;o Ptuj, petek, 2. novembra 2007
letnik LX • št. 86 !0,> odgovorni urednik:
Jože Šmigoc ■ ^ cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
TRGOVINA. MONTAŽA
-vodovod -centralnakurjava plinske instalacije kopalniška oprema keramične ploščice
M C
d.o.o. i,--..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Sport Nogomet •
Murko »zaklenil« gol Drave
Stran 11
Boks •
Dejan Zavec pred doslej največjim izzivom v karieri
Stran 12
Rokomet • »Invazija« Ormožanov v Trbovlje
Stran 12
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
rZr-
podnje Podravje • Po dnevu spominov
Ziviie
Otožen jesenski dan spominov je za nami. Nešteto cvetov za nešteto življenj. Nešteto njihov spomin. Nekje globoko v naših srcih pa .ostaja nešteto bolečih spominov na tisi so bili še z nami. Živlienie pa gre dalie
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Majšperk • Izkoristimo, kar nam ponuja narava
Stran 2 Po naših občinah Ptuj • Vse nared za varovanje južne meje
Stran 3
Po naših občinah Po naših občinah
Ormož • V Zdrav-	Destrnik • Franc
stvenem domu prido-	Pukšič sklical
bili številne dejavnosti	tiskovno konferenco Stran 4 stran 5
Po mestni občini
Ptuj • S sodelovanjem niso zadovoljni Stran 6
Po naših občinah	Po naših občinah
Ljutomer • Pred-	Pobrežje • S pes-
sednik Darsa je Lju-	mijo pozdravili jesen tomerčan stran 10
Stran 7	Po naših občinah
Črešnjevec • Polarizacija mnenj ob spremembi imena šole
Stran 24
Majšperk • Delavnica o učinkoviti rabi energije
Izkoristimo, kar nam ponuja narava
Lokalni pospeševalni center Halo je v prostorih občine Majšperk pripravil zanimivo delavnico o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije, ki jo izvajajo v sklopu istoimenskega projekta skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.
vniku s toplotnim učinkom 3,5 MW, ki s svojo toplotno energijo oskrbuje sodoben rastlinjak, v katerem vzgajajo tropske orhideje. Tudi sistem v Benediktu s toplotnim učinkom 3,2 MW uspešno deluje in zagotavlja ogrevanje tamkajšnje šole ter telovadnice, v Murski soboti pa ga uspešno uporabljajo za ogrevanje stanovanjskih blokov. Med uspešno delujočimi projekti, ki delujejo na osnovi vrtin, ki so jih izvedli v Nafti Geoterm iz Lendave pa so tudi Terme Lendava, Terme Ptuj, Terme 3000, Terme Banovci in
Čeprav se je povabilu organizatorjev odzvalo le okoli 20 občanov z območja občine Majšperk, je bila delavnica koristna, saj smo izvedeli veliko novega o tem, kako se lahko lotimo učinkovite rabe energije, pa tudi o obnovljivih virih energije je bilo povedanega precej zanimivega; predvsem pa praktično uporabljivega, kar pomeni zniževanje stroškov ogrevanja in ekološko razbremenjena oziroma čistejša narava. Marjan Kraljic iz lendavskega podjetja Nafta Geoterm, hčerinske družbe Nafte Lendava, je predstavil do sedaj skoraj neizkoriščeno geotermalno energijo tople vode iz zemeljske notranjosti in njeno izkoriščanje v energetske namene.
Zanimivo je bilo slišati, da so v Sloveniji do sedaj opravili že 230 geotermalnih vrtin, da so za uporabo geotermalne energije s temperaturo vode na črpališču od 30 do 50 stopinj Celzija najbolj učinkovite vrtine v globini od 1500 do 2000 m, cena ene vrtine pa je okoli milijon evrov. Med ne ravno pogostimi delujočimi sistemi geotermalne energije, ki jo do sedaj izkoriščajo predvsem v severovzhodnem delu Slovenije je predstavil projekt v Dobro-
Uvodnik
Po prazniku reformacije
Praznik reformacije srno dobili Slovenci šele s samostojno državo, saj smo se pričeli šele v najnovejši zgodovini zavedati usodnega pomena obdobja pred kakimi 450 leti za usodo slovenskega naroda. Pa čeprav nekateri menijo, da je ta praznik samo kot protiutež drugim novodobnim državnim dela prostim dnevom, ki smo si jih omislili v novi državi po tem, ko se je končala polsto-letna ločenost države in Cerkve in sta si spet ljubeče padli v objem. Upam, da ni tako, kajti pomen reformacije si zasluži vsakoletni razmislek o tem, kolikšnega pomena je bil za naš skupni razvoj kot naroda.
Človeštvo se je v svoji večtisočletni zgodovini nenehno razvijalo - počasi, a vztrajno. Ta razvoj je potekal nenehno. Bila pa so obdobja in bili so ljudje, ki so kolo razvoja hitreje pognali naprej. No, saj so bili tudi taki, ki so ga včasih nekoliko upočasnili, ampak napredka vendarle ni mogoče zaustaviti. Eno takih pospeševalnih obdobij je bilo v 16. stoletju, s pojavom reformacije. Že res, da so se prenove začele v takratni najmogočnejši sili, krščanski Cerkvi, vendar so njene posledice veliko širše, kot je le prenova v veri.
Za nas, Slovence, so bile posledice verskih sprememb še posebej usodne. S Primožem Trubarjem, čigar 500. obletnico rojstva bomo proslavljali prihodnje leto, smo dobili prvo knjigo. S svojo genialnostjo je uspel združiti različna slovenska narečja v jezik, ki so ga razumeli na celotnem območju, ki so ga takrat poseljevali Štajerci, Korošci, Kranjci, Primorci in drugi Slovenci, ki se do takrat niti niso zavedali, da sestavljajo en narod. Trubar je bil tisti, kije svoje rojake prvi ogovoril s skupnim imenom "Slovenci".
Poslej ni bilo nič več enako. Plaz, ki ga je sprožil oče slovenskega knjižnega jezika, so sicer v naslednjih desetletjih nekoliko zaustavili, a kljub vsemu seje nezadržno širil. Zato ne videti v uvedbi praznika reformacije neke politične kupčije, češ: uf, preveč praznikov ima krščansko podobo, dajmo še kak dan komu drugemu. Reformacija si namreč svoj praznik res zasluži. (Da pa le ne bi preveč štrlela iz seznama dela prostih dni, je zlepljena v praznični dvojček z vsemi svetimi. Kako prikladno!)
Jože Šmigoc
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
O učinkoviti rabi energije in geotermalni energiji je na delavnici v Majšperku govoril Marjan Kraljič iz lendavskega podjetja Nafta Geoterm.
Med uspešno delujočimi projekti izkoriščanja geotermalne energije, ki delujejo na osnovi vrtin, ki so jih izvedli v Nafti Geoterm iz Lendave, so tudi Terme Ptuj.
Terme Maribor.
Posebej zanimivo je dejstvo, da je vsak tak sistem geoter-malne energije obnovljiv, če ob osnovni „proizvodni" vrtini, iz katere črpajo vročo vodo, izvrtajo na isti globini še povratno vrtino, prek katere se že uporabljena in ohlajena voda vrača nazaj v globino, kjer se zaradi višjih temperatur ponovno ogreje in jo prek osnovne proizvodne vrtine spet črpajo na površje. Praktično gre za zaokrožen, neskončno delujoči in energetsko obnovljiv sistem, ki pa je ekološko popolnoma neoporečen, saj praktično nima nobenih stranskih in negativnih učinkov.
In če je cena vsake vrtine
okoli milijon evrov, je k temu treba dodati še okoli milijon evrov za sam sistem daljinskega ogrevanja, tako da je cena celotnega geotermalnega sistema okoli 3 milijone evrov, kar je sicer veliko, a ob racionalizaciji in dovolj velikemu obsegu uporabnikov bi se stroški povrnili v pičlih desetih letih, narava pa bi ostala čistejša, saj je ne bi onesnaževali s strupenimi plini, ki se sicer pojavljajo ob vsakem izgorevanju.
Na območju Lendave prek izkoriščanja geotermalne energije z daljinskim ogrevanjem oskrbujejo že okoli 40.000 kvadratnih metrov površin, v teku pa je še izgradnja sistema
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšne plače

ÉxM
Predsednik vlade in (nekateri) opozicijski poslanci so se zadnjič v parlamentu "prepričevali" in prepirali o nečem, kar sploh ni sporno. Prav ima premier Janša, ko opozarja, da iz slovenskih smetnjakov še vedno gledajo štruce (zavrženega) kruha, in prav imajo poslanci, ki pravijo, da to pač ne more biti (najpomembnejši) kazalec dobrega ali slabega življenja uspešne socialne politike in še česa.
V času, ko so še kako pomembna druga vprašanja (in naloge) v zvezi z ekonomskim položajem in plačno politiko, se torej parlament prek svojih vprašanj in odgovorov ukvarja z neko zastarelo (in v javnosti že večkrat kritično obravnavano izjavo predsednika vlade), ki se je je ta že sicer odrekel oziroma zanjo trdi, da so jo novinarji "tendenčno" iztrgali iz siceršnjega konteksta njegovega nastopa pred koroškimi župani ...
Vsekakor je presenetljivo, da so najbolj direktni "predstavniki ljudstva" pravzaprav najmanj zainteresirani in organizirani, ko gre za odzivanje na najnovejši slovenski (ne samo ekonomski) fenomen zaznavnega slabšanja socialnih
s proizvodno in reinjekcijsko vrtino ter površinskim proiz-vodno-reinjekcijskim sistemom skupne moči 10 MW, tako da bo po vključitvi tega sistema na voljo 84.000 Mwh geotermalne energije letno. To je energetsko enako okoli 8 milijonom litrov kurilnega olja na leto, zato obstajajo vsi pogoji, da postane Lendava prvo geotermalno mesto v Sloveniji.
Podobnih uspešno delujočih ekološko naravnanih geoter-malnih sistemov, torej takih, ki oskrbujejo porabnike s toplotno energijo iz globine zemlje, je v Evropi že kar precej, kot novost pa se pojavljajo tudi sistemi za izkoriščanje visoko
temperaturne vode, ki doseže na črpališču prek 100 stopinj Celzija, zato so taki sistemi primerni tudi za delovanje parnih elektrarn. Pilotski projekt z globjo vrtino za izkoriščanje vi-sokotemperaturne vode je pripravljen že tudi v Sloveniji in pričakujejo, da ga bodo lahko v kratkem tudi izvedli.
V drugem delu delavnice v Majšperku sta Jernej Golc in Nataša Erlač iz Lokalno pospeševalnega centra Haloze predstavila nekaj možnosti domačih in tujih virov financiranja skozi Razvojni program podeželja za Haloze, in sicer za izvedbo individualnih investicij za zmanjšanje porabe energije ter uvedbo porabe obnovljivih virov energije v stanovanjsko-poslovne in druge objekte. Udeležencem delavnice so ponudili tudi nekaj koristnega pisnega gradiva ter zloženk o uporabi geotermalne energije v Sloveniji, obvestili pa so jih tudi, da bodo v okviru tega projekta organizirali še strokovno vodeno ekskurzijo, v okviru katere si bodo lahko udeleženci ogledali primere dobre prakse oziroma uspešno delujoč geo-termalni sistem za ogrevanje mesta Lendava. Prijave zbirajo do zasedbe prostih mest, prijavnice pa lahko dobite na info-@halo.si ali po telefonu 02 795 32 00.
M. Ozmec
razmer. V času, ko gospodarska rast (še vedno) beleži tako rekoč neslutene vzpone, ko se tudi govori o dobrem gospodarskem položaju, se sunkovito dvigujejo cene in pada standard (večine) zaposlenih. To je še kako velik razlog za "alarm" v parlamentu, za vprašanja in zahteve vladi. Vlada je očitno predolgo podcenjevala vse, kar se je dogajalo, in sedanji premierov poziv z ekonomsko-so-cialnega sveta, ki je zasedal pred nekaj dnevi, "da naj imajo glede na dober gospodarski položaj v državi in velike dobičke podjetij od tega nekaj tudi ustvarjalci, torej delavci" (Delo, 26. oktobra 2007), je dobrodošel, vendar preveč splošen. Nekaj takšnega so že pred meseci zahtevali sindikati, vlada pa bi morala nastopiti z otipljivejšimi stališči in predlogi. Še toliko bolj, ker sindikati ob svoji "splošni" ugotovitvi, da se položaj večino zaposlenih slabša, ponujajo tudi konkretne rešitve, ki pa jih delodajalci (kot socialni partnerji) za zdaj še zavračajo, čeprav je tudi med delodajalci čedalje več (tistih) in to uglednih poslovnežev, ki so prepričani, da je treba "nekaj narediti". Potemtakem bi se morala vlada (ki je tudi eden izmed pomembnih socialnih partnerjev v dogovarjanju o plačah) pojaviti
v zaznavnejši vlogi nekakšnega arbitra, ki mora imeti, ne glede na to, da upošteva tako interese zaposlenih kot delodajalcev, svoje mnenje in svoje stališče. Najslabše bi bilo, če bi se pogajanja o ukrepih na področju plač razvle-kla v neskončnost in spremenila v dialog gluhih. Vlada mora imeti večjo iniciativo. Slabo bo, če bo prišlo do stavke, s katero grozijo sindikati. To bi pomenila konec tako blagodejnega socialnega miru, ki je v Sloveniji vladal v zadnjih letih. Predvsem pa je treba pri vsem tem upoštevati, da sindikati pravzaprav ne zahtevajo nič "nemogočega", zavzemajo se za minimalno rast vseh plač (zaradi dobrih globalnih ekonomskih gibanj in nepričakovanega draginj-skega udara). Zelo pomembno je, da tokrat sindikalno zahtevo "razumejo" tudi vplivni in znani ekonomisti. Pravzaprav v družbi že dolgo ni bilo tako večinskega prepričanja različnih akterjev, da so tokratne zahteve (po razumnem) dvigu plač upravičeno in tudi z vidika nadaljnjega dobrega gospodarjenja nujne. Splošne flo-skule o tem, da nekatera podjetja takšnega povišanja ne prenesejo in nekakšno klicanje k "selektivnosti" v takšnih razmerah ne pomenijo nič drugega kot nepoznavanje dejanskih razmer. Takšna "prepričevanja" prihajajo s strani slabih poslovnežev in njihovih zaveznikov, ki zmotno mislijo, da je stiskanje plač trajna rešitev za prikrivanje siceršnjih nesposobnosti
in zgrešenih poslovnih potez. Tisti, ki "dokazujejo", da bi jih izpolnitev (minimalne) sindikalne zahteve po dvigu plač pahnila v nepojmljive težave in nekonkurenčnost, se morajo zamisliti predvsem nad seboj, in takšnih vsekakor ne bi smeli kar tako podpirati niti v vladi niti v parlamentu. Sicer pa so v mnogih poslovno uspešnih in perspektivnih podjetij pravkar povišali plače (vsem) svojim zaposlenim, tako kot zahtevajo sindikati in celo več.
In kaj lahko storijo stranke pozicije in opozicije? Veliko. V parlamentu in zunaj njega. Predvsem lahko pospešijo sprejemanje zakona o participaciji vseh zaposlenih na ustvarjrnem dobičku, ki ga vlada zdaj obljublja. Slovenija je že vse predolgo brez tega zakona in vse predolgo v položaju, da dobiček (krivično) pripada zgolj nekaterim. Seveda je pomembno tudi to, da stranke javno povedo, kaj menijo o trenutni in siceršnji politiki plač v Sloveniji. Za ustvarjanje ustreznega ozračja in zavesti, kaj plačna politika je in mora biti. Vsekakor pa pri tem ne sme biti nikakršne dvoumnosti in možnosti preštevilnih različnih interpretacij, kar se je, denimo, te dni zgodilo vodji slovenskih socialnih demokratov Borutu Pohorju, ko je hkrati podpiral sindikate in se zavzemal proti linearnemu zviševanju plač, za takšno zviševanje pa se v svoji najnovejši zahtevi potegujejo ravni sindikati.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor o Schengenu
Vse nared za varovanje južne meje
V dvorani ptujske gimnazije je 16. oktobra potekala okrogla miza o schengenski meji in o vključevanju Slovenije v schengensko območje, ki bo prineslo kar nekaj novosti v vsakdanje življenje in bivanje prebivalcev v Spodnjem Podravju. Pripravili so jo v koordinaciji MO SDS Ptuj in kolegija županov Spodnjega Podravja.
Za okroglo mizo so sedeli minister za notranje zadeve RS Dragotin Mate, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonko Zinrajh, vodja uniformirane mejne policije na Generalni policijski upravi Danijel Lor-bek, vodja oddelka za državno mejo pri PU Maribor Branko Kopše, župan občine Haj-dina Radoslav Simonič in koordinator kolegija županov Spodnjega Podravja Branko Brumen, ki je bil tudi koordinator pogovora.
S 1. majem 2004 je Slovenija z vstopom v EU prevzela tudi vse obveznosti članstva, med njimi vzpostavitev ustreznega schengenskega režima. Nanj se je Slovenija sistematično pripravljala. Že od leta 2001 poteka v policiji zaposlovanje za potrebe varovanja državnih meja. Maja letos je policija zaposlila t. i. drugo generacijo policistov za varovanje državne meje. Z zahodne, severne in vzhodne državne meje bo na južno mejo premeščenih okrog 340 policistov. Končno število sistematiziranih schengenskih delovnih mest s statusom policista je 3092. Na slovensko-hrvaški meji je načrtovanih skupaj 60 mejnih prehodov, od katerih jih za zdaj deluje 54. Med temi so tudi mejni prehodi za obmejni promet, ki so določeni s sporazumom med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS).
Ob vstopu Slovenije v schengensko območje na slovensko-hrvaški meji ne bo ukinjen noben mejni prehod, doreči pa bo potrebno delovanje zdajšnjih turističnih con,
ki sta jih v preteklosti ustanavljali Slovenija in Hrvaška, ker lahko pride do nepotrebnih zapletov v čezmejnem sodelovanju na področju turizma. Za uvedbo varovanja južne meje je vse nared, zato je pričakovati, da bo Slovenija decembra sprejeta v schengenski prostor.
Za Slovenijo je uvajanje schengenskih standardov na zunanj meji EU velik logistični, predvsem pa finančni zalogaj. Cel projekt schengenske meje presega 300 milijonov evrov, od tega jih je Slovenija že dobila iz EU 115 milijonov. Uvajanje Schengena je slovenski proračun v zadnjih sedmih letih stalo okrog 200 milijonov evrov. V bodoče bo breme Slovenije plačevanje plač policistov, vzdrževanje objektov, svetla plat pa je v tem, da je Evropa ustanovila Sklad za zunanje meje; glede delitve denarja iz tega sklada trenutno potekajo zelo trda pogajanja. Ker je to ena najdaljših meja na število prebivalcev, bodo poskušali vse, da bi bilo breme slovenskih davkoplačevalcev še manjše.
Vsako prehodno mesto ni mejni prehod
Vse ukrepe za varovanje schengenske meje Slovenija izvaja že zadnje leto in pol, s 1. septembrom se je samo še priključila na schengenski informacijski sistem. V bistvu gre za skupno elektronsko podprto bazo podatkov, v kateri so podatki o osebah, ki jih iščejo zaradi odvzema prosto-
sti, izročitve, vstopa, izročitve skrbstvenemu organu, prikritega nadzora, pa tudi podatki o predmetih - ukradenih vozilih, dokumentih, orožju, označenem denarju, ki izvira iz kaznivih dejanj. O teh novostih je na okrogli mizi govoril državni sekretar mag. Zvon-ko Zinrajh, ko je povedal, da skupaj z drugimi državami EU uvajamo skupen informacijski sistem, ki bo ljudem znotraj EU omogočil prosto prestopanje državnih meja. Vsi pa, ki prehajajo meje, nimajo dobrih namenov, zato je potrebno poskrbeti za varnost vseh državljanov. Projekt Schengena je po Zinrajhovih besedah eden najpomembnejših projektov Slovenije poleg vstopa v EU po njeni osamosvojitvi. Zavrnil je kritike nekaterih prebivalcev ob meji s Hrvaško, da se z zapiranjem nekaterih »mejnih« prehodov podirajo mostovi. V bistvu ne gre za mejne prehode, temveč prehodna mesta, ki nikoli niso bila mejni prehodi. Dvo-lastniki bodo še vedno lahko prestopali mejo, kjer so jo že doslej. Zanje se pravni red ne bo nič spremenil. Kljub nekaterim strogim standardom bodo nekatera odločila iz sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško ostala. Brvi med državljani so podrli samo tam, kjer ni bilo nikogar, ki bi jih prestopal. V preteklosti je bilo takih mest 400, zdaj so jih zaprli 115, je med drugim povedal Danijel Lorbek, vsa ostala prehodna mesta delujejo, kar potrjujejo, da so ravnali racionalno. Ker se schengenski standardi v Sloveniji
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate (skrajno desno), ob njem mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, s sodelavcema Danijelom Lorbekom in Brankom Kopše-tom na okrogli mizi o uvedbi shengenskega območja v kulturni dvorani ptujske gimnazije.
dopolnjujejo že nekaj let, bo prehod na njih toliko lažji. S Schengenom tudi naj ne bi bilo bistvenih sprememb, le policija bo pričela uporabljati schengenski informacijski sistem in okrepilo se bo čez-mejno policijsko sodelovanje. V času priprav na Schengen so okrepili čezmejno policijsko sodelovanje z Madžarsko, Avstrijo in nazadnje z Italijo.
Splošnih policistov niso selili
Zaradi uvajanja Schengena naj bi bilo ogroženo varnostno stanje na območju nekaterih občin Spodnjega Podravja. Župan občine Hajdina Ra-doslav Simonič je povedal, da se je v njihovi občini v letošnjem letu v primerjavi z lanskim enakim obdobjem število kaznivih dejanj zaradi splošne kriminalitete povečalo za 187 odstotkov. Morda je res vse nared za varovanje južne meje, zato pa se je povečala kriminaliteta na vseh drugih področjih, prav tako prometna varnost, ker je policistov, ki bi bdeli nad dogajanjem v lokalnem okolju, vse manj, ker naj bi jih preusmerili na varovanje južne meje.
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je Simoničeve navedbe zavrnil, slovenska policija zaradi priprav na vstop v schengensko območje policistov iz splošnih policijskih postaj ni selila na južno mejo, res pa je, da je v tem času prišlo do naravnega kadrovskega odliva. Zaradi tega je njihovo
število v tem trenutku že doseglo najnižje še sprejemljivo število. Napočil pa je čas, da okrepimo policijske vrste na splošnih policijskih postajah, zato bodo v prihodnje izključno zaposlovali policiste na splošnih policijskih postajah, je poudaril.
Nekaj vprašanj je za ministra za notranje zadeve imel tudi državnozborski poslanec Branko Marinič, spraševali pa so tudi nekateri drugi župani, podlehniški Marko Maučič, cirkulanski Janez Jurgec in ptujski dr. Štefan Čelan.
Poslanec Branko Marinič je omenil, da se srečuje z lokalnim prebivalstvom, ki ga opozarja na številne probleme. Največji so zagotovo ceste, ki so jih ljudje ob obmejnih območjih gradili sami, večinoma so še neasfaltirane in kategorizirane kot javne poti, zdaj pa jih uporabljajo in uničujejo policisti. Zakon policistom za zagotavljanje varnosti dovoljuje tudi uporabno takšnih cest, to imajo zapisane vse države. Minister Mate je obljubil, da bodo v sodelovanju s pristojnostmi drugih ministrstev skušali najti najboljšo rešitev, da projekti obnove javnih poti v bodoče na javnih razpisih ne bodo padali, da zaradi tega občine ob južni meji ne bodo oškodovane, ker projekti javnih poti ne morejo dobiti sredstev iz evropskih skladov. Župan občine Pod-lehnik Marko Maučič je prepričan, da bi država morala podpreti prekategorizacijo javnih poti, da bi lahko koristili za te namene tudi evropska
sredstva. Ponovno se je izpostavilo tudi vprašanje statusa mejnega prehoda Leskovec, kjer pa glede na število potnikov ne bo prišlo do sprememb, ni potrebna širitev, čas bo pokazal svoje. Nič novega tudi ni pri mejnem prehodu Meje: Hrvaška ni pripravljena na skupno gradnjo mejnega prehoda, lokalno prebivalstvo pa ga bo lahko uporabljalo tudi po uvedbi schengenske-ga območja, je med drugim povedal državni sekretar mag. Zvonko Zinrajh.
Na primere dobre prakse delovanja rajonskih policajev je spomnil ptujski župan dr. Štefan Čelan, z njihovo vrnitvijo bi se lahko varnostne razmere v veliki meri izboljšale. Prav tako ga je zanimalo vprašanje normiranega dela policistov; ti naj bi po navodilih morali odkriti toliko in toliko prekrškarjev, alkoholi-ziranih voznikov in podobno. Minister Mate je odgovoril, da policisti nimajo nobenih navodil, da bi morali normirano delati, to bi bilo nesprejemljivo. Dober policist je tisti, kjer se ne dogajajo problematični varnostni dogodki, je prepričan. Policist mora imeti stike z ljudmi, da lahko hitro ukrepa in da mu ti zaupajo. Vloga rajonskega policaja mora biti vrnjena, tudi za to si minister prizadeva že tri leta. Na vprašanje, ali bo Ptuj glede na Schengen dobil novo policijsko upravo, pa je Mate odgovoril, da ni bistveno vprašanje števila policijskih uprav, ampak zagotavljanje varnosti.
