki pose- i duje vso opruvo. Dopise na upravo ..Gorenjca" pod „Kranj 30. junij." Stanovanje: soba, kuhinja. 2 mali sobici in vse i pritikline se odda s t. oktobrom. Janko Baj- ' želj, Struževo št. 35. '< Stranka brez otrok sprejme 2 dijaka na sta- j novanje in hrano. Nadzorstvo strogo. Oblak, Klanec 62. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev ze din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. SftOMUlA 1R0CVINA SAJ(V Videvdmnmk« o. 6 V i n ta Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. POZOR! Kdor ima od kontrole zavrnjeno katerokoli tehtnico ali uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljeno in žigosano. Pesjak Stanko - Kranj izdelovanje tehtnic Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vašem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO V Gorenjski oblačilnici v Kranju, dobite najtrpežnejše modne, športne in delovne in vse obleke za šolarje. Kpt krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava čenčič Štefan in Kozeij Franc memaasKmraiamaiam nanamaanaaanaaanannaaai Mitnica Zagorska: 33 Marija Taborska ► (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) ..Kdo je ubil in oropal tujca? Kdo? Kuj?'" Je fjul Vilibald. Biriči so se ga najprej zbali, potem so se pa hitro sporazumeli. Stopili so v vrsto in so naperili konice sulic proti njegovim prsim. „Postava nas pošilja, ti pa nas pobijaš, ti župan, ki si vendar prisegel, du bol spoštoval postavo," so mu rekli. „Krivice tudi postava ne sme delati!" je vpil Vilibuld. „Suj nočemo deluti krivice. Todu v lluilovljici je človek, ki bo pričul, da je videl tvojega sina, ko je ubil tujcu." ..Kdo? Kdo je?" se je penil Vilibuld. ..Povejte mi kdo je, da ga s temi rokami zadavim!" „Mi ne vemo," so odgovarjali biriči in so še silneje zahtevali: „Pri tej priči naj pride tvoj sini" Martin je baš prišel s svisli in se je začudil, ko je videl kako si stoje nasproti oče in biriči. ,.Kaj pa imate?" je vprašal in črno je glodal biriče. .Pojdi sem, Martin," ga je pozval oče. »Glej, ti pod-repniki te dolže, da si ubil in oropa! človeka, ki danes leži mrtev pri gobenškem mostu, onkraj Sečnice.'' ..Mrlič It ži tam?" »Da in tile te hačejo gnati zvezanega v Radovljico. Ti si obtožen, da si morilec." „Kuj sem? Morilec!!?" ,.Da. Z nami pojdeš." Martin je od jeze škripal z. zobmi. ..Kaj, mene hočete gnati. Mene?" „Tebe, da. Povelje imamo." ..(XI koga?' „Gospod Leopold in viordam ukazujrta." ,.lla, Leopold!" se je rogul Martin. „Ker mu Gorazd ne zna zaviti vratu, mu gu bom moral jaz." Martin ni opazil, da sta mu dvu biriču prišl.i za hrbet in ko stu gu zgrabila, se jima ni mogel več ubraniti. Priskočil je še eden, četrti je čuval Vilibaldu, da bi ne prišel sinu na polnoč. Biriča sta vrgla vrv svobodn jako-vernu sinu okoli života, ta pa je napel roke in vrv je začela pokati. Hitro so mu jo omotali še drugič in tretjič in jo zavezali tuko trdo, da mu je kri zastajala v žilah. Martin je v onemogli tegoti kar posinel v obraz, zasekal je zobe v ustne in še kleti ni mogel. Vilibald ji' besnel. Ruval si je črne, svobodnjaške lase in m' l il s pestmi po širokih prsih. Zumolklo je klical. ..Mojega sina bodo gnalil Moj sin je nedolžen, da je morilec! Ooo!" »Pojdimo!" je velel eden biričev. ..Stojte!" je zavpil Vilibald in se je zagnal pred sinu. Iskal je nu bledem, pomodrelem obiuzu jusuosti, našel nI ničesar. „Martin, ali si bil sinoči doma?" ..Kant pa je le molčal. „Ali si bil pri Lipetu?" »Tak govori! Zato gre, da se izpriča tvoja nedolžnost." Takrat ga je Martin pogledal, globoko, kakor še nikoli. „Oče, ali ti tudi inMiš, du sem — morilec?" Vilibald je zlezel vase in je skrušeno dahnil. »Bog obvaruj! Nihče i/ Vilibaldovega rodu si še ni omadeževal rok z umazanim dejanjem in jaz vem, da tudi li nisi nič slabega storil. Martin, pojdimo in poglejmo mrtvecu." Biriči so gnali Martina, za njimi se jc kar opotekal Vilibald, kakor stoleten starec. Da bi bilo gorje še večje, jih je v Srednji vasi srečal Lipe z vozom in Polonica jr sedela pri njem. ..Martin!" jo kriknilo dekle. »Polonica," je šepnil fnnt, oči so se mu podplule * »ol-zami in s krvjo. Ni slišal, knj je govoril svobodnjak Lipe, čul je pritajeno Hitenje Polonično in nič drugega. Birič ga je sunil v hrbet. ..Pojdimo hitro." Iu so šli. Vrata so zapirali vaščani, skozi okence so pa gledali čudni sprevod in od ust do ust je šlo: »Vilibaldovega Martina ženejo zvezanega!" „Pu kur štirje ga ženejo, kukor morilca. In sturi Vi-libald gre zu njim, tuko skrušen, upognjen in žalosten, kakor bi stopal zu sinovo krsto." Oni pa tega niso čuli, tuko je bilo Vilibaldu in sinu vsaj eno gorje prihranjeno. Biriči so gnali Martina naravnost k Leinici, kjer je ležalo umorjenčevo truplo. Ljudje, ki so stali ob mrtvecu, so široko odpirali oči. Vilibaldovega sina ženejo in župan gre z njimi." Molčali so kakor pri pogrebu. Martin ni pogledal nikogar, tako ga je težila strašna sramota, ki mu je padlu ua glavo. Vilibuld pa je pogledal mrtveca, kolena so se mu zašibilu in kriknil je: »Večni roraarl" ..Kdo jer" so osuplo vprašali ljudje. »Večni romarl O, Martin, to je kazen za to, ker si ga izpod strehe vrgel! Martin, jaz sem ti branil!" »Večni romarl Večni romar!" je šel šepet med množico. „Martin ga je vrgel iz)>od strehe in zato gu zdaj ženejo uklenjeuega." Kden izmed biričev je pobral sekiro. »To sekiro vzamemo s seboj. Mogoče bomo prav s to morilcu odsekali glavo, široka je dovolj." ..Vilibald je pazno gledal sekiro in hlastno rekel: »Daj, pokaži, pokaži mi sekiro." ..Glej jo! Kot nalašč za morilčev vrat," se je režal birič. Vilibald se je krčevito zgrabil z rokami za prvi, uato pa se um je iztrgalo iz. grla. To sekiro poznainl Ta sekira jr vendar naša! še sine-C8 j» ležala na tnalu sredi dvorišča." (Dalje.) Za urednika in izdajatelja edgavarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovarga draživa v Kranja.