MG
www.sd-ptuj.si
Foto: MG
Vabljeni na stojnico v podporo predsedniškemu kandidatu,
dr. Danilu Turku.
Sobota, 3. november 2007 od 10.00 ure naprej v centru mesta Ptuja.
Veseli bomo srečanja z vami. MED NAMI JE ŠE PROSTOR! SD Ptuj, Čučkova ulica 2, Uradne ure: sreda 17h-19h, petek 9h-12h, tel: 041/317-363
Ormož • V ZD pridobili številne dejavnosti
Vsak začetek je težak
V Zdravstvenem domu Ormož (ZD) so se s 1. oktobrom morali navaditi na drugačne razmere dela. Šest timov je namreč šlo med koncesionarje. Organizacijskih težav je bilo precej, čutili so jih tudi pacienti, vendar kot pravi poslovna direktorica ZD Vlasta Zupanič Domajnko, je vsak začetek težak in težave počasi odpravljajo.
ZD Ormož je letos uspelo pridobiti priznano večje število zdravstvenih timov za različne dejavnosti. To pomeni, da boste lahko nudili več storitev in tudi krajše čakalne dobe?
Vlasta Z. Domajnko: To je velika stvar za ZD. V letošnjem letu smo šli v spor pri podpisu pogodbe, z arbitražo smo pridobili širitve v velikem obsegu. Ormoško območje je bilo v preteklosti s strani države zapostavljeno, veljalo je za demografsko ogroženo, zdravstvene storitve pa so bile zagotovljene v minimalnem obsegu. V minulem letu naše pobude niso naletele na pozitiven odziv, ne preko združenja zdravstvenih zavodov, ne preko Ministrstva za zdravstvo, pa tudi preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje ne. Letos smo ponovno dali pobude na vse naslove, pa nam ni uspelo, zato smo izbrali malo nenavadno možnost, možnost arbitražnega postopka. Ministrstvo nam je tako prisluhnilo, v veliko podporo je bil tudi župan Alojz Sok. Mislim, da je to bila prva usmeritev, če želimo višji strokovni nivo.
Pridobili smo en zobozdravstveni tim in 0,3 tima splošne medicine. Pomembna pridobitev je tudi priznanje 0,2 tima ultrazvočne dejavnosti. Sicer jo otroški zdravnik Dušan Kolarič že dve leti izvaja, ampak programa ni bilo in ga tudi nismo mogli zaračunati. Delno ga bomo umestili tudi v ginekološko ambulanto. Obseg se je povečal tudi pri specialistki ortodontije, doslej je bilo priznano le 0,81 zaposlitve, sedaj pa smo pridobili še manjkajočih 0,19. Na tem področju so dolge čakalne dobe, tudi do dve leti. Zobozdravnica je pripravljena delati še več in že smo podali zahtevek za širitev za 0,2 tima. Na ta način se bodo skrajšale čakalne dobe. Podali smo tudi zahtevek za antikoagulantno ambulanto in izobrazili svoj kader, ki bo v novembru začel s to novo ambulanto. Tako pacientom ne bo več treba v bolnico na Ptuj, to so predvsem starejši pacienti, ki težje prenašajo prevoze. Dobili smo podpise za približno 500 pacientov s tega območja.
Že lani smo pridobili tudi del programa za sanitetne prevoze, za prihodnje leto pa smo prijavili potrebo za del sanitetnega programa ter za del programa onkoloških bolnikov za prevoze na onkološki inštitut. Za nas je najpomembnejša nujna medicinska pomoč in na račun dodatnih nenujnih prevozov vzdržujemo reševalno pomoč, urgenco na ustreznem nivoju. Letos smo kupili še eno reševalno vozilo za 40.000 evrov.
Težava je tudi v tem, da imamo organizirano pripravljenost na domu za zdravstvenega tehnika, ki pa ni sofinan-
Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko: "Največji resurs v vsaki organizaciji je njen kader. Vlaganja v aparature, v zidove so sicer pomembna, vendar je najpomembnejši kader."
cirana. V času, ko je urgentna ekipa na terenu, bi brez te dejavnosti v tem času morali ZD zakleniti. Ne vem, kako bo v prihodnje, ne vem, če bomo sposobni to pokrivati iz svojih virov še naprej. Odhod šestih timov med koncesionarje bo imel gotovo precejšnji vpliv na poslovni rezultat. Letos še ne, pričakujem pa prihodnje leto.
Koliko ima zavod zaposlenih?
Vlasta Z. Domajnko: Vseh zaposlenih je 67, znotraj tega bo od 1. decembra 13 timov - 5 timov splošne medicine, trije v dispanzerjih - ginekološki, otroški in šolski - ter štirje za odraslo zobozdravstvo, plus pedontologinja in ortodontka. Letos smo se okrepili z mladima zdravnicama Leonido Ratek, ki je že specialistka in lahko po glavarinskem sistemu pridobiva nove paciente, ter Roberto Rantaš Vincek, ki je še pod mentorstvom in bo s pričetkom prihodnjega leta najverjetneje imela urejene vse potreben papirje. Pričakujemo, da se bodo pacienti ob večji ponudbi zdravnikov malo prestrukturirali, da se
bodo starejši zdravniki, ki imajo preveč pacientov, malo razbremenili. Skozi to pričakujem tudi višji kvalitetni nivo, ker se bodo lahko bolj posvetili svojim pacientom. Kadrovsko smo dobro zapolnjeni, glede na širitve programov bomo še zaposlovali, fluktuacija je
velika.
Kako poteka delo v zunanjih ambulantah in kakšni so načrti?
Vlasta Z. Domajnko: To-
maževsko območje je bilo doslej zapostavljeno, ker ni bilo kadra in odobrenih programov. Sedaj bo oboje in dogovorjeni smo, da jim približamo storitev zobozdravnika in zdravnika, ki bosta v kraju prisotna približno tako kot v občini Središče ob Dravi. Z občino Sv. Tomaž nameravamo prihodnje leto kupiti tudi kakšen zobozdravstveni aparat, pohištvo.
V Miklavžu pri Ormožu ni prostorskih pogojev za ambulanto, ambulanta v Ivanjkov-cih pa ima lepe nove prostore. Problem zunanjih ambulant je, da niso rentabilne, ker je bilo doslej premalo ordinacijskega časa in obisk pacientov je bil premajhen. Pridobiti paciente je proces, ki traja. Zdravstveni tim si mora paciente pridobiti, lokalna politika pa naj svoje občane usmerja v to ambulanto, če želi, da bi se zdravnik prijel.
Katere specialistične programe imate v ZD?
Vlasta Z. Domajnko: Poleg naših specialistov imamo še specialistično ORL ambulanto (0,16 tima), rentgen (0,34 tima) in kliničnega psihologa (0,34). Ker so ambulante v tako majhnem obsegu, si pomagamo z zunanjimi sodelavci. Enako je z okulistično ambulanto, kjer pa je pravkar zaškripalo zaradi prostorske stiske. Ambulanto smo morali izseliti, ker tam delamo prostore za še enega koncesionar-ja. Prav tako še ni ambulant za nove zdravnice. Doslej smo imeli le 5 ordinacij za splošno medicino in toliko timov, sedaj pa so se stvari spremenile. Problem je tudi prostor za izvajanje dežurne službe. V prostorski stiski tako ne vemo, kam z okulistično ambulanto, ki rabi določene pogoje. ORL ambulanto smo selili že dvakrat in je sedaj v prostorih rentgena, iz predprostorov in hodnikov delamo ordinacije. ZD je presegel vse okvire. Zdravstvena dejavnost se razvija, vedno več je specialistov. Če bi želeli prostorsko stisko rešiti, bi se morali zadeve lotiti dolgoročno z novogradnjo. Načrtovali smo, da bi zgradbo rentgena in garaž podrli in zgradili nov objekt. Vendar se časi spreminjajo in težko načrtuješ dolgoročno.
Kar šest timov vam je odšlo iz ZD, pacienti znajo povedati, da so bilo v prvih dneh precej težav?
Vlasta Z. Domajnko: Poglejte, eno je udejaniti stvari na papirju, drugo v praksi.
V zdravstvenem domu so letos investirali okrog 200.000 evrov v nabavo novega reševalnega vozila, obnovo prostorov in novo opremo. Preurejeni so bili tudi prostori fizioterapije.
S pridobitvijo programa nenujnih prevozov so želeli izboljšati dostopnost tovrstnih prevozov in so razširili vozni park z reševalnim vozilom v vrednosti 49.700 evrov tudi za potrebe nujnih prevozov.
Koncesionarji se morajo navaditi na nov način dela, mi pa tudi. Pacienti so to seveda čutili. Zdravstvo ni dejavnost, kjer bi lahko za kak dan zaprli in se pripravili na nove razmere. Težave so bile v centralni kartoteki, ko je naenkrat šest ljudi iskalo kartoteke. Imeli smo tudi po 300 do 350 klicev na dan v kartoteko. Zato so bile težave tudi s telefonsko centralo, ki je bila preobremenjena, nabavljamo novo, kar je bilo itak v planu. Pričakujem, da se bo z malo strpnosti vse to hitro uredilo. Res pa je, da so se pod eno streho ustvarili konkurenčni pogoji, eni in drugi se bomo morali truditi biti čim boljši.
Kako ste uredili skupne stvari s koncesionarji, v medijih lahko preberemo, da imajo v drugih ZD težave, ker zdravniki konce-sionarji ne koristijo uslug zdravstvenega doma v dogovorjenem obsegu?
Vlasta Z. Domajnko: Krovne pogodbe za dežurstvo so sprejete, detajlizirati bo treba še cenike. Ni še minil mesec dni, zato relevantnih informacij o tem, kako je odhod šestih timov vplival na poslovanje ZD, še ni. V prvem tednu smo se lovili organizacijsko, pričakujem, da bodo zdravniki normalno, kot so se zavezali, koristili vse usluge od diagnostičnega in zobozdravstvenega laboratorija do drugih podpornih služb. Pričakujem dobro sodelovanje.
Sodelovanja pa ne bo na področju računovodstva, saj so se koncesionarji odločili za drugega ponudnika tovrstnih storitev?
Vlasta Z. Domajnko: Kon-cesionarji niso bili navdušeni, da bi jim mi nudili računovodske storitve. Očitno je premagala bojazen pred konfliktom interesov in pri tem jih razumem. ZD zaradi tega nima težav s kadrom, saj imamo eno delavko manj, ker nismo zaposlili delavca po upokojitvi.
Kaj pričakujete, kako se bodo nadaljevali procesi v podeljevanja koncesij, še zlasti, ker v nekaterih ZD, ki imajo s koncesijami daljše izkušnje, te niso preveč dobre?
Vlasta Z. Domajnko: V zdravstvu imam 22 let izkušenj in ves čas pogrešam jasno strategijo na ravni države in v nadaljevanju na ravni občin. Tako pa se ne ve, do kakšnega nivoja bo šlo uvajanje zasebne dejavnosti in kaj sploh želimo. Skrbi me, kako naprej, če bo trend šel v koncesije. Kaj bo z zdravstvenimi domovi? Če gredo vitalne službe v koncesijo, ZD pa bodo ostale podporne službe od laboratorijev, fizioterapije, patronaže, zobni laboratorij. Te dejavnosti so financirane znotraj tima, ki je za koncesionarje in tiste v ZD enak.
Praksa po Sloveniji je različna. Težko je vedeti, kako bo v prihodnje. Stvar ustanoviteljev je, kakšno zdravstveno politiko bodo zastavili v prihodnje. Doslej ni bilo strategije na ravni občine, zato smo naredili svojo in jo sprejeli na svetu zavoda. Želeli smo, da gredo koncesije počasi, postopno, to bi zavod lažje prenesel. Vendar je šla tretjina nosilcev dejavnosti naenkrat iz ZD. Kaj bo to pomenilo za ZD, bomo videli šele prihodnje leto. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Destrnik • Franc Pukšič sklical novinarsko konferenco
Noben politik doslej ni izjavil, da so Hrvati govedo!
Franc Pukšič, poslanec in župan občine Destrnik, je v ponedeljek sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil svoja stališča o štirih točkah: predstavil je predlog proračuna občine Destrnik za leti 2008 in 2009, komentiral prvi krog predsedniških volitev, pojasnil podrobnosti pokrajinske zakonodaje in izpostavil podatke o vračanju sredstev za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje.
Pukšič je novinarsko konferenco začel s predstavitvijo predlogov proračunov za leti 2008 in 2009. Kot je pojasnil, so proračunska izhodišča za leti 2008 in 2009 že znana, zato je po njegovem smotrno pripraviti predloga proračuna za občino Destrnik za obe leti. Po predlogu proračuna bo občina Destrnik v letu 2008 imela približno dva milijona in 300 tisoč evrov prihodkov in približno milijon več odhodkov. Zaradi prenosa sredstev, ki so šla v prid občini iz vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, zadolževanje za prihodnje leto bi naj zato znašalo le okrog 200 tisoč evrov. V letu 2008 bodo po predlogu proračuna sredstva, namenjena za investicije, znašala okrog milijon in 850 tisoč evrov. Med investicijami večjega pomena so tudi rekonstrukcija odsekov lokalnih cest in javnih poti, novogradnja dovozne poti za Terme, izgradnja čistilne naprave, športnega centra Dr-stelje ter ureditev vežice in parkirišča. Za investicije, ki so predstavljene v predlogu proračuna, bo približno 650 tisoč evrov namenila država, ostalo pa bo delež občine in zadolževanj. V letu 2008 bo pripravljena tudi projektna dokumentacija za vrtec na Destrniku, ta naj bi stal v neposredni bližini šole.
Po predlogu proračuna občine Destrnik za leto 2009 bo na prihodkovni strani približno dva milijona in 700 tisoč evrov, na odhodkovni pa približno tri milijone. Podoben znesek kot v letu 2008 bo za investicije namenjen tudi v letu 2009. Približno milijon in 800 tisoč evrov bo namenjenih dokončanju nekaterih investicij iz leta 2008, pričeti pa nameravajo tudi z novimi investicijami.
Noben pameten sosed ne bo sosedu rekel, da je govedo!
Pukšič je na novinarski konferenci želel podati svoje mnenje in komentar o prvem krogu predsedniških volitev v Sloveniji. Kot je dejal, je bil nad izidom presenečen, predvsem nad dejstvom, da je v ptujski in mariborski volilni enoti zmagal Zmago Jelinčič. Dodal je, da srž tega rezultata leži v nastopih Jelinčiča. »Jelinčič je vedno nastopal zelo všečno. To pomeni populi-stično, povedati to, kar ljudje želijo slišati,« je dejal Pukšič in dodal, da je treba vedeti, da Jelinčič nikoli doslej ni nastopal v funkciji izvrševanja oblasti in da je vedno bil v opoziciji, kar je bistvena raz-
lika. »Noben politik doslej ni izjavil, da so Hrvati govedo. Nobeden pameten sosed sosedu ne bo javno rekel, da je govedo, pa četudi si to o njem misli,« je še poudaril poslanec. Pri tem je izpostavil dejstvo, da je nezadovoljstvo državljanov možno iskati tudi v dvigu cen, ki smo mu priča v Sloveniji, pri čemer je izpostavil dejstvo, da živimo v tržnem gospodarstvu, kjer vlada nima vpliva na regulacijo cen.
Pukšič je obenem tudi pojasnil, na kakšnih načelih dela vlada, in jasno povedal, da ga ljudje velikokrat sprašujejo, zakaj kot poslanec ni več tako glasen, kot je bil nekoč. Pojasnil je, da je sedaj za razliko od prvih dveh mandatov v vlogi pozicijskega poslanca. Dodal je, da je še vedno pripravljen kritizirati delo svoje vlade, v kolikor je to potrebno, da pa večino nestrinjanj rešijo za zaprtimi vrati. »Marsikaj nam je uspelo,« je dejal Puk-šič in izpostavil po njegovem mnenju pomemben zakon, ki so ga uspeli spremeniti: vračanje vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Dodal je, da jim je med drugim uspelo doseči to, da bodo sredstva povrnje-
Foto: Dženana Bečirovič
Destrniški župan in poslanec Franc Pukšič se je na novinarski konferenci opredelil o štirih aktualnih temah.
na vsem, ki vlaganje dokazujejo na kakršenkoli način, in kot pomembno spremembo izpostavil dejstvo, da so KAD naložili takojšnje izvrševanje.
Optimističen glede sprejetja pokrajinske zakonodaje
Zadnja točka novinarske konference je bila pokrajinska zakonodaja. Pukšič je poudaril, da je ta zelo dobro
pripravljena ter da so pri pripravi le-te prisluhnili tudi predlogom opozicije. Po Puk-šičevih besedah so glasovanje o pokrajinski zakonodaji preložili in se bodo o tem odločali, ko bodo predstavljeni še trije zakoni in ko bodo pred seboj imeli cel paket šestih zakonov, kar bo predvidoma novembra. Na koncu je še dodal, da je glede sprejetja pokrajinske zakonodaje optimističen.
Dženana Bečirovic
DOBRODOŠLI
MC PTUJ Mestni trg 1

Druz ba Mobitel obves c a,
da je obiskovalcem Mobitelovega centra na Ptuju od 5. novembra 2007 dalje na voljo tudi ponudba Telekoma Slovenije.
Vljudno vabljeni!
Od tod in tam
Gočova • Otvoritev modernizirane ceste
V petek, 26. oktobra, so v Gočovi v občini Sveta Trojica slovesno odprli modernizirano cesto Gočova-Gočovski Vrh, ki povezuje ravninski del vasi z vrhom. Gre za dober kilometer ceste, ki je bila predvidena za modernizacijo že v bivši občini Lenart. Investicija je bila vredna nekaj več kot 100.000 evrov, od tega je za modernizacijo država primaknila dobrih 48.000 evrov. Zbrane na slovesnosti je pozdravil župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Pripravili pa so tudi krajši kulturni program, v katerem so nastopili otroci. Cesto so slovesno odprli župan Darko Fras, podžupan Janez Voglar in občinski svetnik Dušan Malek. Novo pridobitev je blagoslovil pater Matej. Po otvoritvi ceste je sledilo družabno srečanje v gasilskem domu v Gočovi.
Zmago Šalamun
Rabelčja vas • Tehnični prevzem novega supermarketa
Foto: M. Ozmec
V torek, 30. oktobra, je bil v Rabelčji vasi tehnični prevzem novega trgovskega lokala, ki so ga v Ulici 25. maja na Ptuju v pičlih štirih mesecih zgradili delavci Gradbenega podjetja Ptuj s po-dizvajalci za naročnika Spar Slovenija. Kot je ob tehničnem prevzemu povedal direktor Gradbenega podjetja Ptuj Borut Bernhard, so kot investitor in izvajalec gradbenih del novi trgovski objekt pričeli graditi v juniju za naročnika Spar Slovenija. Gre za nov, sodobno urejen supermarket, ob katerem bo tudi prodajalna drogerije DM-Drogeriemarkt. Ob objektu, ki ima 1500 kvadratnih metrov koristnih površin, so zgradili tudi večje parkirišče, na katerem je kar 135 parkirnih mest. Celotna investicija je veljala okoli 3 milijone evrov, supermarket v Rabelčji vasi pa bodo za kupce uradno odprli v četrtek, 29. novembra.
-OM
Ptuj • Mladi Zeleni v IYNF
Foto: Črtomir Goznik
Mladi Zeleni Slovenije so postali člani IYNF - International Young Naturefriends. Organizacija ima članice iz 22 držav po celem svetu, po novem tudi iz Slovenije. Glavni namen te organizacije je povezovati mlade po celem svetu, ki jih zanima tudi narava. Tako so predvsem po Evropi organizirani razni seminarji, izobraževanja, izleti, tabori in sestanki. Prvi dogodek, ki se ga bo udeležila delegacija Mladih Zelenih, ki jo bo vodil generalni sekretar Andrej Čuš, bo potekala od 7. do 9. decembra v Varšavi, ko bo IYNF imela kongres.
UR
Foto: ZS
Ormož • Upravna enota Ormož
Več dela za krajevne urade
S 1. oktobrom je Irena Meško Kukovec zasedla mesto načelnice Upravne enote Ormož (UE). Po izobrazbi je ekonomistka in je skoraj dve desetletji v senci županov pripravljala najvitalnejše dokumente za občino Ormož.
Irena Meško Kukovec:
»Skoraj 19 let je minilo, odkar sem stopala v občinsko zgradbo. Vodila sem oddelek za gospodarstvo. Marsikdo zame ni vedel, delala pa sem pomembne stvari za razvoj občine. Naloge, ki sem jih opravljala, so presegale pristojnosti vodja oddelka za gospodarstvo. Ukvarjala sem se z nalogami, kot je razvoj občine, delo na pripravi razvojnih programov, regionalnega programa, območnega razvojnega partnerstva Prle-kije, delo na razvojnih projektih, priprava projektov na razpis, spremljanje projektov. Pokrivala sem področje gospodarskih javnih služb, od priprave odlokov, peljala sem postopke podeljevanja koncesij, samo spremljanje gospodarskih javnih služb, delo na področju cen. Z odhodom na novo delovno mesto sem zaokrožila del aktivnega dela v službi.«
Z veliko simpatijo govorite o prejšnji službi, v Ormožu smo bili presenečeni, ko ste se pojavili kot možna kandidatka za načelnico UE?
Irena Meško Kukovec: »Kot sem povedala, zaključila
sem del življenja in začutila potrebo po novem izzivu. Ponudila se mi je enkratna priložnost, da ponovno delam v domačem okolju. Res sem z veliko simpatijo govorila o svojem bivšem delovnem mestu, nisem ga jemala le kot službo, zame je bil del mojega življenja. Rada imam Ormož, njegove prebivalce. V tej novi službi se mi zdi, da lahko napravim še kaj dobrega za območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.«
Tistim, ki smo postopek spremljali od daleč, se je zdelo, da ste se dolgo odločali?
Irena Meško Kukovec: »Postopek imenovanja na položaj načelnika traja precej časa. Najprej je bil razpis, potem izbor, pa preverjanje kandidatov in razgovor pri ministru za javno upravo Gregorju Virantu. Izbrali so me izmed šestih kandidatov, sledil je postopek varnostnega preverjanja. To običajno traja okrog tri tedne, v času dopustov pa seveda malo več in tako se je vse skupaj zavleklo. Namesto 1. septembra sem z delom pričela 1. oktobra.«
Koliko zaposlenih je na
UE Ormož in kako je organizirano delo?
Irena Meško Kukovec:
»Na UE Ormož je zaposlenih 31 delavcev, 4 s polovičnim delovnim časom, od tega dva invalida. Delo je organizirano v treh organizacijskih enota, ki jih vodijo vodje oddelkov, eno delovno mesto pa je sistemizirano izven sistematizacije, za bivšega načelnika. Oddelek za upra-vno-notranje zadeve opravlja naloge s področja gibanja in prebivanja tujcev, prometa, državljanstva, matičnih knjig in osebnih imen ter s področja javnega reda. Oddelek za okolje, prostor in kmetijstvo opravlja naloge s področja graditve objektov, rudarstva, stanovanjskega področja, ohranjanja naravne dediščine, premoženjsko-pravnih zadev, prometa, denacionalizacije ter upravne naloge s področja kmetijstva, to so naloge, ki jih ureja zakon o kmetijskih zemljiščih s področja lovstva, ribištva, živinoreje. Srce UE, ki pripravlja pogoje za delo ostalih oddelkov, je oddelek za občo upravo in druge upravne in skupne zadeve, ki odloča o upravnih stvareh in opravlja druge
naloge s področja gospodarstva, naloge, ki se nanašajo na dopolnilne dejavnosti, upravne naloge s področja denacionalizacije, upravne naloge s področja kulture, šolstva, znanosti, športa, dela družine in socialnih zadev ter uprave in skupnih zadev.
V UE Ormož je organizirano delovanje sedmih krajevnih uradov. Uradi funkcionirajo kot način dela in niso organizacijske enote. Vsak krajevni urad na podlagi sklepa obratuje en dan v tednu. S pravilnikom je predpisan minimalni standard nalog, ki jih mora opravljati. Teh nalog je okrog 45. Vseh ne opravljajo, dobršen del pa ja. V prihodnosti bo potrebno še dvigati nivo strokovne usposobljenosti zaposlenih v krajevnih uradih. V naslednjih dneh nameravam poslati vsem gospodinjstvom obvestilo, kakšne stvari vse lahko opravljajo na krajevnih uradih, ker sicer nam lahko grozi zaprtje katerega od uradov. Z urejanjem stvari na krajevnih uradih se uporabniki lahko izognejo tudi dolgim vrstam pred pisarnami v Ormožu, prihranijo čas in denar za potne stroške. Takšno delovanje
Irena Meško Kukovec je z oktobrom zasedla delovno mesto načelnice Upravne enote Ormož.
pa je temeljni cilj delovanja državne uprave.«
Kakšna je vaša vizija delovanja UE Ormož?
Irena Meško Kukovec: »Da nudimo državljanom in državljankam dostopne in kakovostne storitve ter partnerski odnos, zaradi česar že dalj čase naše napore usmerjamo v dvig kakovosti in učinkovitosti našega dela. V lanskem letu je UE pridobila certifikat ISO 9001 in naša naloga je, da nadgrajujejo ta sistem skozi notranje in zunanje presoje, da merimo zadovoljnost zaposlenih in uporabnikov storitev. To so pokazatelji, kje smo in s kom se lahko primerjamo. Sproti evidentiramo pritožbe in pohvale strank ter koristne predloge zaposlenih in strank za izboljšanje delovnega procesa. Temu bom pri svojem delu poskušala slediti, saj mislim, da je to edino, kjer še lahko napredujemo.
Zaposleni so zelo strokov-
no usposobljeni, vsak opravlja delo, ki je za mene in uporabnika storitev pomembno. Delali bomo na kvaliteti storitev, izziv je tudi v tem, da javnost čim bolj informiramo o svojem delu, da postanemo prepoznavni. V Ormožu vsak, ki gre na UE, reče, da gre na občino. Le redki poznajo delo in pristojnosti upravne enote. Delo občine in UE se še vedno zamenjuje, saj sta obe instituciji v isti stavbi.«
Imate dovolj prostora za svoje dejavnosti in toliko zaposlenih?
Irena Meško Kukovec: »Smo v prostorski stiski. Na notranjem oddelku bi morali biti posamezni strokovni delavci, ko delajo s strankami, prostorsko ločeni saj gre za varstvo podatkov. V okviru te zgradbe se UE ne more več širiti. Z Ministrstvom za javno upravo se bom trudila pridobiti primerne prostore.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • S skupščine ptujskega Manager kluba
S sodelovanjem
z mestno občino niso zadovoljni
Petek zvečer je bil delaven tudi za Manager klub Ptuj, ki se je sestal na redni skupščini. Podali so poročilo o delu kluba v obdobju 2003-2007, prisluhnili poročilu nadzornega odbora o zaključnem računu kluba, volili novo vodstvo, skladno s spremembami zakonodaje uskladili klubska pravila, sprejeli pa so tudi plan dela za leto 2008.
Kot je kritično izluščil (stari) novi predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar, se člani premalo odzivajo, pa tudi aktivnost ni pričakovana. »Klub ni presednik, niti upravni odbor, klub sestavljajo vsi člani, okrog 100 jih je, prav vsi bi morali sodelovati pri oblikovanju programa dela,« je prepričan Senčar.
Klub ima sedež na Mariborski cesti 13 na Ptuju, skupščino so opravili v prostorih gostilne PP na Novem trgu. Sodelovalo je 33 članov, ki so si za sklepe skupščine pridobili tudi 10 pooblastil članov, ki se je niso mogli udeležiti. Sicer pa se ne glede na kritične ugotovitve predsednika nekatere stvari le izboljšujejo. Lani so imenovali delovne skupine za poživitev aktivnosti, z njihovim delom bodo nadaljevali. Lani so tudi izvedli pet pogovorov z županskimi kandidati, ker kot so takrat povedali, jim ni vse-
eno, kdo bo v bodoče vodil Mestno občino Ptuj in kako se bo razvijala. O tem, kako se pod novim (starim) županom razvija Ptuj in kaj bi tudi lahko sami prispevali k izboljšanju na nekaterih področjih, pa v petek niso govorili. Srečanja na izbrano tematiko potekajo mesečno, uvedli pa so tudi ponedeljkova srečanja z aktualnimi vsebinami. Za delo v letu 2006 so konkretno ugotovili, da so bili člani premalo aktivni in odzivni, podobno je bilo v prejšnjih letih, klub se je premalo pojavljal v mediji, niso pa bili tudi zadovoljni s sodelovanjem z MO Ptuj. V plan 2008 so zapisali redna trimesečna strokovna srečanja, poživitev aktivnosti delovnih skupin, vključevanje članov v druga društva, strokovna združenja in organizacije, organiziranje izobraževanj, družabna srečanja, športne aktivnosti, ponedeljkova druženja z aktu-
alnimi temami, povezovanje z drugimi tovrstnimi klubi. Pričakujejo pa še predloge članstva. Med temami, ki jim bodo v strokovnem delu de-
lovanja dali prednost, so udeležba zaposlenih pri dobičku podjetij, sodobni sistemi nagrajevanja v podjetju, priprava in vodenje zaposlitvenega
razgovora, tudi kulturna dediščina Ptuj kot priložnost ali zavora in prihodnja podobna Ptuja skozi optiko mestnega arhitekta je izziv, ki se mu ne
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar, (stari) novi predsednik kluba, v pogovoru s člani.
kanijo odreči.
V upravnem odboru Manager kluba bodo po novem delovali Danilo Toplek, Milan Čuš, Drago Klobučar, Alenka Korpar, Darja Potočnik Ben-čič, Vilko Pešec in Miran Sen-čar kot predsednik. V nadzorni odbor pa so imenovali Rajka Fajta, Draga Štrafela in Simono Kašman. V častnem razsodišču bosta delovala Jure Šarman in Nataša Vuk.
Skupščine Manager kluba se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tudi tokrat ga je Drago Štrafela iz podjetja Gratel, o tem je spraševal lani tudi vse županske kandidate, vprašal, kdaj bo njegovo podjetje lahko po Ptuju položilo optični kader in pri tem investiralo 20 milijonov evrov. Če je bilo prav razumeti, se bo to zgodilo, ko bo podjetje Gratel doniralo na to območje najmanj toliko, kot je znašala njegova do-nacija MO Ljubljani.
MG
Foto: vki
Ptuj • Pomembna pridobitev gasilcev
Pooblaščeni za preizkus opreme pod tlakom
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ptuj je prvemu med slovenskimi gasilskimi društvi uspelo pridobiti akreditacijsko listino za strokovno izvajanje pregledov in preizkusov opreme pod tlakom do leta 2011. Slovesnost ob predaji pomembnega dokumenta je bila v četrtek, 25. oktobra, v viteški dvorani na Ptujskem gradu.
Pred slovesnostjo na gradu je župan MO Ptuj pripravil slovesen sprejem za najvišje predstavnike Slovenske akre-ditacije, Gasilske zveze Slovenije ter Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj in se z njimi zadržal v krajšem pogovoru o gasilstvu nekoč in danes. Zatem so si gostje v spremstvu svojih gostiteljev ogledali nekatere ptujske znamenitosti ter obiskali Ptujsko klet, slovesnost ob predaji pomembne akreditacijske listine pa je bila ob 17. uri v viteški dvorani na ptujskem gradu.
Številnim visokim gostom in gasilskim tovarišem je zaželel dobrodošlico predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič in ob tem poudaril, da gre za del razvojne strategije gasilske enote Ptuj, s prejemom akredi-tacijske listine SIST EN ISO/ IEC 17020: 2004 tip C pa so si zagotovili potrditev, da so poleg zagotavljanja požarnega varstva v širšem okolju sposobni opravljati tudi zahtevnejšo gospodarsko dejavnost, saj lah-
ko s pridobljeno listino opravljajo preglede in preizkuse opreme pod tlakom. Gre za preglede raznih rezervoarjev in jeklenk, ki so pod tlakom,
in vso to opremo je potrebno strokovno pregledati ter preizkusiti njihovo zmogljivost, ob tem pa je treba izdati ustrezen certifikat, ki potrjuje ustrez-
nost za uporabo. V prostorih gasilskega doma Ptuj imajo za opravljanje te dejavnosti posebno tehnično delavnico z vso potrebno opremo, za to
Foto: M .Ozmec
Akreditacijsko listino je predsedniku PGD Ptuj Martinu Vrbančiču izročil visok predstavnik Slovenske akreditacije Vasja Horvat (desno).
zahtevno delo pa so trenutno usposobljeni štirje njihovi gasilci.
Zbrane goste in gasilce je nagovoril tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in ob tem poudaril, da gre za pomembno pridobitev za gasilstvo in lokalno skupnost, je pa dokaz o skokovitem razvoju in napredku, saj dandanes praktično ni več sistemov, ki ne bi bili verificirani s katerim od mednarodnih standardov kakovosti.
V imenu Gasilske zveze Slovenije je vodstvu in članom PGD Ptuj ob pomembnem dosežku čestital poveljnik GZS Matjaž Klarič, ki je poudaril, da postaja gasilstvo na Slovenskem vse pomembnejši del zaščite in reševanja, ter izrazil svoj ponos nad strokovnostjo, opremljenostjo in učinkovitostjo gasilske enote Ptuj, ki opravlja svoje delo strokovno in profesionalno, čeprav so še zmeraj prostovoljno društvo. Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Franci
Šinko pa je ob čestitki dogodek označil kot neobičajen za gasilsko organizacijo, a izredno pomemben, saj gre za pomembno kvaliteto ter širitev dejavnosti gasilskega prosto-voljstva tudi na zahtevnejše strokovno delo.
Tudi vodilni predstavnik javnega zavoda Slovenska akredi-tacija Vasja Hrovat je pred izročitvijo listine poudaril, da gre za pomemben dokument: „Med presojo smo podrobneje pregledali vso potrebno dokumentacijo, stanje opreme, usposobljenost izvajalcev, program nadaljnjega usposabljanja ter vsebino poročil o opravljeni kontroli. Poročilo o kontroli, ki nosi znak slovenske akreditacije, je priznano tudi drugod po svetu, sicer pa gre za prvo tovrstno akredita-cijo med gasilskimi društvi v Sloveniji."
Dogodek je z igranjem na harmoniki popestril Nejc Horvat, učenec glasbene šole Ka-rola Pahorja iz Ptuja.
M. Ozmec
Markovci • Prva izredna seja občinskega sveta
Vedeti želijo, kaj ustanavljajo in kako bo delovalo
Občinski svet v Markovcih se je 18. oktobra sestal na prvi izredni seji. Zaradi odsotnosti župana Franca Kekca jo je vodil podžupan Jože Bezjak.
Uvodoma se je občinski svet seznanil s strategijo prostorskega razvoja, v nadaljevanju so imenovali elektorja za volitve v državni svet in predlagali kandidata za državnega svetnika. Razprava pa se je nato vnela okrog ustanovitve Lokalne akcijske skupine -LAS. Gre za institucijo, preko katere se občine, društva ali druge organizacije lahko prijavljajo za evropska sredstva iz programa Leader. Občinski svetniki so izpostavili, da so o tem premalo obveščeni. V gradivu za sejo je bil o tej temi samo en list in tako so trdili, da niso dobili zadostne obrazložitve, kateri način organizacije lokalne akcijske skupine bi bil ustreznejši: ali bi to bilo društvo, zadru-
ga, zavod, družba z omejeno odgovornostjo ali pa celo kaj drugega.
Prvi se je oglasil svetnik Stanislav Toplak. „Ne vem, ali smo občinski odbori, komisije in svet samo nujno zlo te občine. Odločitev o ustanovitvi LAS je pomembna in menim, da odločanje o tem ne sodi na izredno sejo. O tej temi bi morali razpravljati na redni seji. Glede na skromno gradivo in obrazložitev, ki ste nam ju pripravili, lahko rečem, da občinski svet smatrate samo kot glasovalni stroj."
S Toplakom se je strinjal tudi Franc Rožanc. Dejal je, da ga skromna obrazložitev s strani direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Ko-lenko, v kakšni obliki naj se
formira LAS (ali društvo ali zadruga), ni prepričala. „Gradivo o tem govori zelo malo. Razložite mi, katere so prednosti ene ali druge oblike organizacije."
Milan Gabrovec je nato predlagal, da občinska uprava pripravi potrebno dokumentacijo in da bi se o ustanovitvi LAS nato odločilo na dopisni seji. Franc Obran pa je ob koncu razprave dodal, da občina LAS mora ustanoviti, doreči pa je potrebno, v kakšni organizaciji. „Ni vseeno, kaj bomo ustanovili in kako bo ta organizacija delovala." Sklepa o ustanovitvi LAS markovski svetniki niso potrdili, bodo pa torej o tej temi razpravljali na eni izmed prihodnjih sej.
Mojca Zemljarič
Prvič je sejo sveta občine Markovci vodil podžupan Jože Bezjak; ob njem direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko.
Ljutomer • Predsednik Darsa je Ljutomerčan
izziv sprejel. Zlasti zaradi aktualne izgradnje avtoceste v
Z upravne enote na Dars
Na predlog novega prometnega ministra Radovana Žerjava je vlada za predsednika uprave Darsa imenovala Tomislava Nemca iz Ljutomera. Kdo je mož, ki je zamenjal dosedanjega predsednika uprave Darsa Rajka Siročiča?
Tomislav Nemec, rojen pred 45. leti v Ljutomeru, je po poklicu inženir geodezije, sicer pa univerzitetni diplomirani ekonomist in magister menedžmenta. Od leta 1995
dalje opravlja dela in naloge načelnika ljutomerske upravne enote (UE), na lanskih lokalnih volitvah pa je kot član SLS kandidiral za župana občine Ljutomer, a brez uspeha.
Slovi po odlično organiziranem vodenju UE, bili so prvi v Sloveniji s pridobljenim certifikatom kakovosti.
Mnogi so se spraševali, zakaj je na vodilno funkcijo Darsa
bil imenovan prav Nemec. V prvih izjavah za javnost je postaven Ljutomerčan povedal, da ga je povabilo prometnega ministra k sodelovanju sprva zelo presenetilo, potem pa je
Foto: NS
Tomislav Nemec, predsednik uprave Darsa
severovzhodnem predelu Slovenije, kjer se bo zavzemal za čim bolj racionalno in učinkovito gradnjo. V prvi vrsti želi ohraniti korekten odnos do vseh sodelavcev Darsa, UE Ljutomer pa zapušča potem, ko mu je junija letos minister za javno upravo Gregor Virant zaupal nov petletni mandat. Kot načelnik ima trimesečni odpovedni rok, menda pa se bosta ministra Žerjav in Virant dogovorila za krajšega, zato je pričakovati, da bo To-mislav Nemec položaj predsednika uprave Darsa zasedel že meseca novembra letos.
Niko Šoštarič
Foto: MZ
Podlehnik • V pričakovanju Schengena
Slovenski in hrvaški novinarji na južni meji
O tem, kako smo v Sloveniji pripravljeni na skorajšnjo uvedbo schengenskega pravnega reda, se je lahko v četrtek, 25. oktobra, prepričalo tudi okoli 30 slovenskih in hrvaških novinarjev, ki so na povabilo Generalne policijske uprave obiskali mednarodni mejni prehod Gruškovje, maloobmejni prehod v Drenovcu ter Policijsko postajo v Gorišnici.
Foto: M. Ozmec
V Gruškovju so delo policistov in njihovo pripravljenosti na Schengen predstavili (z leve) direktor PU Maribor Karol Turk, Daniel Lorbek, Branko Kovše in Anton Cafuta.
Slovenskim in hrvaškim novinarjem so na mednarodnem mejnem prehodu za mednarodni cestni promet v Gruškovju, ki je bil odprt maja 2005, trenutno pripravljenost na varovanje južne meje Evropske unije predstavili direktor Policijske uprave Maribor Karol Turk, inšpektor generalne policijske uprave, zadolžen za področje schengenske meje, Daniel Lorbek, vodja sektorja za mejne zadeve Branko Kovše in komandir postaje mejne policije Gruškovje Anton Cafuta.
Kot je povedal direktor PU Maribor Karol Turk, njihovi policisti opravljajo tudi kontrolo in nadzor na državni meji, in
sicer na postajah mejne policije, kjer so za specialne naloge zadolženi tudi policisti - vodniki službenih psov in policisti
- konjeniki v okviru posebne policijske enote. Na skorajšnji sprejem schengenskega pravnega reda so dobro pripravljeni, kar so potrdili tudi člani evalvacijske skupine EU ob svojih obiskih in kontrolah.
Komandir mejne policijske postaje Gruškovje Anton Ca-futa je ob tem povedal, da imajo največjo frekvenco prometa prav v poletnih mesecih - v ju-
niju, juliju in avgustu, ko mejo prestopi tudi do 1,5 milijona potnikov na mesec, v jesenskim mesecih pa se frekvenca zniža na okoli 600.000 potnikov. Mejni policisti, na MP Gru-škovje jih je trenutno 76, kmalu pa naj bi jih bilo okoli 100, so bili uspešni pri odkrivanju kaznivih dejanj, saj so v letošnjem letu zasegli že 56 ukradenih vozil in okoli 200 ponarejenih ali neveljavnih potnih listin. V sodelovanju s carinsko službo so bili uspešni tudi na področju odkrivanja tihotapstva. Največ kaznivih dejanj s tega področja je zaradi tihotapljenja cigaret, ki so v južnih državah veliko cenejše kot pri nas, uspešni pa so bili tudi na področju odkrivanja prepovedanih drog, saj so v maju zasegli 46 kg trdih drog, mesec kasneje pa prek 8 kg marihuane.
Na mejnem prehodu, ki je bil odprt maja 2005, poleg policistov in carinske službe uspešno delujejo tudi vse druge tehnične in inšpekcijske službe, to so služba za kontrolo kakovosti, fitosanitarna inšpekcijska služba in kar 9 špedicijskih služb. Ker gre za meddržavni mejni prehod za cestni promet, je precejšnja tudi frekvenca ka-
mionov, saj jih v sezoni prestopi mejo dnevno tudi do 1000, to je okoli 32.000 mesečno, letos pa so zabeležili tudi prek 350.000 avtobusov, najbolj frekventno pa je to področje v poletni sezoni.
V skladu s smernicami Evropske unije so na mejnih prehodih na zunanji meji EU na delu tudi uradniki FPO (Focal point officers), to so uradniki za zvezo, ki skrbijo za izmenjavo in preverjanje podatkov med državami v okviru schengenske-ga informacijskega sistema, ki ga od 1. septembra že pridno uporabljajo. Na MP Gruškovje trenutno delujeta dva uradnika FPO; oba sta uniformirana in oborožena z osebno oborožitvijo, sicer nimata nobenih drugih pooblastil, ampak delujeta le v sodelovanju s slovenskimi policisti.
Inšpektor generalne policijske uprave Daniel Lorbek pa je v pogovoru z novinarji med drugim povedal, da lahko na podlagi posebnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško državljani Hrvaške prehajajo čez slovensko državno mejo oziroma v schengenski prostor tudi z osebno izkaznico, vendar morajo ob tem imeti tudi osebni
Policijska uprava Maribor pokriva severovzhodni del Slovenije od Pohorja do Koz-jaka in meri skoraj 2170 kvadratnih kilometrov. Državna meja z Avstrijo je dolga 54 km, s Hrvaško pa kar 90 km. Območje je razdeljeno na 41 občin in 7 upravnih enot. V PU Maribor je zaposlenih prek 1000 policistov in policistk ter slabih 200 drugih delavcev, povprečna starost zaposlenih je 35 let, med njimi je petina žensk, organizirani pa so v Službo direktorja PU, Sektor kriminalistične policije, Sektor uniformirane policije, Operativno-komunikacijski center in Službo za operativno podporo. Za varnost skoraj 311.000prebivalcev na tem območju skrbi prek 1000policistov in policistk iz 11 območnih in 6 področnih policijskih postaj, ki obravnavajo letno od 7.000 do 13.000 kaznivih dejanj, od 8.000 do 9.000prometnih nesreč in skoraj prav toliko kršitev javnega reda in miru ter od 500 do 1000 dogodkov ob meji. Od leta 1999 skrbijo za varnost občanov tudi policisti kolesarji, od leta 2002 tudi v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Vodnik službenih psovTugomir Mikecz Ito in Uranom, ki sta specialista za odkrivanje prepovedanih drog.
kartonček, na katerem so izpisani osebni podatki državljana in številka osebne izkaznice, ki ga izdajo hrvaški organi za vsak prehod posebej.
Z nekaterimi novostmi v zvezi z nadzorom državne meje, še posebej v maloobmejnem prometu, po dokončni vzpostavitvi schengenskega pravnega reda pa je novinarje seznanil Branko Kovše, vodja sektorja za mejne zadeve pri PU Maribor, ki je dejal, da pričakujejo, da bo Evropski svet še pred koncem leta sprejel sklep, po katerem bo okoli 400 slovenskih policistov prevzelo nadzor in varovanje južne meje Evropske unije.
Evropska evalvacijska skupina je tudi po zadnjem pregledu ugotovila, da smo na to zahtevno nalogo dobro pripravljeni.
Slovenskim in hrvaškim novinarjem so predstavili delo specializirane enote policistov za nadzor državne meje, vso razpoložljivo opremo za opravljanje mejne kontrole, delo policistov - vodnikov službenih psov za odkrivanje prepovedanih drog in eksplozivnih sredstev, zatem so si ogledali še kontrolno mesto, kjer je postavljena zapornica za kontrolirano prehajanje državne meje v maloobmejnem prometu, ter mejni prehod za
obmejni promet v Drenovcu pri Cirkulanah. Predstavili so jim delo mešane slovensko-hrvaške policijske patrulje, zatem pa so obiskali še Policijsko postajo v Gorišnici, kjer so jim predstavili opremo za nadzor zelene meje, predstavili pa so jim tudi delo policistov - vodnikov službenih psov, delo policistov - konjenikov in delo z optoelektronsko napravo ter patruljo s terenskim vozilom, predstavili pa so jim tudi delo policijske helikopterske enote in eurocopter za nadzor slovenske državne meje oziroma južne meje Evropske unije.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Slovenski policisti skupaj z uradnikom FPO (v zelenem) med kontrolo potnikov na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju.
in grozdje je postalo vino.
MARTINOVANJE V ORMOŽU 8. - 11. NOVEMBER 2007
Sejem kletarske opreme,
vina, turizma in obrti (kovito)
Riblja čorba gibonni zaklonišče prepeva čuki in drugi
prikaz krsta mošta po starem ljudskem običaju program za otroke kulinarična ponudba
WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI
i i
SKD
Jeruzalem Ormož WS d. d. • Občina Ormož • Turistično društvo Ormož • Območna oh zbornica Ormož • Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož • Javni sklad RS kulturne dejavnosti - 01 Ormož s kulturnimi društvi občine Ormož, SrediSče ob Dravi ir Sveti Tomaž • DruStvo vinogradnikov Slovenije • KGZ Zavod Ptuj - izpostava Ormož
Miklavž pri Ormožu • Srečanje starejših
Priložnost za prijetno druženje
Minulo soboto je bilo v kulturnem domu v Miklavžu pri Ormožu srečanje starejših krajanov te krajevne skupnosti. To je vsakoletno tradicionalno srečanje, za katerega pobuda prihaja iz občine Ormož, ki nameni tudi sredstva za organizacijo in kosilo iz proračuna.
V krajevno skupnost Miklavž pri Ormožu je povezanih osem vasi. KS ima 1334 prebivalcev, ki živijo v 440 gospodinjstvih. Starejših krajanov nad 70 let je 134, prireditve pa se jih je udeležilo okrog 90, nekaj se jih je opravičilo, ker so bolni, nekaj pa jih je tudi po domovih za starejše. Po oceni predsednika KS Emila Trstenjaka, v krajevni skupnosti prevladujejo starejši prebivalci. Mladih je manj, tisti, ki gredo študirat, se ne vračajo. So pa se v to krajevno skupnost začeli množično priselje-vati tujci, predvsem Angleži, v Miklavž, Hermance, Vinski Vrh; Trstenjak natančnega števila priseljencev ne pozna, a pove da so samo v zaselku Kajžar štirje.
Starejšim krajanom se je v svojem govoru zahvalil za njihov prispevek k razvoju kraja, saj je bilo prisotnih veliko krajanov, ki so za to zaslužni, na
mlajših pa je, da Miklavž gradijo naprej. In pri Miklavžu tudi zares gradijo. Dvorana, v kateri je potekalo srečanje, je imela le na pol pokrito streho. Emil Trstenjak je povedal, da so se dela na obnovi strehe pričela že pred tremi tedni, vendar do srečanja žal niso bila končana, ker tega ni dopuščalo vreme. Poseg je vreden 52.000 evrov. Najprej je bil zamišljen po fazah. Najprej naj bi uredili streho nad bivšo trgovino in staro pošto, prihodnje leto pa nad kulturno dvorano. Potem pa so se odločili, da je racionalneje, če se naredi vse eno leto. Miklavževčanom dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. V samem centru morajo čimprej urediti pločnik od spomenika NOV, mimo „faro-ških štal", pa do zadružnega doma. To je pomembno tudi za učence osnovne šole, ki je v neposredni bližini.
Glede na staranje prebival-
Predsednik krajevne skupnosti ril zbrane starostnike in se jim razvoju kraja.
Miklavž pri Ormožu je nagovo-zahvalil za njihov prispevek pri
stva si je že prejšnji, pa tudi sedanji svet KS prizadeval pridobiti v kraj zdravstveno ambulanto. Žal, ambulante najverjetneje ne bo, saj so bile v Ormožu podeljene koncesije in nihče ni želel iti v Miklavž, je povedal Trstenjak. Tako
Učenci OŠ Miklavž pri Ormožu so obiskovalce s svojim nastopom navdušili.
Ptuj • O raziskovanju rodovnih korenin
bodo obstoječe prostore nekdanje trgovine in pošte, ki so sedaj brez namembnosti, poskušali uporabiti drugače. V kraju deluje veliko društev, ki nimajo primernih prostorov. Prostore bi potrebovalo Športno društvo, Društvo upokojencev in kulturniki. Po eno pisarno pa bi namenili tudi uradu KS in svetu KS.
Starejšim so pripravili tudi lep kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Miklavž pri Ormožu pod vodstvom Mojce Novak in Nine Novak. Nastopila je tudi nova tamburaška skupina iz Miklavža.
Starejši se pri Miklavžu združujejo v društvu upokojencev, ki ga vodi Peter Luk-man. Aktivni so predvsem na področju kegljanja. Društvo šteje 286 članov, je povedala tajnica društva Olga Tušek. Viki Klemenčič Ivanuša
Kako izdelati rodovnik?
V okviru jesenskih prireditev, ki potekajo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, so minuli četrtek priredili predavanje o ljubiteljskem rodoslovju in raziskovanju rodoslovnih korenin. Mag. Martin Prašnič-ki, ljubiteljski rodoslovec, je postregel s kopico informacij in prisotnim dal napotke, kako se lotiti izdelave rodovnika.
Uvodoma je prisotne pozdravil direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer, ki je Prašničkega opisal kot velikega človeka, ki se ukvarja z veliko pomembnimi projekti.
Kratek opis rodoslovja in dosedanjega dela Prašničkega je pripravila Melita Zmazek iz ptujske knjižnice. »Zanimanje za naše korenine in preteklost je zelo pomembno,« je dejala.
Foto: Dženana Becirovic
Mag. Martin Prašnički, ljubiteljski rodoslovec
S to trditvijo se je strinjal tudi ljubiteljski rodoslovec Praš-nički, ki je veliko časa posvetil preteklosti Cirkulan, njegovega rojstnega kraja, in izdelavi rodovnika svoje družine. V zanimivem predavanju je nakazal smeri, kako priti do družinskega drevesa in katere podatke pri tem potrebujemo. Kot zanimivost je uvodoma izpostavil dejstvo, da njegov poklic ni zgodovina, temveč tehnika. Ljubezen do rodos-lovja je prišla na dan po njegovem odhodu v pokoj.
»Ko odložiš življenjske obveznosti se v tebi prebudijo interesi, ki so dotlej bili zatirani,« je pojasnil Prašnički in dodal, da bolj ko se je bližal upokojitvi, bolj se je zavedal, da ga to, kar je dotlej počel, ne zanima več. Zavedel se je, da je zgodovina domovine in družine tisto, čemur želi posvečati pozornost. »Želel
sem vedeti, kdo so moji predniki in kaj vem o njih,« je pojasnil. Ker pa se z vprašanjem rodoslovja večina ljudi nikoli ni ukvarjala, je ljubiteljski ro-doslovec iz lastnih izkušenj pojasnil, na katere težave lahko naletijo tisti, ki bi se morda odločili za takšen podvig. Najprej je izpostavil pomen razumevanja pojmov rodoslovje, krvno in nekrvno sorodstvo ter pojasnil, da obstaja več shem raziskovanja družinskih korenin, uporaba le-teh pa je odvisna od zastavljenega cilja. Tehnologija, ki dandanes lahko v veliki meri olajša postopek izdelave rodovnika, je na tem področju naredila velik korak naprej. Tudi v Sloveniji že obstajajo sodobni računalniški programi, ki so pri izdelovanju družinskega drevesa lahko v veliko pomoč.
Dženana Becirovic
Svet je majhen
Kje so krščanski demokrati
Ne prenašam slovenskih medijev in njihove naklonjenosti škandalu oziroma rumenim novicam. Razumem, da je v mali državi, v kateri je število vsakdanjih akterjev omejeno, težko vedno pridobiti zanimiv material za javno obravnavo in informiranje, a to še zdaleč ne pomeni, da nas lahko nekateri novinarji »vlečejo za nos«.
Tako državni kot komercialni večerni dnevniki so nas »škandalistično« skušali prepričati, da je vlada Republike namerno, malo pred volitvami, sprejela zakon o volilni pravici Slovencev, živečih v tujini, ker računa na podporo tamkajšnjih desno usmerjenih volivcev. Kot državljan, ki v tujini dlje časa nisem mogel izkoristiti svoje pravice do političnega glasovanja, meje način prevajanja novice globoko prizadel, a kar je še huje, pretresla meje ignoranca novinarjev.
Berlusconijeva koalicija v Italiji je izgubila zadnje volitve prav zaradi volivcev v tujini. Vsi nizkocenovni analitiki so zganjali vik in krik ter poudarjali manipulantno odločitev italijanske vlade, da podeli volilno pravico vsem državljanom po svetu, ker naj bi si tako desničarska koalicija zagotovila nekaj milijonov glasov. Vsi pa so utihnili na dan volitev, ko je opozicija pridobila uradno naklonjenost tudi v tujini. Prav tako kot so utihnili rumenotiskovni novinarji na slovenskem prizorišču. Lojze Peterle in pomladne stranke niso pridobile nobene posebne, usodne podpore od državljanov, razpršenih po svetu. Masa analitikov oziroma novinarjev se je celo izkazala nepripravljena na rezultate, ki so bili predvidljivi.
Po neverjetno dolgočasni kampanji, v kateri so predvla-dovali povprečnejši svetovalci, ki so predlagali kandidatom povprečnejše teme ter povprečnejšo držo, bo diplomatski Danilo Türk najverjetneje postal nas novi predsednik Republike, Petrle pa, upam, da se bo končno vrnil iz Evrope - kamor ostale države članice ponavadi pošiljajo svoje politike na zimovanje - in se lotil edinega pametnega projekta, ki mu preostane. Svetujem mu, naj se čimprej reši svojega volilnega štaba in glavnega svetovalca, ki so mu zagotovili poraz po fantastični šahovski potezi, s katero je bliskovito napovedal svojo kandidaturo in tako spravil vse stranke v zadrego, potem pa, da se čimprej zave, da znotraj našega hitro se spreminjajočega političnega prostora, ki se opredeluje za naslednje splošne volitve, še vedno manjka neka resna krščansko-demokratska stranka, kateri pripadniki bi končno izbrali dovolj poguma, da postanejo vidni predstavniki pomembne slovensko-evropske dediščine in kulture. Dokler se bodo skrivali za propadajočo Novo Slovenjo, ki ne predstavlja nič konkretnega, ter se »sramovali« svojih korenin, ne bodo nikoli zagotovili naši državi resnične politične slike.
Po izidu programa Pahorjevih socialdemokratov končno vemo, da imamo na terenu pravo socialkomunistično stranko. Vemo, da nas bo Gregor Golobič presenečal s svojo novo osebno in bolj javno usmerjeno karizmo, LDS bo skušala preživotariti, SDS bo poudarila lastnosti predsednika vlade, ki nas bo verjetno malo pred volitvami presenetil še z dojenčkom, SNS pa bo pobrala svoj normalni plen. Manjkajo le krščanski demokrati, ki bi lahko prevzeli eni zgoraj navedenih strank vlogo ključnega igralca.
Ne verjamem, da bo Slovenska nacionalna stranka lahko čez leto dni računala na neverjetno podporo, izraženo v prvem krogu letošnjih predsedniških volitev. Balon se bo izpihnil. Zmago Jelinčič ni, kot ga nekateri novinarji zaznamujejo, antipolitik. Jelinčič je pravi politik, ki zna igrati, voditi in manipulirati predmet. Baletnik na političnem odru, ki nastopa na podlagi Offenbachove muzike, ta pa je bila vedno znana zaradi svoje prilagodljivosti željam poslušalcev. V dunajski družini Strauss so Offenbacha vedno zaznamovali za »hrupača«. Vendar se mora publika zabavati tudi v gledališču, kamor pač ne hodijo le fini in dolgočasni intelektualci, ampak tudi tisti, ki radi sprostijo možgane ob povprečni, populistični predstavi, s katero si zagotovijo malo
Zmago Jelinčič je potreben fenomen katerekoli demokracije. Ekstremisti morajo biti vključeni v politični sistem, ki jih lahko nadzoruje in usmeri. Napetosti mase morajo najti izbruh oziroma politično predstavitev. Samo tako demokracija lahko zagotovi svojo prihodnost. Vsaka demokracija potrebuje svojega klovna.
Zmago Plemeniti me ne skrbi. Še manj sem zaskrbljen, če dobi malo več folklorne podpore na Štajerskem, kjer smo zgodovinsko naklonjeni čudežnjakom, kot je bil včasih tudi dobri človek iz Negove Ivan Kramberger. Bolj me skrbi ugle-danost funkcije predsednika države. Kot pravnik, ki sem se nekaj časa ukvarjal tudi s t. i. »ustavnim inženirstvom«, sem imel že nekajkrat v naši rubriki priliko poudariti, da predlagam ustavno spremembo glede izvolitve najvišje državne institucije. Izvolitev predsednika Republike s strani državljanov znotraj tipičnega parlamentarnega sistema, kot je naš, prinese le izpraznitev vloge predsednika kot simbola enotnosti in ravnotežja. Kdorkoli bo postal naš novi predsednik, čez nekaj dni bo, glede na simptomatično stalno skromno udeležbo volivcev, predstavljal mogoče malo več kot četrtino Slovencev. To je vrh naše kontradiktorne državne duše. Smo popolnoma neenotni v simbolu enotnosti.
Dr. Laris Gaiser
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Tretji koncert iz cikla Glasbeni večeri
Klavirsko-violinski večer
V refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju bomo po nekaj letih ponovno prisluhnili mlademu violinskemu virtuozu Petru Kuharju, ki je leta 1999 na poletnem festivalu na Ptuju blestel kot solist z Moskovskim simfoničnim orkestrom pod taktirko Valerija Polyanskega. Tokrat bo solist zaigral z uveljavljenim pianistom Hinkom Haasom; umetnika sta izbrala virtuozno-roman-tični program, ki bo gotovo navdušil ljubitelje violinske igre ter komorne glasbe.
Med drugim bomo tako slišali znano sonato Cezarja Francka v A-duru, resno in pretresljivo Beethovnovo sonato ter virtuozna bisera Pag-ninija in Sarasateja.
Peter Kuhar se je rodil leta 1974 v mestecu Ludwigshafen v Nemčiji. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Slovenijo, kjer se je Peter šolal. Po prvih glasbenih začetkih v Mariboru je končal Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, leta 1997 je diplomiral na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost, leta 2000 pa uspešno končal še magistrski študij na isti univerzi pod mentorstvom prof. Rainerja Küchla, ki je koncertni mojster Dunajskih filharmonikov, in si pridobil naziv magister arti-um. Kasneje je pri istem profesorju na postmagistrskem študiju poglabljal znanje še dva semestra. Strokovno se je dodatno izpopolnjeval tudi pri prof. Igorju Ozimu.
Hinko Haas sodi po mnenju strokovne kritike med vodilne slovenske pianiste srednje generacije. Svojo glasbeno pot je začel pred štiridesetimi leti na Glasbeni šoli v Celju, študij nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Dubravki Tom-
šič Srebotnjak in v njenem razredu diplomiral ter končal tudi specializacijo, kasneje pa se je izpopolnjeval še pri
Rudolfu Kererju v Weimarju, Claudeu Copensu v Bruslju ter kot štipendist švicarske vlade pri Carlu Engelu v Ber-
Peter Kuhar
nu. Poleg solističnih koncertov je kot klavirski partner in član številnih komornih ansamblov koncertiral z mnogimi znanimi umetniki in ansambli v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Belgiji, Rusiji, na Tajvanu, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori ter nastopal z domačimi in tujimi orkestri in dirigenti. Njegov repertoar obsega solistična, komorna in koncertantna dela vseh stilnih obdobij, zanj pišejo sodobni slovenski skladatelji (doslej beleži že preko 50 krstnih izvedb), intenzivno pa se posveča tudi komorni literaturi.
Virtuozni večer, ki bo v nedeljo, 4. novembra, ob 19. uri, gotovo obeta nepozabno glasbeno doživetje. Koncertni večeri v organizaciji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla se nadaljujejo še ta mesec: v soboto, 24. novembra, se bo predstavila mlada obetavna tolkalska zasedba Murska Percussion Ensemble z zanimivim programom klasičnih avtorjev, izvedenih na razna tolkala. Tudi ta glasbeni večer bo ob 19. uri v refektoriju. Vljudno vabljeni!
V.E.
Pobrežje • Prvi večer ljudskih pesmi
S pesmijo pozdravili jesen
Jesen, ki nas vsako leto znova obari z dobro letino pridelkov in čudovitimi barvami, so na prav poseben način želeli pozdraviti tudi v Folklornem društvu (FD) Pobrežje, še posebej pa v sekciji ljudskih pevcev. Minulo soboto so priredili prvi večer ljudskega petja, v veselo družbo pa povabili tudi ljudske godce in muzikante.
Na prireditvi Pozdrav jeseni so se pobreškim pevkam in pevcu na odru pridružile tudi ljudske pevke KD Sela, ljudski pevci DU Dolena, ljudski pevci s frajtonarjem DU KD Grajena, DU Videm
in DU Turnišče, pevke ljudskih pesmi DU Lenart, ljudski pevci iz več vasi, ljudske pevke Urbančanke, ljudski pevci in godci FD Rožmarin Dolena, Jurovski fantje, zaigrali so tudi harmonikarji Ve-
seli Jožeki KD Videm, pevke »ptujske upokojenke« DPD Svoboda Ptuj pa so se Pobre-žanom pridružile povsem na koncu. Vsi nastopajoči so domov odnesli posebno zahvalo organizatorja, pobreški pevci
Pobreške pevke s pevcem so se izkazale v prvem samostojnem večeru, posvečenem ljudskemu petju.
pa so že obljubili, da bodo z dobro voljo nadaljevali tudi v prihodnje in že jeseni v kraju spet poskrbeli za prijetno druženje, ves čas pa bodo skrbeli za ohranjanje lepe slovenske besede.
V Pobrežju smo med drugim slišali, da je bila skupina ljudskih pevk ustanovljena in je prvič javno zapela leta 1998, ko je ekipa Radia Ptuj v kraju snemala oddajo Raj-žamo iz kraja v kraj. In vse do danes so ostali skupaj. Pevci pa so se ob koncu večera ljudskih pesmi posebej zahvali svoji vodji Tereziji Šimenko za ves njen trud in zavzeto delo, za dolgoletno vzpodbudo in pomoč pa tudi njemu možu Frideriku Šimenku. S krajšimi nagovori so pevce in godce pozdravili tudi videmski župan Friderik Bračič, poslanec Branko Ma-rinič, predsednik KS Pobrež-je Ivan Krajnc in predsednik domačega FD Pobrežje Andrej Forstnerič.
TM
Tednikova knjigarnica
Spodbude ustvarjalnosti
Ko vreme neprijazno tišči in se vse bolj približuje najbolj potrošniški mesec, je čas za tiste knjige, ki brzdajo brezglave decembrske nakupovalne navade. Vsa darilca in darila, ki jih bodo posredovali dobri možje, je mogoče z nekaj truda in spretnosti pripraviti doma, v veselje malih in velikih družinskih članov. Darilca iz domačih delavnic so srčna, osebna in presenetljiva; tako imajo vrednost, ki presega še tako posebno in drago darilo iz trgovine. Takšno obdarovanje zahteva le več mirnega časa, dobro organizacijo in pripravljenost na učenje ročnih spretnosti in likovnega izražanja. Iz domače delavnice lahko pridejo tudi najbolj izvirni decembrski okraski, voščilnice, darilna embalaža, izvirni ovojni papir, namizno in okensko okrasje, skratka ves decembrski lišp. Če so že babice in dedki pozabili na starodavno domače praznično okrasje, potem velja pogledati v knjige z idejami in navodili za domače spretne roke - otroške in odrasle.
Te dni prihajajo med že preverjene knjige ročnih spretnosti novosti s področja »malega oblikovanja«. Pri tehniški založbi Slovenije so izdali priročnik za najmlajše ustvarjalce Preprosti izdelki v petih korakih, ki ponuja oblikovanje s papirjem. Avtorica Anna Llimos (prevod Polona Švigelj) je zares enostavno in nazorno v petih natančno ilustriranih korakih podala izdelavo plešočega zmajčka, lončka, jabolka (črvičkova hišica), lutke, slončka, košare, ptička, zabavne trobente, kartice presenečenja... Čeprav se slišijo imena papirnih izdelkov nekoliko dolgočasno, pa izdelki v pričujoči izdaji delujejo duhovito, zanimivo in sveže ter enostavno za samostojno otroško delo.
Založba Mladinska knjiga te dni ponuja droban priročnik mehkih platnic in večjega formata Ustvarjalna knjiga za božič avtorice Christiane Goodings. Priročnik prinaša izbor najbolj običajnih decembrskih prazničnih ustvarjalnih početij: adventni koledar, čevlji za Božička, jaslice, angelčki, zvezde, zimzelena drevesa, snežne kepice, darilca na jelki, namizna drevesca... Tudi ta knjiga ponuja stopenjsko izdelavo, kije natančno ilustrirana ter je tako primerna za prve otroške ročne spretnosti. Ista založba je to leto izdala tudi 200 zamisli za kratek čas avtorja Paula Scotta (prevedla Darja Kaltnekar), kjer bodo mladi nadebudneži našli tudi nove zamisli za aktivno, zabavno preživljanje prostega časa. Suzana Belak Pungartnik je pri istem založniku letos izdala Ustvarjalne urice s tridesetimi zamislimi od lončka za svinčnike, bralnega znaka in zapestnice do indijanske perjanice in gusarske skrinje...
Med tovrstnimi knjigami, ki jih je najti v mladinskem oddelku ptujske knjižnice v vrhnjem nadstropju med poučnimi knjigami z oznako 73/76 (kiparstvo, numizmatika, risanje, uporabna umetnost) ali pa z oznako 379.8 (oblikovanje prostega časa, rekreacija, oddih) je največ tujih, prevedenih in nekaj originalnih tujih del. In le malo je takih, ki bi jih lahko otroci uporabljali sami, brez pomoči odraslih. Vse večje tovrstnih ustvarjalnih knjig za odrasle ustvarjalce. Med izvirnimi slovenskimi avtorji je najbolj uspešna Tatjana Ban s soavtorji in njena publikacija Otrok ustvarja (prvi in drugi del; izdajatelj Studio Hieroglif iz Domžal, 1999), kjer so izbrani najrazličnejši likovni izdelki za vse letne čase in priložnosti. Ilustratorka Jelka Godec Schmidt je med prvimi ponudila izvirne zamisli v knjigici Škarjice in dolgčas (Mladinska knjiga, 1995), istega leta je Genija Lipar Kadunc izdala zajetno monografijo Učimo se ročnih ustvarjalnosti (založnik Captain), kije bila lep čas med najbolj zaželenimi ustvarjalnimi priročniki v splošnih knjižnicah.
Z navedenimi ustvarjalnimi knjigami bo konec leta bolj miren in srčen, skupno družinsko in prijateljsko ustvarjanje pa naj prinese kvalitetno občutenje zimskih praznikov.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv
Foto: TM
Boks
Dejan Zavec pred doslej največjim izzivom Stran 12
Rokomet
Invazija Ormožanov v Trbovlje
Stran 12
Kegljanje
Postati želimo zares stabilen klub
Stran 13
Namizni tenis
Lokalni derbi Ptujčanom
Stran 13
Strelstvo
Strelci iz Spodnjega Podravja navdušili
Stran 14
Boks
Boštjan Kerin v Indiji do četrtfinala
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Pred Dravo najtežja tekma sezone
Prvenstvo se bo s tekmami 17. kroga nadaljevalo že ta konec tedna, Drava pa se bo odpravila na gostovanje k Livarju. Livar v zadnjih krogih pod vodstvom novega trenerja Kavčiča igra precej bolje, vendar jim je sreča do sredine tekme s Celjani velikokrat obrnila hrbet, tako da so jim točke večkrat spolzele iz rok. Na Areni Petrol pa se je to ni zgodilo (tokrat so oni srečno dosegli zadetek, saj jim je pri tem z avtogolom pomagal Celjan Križnik) in so slavili drugo zmago v letošnjem prvenstvu (prva je bila na Ptuju).
V ekipo Drave se počasi vrača tudi poškodovani Kmetec, ki je že proti Kopru vstopil v igro v zadnjih minutah. Začetne enajsterice trener Buričič pred tekmo z Livarjem ni izdal. »Ne morem vnaprej povedati imena tistih, ki bodo začeli tekmo, saj je do tekme še kar nekaj treningov. Z odnosom na treningih pa lahko kateri pridobi ali pa tudi izgubi mesto v ekipi. Tako je bilo tudi pred tekmo s Koprom. Tekma z Livarjem bo za nas izredno težka, saj je takšne tekme, kjer si zaradi točkovne razlike na prvenstveni lestvici favorit, najtežje dobiti. Enkrat se je letos to že zgodilo, zato upam, da bodo moji nogometaši v nedeljo pokazali takšen pristop, kot so ga proti Kopru. Če bodo to storili, potem bom zadovoljen. Livar zagotovo ni naivna ekipa, imajo nekaj izkušenih posameznikov (golman Savič, Karapetrovič, Agič, Perme, Brezovački ...), njihova forma pa je v očitnem vzponu, kar so dokazali v Celju,« je pred tekmo z Livarjem povedal Milan Buričič.
Goričani so po seriji zmag začeli nizati neodločene izide, saj so v Lendavi dosegli že drugega (Drava, Nafta), njihovi gostitelji pa že tretjega (Drava, Maribor, Gorica). Lendavčani so pravi izvedenci za neodločene rezultate, saj so doselj kar polovico tekem remizirali. Poti iz krize pa še naprej ne najdejo Mariborčani, okrog katerih pa se je burja vendarle nekoliko pomirila; spoznali so, da je to pač realni domet moštva in da sta Zlatko Zahovič in Milko Burovski pri tem še najmanj kriva. Zato pa se s svetlobno hitrostjo od tekmecev oddaljujejo Domžalčani, ki so si z zmago v Ljubljani in ob spodrsljajih najbližjih zasledovalcev, priborili že 10 točk prednosti. Do konca jesensjega dela prvenstva ostajajo še štirje krogi (Drava se bo doma pomerila z Domžalami in Mariborom, v gosteh pa z Livarjem in Primorjem), tako da je jesenski prvak praktično že znan.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 16. krog
Interblock - Domžale 0:2 (0:2); strelca: Brezič 19., Žinko 24.; R. K.:
Hanžič 52./Domžale Nafta - HiT Gorica 1:1 (1:0); strelca: Eterovic 36.; Šuler 53. Primorje - Maribor 0:0
MIK CM Celje - Livar 1:2 (0:1); strelci: Beršnjak 90./11-m; Agič 39./ 11-m, Križnik 73./ag
1. SNL
REZULTATI 16. KROGA: Drava - Koper 1:0 (0:0), Primorje - Maribor 0:0, Nafta - HIT Gorica 1:1 (1:0), Interblock - Domžale 0:2 (0:2), MIK CM Celje - Livar 1:2 (0:1)
1. DOMŽALE	16	12	2	2	37:12	38
2. HIT GORICA	16	8	4	4	23:18	28
3. KOPER	16	7	6	3	30:21	27
4. MIK CM CELJE	16	7	3	6	22:16	24
5. INTERBLOCK	16	6	3	7	22:20	21
6. MARIBOR	16	5	5	6	26:25	20
7. NAFTA	16	4	8	4	22:30	20
8. PRIMORJE	16	5	3	8	22:30	18
9. DRAVA	16	5	3	8	20:33	18
10. LIVAR	16	2	1	13	16:45	7
Pari 17. kroga: sobota, ob 14.00: Maribor - Interblock, Koper - HIT Gorica; sobota, ob 18.00: Domžale - MIK CM Celje; nedelja, ob 14.00: Livar - Drava, Primorje - Nafta.
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 9 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Ermin Rakovič (Interblock), Dalibor Volaš, Amer Jukan (oba Koper), Milan Osterc (Hit Gortica); 5 zadetkov: Enes Demirovic (HIT Gorica), Zlatan Ljubijankič (Domžale).
Strelci za Dravo: 4 zadetki: Kmetec, Zilič; 3 zadetki: Kelenc; 2 zadetka:
Bošnjak; 1 zadetek: Grbec, Ogu John, Kronaveter, Tisnikar, Prejac, Emeršič, Drevenšek.
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 16. krog
Murko »zaklenil« gol Drave!
Drava - Koper 1:0
(0:0)
Strelci: 1:0 Kelenc (52) Drava: Murko, Emeršič, Sahi-ti (od 53. Ogu John), Prejac, Gri-žonič, Drevenšek, Tisnikar (od 56. Zupan), Horvat, Bošnjak, Kelenc, Zilič (od 78. Kmetec). Trener: Milan Buričič
Koper: Hasič, Plut (od 65. Elshani), Volaš, Viler, Handana-gič, Jukan, Rastovac, Mejač (od 68. Rakič), Rajčevič, Galun (od 58. Ibeji), Božič. Trener: Vlado Badžim
Rumeni karton: Emeršič (78), Horvat (85), Zupan (90)
Nogometaši Drave so v sredo z optimizmom pričakali tekmo 16. kroga s Koprom, saj so z dveh zaporednih gostovanj (v Lendavi in Gorici) prinesli točki. Ob tem je pomembno tudi to, da so kljub težavam s poškodbami prikazali napredek v igri. Koprčani so na drugi strani pravi hit prvenstva, saj zaostajajo le za vodilnimi Dom-žalčani.
V mrzlem in vetrovnem vremenu se je Mestnem stadionu v sredo zbralo nekaj več kot 1000 gledalcev, ki so na začetku spremljali dinamično igro obeh ekip. Ptujčani so srečanje pričeli zelo odločno in so si že v 8. minuti priigrali zelo lepo priložnost. Grižonič je po dvojni podali s Tisnikarjem lepo podal v sredino, kjer pa žoge v dobrem položaju ni najbolje zadel Zilič. Že v naslednjem napadu je iz razdalje poskusil zelo razpoloženi Jukan, vendar
Foto: Črtomir Goznik
S fenomenalnimi obrambami si je naziv igralca tekme prislužil vratar Drave Tomaž Murko, ki ga Koprčani (na sliki Dalibor Volaš) niso mogli premagati niti iz najbolj ugodnih priložnosti.
je Murko žogo le zadržal. Koprčani so še nekajkrat poskusili s podobnih položajev, saj so imeli pomoč vetra. Ptujčani so več kombinirali na bočnih položajih; nekaj lepih potez je uspelo Sahitiju, Tisnikarju in Bošnjaku, vendar niso prišli do zaključnega strela. V 23. minuti se je v t. i. 100 % priložnosti znašel Plut, a mu je žoga ušla iz kontrole. Obrambna vrsta Drave (Emeršič, Prejac, Grižonič in Horvat) je imela precej dela s hitrimi Primorci, na drugi strani pa so se njeni napadalci (predvsem Zilič) velikokrat znašli v prepovedanem položa-
ju. Razburljivo je bilo v zadnji minuti prvega polčasa, vendar Sahiti in Zilič po podaji Tisni-karja nista uspela doseči gola.
Oba trenerja sta v drugem polčasu poslala na igrišče iste igralce kot na začetku, pobudo pa so s pomočjo vetra takoj prevzeli domačini. Odlično priložnost je v 50. minuti najprej zamudil Tisnikar (Hasič je njegov strel ubranil), v 52. minuti pa je bilo 1:0. Tisnikar je lepo podal v sredino, Zilič je žogo prepustil Kelencu, ta pa je s strelom po tleh poslal žogo za hrbet vratarja Hasiča. Oba trenerja sta v naslednjih minutah opravila nekaj menjav, ki so več napredka prinesle Kopru. Njegovi igralci so dvakrat poskusili s prostega strela (Volaš), najlepšo akcijo na tekmi pa je v 62. minuti izpeljal najboljši igralec Kopra Amer Jukan, ki je preigral vrsto igralcev Drave in podal do Pluta, kateremu pa je strel Murko ubranil. Igra se je v naslednjih minutah zelo razži-vela, tako da so gledalci večkrat z aplavzi nagradili dobre poteze igralcev na igrišču (največkrat jih je bil deležen domači
vratar Murko). Slednji je v 79. minuti s fenomenalno parado ubranil strel Elshanija iz bližine. V zadnjih desetih minutah je priložnost v napadu dobil tudi Kmetec, ki je bil nekaj časa poškodovan. Ta je v 86. minuti odbito žogo po strelu Bošnjaka poslal tik mimo gola Koprčanov. Ti so do zadnji trenutkov poskušali izenačiti, vendar jim to ob strnjeni in zanesljivi domači obrambni vrsti ni uspelo, čeprav so se nekajkrat znašli v odličnih priložnostih.
Nogometaši Drave so tako precej srečno, vendar z veliko borbenostjo, prišli do novih treh točk pred svojim občinstvom, ki jim je pri tem veliko pomagalo, predvsem v zadnjih minutah tekme, ko so jim pojenjale moči. Gostje so se izkazali s tehnično dovršeno igro, z veliko tekanja, vendar na srečo Ptujčanov niso uspeli realizirati nobene priložnosti. Veliko o tem pove podatek, da je bil že na drugi zaporedni tekmi najboljši mož Drave vratar Tomaž Murko, ki si je zares zaslužil naziv igralca tekme.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Pri Kopru se je s svojimi preigravanji in podajami zelo odlikoval Amer Jukan (na sliki, ob njem Marko Drevenšek).
Vlado Badžim, trener Kopra: »Čestitam domači ekipi za zmago, svoje so pošteno odigrali. Moji igralci se niso držali navodil pred tekmo, ob tem pa imamo že dalj časa velike težave z realizacijo, zaradi česar smo danes izgubili.«
Milan Ouričič, trener Drave: »Po mojem mnenju smo danes igrali z najboljšim nasprotnikom doslej v tem prvenstvu. Na naši strani je bil tudi bog, vendar so si moji igralci s svojim pristopom to znali zaslužiti, za kar jim čestitam. Rad bi se zahvalil tudi gledalcem, ki so z navijanjem v zadnjem delu tekme bistveno pripomogli k naši zmagi, saj so igralci z njihovo pomočjo iz sebe iztisnili zadnje atome moči. V svoji igri moramo še veliko napredovati, vendar fantje na treningih dobro delajo, le-to pa je trenutno edino, kar od njih zahtevam.«
Boks • 8. ali 22. decembra v Parizu
Dejan Zavec pred doslej največjim izzivom v karieri
Boks zaseda med borilnimi veščinami posebno mesto, saj je ta šport doslej v zgodovini dal že veliko športnih herojev, ki se jih spominja staro in mlado še danes (Cassius Clay - Muhammad Ali, Joe Frazier, George Foreman, Rocky Marciano, Floyd Patterson, Max Schmeling, Mike Tyson, Oscar de la Hoya ...)• Dvoboji najvišjega ranga vedno pritegnejo pozornost množice, kar s sabo, predvsem v Ameriki, prinaša tudi ogromne zaslužke.
Prav ti pa velikokrat organizatorje vodijo do tega, da pripravijo dvoboje med šampioni različnih verzij (v boksarskem svetu so najbolj znane WBA, WBO, IBF in WBC). Eden najbolj znanih takšnih letošnjih je bil prav v velterski kategoriji (v njej nastopa tudi Dejan Za-vec), kjer sta se pomerila ne-poraženi Floyd Mayweather (38 zmag) in medijsko najbolj izpostavljen boksar Oscar de la Hoya, znan tudi kot Zlati deček (Golden Boy). Prav ta dvoboj je slednjega, kljub temu da je izgubil, postavil kar na 2. mesto Forbesove lestvice športnih za-služkarjev v letošnjem letu!
Ključ do dvoboja za naslov prvaka
Nekaj podobnega, a v precej manjši obliki, se napoveduje tudi ob koncu letošnjega leta, ko se bosta v sloviti newyorški
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec si je s svojimi dosedanjimi predstavami med profesionalnimi boksarji prislužil priložnost za naskok na naslov svetovnega prvaka po verziji WBA.
Forbesova lestvica največjih športnih za-služkarjev v letu 2007 (v milijonih dolarjev):
1.	Tiger Woods, golf - 100
2.	Oscar de la Hoya, boks - 43
3.	Phil Mickelson, golf - 42,2
4.	Kimi Raikkonen, formula - 40
5.	Michael Schumacher,formula - 36
6.	David Beckham, nogomet - 33
7.	Kobe Bryant, košarka - 32,9
8.	Shaquille O'Neal, košarka - 31,9
9.	Michael Jordan, košarka - 31 9. Ronaldinho, nogomet - 31
16. Floyd Mayweather, boks - 26,5
dvorani Madison Square Garden v velterski kategoriji pomerila Miguel Cotto (30 zmag) in Shane Mosley (44 zmag, 4 porazi). Prvi je prvak verzije WBA in bi moral v tem času braniti naslov proti 1. izzivalcu, Francozu Fredericu Kloseju. Ker tega ni storil in se je odločil za precej donosnejši dvoboj z Mosleyem (v Evropi so zaslužki bistveno, bistveno nižji!), bo po pravilih organizacije WBA izgubil naslov prvaka. To izpraznjeno mesto bo tako zasedel Klose, ki si je za prvi obrambo tega naslova izbral našega Dejana Zavca (moral je biti uvrščen med deseterico izzivalcev, Dejan je šesti)! Na ta dvoboj pa ne bo potrebno dolgo čakati, saj sta oba možna datuma, 8. ali 22. december, že zelo blizu. Najverjetnejše mesto dvoboja je Pariz. To so zaenkrat še vse neuradne informacije, saj pogodba še ni podpisana, vendar so praktično vse podrobnosti že dogovorjene.
Našemu šampionu se je tako nenadejano hitro ponudila velika priložnost, na katero je potihoma upal že dalj časa.
»Prvi namigi na to možnost so prišli iz ust menedžerja Ulfa Steinfortha že pred mojim zadnjim dvobojem s Starikovim, javno pa jih je izrekel takoj po dvoboju na novinarski konferenci. Zame bi ta dvoboj pomenil uresničitev sanj, kar pa ne pomeni, da bi bil zadovoljen že s samim nastopom: želim si zmagati,« nam je na treningu v fitnes studiu Fit 2000 povedal Dejan Zavec, kjer pod vodstvom Tomija Jagarinca že pridno trenira. Slednji je o tem povedal: »Priprave se bodo tokrat nekoliko razlikovale od prejšnjih, kjer sva začela vaditi po precej dolgem premoru. Sedaj tega ni bilo, saj sva že nekaj dni po dvoboju s Starikovim začela nov ciklus.« Po osnovnih pripravah, ki jih bo Dejan v celoti opravil v Sloveniji, bo odšel v Nemčijo, vendar tokrat ne v Magdeburg, ampak v Berlin. »Tam bo tudi moj trener Thorsten Schmitz, ob njem pa še nekaj klubskih kolegov, ki se bodo prav tako pripravljali za pomembne dvoboje. V klubu SES vlada prava mala panika, saj takšni dvoboji s seboj vedno
prinašajo ogromno nepredvidljivih organizacijskih težav, ki jih je potrebno sproti reševati,« je o tem povedal Dejan.
In kdo je Frederic Klose?
Gre za 37-letnega boksarja (rojen 15. 4. 1970), ki je svojo profesionalno kariero začel že leta 1993. Doslej je nastopil v 46 dvobojih, od tega je dosegel 41 zmag (8 s K. O.) in bil 5-krat poražen. Dvoboja nikoli ni izgubil predčasno, ampak vedno po odločitvah sodnikov. Njegov zadnji poraz sega dve leti in pol nazaj, ko je v Nemčiji izgubil z domačinom Oktayem Urkalom. Klose je nekaj centimetrov višji od Zavca in ni »raz-bijaški« tip boksarja, ampak si s svojimi dolgimi rokami prednost nabira z udarci z razdalje.
Ni dvoma, da bo Dejan fizično, tehnično in taktično pripravljen pričakal dvoboj za naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBA. Takšna priložnost se ti pač ne ponudi vsak dan.
Jože Mohorič
Nogomet
Žalostne zgodbe s slovenskih nogometnih igrišč - v ospredju spet sodniki
Nogomet je v zadnje času spet vzbudil veliko pozornost, vendar tokrat ne zaradi odličnih predstav nogometašev, ampak zaradi drugih stvari, ki z samim nogometom nimajo prav veliko skupnega; spet so »blesteli sodniki. Še posebej dramatičen je bil »tretji« polčas v Murski Soboti, kjer so vročekrvni privrženci domače Mure 05 sodnika z igrišča pospremili kar z udarci.
Javnost je glede zadnjih dogodkov razdvojena. Medtem ko vodstva zvez, ki skrbijo da tekmovanja v naših ligah, zagovarjajo tezo, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi in da je treba z zelo restriktivnimi ukrepi kaznovat odgovorne za povzročitev teh dejanj, ljubitelji nogometa širom (vsaj večina) Slovenije na vso stvar gledajo nekoliko drugače. Ne odobravajo sicer nasilja, toda mnenja so, da se
je kaj takega preprosto moralo zgoditi. Izživljanje mož v črnem na naših zelenicah je pač postala neka moda, oz. praksa, pravzaprav nekaj vsakdanjega in dokler ima to izživljanje veliko podporo vodilnih nogometnih struktur pri nas, se bodo take stvari dogajale tudi v bodoče. Klubi jo bodo odnesli z enormnimi kaznimi, delivci pravice, pa bodo za svoje neznanje in norčevanje iz nogometnih kolektivov še naprej prejemali lepo plačilo. Dolgo časa sem trdil, da imamo takšne sodnike, kot je nivo nogometne igre pri nas. Dolgo sem zagovarjal to tezo. Predolgo. Sedaj pa me nihče več ne prepriča, da je naš žogobrc tako slab, kot so nekateri (ne vsi!) naši sodniki. Preprosto ne mine prvenstveni krog, ko ne bi bili na udaru tisti, ki bi naj skrbeli za red na nogometnih zelenicah. Naključje? In potem vedno zno-
va nastopi tisti znani pregovor o psih, ki lajajo in karavani ki gre dalje. Ali so naši sodniki res nedotakljivi? Zakaj nikoli in nikomur ne odgovarjajo za svoja dejanja? Še najbolj bi morali tistim, ki so jim storili toliko slabega; ali je to Dravi, Muri, Zagorju, Gerečji vasi ali Podlehniku, je popolnoma vseeno.
Podobne scene smo pri nas videli že neštetokrat, spomnimo se samo Maribora, pa stare Olimpije, tudi stare Mure, nenazadnje se je v prejšnjem krogu nekaj podobnega zgodilo tudi v Kopru, kjer je bil izključen Simon Sešlar, igralec Celja, ki bi naj želel fizično obračunati s sodnikom. Epilog; Sešlar je v suspenzu, dokler mu ne izrečejo kazni, ki pa ste lahko prepričani, zagotovo ne bo majhna. Tudi Mura 05 jo je odnesla z zelo visoko (upravičeno) kaznijo. Kaj
pa sodniki? Kaj pa Babnik, ki ima za seboj že kar nekaj nogometnih afer, med drugim je vodil zloglasno tekmo med Mariborom in Dravo (kdo je na »pravi« strani v naši deželi)? Nič, celo nagrajen je z vodenjem prvoligaške tekme med Primorjem in Nafto že ta konec tedna.
Kot vzoren primer lahko omenimo sicer bližnjo, a nikakor ne primerljivo nogometno Italijo, kjer je pred kratkim sodnik priznal (to so pokazali tudi tv posnetki), da je storil dve kardinalni napaki na srečanju med Napolijem in Juventusom, kjer so ravno po njegovi zaslugi in dveh enajstmetrovkah, ki jih ni bilo, slavili domačini. Sodnika so takoj suspendirali, čaka ga še zaslišanje in tudi kazen. Kaj takega se pri nas enostavno ne more zgoditi. Res je da se ne moremo primerjati z Italijo, toda smernice v tem primeru v Italiji so nedvomno edine pravilne in zgled, kako bi morala stvar funkcionirati v razviti Evropi. Pri nas pa bomo že zelo v kratkem na žalost spet poročali o stvareh, ki na nogometna igrišča nikakor ne sodijo. Ali kdo verjame v nasprotno?
Tadej Podvršek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Komu derbi v Železnikih?
Sedmi krog 1. A-slovenske ženske rokometne lige bo zelo zanimiv, saj bodo poleg dvoboja v Celju, kjer so v sredo drugo uvrščene rokometašice Celjskih mesnin gostile Krim Mercator (rezultat je bil 25:30 v korist Krima), zanimivo tudi v Železnikih, kjer se bosta pomerili ekipo domače Škofje Loke in Mercator Tenzor Ptuj. Obe ekipi sta do sedaj zbrali devet točk, po čemer bi lahko sodili, da so v rahli prednosti domačinke, vendar so v bistvu favoritinje igralke iz Ptuja, ki imajo kvalitetnejšo igralsko zasedbo. To so letos proti Škof-jeločankam že dokazale v pokalnem tekmovanju. »Zadnjo
prvenstveno tekmo proti ekipi iz Brežic smo igrale zelo dobro v napadu, saj smo dosegle 51 zadetkov. V obrambi imamo še veliko rezerve. V soboto pričakujemo težko tekmo, vendar mislim, da ni strahu in da bomo me tista ekipa, ki bo osvojila dve točki,« je pred gostovanjem pri neugodni Škofji Loki dejala bivša reprezentant-ka Ana Mihaela Ciora, ki v zadnjih srečanjih igra zelo dobro, predvsem pa je vedno strelsko dobro razpoložena. Podobnega mnenja so tudi druge igralka ŽRK MT Ptuj, ki so prepričane v novi uspeh v prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
Invazija Ormožanov
v Trbovlje
Dobri rezultati ormoških rokometašev v tej sezoni so poskrbeli za točke, tretje mesto na lestvici in tudi za vrnitev navijačev na Hardek. In ne samo na Hardek, saj si bo tekmo 7. kroga 1. A-lige med Rudarjem ter Jeruzalemom v Trbovljah v soboto ob 19. uri, ogledalo tudi okrog 70 ormoških navijačev! Za njih so v klubu pripravili avtobusni prevoz, ki bo iz Ormoža krenil ob 15.15. Zanimivost: avtobus z »jeruzalemčki«, tudi z Bojanom Čudičem, ki se vrača v ekipo po poškodbi kolena, bo na pot krenil petnajst minut kasneje.
Trener Saša Prapotnik ima na razpolago vse moči in optimistično zre k tekmi s »knapi«: »Kljub praznikom smo trenirali vsak dan, saj nas čaka sila pomembno srečanje proti čvrsti ekipi Rudarja. Po ogledu video materiala smo videli, da Trbo-veljčani gojijo kar tri formacije obrambne igre: 3-2-1, 5-1 in 6-0. Na vse možnosti smo se pripravili in upam v dober rezultat. Zmagovalca bo odločila igra v obrambi in če bomo na takem nivoju kot doslej v prvenstvu, se nam ni treba bati. Pričakujemo zelo izenačeno tekmo, kakršen je tudi kader obeh ekip,« je povedal ormoški strateg. Do-
bri rezultati Jeruzalema so plod odlične igre v obrambi, ki je trenutno po prejetih zadetkih celo druga v prvenstvu. Le en gol manj so prejeli rokometaši Trima, kateri dres je še minulo sezono nosil Robert Bezjak, ki je po šestih odigranih tekmah v dresu vinarjev četrti strelec lige. Iz dobre obrambe izhajajo protinapadi ter lahki zadetki in če bo teh dovolj, bodo točke iz Trbovelj zagotovo romale v Ormož: »Vzdušje v ekipi je pravo. Na treningih se dela marljivo in ob pomoči uprave kluba imamo letos vse pogoje za dober rezultat, ki pa ostaja uvrstitev na šesto mesto po rednem delu. V imenu soigralcev lahko obljubim, da bomo tudi v Polaju dali vse od sebe in se borili do zadnjega atoma moči. Upam, da bomo ob taki igri tudi nagrajeni s točkami,« je povedal veteran v ekipi Jeruzalema Alan Potočnjak.
Uroš Krstič
Že v sredo pa ormoške ro-kometaše in njihove navijače čaka nov spektakel, saj na Hardek ob 19. uri prihaja Gorenje. Zanimanje za tekmo je ogromno in najbrž bo potrebno poiskati vstopnico že pred samo tekmo.
Foto: Črtomir Goznik
V soboto bo v ekipi Jeruzalem Ormoža ponovno Bojan Čudič
Nogomet • 2. SNL
Prijetne »skrbi« trenerja Zavrča Emeršiča
Predzadnji krog jesenskega dela prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi ponuja kar nekaj zanimivih dvobojev. Vsekakor bo derbi tega kroga odigran v Izoli (tam po novem domuje koprska Bonifika), kjer bodo domačini gostili Kidri-čane. Oba kluba imata enako število točk in sta še v borbi za prestižni naslov jesenskega prvaka (poleg Bele krajine in Triglava). Kidričani so v nedeljo minimalno premagali Zagorje, šepala je predvsem realizacija v napadu. V Izoli se ponuja priložnost, da naredijo korak naprej, če upoštevamo dejstvo, da jim igra Bonifika ustreza. V ekipo se vrača igralec sredine Rok Marinič, ki igra v zelo dobri formi in je pomemben člen ekip Aluminja. »V Izolo potujemo na derbi, kjer bi naj favorit bila Bonifika. Mi bomo zaigrali po svojih najboljših
močeh in se nadejamo uspehu. Tako bi v zadnjem krogu lahko mirno pričakali zadnje uvrščeno Krko, kjer so v igri nove tri točke. Vse skupaj bi to lahko pomenilo uvrstitev pod sam vrh,« je pred gostovanjem v Izoli dejal trener Aluminija Bojan Špehonja.
Zavrč ima nekoliko drugačne skrbi. Imajo le tri točke pred predzadnjim Zagorjem in za mir v hiši pred koncem jesenskega dela tekmovanja bi še kako prav prišla zmaga proti Krškemu. Vsekakor se tega kroga najbolj veseli trener Zavrča Miran Emeršič, saj se v ekipo po odsluženi kazni rumenih kartonov in izključitve vračajo Sebastijan Golob, Matej Murat in Simon Gabrovec. Vsekakor se nam na zadnjem srečanju v jeseni 2007 v Zavrču obeta zanimiva nogometna tekma.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 3. SNTL (m)
Lokalni derbi Ptujčanom
Rezultati 5. kroga: Ptuj II. - Cir-kovce 5:3, LM KO Lendava II. - Branik 2:5, Melamin II. - Merkur 3:2, Ka-juh Slovan - Škofja Loka 3:5, Kema Puconci III. - Branik 5:3, Melamin II. - Škofja Loka 5:2, Kajuh Slovan - Merkur 1:5.
1.	MERKUR
2.	KEMA PUCONCI III
3.	ŠKOFJA LOKA
4.	MELAMIN II.
5.	CIRKOVCE
6.	KAJUH SLOVAN
7.	PTUJ II.
8.	BRANIK
9.	LM-KO LENDAVA II
6	6	0	12
5	4	18
6	3	3	6 5	2	3	4
4	2	2	4
5	2	3	4 4	2	2	4
4	1	3	2
5	0	5	0
Ptuj II. - Cirkovce 5:3
V lokalnem derbiju ekip v 3. moški slovenski namiznoteniški ligi so mladi igralci Ptuja premagali nekoliko starejšo ekipo iz Cirkovc. Maloštevilni ljubitelji namiznega tenisa so vsekakor prišli na svoj račun in videli zanimivi dvoboj, saj so se prvi trije dvoboji končali šele po petih nizih.
Ber - Drčič 3:2, Božičko - Džankič 3:2, Janžekovič - Zera 3:2, Božičko - Drčič 1:3, Ber - Zera 1:3, Janžekovič - Džankič 3:0, Božičko - Zera 0:3, Janžekovič - Džankič 3:0.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Ptuj II. (na sliki) je v tem krogu premagala Cirkovčane.
Kegljanje • 2. SKL - vzh. (m)
Šesti krog tekmovanja je bil za kegljače ptujske Drave delno uspešen, saj so na kegljišču v Deta Centru osvojili točko proti neugodni ekipi Litije. Tokrat so Ptujčani dosegli samo dve posamični zmagi (Sušanj in Zorman), gostje pa štiri, vendar pa so bili domačini boljši v skupnem seštevku podrtih kegljev.
Tekmovanje v 2. SKL - vzhod je letos zelo izenačeno in s tem zanimivo za gledalce, saj je razlika med vodilnim Konstruktorjem in petouvrščenim Im-polom le točka. Kegljači Drave so trenutno na drugem mestu, z istim številom točk kot vodilno moštvo.
Rezultati 6. kroga: Drava - Litija 4:4, Konjice - Konstruktor 1:7, Šoštanj- Pivovarna Laško 5:3, Impol - Rudar II. 6:2, Miklavž - Lent 7:1
1.	KONSTRUKTOR	6	4 119
2.	DRAVA	6	4 119
3.	ŠOŠTANJ	6	4 119
4.	LITIJA	6	3 2 1 8
5.	IMPOL	6	4 0 2 8
6.	MIKLAVŽ	6	2 2 2 6
7.	LENT	6	2 0 4 4
8.	KONJICE II.	6	114 3
9.	PIVOVARNA LAŠKO 6	10 5 2
10.	RUIDAR II. -2	6	1 0 6 0
Drava - Litija 4:4 (3153 - 3058)
Drava: M. Podgoršek 507, Sušanj 537, J. Podgoršek 511, Čuš 500, Zor-man 568 in Čeh 530.
Impol - Rudar II 6:2 (3158 - 3005)
Impol: Novak 514, Kusič 510, I. Kunčič 549, Mijovič 551, Dobnikar 527 in S. Kunčič 507.
DK
Judo • 55 let JZS
Dve bronasti in dve srebrni plaketi
na Ptuj
V nedeljo, 28. 10. 2007, je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekala slovesnost ob 55-letnici delovanja JAJKZS. Praznovanju so prisostvovali zraven tekmovalcev, trenerjev in funkcionarjev JZS tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Evropske judo zveze in nekaterih ministrstev, s katerimi JZS že dolga leta uspešno sodeluje.
Ob tokratnem jubileju je bilo še posebej slavnostno, saj judo zraven pomembnega jubileja beleži odlične rezultate v vrhunskem športu in športu mladih. Po rezultatih lahko
ugotavljamo, da ta hip sodi med 5 najuspešnejših olimpijskih športov v Sloveniji.
Ob 55-letnici organizirane vadbe juda je JZS nagradila tiste člane, ki so v zadnjih petih letih izpolnili kriterij za podelitev bronastih, srebrnih in zlatih plaket. Priznanja so podeljujejo za predano in uspešno delo na področju trenerskega dela, organizacijskega dela in določenega tekmovalnega staža. Iz ptujskega judo kluba Drava sta bronasto plaketo prejela Bruno Krajnc in Tanja Žuran Putora, srebrno plaketo pa Robert Polajžer in Silva Čuš.
Sebi Kolednik
Odbojka • 1. DOL (ž)
Vsaj točka je bila v Ljubljani na dosegu roke
Epic Sloving Vital -Ptuj 3:1
(21, 23, -21, 11)
Odbojkarice Ptuja so v torek v Ljubljani odigrale tekmo šestega kroga z ekipo Epic Slo-ving Vital. V prvih dveh nizih so bile domačim odbojkaricam vsaj enakovredne, vendar so obakrat v končnici nizov malenkost popustile, kar je bilo za domačinke dovolj, da so si priigrale vodstvo 2:0. V tretjem nizu se je slika obrnila in Ptujčanke so znižale rezultat. Z osvojitvijo četrtega niza bi
Fotozapis
si lahko gostje priigrale točko, vendar so si Vitalovke hitro priigrale visoko prednost in jo brez težav zadržale do konca.
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 6. KROGA: Epic Sloving Vital - ŽOK Ptuj 3:1, Benedikt - Pre-valje 3:0, MZG Grosuplje - LIP Bled, Nova KBM Branik - Luka Koper 3:0
1.	BENEDIKT	6	5 1	15
2.	LUKA KOPER	6	5 1	13
3.	EPIS SLOVING VITAL	6	4 2	12
4.	NOVA KBM BRANIK	5	4 1	11
5.	LIP BLED	6	3 3	9
6.	ŽOK PTUJ	6	15	4
7.	MZG GROSUPLJE	6	0 6	3
8.	PREVALJE	5	14	2
5. Mini maraton aerobike
V soboto, 27. oktobra, je v organizaciji Centra aerobike v športni dvorani Gimnazije Ptuj potekal 5. mini maraton
aerobike. Izkušeni vaditelji so obiskovalcem predstavili TNZ step, latino salso, body step, gymstick in pilates.
Dobitniki priznanj (od leve): Bogdan Gabrovec, predsednik JZS in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Silva Čuš, Robert Polajžer, Bruno Krajnc, Tanja Žuran Putora in Vlado Čuš, selektor slovenske kadetske reprezentance ter strokovni vodja JK Drava.
Kegljanje • Kegljaški klub Drava Ptuj
Želimo postati zares stabilen klub!
Kegljanje je na Ptuju prisotno že približno petdeset let, čeprav je Kegljaški klub Drava Ptuj bil uradno registriran šele leta 1979, ko so začeli tudi tekmovati v tekmovanjih OKZ Maribora.
Trenutno ima klub moško in žensko ekipo, ki obe tekmujeta v 2. slovenski kegljaški ligi - vzhod. Moška ekipa se je leta 2001 uvrstila v 3. slovensko keg-ljaško ligo, v letu 2005-2006 pa so napredovali v 2. ligo. Letos so trenutno na vrhu prvenstvene razpredelnice. Predsednik kluba Boris Premzl in podpredsednik kluba Janko Ivančič ostajata realna pri ambicijah za to sezono in sta o tem povedala: »Klub je podpisal enoletno pogodbo s podjetjem Saubermacher, kar nam na nek način omogoča normalne pogoje za
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Člani KK Drava Ptuj v letošnji sezoni:
Janez Podgoršek, Matej Zor-man, Zdravko Šušanj, Darko Dremelj, Janez Čuš, Milan Čeh, Milan Podgoršek, Pavle Ilič, Dani Kozoderc in Drago Arnuš.
Članice KK Drava Ptuj:
Nada Fridl, Marina Kramber-ger, Selena Bombek, Ivanka Plajnšek, Melita Krušič, Natalija Drevenšek, Nevenka Kolar in Marija Kozoderc.
Kegljači Drave so trenutno tik pod vrhom lestvice 2. SKL - vzhod
delo in stabilizacijo kluba. Ob glavnem sponzorju imamo še nekaj manjših, a omeniti moramo seveda gospoda Klinca, saj naša tekmovanja in večino treningov poteka na njegovem dobro urejenem kegljišču v Deta Centru. Trenutno smo res pri vrhu v moški drugi ligi, a izenačenost ekip je zelo velika, tako da je naš cilj oziroma so naše ambicije ostati na vrhu.« Moška ekipa trenira dvakrat
na teden pod vodstvom Janeza Podgorška in Mateja Zormana, ki je tudi najboljši kegljač ptujske ekipe in hkrati slovenski mladinski državni reprezen-tant. +
Ženska ekipa Kegljaškega kluba Drava Ptuj večino treningov opravi na starem kegljišču na Mestnem stadionu na Ptuju. Letošnji cilj Ptujčank je uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice.
Kegljanje ima na Ptuju dolgo tradicijo, kljub temu pa v klubu nekoliko pogrešajo mlade, ki se dandanes bolj kot s kegljanjem ukvarjajo z bowlingom. Z dobrim kegljanjem in urejenimi razmerami v Kegljaškem klubu Drava Ptuj bomo morda v prihodnosti lahko spremljali na Ptuju celo tekmovanja v najvišjem rangu državnega tekmovanja.
David Breznik
Strelstvo m 1. krog državne mladinske lige v Juršincih
Športni napovednik
Strelci iz Spodnjega Podravja navdušili!
S prvim krogom državne mladinske lige in pokala prijateljstva za pionirje se je v Juršincih sezona začela tudi za večino mlajših strelcev. V letošnji sezoni imamo iz klubov Spodnjega Podravja (Ptuj, Kidričevo, Juršinci, TS Ormož in Kovinar Ormož) ponovno kar veliko število strelcev, ki bodo na posamičnih turnirjih in na koncu v skupnem seštevku posegali po najvišjih uvrstitvah, nekaj teh strelcev pa je že takoj na začetku ligaškega tekmovanja pokazalo, da so odlično pripravljeni in imajo velike re-zultatske ambicije.
Pionirji so nastopili v najmočnejši konkurenci, saj jih je tekmovalo kar 65. Med najboljših 15 posameznikov, ki dobijo točke tudi v skupnem seštevku, so se uvrstili kar 3 naši strelci! Najboljši med njimi je bil na 8. mestu Grega Polajnko, SD Kovinar Ormož, s 174 krogi, svoje prve točke v skupnem seštevku pa sta si na 13. in 15. mestu priborila tudi kidričev-ski strelec Aleš Pernat, ki je dosegel 172 krogov in s krogom zaostanka še Ptujčan Sašo Stojak. Tudi ostali naši strelci pa so dosegli zelo dobre rezultate: Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, je s 167 krogi zasedel 29. mesto, s krogom zaostanka mu na 30. in 32. mestu sledita še Ptujčan Valentin Tratnik in Tilen Vnučec, SD Kovinar
Foto: Simeon Gonc
Kidričevski strelec Uroš Mohorko prejema bronasto medaljo iz rok selektorja slovenske strelske reprezentance Renata Štermana.
Ormož. Svoje prve tekme v ligaškem sistemu pa se je udeležil še Ptujčan Jan Tovornik, ki je s 150 krogi osvojil 54. mesto, njegov klubski kolega Kristijan Jurič pa je s 139 krogi zasedel 61. mesto, kidričevski strelec Niko Visočnik je s 146 krogi osvojil 59. mesto.
Med pionirkami je s 178 krogi odlično 4. mesto zasedla strelka Kovinarja iz Ormoža Melanie Habjanič, njeni
Nogomet m 2. SML, SKL, U-14
LIGA - U-14
Rezultati 12. kroga: Aluminij
-	Ljutomer 3:1, Rudar Velenje -MIK CM Celje 1:3, Simer šampion - AHA EMMI Bistrica 2:1, Dravograd - Davidov Hram Radgona 2:0, Tehnostroj Veržej - Le coq sportif 3:2, Nafta
-	Maribor 1:4, NŠ Poli Drava - Mura 05 0:0.
1.	MURA 05 12 10 2 0 42:1 32
2.	MARIBOR 12 10 0 2 42:11 30
3.	DRAVOGRAD 12 9 1 2 39:9 28
4.	SIMER ŠAMP. 12 7 2 3 18:12 23
5.	ALUMINIJ 12 6 2 4 19:13 20
6.	POLI DRAVA 11 4 4 3 25:20 16
7.	NAFTA 12 5 1 6 16:25 16
8.	RUDAR (V) 12 5 1 6 15:29 16
9.	MIK CM CELJE 11 5 0 6 16:21 15
10.	TEH. VERŽEJ 12 4 3 5 13:21 15
11.	L. Q. SPORTIF 12 3 2 7 24:32 11
12.	A. E. BISTRICA 12 3 0 9 11:32 9
13.	LJUTOMER 12 1 2 9 6:32 5
14.	RADGONA 12 0 2 10 7:35 2 Aluminij - Ljutomer 3:1 (1:1) Strelci: 0:1 Sakelšek (29), 1:1
Horvat (31), 2:1 Horvat (38) in 3:1 Jevšovar.
Aluminij: Frlež, Cesar (Dvoršak-Špehar), Jevšovar (Rajh), Sagadin, Babšek, Jus (Šešo), Pulko, Gajser, Sitar (Ivančič), Horvat in Žurej (Goljat). Trener: Tomislav Grbavac. NŠ Poli Drava - Mura 05 0:0 NŠ Poli Drava: Pongrac, Bezjak, Petrovič, Kajzer, Trep, Zemljarič (Ki-rič), Perger (Slanič), Oroz (Kozel), Pukšič, Pivko in Golob (Roškar). Trener: Miran Ljubec.
2. SKL - vzhod
Rezultati 12. kroga: NŠ Poli Drava - Pohorje 2:1, Malečnik - Krško 3:0, Šmartno 1928 - Nafta 0:1, Dravinja - GIC Gradnje Rogaška 9:2, Bistrica - Ljutomer 2:1, Zreče - Železničar 2:1.
1.	FERK JARENINA 11 10 1 0 35:8 31
2.	NŠ POLI DRAVA 12 9 1 2 50:8 28
3.	SIMER ŠAMP. 11 9 0 2 56:4 27
4.	POHORJE 12 9 0 3 46:14 27
5.	LJUTOMER 12 9 0 3 27:14 27
6.	BISTRICA 12 7 1 4 25:30 22
7. ŽELEZNIČAR	12	S	1	B	19:23	1B
8. MALEČNIK	12	4	0	8	10:34	12
9. G. G. ROGAŠKA 12		3	2	7	1B:43	11
10. NAFTA	12	3	1	8	10:2B	10
11. ZREČE	12	3	1	8	12:31	10
12. KRŠKO	12	1	4	7	14:30	7
13. DRAVINJA	12	2	1	9	19:4B	7
14. ŠMARTNO	12	2	1	9	10:38	7
2. SML - vzhod
Rezultati 12. kroga: NŠ Poli Drava - Pohorje 5:1, Malečnik - Krško 3:0, Šmartno 1928 - Nafta 4:2, Dravinja - GIC Gradnje Rogaška 2:0,
Bistrica - Ljutomer 1:4, Zreče -						Že-
lezničar 2:B.						
1. NŠ POLI DRAVA 12		9	2	1	S9:14	29
2. KRŠKO	12	8	1	3	3B:12	2S
3. NAFTA	12	8	0	4	S1:18	24
4. FERK JARENINA 11		7	2	2	2B:10	23
5. SIMER ŠAMP.	11	B	4	1	33:14	22
6. ŽELEZNIČAR	12	B	2	4	3S:18	20
7. LJUTOMER	12	B	1	S	24:18	19
8. DRAVINJA	12	S	1	B	12:19	1B
9. POHORJE	12	3	3	B	14:19	12
10. ZREČE	12	3	3	B	1B:44	12
11. G. ROGAŠKA	12	3	2	7	1S:37	11
12. MALEČNIK	12	3	1	8	18:S1	10
13. BISTRICA	12	2	2	8	11:47	8
14. ŠMARTNO	12	2	0	10	8:37	B
			Danilo Klajnšek			
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci NŠ Poli Drava Ptuj (modri dres) so vodilno moštvo 2. SML.
klubski kolegici Melisa Kosi in Petra Vernik pa sta s 161 krogi osvojili 17. in 18. mesto. Po dolgih sušnih letih je med pionirkami nastopila tudi kakšna ptujska strelka, Sara Rojko je na svojem prvem tekmovanju s 147 krogi zasedla 22. mesto. Med pionirji je s 513 krogi zmago slavila ekipa iz Leskov-ca, strelci Kovinarja iz Ormoža so s 507 krogi zasedli odlično
2.	mesto, Ptujčani pa so dosegli svoj ekipni rekord in s 487 krogi zasedli 10. mesto. Med pionirkami so ormoške strelke dosegle 500 krogov in osvojile
3.	mesto.
Med kadeti s standard puško je odlično uvrstitev in svoje prve stopničke na 3. mestu s 382 krogi dosegel kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki se mu je z minimalnim zaostankom 2 krogov za zmagovalcem Gašperjem Oblakom iz Gorenje vasi nasmihala celo zmaga. Glede na izredno izenačenost med prvimi štirimi strelci, bo do konca sezone potekal še ogorčen boj za najvišja mesta. Tadej Ivanuša in Gregor Ivančič, oba iz TS Ormož sta s 356 in 337 krogi zasedla 16. in 26. mesto. Med kadetinjami s puško je dobro uvrstitev do-
segla tudi Barbara Muhič, SD TS Ormož, ki je s 351 krogi zasedla 8. mesto, v ekipnem delu pa so strelci TS iz Ormoža dosegli 1044 krogov in zasedli 7. mesto.
Rezultati strelcev s pištolo: med kadetinjami se je svojih prvih letošnjih stopničk s 355 krogi na 2. mestu veselila do-rnavska strelka Staša Simonič, Ptujčanka Jasmina Kokol (ki je na tekmovanju v Juršincih imela največ svojih navijačev!) pa je s 325 krogi zasedla dobro 5. mesto. Med kadeti je zmago slavil Velenjčan Rok Knez s 346 krogi, juršinski strelci Niko Pšajd, Ivan Druzovič in David Kekec pa so dosegli 320, 317 in 295 krogov ter zasedli 9., 11. in 14. mesto, v ekipnem delu pa so z 932 krogi zasedli 5. mesto. Med mladinci s pištolo se je po slabšem streljanju v 1. ligi v soboto, domačim navijačem iz Juršincev z odlično zmago s 372 krogi povsem odkupil domačin Rok Pučko, ki bo po doslej prikazanih rezultatih v letošnji sezoni tudi največji favorit za skupno zmago. Med mladinci sta nastopila tudi ptujska strelca Uroš Pešakovič, ki je s 337 krogi in 7. mestom dosegel svoj nov rezultatski mejnik in njegov klubski kolega Rok Veršič, ki je s 324 krogi osvojil 13. mesto. Med mladinkami s pištolo sta se na stopničke za zmagovalke uvrstili kar 2 ptujski strelki, Mateja Levanič se je po daljši odsotnosti vrnila z rezultatom 350 krogov in zasedla odlično 2. mesto, njena klubska kolegica Mateja Pešakovič pa je s svojim novim osebnim rekordom 342 krogov in s 3. mestom osvojila svoje prve stopničke v ligaškem tekmovanju. Zmago je slavila strelka iz Železnikov Romana Prelec s 360 krogi, na 5. mesto pa se je s 328 krogi uvrstila še tretja ptujska strelka Katarina Matič. V ekipnem delu mladincev in mladink so ptujsko ekipo zastopale vse tri Ptujčanke, ki so s 1020 krogi osvojile 2. mesto, zmaga pa je tokrat s 1050 krogi odšla v Škofjo Loko.
Simeon Gonc
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Tekme 9. kroga so bile odigrane v nedeljo, 28. oktobra, v Voličini. Rezultati: ZGD. Slik. B. Goričan - Or-fej 6:2 (3:0), ŠD Zavrh - KMN Benedikt 3:0 (/:/), ŠD Trnovska vas - KMN Torpedo 05 6:3 (2:0), Pizz. Vin. trta Voličina - KMN Sv. Trojica-Legija 4:5 (2:2), KMN Mitmau - KMN Remos 2:9 (1:4), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II - ŠD Vitomarci 3:0 (/:/).
1.	TRNOVSKA VAS 9 6	1	2 44:30 19
2.	KMN REMOS	9 6	0	3 55:27	18
3.	KMN MITMAU	9 5	1	3 42:28 16
4.	SLIK. GORIČAN	9 5	1	3 33:32	16
5.	ŠD ZAVRH	9 5	0	4 25:25	15
6.	PIZZ. VOLIČINA	9 5	0	4 38:41 15
7.	TORPEDO 05	9 4	1	4 44:42	13
8.	SV. TROJICA-L.	9 4	0	5 35:33	12
9.	CERKV. ml. II	9 4	0	5 37:36 12
10.	VITOMARCI(-1) 9 4 0 5 31:38 11
11.	ORFEJ 9 2 0 7 26:55 6
12.	BENEDIKT(-1) 9 2 0 7 30:53 5
B-liga
Tekme 9. kroga so bile odigrane v nedeljo, 28. oktobra, na Destrni-ku. Rezultati: ŠD Destrnik-Virtuozi - ŠND Old Boys starejši 14:4 (3:2), DMNR Sandberg - M-Trgovina Lor-manje 11:7 (8:2), ŠD Lotos ml. - ŠD
Zerjavci 4:6 (2:3), KMN Sv. Ana	ml.
-	ŠD Zavrh ml. 4:2 (2:1), ŠD Selce
-	KMN SV. TROJICA 5:1 (2:0).
1.	SANDBERG 9 8 1 0 73:32	25
2.	šd Zerjavci 9720 43:19	23
3.	SV. ANA ml. 9 7 1 1 55:27	22
4.	DESTRNIK-V. 9 5 0 4 61:44	15
5.	ŠD SELCE 9 4 1 4 40:38	13
6.	ŠD LOTOS ml. 9 3 2 4 41:56	11
7.	M-T. LORMANJE 9 2 2 5 35:51	8
8.	ŠD ZAVRH ml. 9 2 1 6 22:41	7
9.	SV. TROJICA 9 1 0 8 21:55	3
10.	OLD BOYS-ST. 9 0 2 7 27:55	2
C-liga
Tekme 9. kroga so bile odigrane v nedeljo, 28. oktobra, v Pernica. Rezultati: ŠD Pernica veterani -ŠND Old Boys mlajši 2:7 (0:3), KMN Cerkv. g. Pri Ant. ml. III - Bar Oaza 0:6 (0:0), KMN Benedikt ml. - KMN Mobicom 2:12 (1:1). Prosta je bila ekipa ŠD Pernica mladi.
1.	KMN MOBICOM 8	6	1	1	63:21 19
2.	OLD BOYS-ML. 8	6	0	2	68:20 18
3.	PERNICA V. (-1) 8	5	1	2	35:29	15
4.	PERNICA MLADI 7	4	0	3	64:40 12
5.	BENEDIKT ml. 7	3	0	4	21:47	9
6.	BAR OAZA(-1) 8	2	0	6	33:64	5
7.	CERKV. ml. III(-1) 8	0	0	8	7:70 -1
Zmago Šalamun
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 16. kroga - SOBOTA ob 14.00: Maribor - Interblock, Koper - HIT Gorica; SOBOTA ob 18.00: Domžale - MIK CM Celje; NEDELJA: Livar
-	Drava, Primorje - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 13. kroga - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Krško, Krka - Mura 05; NEDELJA ob 14.00: Bonifika - Aluminij, Zagorje - Bela krajina, Rudar Velenje - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 13. kroga - SOBOTA ob 14.00: Koroška Dravograd - Stojnci, Paloma - Odranci, Roma - Malečnik, Dravinja - Črenšovci, Trgovine Jager - Tehnostroj Veržej, Šmartno 1928 - Pohorje.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 13. kroga - SOBOTA ob 14.00: Šentilj Jarenina - Železničar, Mons Claudius - Simer Šampion, Šoštanj - Peca, Partizan Fram - Ge-rečja vas Unukšped, Aha Emmi Bistrica - Gic Gradnje Rogaška, Zreče
-	Oplotnica; NEDELJA ob 14.00 Holermuos Ormož - Podvinci.
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 10. kroga - SOBOTA ob 14.00: Bukovci - Središče, Apače -Skorba Saš, Boč - Gorišnica, Hajdina - Zgornja Polskava, Cirkulane
-	Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dornava.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
13. krog: 14.00: Aluminij - Maribor (SOBOTA ob 14.00).
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
13. krog: Aluminij - Maribor (SOBOTA ob 12.00).
LIGA U-14
13. krog: NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica (SOBOTA ob 13.00), Le coq sportif - Aluminij (SOBOTA ob 11.00).
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
13. krog: Krško - NŠ Poli Drava (NEDELJA ob 14.30).
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
13. krog: Krško - NŠ Poli Drava (NEDELJA ob 12.30).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
8. krog: Olimpija Bežigrad - Ljudski vrt
Rokomet
1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 7. kroga: Rudar EVJ Trbovlje - Jeruzalem Ormož, Intra Gorica Leasing - Slovan, Gold club - Celje Pivovarna Laško, Prevent - Knauf Insulation, Sviš Pekarne Grosuplje - Trimo Trebnje, Gorenje - Cimos Koper.
1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske
Pari 6. kroga: Škofja Loka KSI - Mercator Tenzor Ptuj, Celeia Žalec
-	Kočevje Evro Casino, Brežice - Burja Škofije, Izola - Olimpija PLK, Velenje - Zagorje Istrabenz Gorenje. Srečanje Celjske mesnine - Krim Mercator je bilo odigrano v sredo.
1.	B-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 6. kroga: Dol TKI Hrastnik - Moškanjci-Gorišnica, Krško - Istrabenz plini Izola, Grosuplje - Mitol Sežana, Klima Petek Maribor - Do-bova, Ajdovščina - MIK Radeče Celje, Ribnica Riko hiše - Krka.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 5. kroga: Celje - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Velika Nedelja, Pomurje - Šmartno 99, Sevnica - Črnomelj.
Odbojka
1. DRŽAVNA LIGA - ženske
Pari 7. kroga: ŽOK Ptuj - MZG Grosuplje (SOBOTA ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), LIP Bled - Nova KBM Branik, Luka Koper - Benedikt, Prevalje - Epic Sloving Vital.
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - moški
Pari 6. kroga: Svit Unimetal - Krka, Olimpija - Astec Triglav, Salonit Anhovo -Galex Mir, Calcit Kamnik - Marchiol Prvačina.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
5. krog: NTK Ptuj - Ilirija (SOBOTA ob 17.00 v ŠD Mladika).
Razpis za Zimsko ligo malega nogometa MNZ Ptuj
Medobčinska nogometna zveza Ptuj objavlja razpis za tekmovanje v 1. in 2. razredu lige malega nogometa za TL 07-08. Tekme se bodo igrale v športni dvorani Center. Termini igranja tekem bodo ob sobotah in nedeljah čez dan. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 24. 11. 2007.
Izpolnjene prijavnice in seznam igralcev za ligo (za razvrstitev v 1. razred je potrebno navesti vsaj 6 igralcev, ki bodo nastopali v tekoči sezoni) je potrebno oddati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma po elektronski pošti ptuj.mnz@amis.net, najkasneje do torka, 6. 11. 2007.
Danilo Klajnšek
Indija • Svetovne vojaške športne igra v Hyderabadu
Uspešni tudi predstavniki Slovenske vojske
Svetovnih vojaških športnih iger, ki potekajo vsaka štiri leta v različnih državah, so se udeležili tudi Slovenci, ki so sodelovali v različnih športnih panogah - boks, tek, met krogle, skok v višino, ..., vsega skupaj se jih je udeležilo 35.
V času med 14. in 21. oktobrom so bili predstavniki Slovenske vojske gostje v vojaške objektu oziroma artiljerijskem centru, kjer so se Indijci izkazali kot izjemni gostitelji, saj je vse potekalo na visokem nivoju.
Boksarsko reprezentanco so predstavljali trije boksarji, Boštjan Kerin, Grega Lovišček
in Nace Pavlin, sodnik Franc Stramšak, tehnični vodja in zastopnik podpolkovnik M. An-žel in trener Sašo Teramič. Dva od teh, Boštjan in Grega, sta se uspela prebiti v četrtfinale, Nace pa je izgubil v osmini.
Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je to velik dosežek za nas, Slovence, saj je že uspeh udeležiti se tako velikega dogodka, kot so svetovne vojaške športe igre. Želimo jim še veliko nadaljnjih uspehov. Veliko sreče pa tudi Boštjanu Kerinu, ki se pod budnim očesom Ivana Pučka pripravlja na kvalifikacije za Olimpijske igre.
Nevenka Anžel
Foto: Grega Lovišček
Boštjan Kerin med domačini
Ptujska pikado liga
Ptujčani dobri na rang turnirju v Gornji Radgoni
B-liga
Največje presenečenje tega kroga je pripravila ekipa Tobijas, ki je tesno premagala doslej neporaže-no ekipo Ese. Tesno je bilo tudi v Dornavi, kjer je domača ekipa Mark 69 odigrala neodločeno z ekipo Darinka iz Juršincev.
Rezultat 3. kroga: Capri - Ojnik 6:10 (18:23), Sharky II - B. S. Hes-sol 13:3 (27:9), Mark 69 - Darinka 8:8 (20:18), Dolence - Zeleni gaj II 6:10 (16:24), Esa - Tobijas 7:9 (17:20), Črni gad - Runda bar 4:12 (12:25).
1 ZELENI GAJ II
2.	DARINKA
3.	SHARKY II
4.	OJNIK
5.	ESA
6.	MARK 69
7.	CAPRI
8.	DOLENCE
a G 2 1 2 0 2 0 2 0 1 1 1 0 1 0
33:15 27:21 30:18 29:19 25:23 22:26 25:23 23:25
Foto: Boštjan Kerin
Udeleženci svetovnih vojaških iger (z leve) Nace, Grega, trener Sašo in sodnik Franc Stramšak
Tenis - Zimska liga 2007-2008
V uvodu gladka zmaga prvakov
Tekmovanje so pričeli tudi v Zimski ligi tenisa 2007-2008. Tudi v tej sezoni so ekipe razvrščene v dve kakovostni skupini. Prvi so na igrišča v dvorani Goya stopili prvokategorniki. Lanskoletni prvaki TK Skorba so po pričakovanjih startali dobro in v prvem dvoboju visoko premagali ekipo Trgovine Jager. Najbolj so se moralo potruditi v dvoboju dvojic, kjer je bil rezultat zelo tesen.
1. liga
Rezultati 1. kroga: Trgovine Jager - Skorba 0:3 (Čeh - Plajn-šek 0:9, Križe - Glodež 3:9, Križe/Zavrnik - Hazimali/Glodež 7:9); Malečnik team - TK Šumari 3:0 (Šabeder - Sternad 9:6, Škrinjar - Hazabent 9:3, Šabeder/Škrinjar - Hazabant/Premužič 5:4); TC Luka - TK Neptun 2:0 (Kocijan - Drobnič 9:5, Pušnik -Korošec 9:7; dvojice bodo odigrane 2. 11.
Danilo Klajnšek
9.	RUNDA BAR 3 1 0 2 22:26 3
10.	TOBIJAS 3 1 0 2 21:27 3
11.	ČRNI GAD 3 1 0 2 20:28 3
12.	B.S. HESSOL 3 0 0 3 11:37 0 Pari naslednjega kroga (2. 11.,
ob 20. uri): Darinka - Esa, Tobijas
-	Capri, B. S. Hessol - Dolence, Ojnik - Sharky II, Zeleni gaj II - Črni gad in Runda bar - Mark 69.
A-liga
Pari naslednjega kroga (3. 11., ob 19. uri): Ring I - Zeleni gaj, Justa - Žaga, Žabica - Pri Stolpu, Opel
-	Ring II, Sharky - Winston.
ŠD Bullshoot
V soboto, 27. 10. 2007, se je v Gornji Radgoni odvijal drugi rang turnir za izbor slovenske reprezentance. Igrale sta se dve disciplini, 501 M.O. DYP (izžrebane mešane dvojice) in 501 D. O. Prijavljenih je bilo 23 parov (46 igralcev) ter posamezno 501 D. O. 56 igralcev. Ptujčani so iz turnirja odnesli dober izkupiček, saj so v finalu imeli kar dva predstavnika. Uroš Lovrec je v paru z Jernejem Ma-gerlom (le-ta je trenutno na 1. mestu v skupnem seštevku) moral priznati premoč Denisu Krajncu in Mirku Pa-umanu (2:0).
Tretji Ptujčan Gorazd Kukovica je bil boljši med posamezniki, kjer je končal tekmovanje med 9.-12. mestom, podobno kot Uroš Lovrec (Krajnc je bil 13. do 17.). Kukovica in Lovrec sta igrala dobro in bi z še eno zmago odnesla domov še eno uvrstitev med prve tri. Dvojice (501 M. O. DYP)
1.	Pauman/Krajnc
2.	Magerl/Lovrec
3.	Vaupotič/Lukman
JM
INTER S RAR
BMG
NewYorkíR
j(M thr ¡mu»™*!.
UNITED COLORS Of BENETTON.
style
BAGS & MORE
bar cade
in
STEN © TIME'
YPSILON
Gffitlâ
SimPL'E
ERIJA LOVENUE
MOJ DOM
20OTIC
ElSDDHEaES
TERA RD
enäSSüÄ
T O F A N T
Kuharski nasveti
Kaki
V kolikor ste kdajkoli poskusili ne prav zreli kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma neomedeli kakiji. Nikakor se po tem ne odločite za vedno, saj je na drugi strani kaki sodi med najslajše vrste sadja. V tem času se že opazovanje nagiba k okušanju, vendar na njih ne smemo pozabiti, saj je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane.
Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošli sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizmu z oskrbo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in naravnih sladkorjev. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - medenje, ki ga s pomočjo shranjevanja zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, koliko jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem času na toplem namreč zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove.
Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo presojna. V kolikor smo kje na primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča oziroma lahko jih hranimo tudi do tri mesece. V kolikor imate večjo količino, pa začnejo ka-kiji propadati, najprimernejše je, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo tudi za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja, počasi pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost.
Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice pa so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo in roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati, kot popolnoma zreli, pogosto mari-niramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perut-
ninskim solatam.
Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s ka-ramelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko primerno embalirane-ga, pokapljanega z limonin sokom shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta.
Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom.
Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banana. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico limoninega soka, v kolikor dobimo pregosto zmes dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno kremo vsipa-mo malo namočenih rozin in
fino sesekljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke peclja-te kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko vsipamo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najbolj zahtevnim gostom.
V kolikor imate obilico ka-kijev in so že v zadnji stopnji uporabe, pa lahko pripravite tudi klasično pito, tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z na pol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drobtine ali tekočo sladko smetano. Pri biskvit-ni piti nadeva ni potrebno zgosti s sladkimi drobtinami ali smetano.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Tačke in repki	.
Zmanjšano delovanje žleze ščitnice pri kužkih
Veliko število bralcev sprašuje, kaj je storiti pri močnem izpadanju dlake pri kužkih, s tem da se živali ne praskajo, nimajo bolh, dobivajo vitaminske dodatke in ostalo. Dlaka postaja tako redka, da se skozi njo vidi koža.
V zadnjih letih opažamo veterinarji pri specialistični obdelavi pacientov, predvsem kužkov, precejšne število živali, pri katerih žleza ščitnica ne deluje pravilno. Žleza ščitnica leži ob grlu in proizvaja predvsem dva pomembna hormona, imenovana T3 in T4. Ščitnični hormoni so nujni za normalno delovanje presnove v celicah. Njihovo pomanjkanje lahko vpliva na fiziologijo delovanja
vseh organskih sistemov. Bolezen, ki jo povzroči pomanjkanje ščitničnih hormonov, imenujemo hipotiroidizem. Bolezenski znaki hipotiroi-dizma so zelo raznovrstni in nespecifični. Lastniki pogosto opažajo nabiranje telesne teže in debelost pri svojih kužkih. Pogosti so problemi z izgubljanjem oz. izpadanjem dlake po telesu. Dlaka močno izpada, žival se ne praska in koža ni prizadeta. Zanimivo je, da lahko kužku popolnoma izpade dlaka na repu, v takem primeru govorimo o tako imenovanem podganjem repu, saj je ves gol. Karakterno lahko kužki postanejo duševno otopeli, pogosto pa tudi razdražljivi in znajo burno odreagirati v določenih kritičnih situacijah, npr. ko so
izzvani. Zaradi bolezni postajajo kužki slabokrvni, povišan imajo holesterol, rado jih zebe in pogosto prihaja tudi do upočasnjenega bitja srca. Najpogosteje se znaki hipotiroidizma pojavijo pri kužkih srednje starosti, se pravi od četrtega pa vse do desetega leta starosti. Bolezen je pogosta pri srednje velikih in večjih pasmah psov in precej redka pri malih pasmah. Glede pasem je pogosta pri zlatih prinašalcih, irskih setrih, dobermanih ...
Na nastajanje ščitničnih hormonov vpliva tudi delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, kot sta hipofiza in hipotalamus, vendar je v veliki večini za pomanjkanje kriva prav žleza ščitnica. Pogosto je vzrok krčenje ščitničnega tkiva, ki ga izpodriva maščob-no tkivo, pogoste so motnje v lastnem imunskem sistemu, ki uničuje ščitnične celice. Hipo-tiroidizem lahko diagnostici-ramo z merjenjem ščitničnih hormonov T3 in T4 v krvi. To storimo z laboratorijsko preiskavo krvi in ko imamo potrjeno znižano raven hormonov krvi, lahko začnemo z zdrav-
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ljenjem. Zdravljenje se izvaja v prvi vrsti z rednim dajanjem tabletk, ki vsebujejo ščitnične hormone. Količina zdravila in pogostost dajanja sta odvisna od stopnje prizadetosti živali. Potrebno je sodelovanje med lastnikom psa in lečečim veterinarjem, saj so predvsem v prvi fazi zdravljenja potrebne redne kontrole nivoja ščitnič-nih hormonov v krvi in seveda splošnega stanja živali. Pri ustrezni terapiji bolezenski znaki zelo hitro izginejo, žival se zelo popravi, dlaka preneha izpadati in počutje se normalizira. Po mesecu ali dveh je kužek popolnoma normalno poraščen z dlako, razigran in normalnega primernega vedenja. V veliki večini primerov mora kužek dobivati tablete do konca življenja.
Lastnikom kužkov z zgoraj omenjenimi težavami svetujem, da se naročijo ali kar oglasijo v ambulanti na pregled, pri katerem bo potrebno odvzeti kri in preveriti nivo ščit-ničnih hormonov v krvi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v listopadu
Odpadlo listje z drevnin že želestipod nogami, daljše in hladne noči, meglena jutra, deževni poznojesenski dnevi in zaključevanje vegetacije naznanjajo, da seje vrtna narava nekoliko utrujena odpravila k zimskemu počitku.
V vrtu še opravljamo poslednja spravila letošnje letine, pospravljamo po vrtu, pripravimo pa si tudi potrebne materiale za varstvo rastlin pred poškodbami, ki jih s seboj prinašajo izjemne zimske vremenske razmere.
V SADNEM VRTU po zaključeni vegetaciji, ko se pričenja čas zimskega mirovanja, opravimo jesensko sajenje sadnega drevja. Kot se v živi, še posebej pa v vrtni naravi, pri njenem razvoju nenehno nekaj spreminja, je to značilnost sadnega vrta, čeprav v njem gojimo drevnine trajnice z daljšo življenjsko dobo. V prvotno na enkrat in enotno posajenem sadonosniku, so se v rasti, razvoju, rodovitnosti, prilagodljivosti na rastno okolje odpornosti na rastlinske bolezni in še mnoge druge okolnosti drevesa pričela razlikovati. Z leti postajajo potrebe po spremembah v izboru sadnih vrst in sort, nadomestiti nekoristne z donosnejšimi, poškodovana, bolna in stara izkrčiti ter zamenjati z novimi, pogostoma pa se pojavi potreba po presajanju dreves.
Za sajenje izberemo kakovostno sadiko, uspešnost sajenja pa je odvisna od njegove izvedbe. Kakovostna sadna sadika mora ustrezati zahtevam izbora glede na vrsto, sorto in podlago, na katero je cepljena. Sadika mora biti dobro razvitih, svežih in zdravih korenin, najmanj 10 cm nad koreninskim vratom dobro zaraščenim cepilnim mestom z ravnim deblom in enakomerno obraščenimi mladikami za drevesno krošnjo. Kakovostne sadike lahko nudi le sadna drevesnica, ki z izkazom o izvoru, zdravstvenem stanju, njeni kakovosti in pridelovalcu za vsako posebej jamči, z drevesničarjem pa se ob nabavi sadik lahko pogovorimo o mnogih strokovnih podrobnostih pri sajenju in negi sadnih sadik. Pri prevozu sadik iz drevesnice do mesta sajenja smo pozorni, da njenih korenin ne izpostavimo vetru, mrazu in soncu, da se ne izsušijo ali pozebejo. Še posebej velja na to opozoriti, kadar sadike kupujemo v trgovinah in velikih trgovskih centrih, kjer so često vsled neustreznega prevoza in hrambe neuporabne.
Meseca listopada, ko je večina listja odpadla iz drevesnih krošenj, je čas, da v mirnem, toplem in suhem vremenu poškropimo breskve in druge koščičarje z bakrenimi pripravkipred breskovo kodravostjo.
OKRASNI VRT naj tudi v sivih pozno jesenskih in zasneženih zimskih dneh ohrani podobo urejenosti in čare, ki jih nudijo okrasne rastline v času njihovega zimskega mirovanja. Z gredic pospravimo ostanke cvetlic, ki so jih pozeble jesenske slane. Enoletnice izrujemo s korenino vred, zelnatim trajnicam pa višje nad tlemi pristrižemo steblo, odpadke pa zasekljamo in kompostiramo. Z drevnin odpadlo listje in druge rastlinske ostanke z vrtne trate pograbimo in odstranimo, da s svojim razpadajočo plastjo ne poškodujejo travne ruše. Listje kompostiramo, koristno pa gaje porabiti za zastirko na gredicah, ki bi sicer gole samevale, še posebej če jih ne bo prekrivala snežna odeja.
V ZELENJAVNEM VRTU pobiramo solatnice in kapusni-ce, ki so občutljivejše na ostrejše jesenske slane, hiteti pa še ne kaže s spravilom rdečega in zelenega zelja, ki dobro prenaša izrazitejše slane, pa še okusnejše postane. Za pobiranje gomoljev in korenov črne redkve, repe, rdeče pese, kolerabe in korenčka še je čas, saj koreni ob jesenskih slanah ne pozebejo, pobiramo jih le za sprotno porabo. Korene pulimo iz neprezamečene zemlje, nikakor pa ne smemo hraniti blatnih in mokrih. Posušene in očiščene hranimo v zabojčke z drobnim nevlaženim peskom ali mivko, kjer bodo dalj časa sveži.
Mitran Glušič, ing. agr.
Biokokdar: 2. novembra - L novembra
2 -petek	3-sobota *	4-nedelja #	5 -ponedeljek
6 - torek -J*	7- sreda ¿m	8 - četrtek	
Zakaj mali vlagatelji izgubljajo, kljub temu da borzni indeksi rastejo
Borzni indeksi po svetu so se po avgustovskem padcu večinoma pobrali. Vendar od tega niso imeli koristi prav vsi vlagatelji. Bolj izkušeni - tako imenovani usmerjeni vlagatelji, ki so na borzah že zelo dolgo časa, so ob zadnjih pretresih ostali mirni, medtem ko so mali oz. neizkušeni vlagatelji denar pobrali iz borze ter čakali, kaj se bo zgodilo. Nemci so letos iz delniških skladov potegnili 16 milijard evrov, samo v juliju in avgustu letošnjega leta več kot 4 milijarde. Večina tega denarja je bilo od individualnih investitorjev, ki so v Nemčiji naravnani tradicionalno konzervativno in ob borznih padcih borzo večinoma takoj zapustijo. Pravzaprav število delničarjev v tej državi pada že od leta 2002. Večina malih vlagateljev je, po podatkih nemškega delniškega inštituta (DAI), povsem zamudila vzpon delnic, ki je trajal od leta 2003 do danes.
Večina upraviteljev premoženja pri velikih nemških bankah ugotavlja, da Nemci, ki najbrž v primerjavi z investitorji iz drugih področij niso nobena izjema, na vsako borzno turbulenco reagirajo panično. Ko se borza potem zopet popravi in tečaji zrastejo nazaj, pa zaradi negotovosti ne vstopijo takoj, temveč čakajo, ali bo indeks kaj bolj stabilen. Ob tem čakanju pa jim iz rok uide velik del zaslužka.
Ameriški poslovni časnik American Economic Review je izdelal študijo o tem, koliko so investitorji v zadnjih 10 letih zaslužili in koliko bi zaslužili, če bi portfelj v tem času pustili nedotaknjen. Rezultati so bili presenetljivi in kažejo, da je povprečen vlagatelj v tem času izgubil 50 % tistega, kar bi zaslužil, če bi delnice pustil lepo pri miru. V tej ugotovitvi tudi leži odgovor na vprašanje, zakaj finančne hiše tako dobro služijo z izdajo raznih certifikatov na te in one delnice, kjer obljubljajo garantirane donose, seveda v primeru, da borza ne pade pod neko pretirano mejo. Služijo zato, ker se zavedajo, da tudi takrat, ko borza raste, nihanja tečajev vseeno obstajajo. Včasih zelo močna. Zato mali vlagatelji iščejo neko varnost, ki bi jo imeli tudi, če bi papirje držali sami, tudi več let tako, kot držijo nepremičnine in ne ugotavljajo njihovih vrednosti vsak teden ali mesec.
Čeprav je število malih vlagateljev v delnice v zadnjih petih letih stalno padalo, pa je nemški borzni indeks DAX-30 v tem času porasel iz 2500 na 8000 indeksnih točk. Kako je to mogoče, se sprašujejo mnogi? Eden od razlogov je globa-lizacija borznega trgovanja, tako da delnice na nemški borzi kupujejo tudi tuji vlagatelji, deloma iz naftnih držav, kot je Rusija, predvsem pa Američani. Nekaj denarja iz deviznih rezerv so v globalne blue chipe začeli usmerjati tudi Kitajci.
In kdo od vsega tega profitira? Predvsem tisti, ki imajo izkušnje in dobro potrpljenje. Poleg institucionalnih vlagateljev so se v preteklih mesecih z delnicami bolje založili tudi menedžerji podjetij, ki kotirajo na borzi. Predvsem ker vedo, da njihova podjetja ustvarjajo precej večje dobičke kot pa so dobički od naložb v rentne papirje. Zaključek je jasen. Bodite usmerjen vlagatelj in ne aktiven prestavljalec kapitala, ki denar prestavlja iz ene »naložbe« v drugo!
Mitja Petrič
Ob zori ljubezni
Duševno zdravje
Strelec (23. 11. - 21. 12.)
Sreča do konca svojih dni (2)
Strelec - Tehtnica
Kombinacija, ki se lahko čudovito dopolnjuje in skupaj spoznavata zakonitosti življenja. Pozitivno je, da je Tehtnica v svojem bistvu zelo strpna in tako lahko Strelca razume in tolerira. Seveda je Strelec nekoliko bolj drzen in Tehtnica se pri tem zelo zabava, kajti tako ni življenje monotono, ampak zelo pestro in zanimivo. Celo dejstvo je, da Tehtnica Strelca spodbuja, da pokaže tisto plat, ki je zanj najboljša. Razlogov za prepir nimata, pač pa jima je skupna cela paleta prijateljev in znancev. Zvezde so na njuni strani tako v kratkotrajnem razmerju kot dolgoročni zvezi.
Strelec - Škorpijon
Strelec je ognjeno in Škorpijon vodno znamenju, torej je stvar zelo zanimiva, kajti od nekdaj se gresta priljubljeno igrico vroče-hladno. Če bi za Strelca trdili, da nekaj zaneti, je Škorpijon tisti, ki vedno znova gasi. Moteča
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
je Strelčeva želja po svobodi, tako Škorpijona to moti in si v osnovi želi, da bi imel lojalnega in zanesljivega partnerja, kar pa le s težavo dobi. Strelec svojo jezo hitro pokaže in se tudi hitro ohladi, Škorpijon pa jezo tli v sebi in nekoč izbruhne kot vulkan. Morda se še najboljše ujameta telesno, toda zakon ni tisto, kar bi pričakovala in tako se slej ali prej odločita, da gresta vsak po svoji poti naprej.
Strelec - Strelec
Nasprotja se privlačijo in odbijajo, zdi se, da sta si preveč podobna, da bi lahko našla neko skupno pot in tako je situacija slična divjemu zahodu. Vsak po svoje sta zelo svobodoljubna in težko najdeta tisto pristnost in iskrenost, ki jima je blizu. Zdi se, da če tudi živita skupaj, kmalu dajeta občutek, da živita drug mimo drugega. Kmalu se začnejo ločeni izhodi in tako najdeta zelo malo točk, ki ju povezujejo. Svetilnik ljubezni se oddaljuje in tako sta vsak na svoji ladji, ki pluje v svojo smer. Tako se odločita in kmalu gresta narazen, čemur tudi zvezde ne nasprotujejo. Ljubezen je pač jezik, ki
Športni dodatki
Hrana za uspeh
Nadaljevanje iz 76. številke
Vrste proteinov in njihove prednosti
Poznamo različne vire proteinov. Vsak ima svoje prednosti, zato je pomembno, da jih uporabljamo v pravem času in tako izkoristimo vse njihove prednosti. Naj že takoj povemo, da je najučinkovitejši proteinski preparat tisti, ki vsebuje različne vire pro-teinov (kvalitetne vire!). Še bolje je, da preparat zagotavlja tiste aminokisline pa katerih imamo največjo potrebo (Specialized protein for Dieting in Specialized protein for Lean Mass).
Sirotkini proteini (WHEY)
So najbolj razširjeni proteinski preparati. Imajo zelo kvalitetno aminokislinsko sestavo, veliko BCAA in glutamina.
Vsebujejo veliko frakcij (gli-comacropeptides, lactoferrin,
ga ima vsak pravico najti.
Strelec - Kozorog
Kozorog je v svojem bistvu zelo resen, delaven in inteligenten, tako se zna zgoditi, da Strelca na svoj način in po svojih principih želi disciplinirati. Resnica pa je na drugi strani ta, da je Strelec tisti, ki je izzivalno odkritosrčen in s tem povzroča nekakšen nemir in ga včasih tudi odkrito žali, kajti Kozorog je globoko v sebi lahko zelo občutljiv. Zanimivo je, da je pri njima pogostokrat jedro spora denar, kajti če je Kozorog varčen, je Strelec nadvse zapravljiv. Tako se eden ali drug počutita ujeta in ne najdeta bistva. Kajti skupna sreča za vse življenje je prej iluzija kot resnica. Seveda, če osebni horoskopi ne govorijo drugačne zgodbe.
Strelec - Vodnar
Če bi iskali neko prispodobo, bi jo lahko našli v tem, da sta skupaj prišli osebi, ki sta doživeli veliko prijetnosti in skupaj bosta živeli svoje sanje. Vodnar, ki je po naravi zelo inteligenten, bo Strelcu pomagal najti tisto ravnovesje v sebi, ki jo tako neutrudno išče. Dobro se ujameta tudi v intimnem življenju in nikoli jima ni dolgčas, kajti vsak po svoje znata vnesti ravnovesje. Seveda nista ujeta v nek prostor in se lahko hitro privadita na drug dom in ljudi. Pustolovski duh je tisti, ki jima na pot usode prinese spoznanje o tem ali onem, tako vedno najdeta smisel in voljo. Zdi
Podtikanje požarov
Število podtaknjenih požarov v zadnjem času narašča. Kaj vodi posameznika, pogosto so podtikovalci kar gasilci sami, da se odloči za takšno dejanje, zanima Sonjo.
Najpogosteje pomislimo, da gre za patološke požigalce oziroma piromane. Take osebe so torej bolniki, za katere so značilna ponavljajoča se dejanja, ki nimajo jasne racionalne motivacije, ni jih mogoče nadzorovati ter škodujejo tako pacientovim lastnim interesom kot interesom drugih ljudi.
Za piromane so torej značilni požigi ali poskusi požigov posestev ali drugih objektov brez očitnega motiva. Seveda so trajno okupirani s temami, ki se tičejo ognja in gorenja. To vedenje so pogosto povezuje z občutki naraščajoče napetosti pred dejanjem in intenzivnega vzburjenja neposredno po dejanju.
Ravno zaradi tega se lahko zgodi, da kdo izmed njih postane gasilec, saj je potem stalno povezan z ognjem in gorenjem ter doživlja zelo pogosto občutke naraščajoče notranje napetosti in intenzivnega vzburjenja. Takšniga-silci so seveda redki.
Zakaj narašča zadnje čase število podtaknjenih požarov, bi težko pojasnili brez temeljite analize.
Pogosto pa so motivi za podtikanje požarov ob že navedenem predvsem pridobivanje materialne koristi in maščevanje, pa tudi morda kdaj objestnost slabše prilagojenih posameznikov.
Mag. Bojan Šinko
se, da se ljubezen v njunem zakonu še poglobi.
Strelec - Ribi
Skupnih imenovalcev pri tej kombinaciji in skupnih lastnosti, ki bi ju povezalo in okronale neko skupno ljubezen, je zelo malo. Seveda pridejo obdobja, ko nastopi strast, toda strasti se hitro pomirijo in tako je skupno življenje nekaj, kar bolj spominja na življenje, ki sicer obstaja in nima prave možnost za realizacijo. Riba je v svojem bistvu nekoliko bolj plaha in optimističnega Strelca lahko nekoliko preveč omejuje, kajti daje občutek, kot da bi mu nekdo ukazal, da mora hoditi po vodi. Zaradi premalo skupnih povezav se zadeve
kmalu zaključijo.
Zrno modrosti:
Odpustiti nekomu, ki nas je v življenju prizadel, je nekaj zelo prijetnega. Prihodnost je vodilo, ogledalo pa je preteklost, kajti ko določeno pot človek prehodi, ve, kje so ovire, pozna vsak kamenček na njej in tako bi lahko hodil tudi varno v gosti temi. Ljudje smo kot biseri, eden je osamljen, skupaj pa tvorimo čudovito ogrlico. Če bi vedeli našo pot vnaprej, bi se lahko kdaj odločili tudi drugače, odgovori pa so samo v našem srcu.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
imunoglobelins), ki koristijo zdravju in krepijo imunski sistem.
Njihova bistvena lastnost je, da so hitro prebavljivi. Ob za-užitju telesu nudijo bliskovit in visok nivo aminokislin, ki so nujno potrebne za rast in obnovo mišic. Zato jih je najbolj primerno zaužiti po treningu, ko se potreba po aminokislinah najbolj poveča.
Najbolj razširjen je koncentrat, ponavadi je okoli 70 %. Bolj kvalitetna sta izolat in hydrolizat. Izolat je v primerjavi s koncentratom še lažje prebavljiv, bolj kvaliteten, bolj čist (manj OH in maščob), omogoča boljšo sintezo pro-teinov.
Seveda je tudi dražji. Hydro-
lizat je že delno prebavljena sirotka, iz večjih verig proteinov na manjše verige in peptide, ki omogočajo še lažjo in hitrejšo prebavljivost in izkoriščenost. Hydrolizat je izredno kakovosten. Med preparati ni tako pogost, ponavadi je v obliki aminokislinskih tablet. Idealen preparat iz sirotke naj bi vseboval vse tri: Hidrolizat, izolat in koncentrat.
Več o BCAA
Kdaj in komu lahko BCAA aminokisline najbolj koristijo?
Kadar trenirate veliko in z veliko intenzivnostjo (visok srčni utrip) med treningom porabite veliko glikogena, ki je vaš glaven vir energije. Ko porabite ves glikogen, začne telo razkrajati lastne proteine (mišice), da bi dobil energijo. To vodi v fazo katabolizma - sčasoma začnete zgubljati
na mišični masi, moči ... Izgubljate sposobnost.
Za vse tiste, ki želite shujšati. Na primer: bliža se tekmovalna sezona in bi radi bili malo lažji, bolj definirani, da bi dosegli pravo formo. Omejite vnos kalorij, posebej ogljikovih hidratov, in ker ne dobivate dovolj ogljikovih hidratov imate tudi manj gliko-gena v mišicah. Tu nastopijo BCAA aminokisline ...
Bistvena lastnost BCAA: Ko porabite glikogen v mišičah in jetrih, bo telo začelo uporabljati BCAA aminokisline za vir energije, namesto da bi začel razkrajati lastne proteine (mišice). Tako zaustavite fazo katabolizma in preidete v fazo anabolizma - obnove in rasti mišic. Ker ste dobili dodatno energijo (BCAA), se poveča vzdržljivost, kasneje ste utrujeni, ohranili boste mišično maso, sposobnost in izboljšali regeneracijo. Poleg tega BCAA pomagajo stimulirati
sintezo proteinov in ohranjati glikogen v mišicah in jetrih, kar pomeni večjo rast mišic in povečano vzdržljivost.
Mlečni proteini (kazein)
Kazein je v primerjavi s si-rotkinimi proteini počasneje prebavljiv. Ob zaužitju telesu zagotavlja konstanten in dolgotrajen nivo aminokislin v telesu. Tako deluje predvsem antikatabolično, pomaga ohranjati mišično maso. Priporočljivo ga je zaužiti zjutraj, najbolje pa zvečer pred spanjem, ker s svojim počasnim sproščanjem telesu nudi pozitivni nitrogenski nivo in s tem rast in regeneracijo mišic.
Priporočljivo ga je zaužiti v kombinaciji sirotkinimi, jajčnimi ali sojinimi proteini.
Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc
JANKO PUC
Prvenci S/F, 2281 Markovci
Tel.: 040 856 469
E-mail: masaza.puc@gmail.com
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Info - Glasbene novice
Se spomnite hita Video Killed The Radio Star skupine Buggies? Pisalo se je leto 1979, ko so mnogi pomislili, da bodo videospoti izpodrinili popularnost radia, a ga niso. Dandanes je huje, mnogo huje, saj napada glasbeno industrijo svetovni splet in čas bo pokazal, kam bo šla glasba v prihodnjih letih.
Afriška glasba je prava redkost na naših radijskih in televizijskih postajah, a Senegalski pevec YOUSSOU N'DOUR je nedvomno izjema. Na črnem kontinentu gre za enega največjih zvezdnikov, ki je leta 1989zapel politično Shaking The Tree z Petrom Gabrielom, a je pravo prepoznavnost doživel šele leta 1994 s skladbo 7 Seconds. Zraven gospoda N'Dourja je takrat in tudi danes v duetu zapela NENEH CHERRY. Skupaj sta naredila pozitivno pop pesem z rahlim tradicionalnim pridihom v skladbi WAKE UP (IT'S AFRICA CALLING) (*****), ki jo spremlja močno politično sporočilo.
Ena izmed nesojenih kraljic soula in r&b-ja je nedvomno MARY J BLIGe, čeprav ta naziv v glavnem leti na Aretho Franklin. Prava dama bo 26. novembra ponudila novo plato Growing Pains, a pred tem vas bo navdušila z izredno dinamično r&b zadevo JUST FINE (****), katere pproducent je bil Terius Nash.
JOSS STONE letos ni zadela v polno s tretjim projektom Introducing. Kritiki so ploščo raztrgali in prodaja je zares zelo slaba. A marketing dela svoje in za Chane-lovo reklamo Coco Mademoiselle je odlična pevka naredila cool jazz in r&b različico klasike L-O-V-E (***) in to je v originalu leta 1964prepeval Nat King Cole.
Hip hop ali rap car je nedvomno JAY Z, a on je car še zaradi enega dejstva, saj je že lep čas v ljubezenski zvezi s pevko Beyonce. 5. november datira izid desetega studijskega albuma American Dreamz izredno popularnega izvajalca, ki osnovo vleče po istoimenskem filmu Danzela Washingtona. Prava bas linija, hudo nakladanje in vroč refren so osnovne nalepke novega hita raperja z naslovom BLUE MAGIC (***).
Britanska izvajalka SOPHIE ELLIS BEXTOR je za-blestela leta 2000 s hitom Groovejet, pod katerim se je podpisal Spiller, medtem ko se njen največji hit imenuje Murder on The Dancefloor. Simpatična pevka s prodornim vokalom je pripravila minimalistično elektro house temo IF I CaN'T DANCE (***) in ta najavlja njeno kompilacijo Greatest Hits.
DJ in producent plesne glasbe ROGER SANCHEZ ima že zares veliko kilometrine, a iz komercialnega vidika je mene najbolj navdušil z britansko No 1 uspešnico Another Chance. Guru na področju plesne glasbe je v teh dneh izdal novi komad AGAIN (***), ki pa nima dovolj energije in je gledano z vidika house glasbe kar malo zamašen!
Škotska zasedba WET WET WET je kariero začela v 80 letih in se je takrat imenovala Vortex Motion. Leta 1982 so se preimenovali v mokre dečke in njihov daleč največji uspeh jim je zagotovila priredba uspešnice zasedbe The Troggs z naslovom Love Is All Around. Kvartet je v prostem času očitno malo pobrskal po glasbeni zgodovini, saj so na eleganten način v pop-rock verzijo priredili pesem TOO MANY PEOPLE (****) in ta prihaja z zgoščenke Timeless.
Leta 2003 se je na glasbeni sceni pojavil MICHAEL BUBLE in takoj osvojil poslušalce s skladbo How Can You Mend A Broken Heart. Kanadčana so nekateri pred časom celo primerjali ali imeli za novega Franka Sina-tro in v te smer je zavil tudi njegov zadnji studijski album Call Me Irresponsible. Gre nesporno za pravo glasbeno mojstrovino in enako velja za skrivnostno balado LOST (****), ki se nežno preliva med popom, soulom in jazzom.
Eden najbolj razvpitih ameriških rock bandov zadnjih let se imenuje THE KILLERS. Za ogrevanje so zmagali z zgoščenko Hot Fuss, a njihovi najbolj poznani hiti so Mr Brightside, Somebody Told Me in When You Were Young. Novo presenečenje kvartet pripravlja z odpiče-nim retro rock komadom TRANQILIZE (***), v katerem sodeluje tudi legendarni Lou Reed.
David Breznik
Glasbeni kotiček
5. HEY THERE DELILAH - Plain White T's
5. NON SIAMO ! 7. TIRED OP
SOLI - Eros F BEING LON
8. TAKING CHANC 9. VALERIE - Mark Ror 10. HOW I
Ramazzotti & Ricky Ma :in ELY - Enrique Iglesias

Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Nor je ta svet - NEISHA
(2007 - Nika)
Umetniški nivo Neishe se je z nadaljevanjem ali drugim projektom Nor je ta svet še dvignil. Vas zanima kam? Glasbena slika se je instrumentalno zelo razširila, a Neža Buh je klasična pianistka in je to svojo kvaliteto potencirano izkazala skoraj v vseh pesmih. Dvanajst pesmi ima konceptualno retro pop, soul, r&b in jazz orientacijo. Ljubezenska slika je v večini besedil kar malo zamaskirana in to je ob poplavi kiča na tem področju vredno posebne obravnave, raziskovanja ali kar direktno povedano aplavza. Idejno je gotovo vso glasbo postavila Neisha, a ščepec magičnosti je dodal še producent in snemalec Dejan Radičevič. Pevka znova dokazuje, da je edino merilo v glasbi kvaliteta, ki jo izvajalka tako vokalno kot tudi instrumentalno postavili na zares visok nivo. Album Nor je ta svet prinaša odlično barvito glasbo in z malimi kozmetičnimi popravki ter malo manj kompliciranja bi bila plošča zadetek v polno ali center, sedaj pa je le korak naprej v umetniškem smislu in pravo gradivo za zrelo glasbeno publiko.
Sproščen, vendar nerealen uradni singl Zaradi upanja je že skoraj pravi glasbeni pokazatelj dobrodošlih glasbenih sprememb na albumu Nor je ta svet. Skoraj
orkestralna svobodna balada je nekako neobtežena, vendar je Neisha vokalno zelo pristna in dodana kvaliteta pesmi so pihalni in violinski solo deli. Rahlo nagajiva, a pozitivna srednje hitra pop pesem Vrtiljak ima komplicirano besedilo, vendar jo spremlja cool valujoča melodija, ob kateri boste prisiljeni vsaj malo zamigati z boki. Še bolj plesna in ritmično še bolj pestra zadeva je Ogenj pod nogami. Verjamem, da vam domišljija ob tem naslovu že dela, mar ne, a gre za še najbolj moderno in pozitivno pop skladbo z močno pihalno podporo. Klavirska jazz pop umetnina Cvetni prah ljubezni ima polno slikovitih in izvirnih primerjav v tekstu ter je v osnovi kar izvirna, vendar zelo zakomplicirana popevka, ki ima glasbeno celo malo etno fluida. Vas zanima, kaj se lahko skriva pod enim dežnikom? To skrivnost vam bo Neisha razkrila v istoimenski lahkotni pop pesmi, ob kateri boste nedvomno zapeli neizraziti refren:"Kaj ne veš, da za dežjem je sonce, kaj ne veš, za soncem spet pride dež, da z enim dežnikom lahko skozi oboje greš .... " Podobnih
trikov ali primerjav si je Neisha privoščila kar precej v svojim posrečenih tekstualnih domislicah, ki jih je spisala kar sama oziroma sta jih pridodala Damijana Kenda
Filmski kotiček
Neustrašna
Vsebina: Erica Bain je ženska različica Polnočnih klicev: po radiu prodaja svoje monologe o življenju v velemestu in na njihovi osnovi filozofira o pomenu življenja - in to oddajo ji celo vrtijo podnevi. V zasebnem življenju je srečna, presrečna s svojim fantom, s katerim sta tik pred poroko. Toda življenje se ji sesuje v sončni prah, ko ju neke noči med sprehodom po parku brutalno pretepe trojica mladih delikventov. On umre, ona komaj preživi, toda postavljanje nazaj na svoje noge se izkaže za nemogočo nalogo - brez maščevanja ne bo šlo ...
Iztočnica filma se sliši kot kakšen film Mela Gibsona. Spomnimo se, fant je svojo kariero zgradil na preprostih črno-belih filmih, katerih motiv je maščevanje. Pobesneli Max, Smrtonosno orožje, Patriot, Odkupnina itd. Maščevanje je eno izmed najlažjih in zato tudi najpogosteje uporabljenih zapletov v zgodovini literature in filma in posledično tudi eno najbolj banal-
The Brave One
Igrata:Jodie Foster, Naveen Andrews, Terrence Howard Režija: Neil Jordan Scenarij: Roderick Taylor, Bruce A. Taylor in Cynthia Mort
Žanr: kriminalna drama
Dolžina: 119 Leto: 2007 Država: ZDA
Kdo je glavna igralka v filmu Neustrašna?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Kristina VindiS, Poljska cesta 25,2251 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 7. novembra na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,2250 (za Infoj.
Hussu ali Rok Vilčnik. Zakajeno barsko vzdušje mi je takoj pričarala še ena retro pesem Stokrat bolje mi je zdaj, v kateri sta ponovno izstopajoča faktorja klavirska spremljava in rahlo hripav ali zavajajoč erotičen glas dobre pevke. Še najbolj zavajajoča ali erotična je soul in jazz starinska skladba Občutek, ki dobi dodatno erotično vsebino skozi enkratne saksofonske pasaže. Skrivnostna klavirska balada Vedno za vedno je iz pevke izvabila polno emocij in zanimiv je tudi refren: "Vedno za vedno, več ti ne kradem sanj, vedno za vedno, odgovore vse poznam, vedno za vedno, tu bom, ko zapreš oči, več ne sprašujem, a včasih jokam v temi." Naslovna pesem Nor je ta svet je sila zahtev-
na, ki na težaški način sledi enakomernim pop linijam. Album Nor je ta svet dopolnjuje še tri korektne pesmi, odpete v angleškem jeziku z naslovi Midnight, Blame Me in You And Me, kar nakazuje apetite odlične glasbenice po predstavitvi tudi v tujini.
Neisha je nedvomno enkraten glasbeni preblisk na slovenski pop glasbeni sceni in njen drugi album Nor je ta svet lahko samo postavlja nove kvalitetne meje na naši sceni. Čeprav je Neža Buh včasih težko razumljiva, je njena glasba in njen vokal pravi balzam za dušo in njen novi album je kljub bolj starinski usmeritvi pravi korak naprej oziroma iz glasbenega vidika korak v pravo smer.
David Breznik
vedno igra žrtev moških, patriarha-ta, sistema. Slednji v funkciji njene obrambe seveda odpove na celi črti in Jodie, čeprav do konca filma pravično maščevana, je na koncu njena žrtev.
Film je resda tako zelo prereše-tan z logičnimi luknjami, da ga še komaj kaj ostane, a kaj bi to. Važen je končni učinek, ki se, naključno ali ne, lepo zlije s trenutno svetovno politično doktrino: varni nismo nikjer, živimo v družbi strahu, sistem te ne bo varoval, zato za lastno obrambo poskrbi sam. Pa četudi s preventivnimi udarci - s tem ni nič narobe. Batman ima torej prav.
Matej Frece
Foto: ARS media
nih.
Zato se med prve pol ure filma Neustrašna sprašujemo, kaj se je zgodilo z režiserjem. Neil Jordan je od nekdaj veljal za butičnega režiserja, ki je snemal majhne art filme in se z občasnimi izleti v Hollywood (Intervju z vampirjem) znašel nekje na pol poti do mainstreama. Film Neustrašna je videti kot še en tak izlet, a ravno v trenutku, ko pričakujemo, da se bo Jodie Foster zmešalo in da bo pograbila pištole ter v sveti ženski jezi z enim metkom pobila pol milijarde moških - se to ne zgodi.
Film se spretno izogne pasti in preraste v zanimivo psihološko dramo, v kateri opazujemo nemočno glavno junakinjo, ki pada v brezno moralnega razpada. Seveda si vsa trupla v filmu zaslužijo biti trupla, a je meja med ubijanjem za pravico, v samoobrambi ali eno-
stavno zato, ker si preveč živčen, seveda nevidna. Najtežje je ubiti prvega, vsi naslednji padejo z manj omahovanja. Glavna junakinja preživi film v etičnem razčiščevanju, ali imajo Batman in podobni ameriški vigilanti prav. V stripih je to videti na moč preprosto, v a resnici seveda ni.
Jodie Foster je tako še enkrat vstopila v vlogo, ki najbolj ustreza njeni osebnosti: hoče biti glavna, a hkrati noče biti glavna glavna. Bila bi rada opazna, a ne v soju luči. Ho-čeooda vidimo, kako je po krivici porinjena na rob (hollywoodske) družbe, pa čeprav se je tja sama postavila, tako s svojimi filmi kot tudi sicer. Tako kot Mel Gibson igra vedno enake vloge, tako Jodie
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Razstava: Na ogled je skupinska razstava mladih članov Likovnega društva Gornja Radgona. Avtorji Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja razstavljajo svoje slike in grafike.
TA VIKEND: Petek, 2. novembra, ob 19. uri: potopisno predavanje: Mjanmar - Burma. Burma oz. Mjanmar je v zadnjem mesecu ena najbolj nemirnih dežel, ki jo je pred več kot desetletjem spoznal popotnik Vili Podgoršek, sicer profesor geografije na 2. gimnaziji v Mariboru. Dežela je polna izjemnih kulturnih spomenikov, a soočena s surovim režimom že vrsto let, kar je k javnemu odporu spodbudilo celo budistične menihe. Predavanje sodi v okvir akcije ZA LJUDI BURME PO VSEJ SLOVENIJI, s čimer izražamo solidarnost z ljudmi, ki si prizadevajo, da bi tudi v Burmi spoštovali človekove pravice.
Sobota, 3. novembra, ob 19. uri: Žonglerski klubski večer. Srečanje vseh, ki bi se želeli naučiti žongliranja z žogicami, kiji in obroči, vrteti poje, in vseh, ki te zadeve že obvladajo in se želijo preizkusiti v teh veščinah ter v dobri družbi zaključiti jesenske počitnice!
TEČAJI IN DELAVNICE
-	novinarska skupina - ob sobotah dopoldan,
-	literarna skupina - ob sredah ob 16. uri,
-	tolkalska delavnica - ob petkih ob 19. uri,
-	tečaj orientalskih plesov - ob sredah ob 20. uri,
-	žonglerska delavnica - ob sobotah ob 17. uri,
-	tečaj kitare - ob sredah in četrtkih ves popoldan po urniku,
-	elektro delavnica - vsak drugi torek ob 16. uri,
-	tečaj bas kitare - ob sobotah popoldan,
-	tečaj risanja s Tomažem Plavcem ob torkih in petkih.
Še vedno vpisujemo v začetni tečaj oblikovanja gline z Leo Kolednik - za osnovnošolce, srednješolce in druge mlade, ki jih privlači oblikovanje s tem naravnim materialom - cena tečaja, ki obsega 6 dvournih delavnic, je 30 EUR. DNEVNI CENTER: Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
PROSTOVOLJNO DELO: Mlade vabimo k sodelovanju pri pripravi in izvedbi klubskih prireditev (tudi samostojno pripravljanje večerov z lastnim izborom glasbe) - vabljeni vsi, ki si želijo aktivno prispevati k ponudbi in podobi programov! Še vedno se lahko pridružite ekipi akcije JABOLKO ZA CIGARET! V ekipi so tudi mladi ptujski športniki, ki podpirajo projekt.
LIČINKA TRAKULJE
AGATIN OTROK V
»KAPITANOVIH«
SARAJEVSKA ROCKOVSKA SKUPINA
RAČUNALNIŠKI PROGRAMSKI JEZIK
VRSTA STENSKIH TAPET
SPALNA KABINA NA LADJI
FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE)
GOZDAR KRIVEC
DRAZILNO NASLADILO
PLETENA KOŠARA
MUZEJ NA PROSTEM
PREBIVALKA TIRANE
ODPADKI PRI STRUŽENJU
SORTA JABOLK
AVSTRIJSKI GLEDAL. REŽISER
(LEON)
PRSNE BRADAVICE
NAŠ PEVEC
TRTNI HROŠČ
KRAJ NA DRUGEM OTOKU
ŠTEFOK
AZIJSKO VOZILO
SILVA NOVLJAN
ISKRA, OGOREK (ZASTAR.)
MODEL KIE
OPILKI PILJAVA
INDIJSKI JEZIK
IZ
BESEDE KATRINA
GRM LIGUSTER
ŠTEFAN PLANINC
TNALA ZA SEKANJE DRV
VRVAR
JAVNI NASAD
AMERIŠKA VESOLJSKA OPICA
ORGAN ZA VOH
SRBSKO ŽENSKO IME
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Sikst, trata, Rener, Penini, Dolenjec, Strafela, elektrika, trenaža, tovorni vlak, Obodin, Bačeva, samba, Koni, Ilir, Cid, Krel, AV, Skorno, čaka, nos, vlada, Atik, vrč, VR, kjantarica, kiton, Aero, kačar, anoda. Ugankarski slovarček: AKTIDION = trgovsko ime za antibiotik cikloheksimid; ČIČAK = sarajevska rockovska skupina, ustanovljena 1965; ENOS = ime ameriške vesoljske opice; LINKRUSTA = vrsta staanskih open iz vzorčastega linoleja; MUST = sorta jabolk; PRAKRT = indijski jezik; PSIKA = drugo ime za grm liguster; TAALIK = arabska abeceda; ZEKAT = obvezni vesrki davek pri muslimanih.
Zanimivosti
Netrebkova, Villazon in Domingo bodo peli na EP 2008 na Dunaju
Dunaj, 29. oktobra (STA) - Slovita sopranistka Anna Netrebko ter tenorista Placido Domingo in Rolando Villazon bodo 27. junija leta 2008, dva dni pred velikim finalom Evropskega prvenstva (EP) v nogometu, skupaj nastopili pred gradom Schönbrunn v severnem delu Dunaja, današnje sporočilo njihovih agentov povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Prav prvi koncert tega triapredfina-lom Svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006je naletel na velik uspeh pri občinstvu. Po navedbah njihovih agentov je koncert spremljalo 100 milijon poslušalcev po vsem svetu.
Rolando Villazon, ki zaradi težav z zdravjem že več mesecev ni nastopil na opernih odrih, je kljub temu potrdil svoj nastop. Trio bo spremljal Du-
najski radijski simfonični orkester.
Budilka, nad katero uporabnik lahko strese svojo slabo voljo
Tokio, 29. oktobra (STA) - Le kdo še ni občutil nejevolje, ki se ga je polastila, ko muje jutranji spanec zmotil zoprn zvok budilke, ki bi jo v tistem trenutku najraje vrgel ob steno. Za vse Japonce, ki jim opisana situacija ni tuja, so na Japonskem poskrbeli z budilko, pri kateri si lahko dajo duška, je danes poročala nemška tiskovna agencija dpa. Gre namreč za budilko v obliki ročne bombe.
Ko budilka v obliki ročne bombe z vgrajeno digitalno uro zjutraj zazvoni, jo uporabnik lahko brez pomislekov vrže ob steno ali v drug kot sobe. Vgrajeni senzor za gibanje budilko izklopi, mehko ohišje pa ublaži udarec in tako obvaruje tako napravo kot uporabnikovo lastnino.
Kot je danes povedal predstavnik izdelovalca, podjetja Tokio Trading,
naprava stane nekaj več kot 12 ev-rov in je še posebej priljubljena med mladimi. Za zaprisežene športnike podjetje izdeluje tudi različico te budilke v obliki nogometne ali bejzbol-ske žoge.
Pet boksarjev izginilo, Romuni kradli
Chicago, 29. oktobra (STA/HINA) - Čeprav na svetovnem boksarskem prvenstvu v Chicagu ne nastopajo kubanski predstavniki, ki jim je odhod v ZDA prepovedal predsednik Fidel Castro, pa incidentov ne manjka. ZDA niso obljubljena dežela le za Kubance, ampak tudi za mnoge druge, kar so dokazali dva Egipčana, dva reprezentanta Ugande in en Armenec, ki so v času prvenstva izginili iz službenega hotela v Chicagu. A to še ni vse. Tri romunske boksarje so v veleblagovnici ujeli pri kraji, zato so jih skupaj z dvema trenerjema takoj izgnali iz države.
Poleg tega jih je Mednarodna boksarska zveza (AIBA) izključila iz svoje organizacije, tako da ne bodo mogli več nastopati na tekmovanjih pod njenim okriljem.
Po incidentih so organizatorji in AIBA sklicali krizni sestanek z vodji reprezentanc ter zagrozili, da bodo v primeru, če bodo posamezniki kriminalna dejanja posnemali, izključili vsepredstavnike držav, iz katerih nepridiprav prihaja.
Bratislavske oblasti prepovedale pitje alkohola v javnosti
Bratislava, 29. oktobra (STA) - Oblasti slovaške prestolnice Bratislava, ki je postala priljubljen cilj britanski turistov, so prepovedale pitje alkohola v javnosti v zgodovinskem mestnem središču. Nova uredba, ki bo v veljavo stopila 1. novembra, za kršitelje predvideva 1000 kron kazni (30 evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 3. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Sport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: SPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 4. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00,
15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 5. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI
DNEVA. 13.10 Sport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 6. november:
5.00 štajerska budilka, do 9.00.
5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 7. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Tatjana Mohorko in Miša Pu-šenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
ČETRTEK, 8. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 9. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Obdobje bo dinamično v okrilju doma in družine, tako boste na pravilen način znali reči bobu bob. Za prijetno vzdušje na mizo postavite vazo s svežim cvetjem, dnevi bodo bolj barviti in sprošču-joči. Ljubezen bo nekaj samoumevnega, v službi pa boste postali upornik. Srečen dan: torek.
BIK
Energije planetov se bodo zasukale, tako da boste iz vsega lahko povlekli korist. Nekoliko bolj se boste morali postaviti zase in slediti svoji avtoriteti. Odpravite se v knjižnico in zvečer pred spanjem berite, kajti tako se sprostite. Narava bo tista, ki vam podarja izgubljeno energijo.
DVOJČKA
Tečejo nitke življenja in tako bo prišel čas, ko se boste poglobili vase. Nakazano je, da boste tudi sami spoznali, da smo ljudje kot biseri, eden je osamljen, skupaj pa tvorimo čudovito ogrlico. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in na splošno se družite s tistimi, ki vas bodo osrečili.
RAK
Dinamična energija bo tista, ki vam bo dala krila in k akciji boste želeli popeljati tudi ljudi okoli vas. Strmite lahko po raznih novostih in novih pogledih na vse okoli vas. Dom bo oaza zabave in kraj, kjer si boste nabirali energijo. Partnerjev objem in pogovor vas bosta raznežila v lastnem bistvu.
LEV
Naša pot ni vedno mehka, toda odgovori so skriti v vas. Čas bo, da negujete notranjega otroka, da ozavestite, da niste sami, da si lahko z ljudmi delite dobro in slabo. Zanimale vas bodo zadeve, ki so deloma ali celote vezane na višje resnice. Denar: pomemben projekt, velik uspeh.
DEVICA
Ljubezen bo nekaj prijetnega, ogrela bo vaše srce in tako boste vsakdanje zadeve reševali hitro In učinkovito. Na splošno boste blesteli, seveda pa se lahko izkažete tudi v intimnosti doma, pekli boste slastne slaščice iz jabolk, buč in kostanja. Denar: rešilo se bo nekaj, kar je vezano na preteklost.
TEHTNICA
Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in uvideli, da je pravilno, če energijo usmerite v neko točko in tako greste lažje naprej. Bistvo vašega življenja pa bo še vedno dejstvo, da zaupate mnenju tretje osebe. Na delovnem mestu pridobite priložnost, rezultat je odvisen od vas.
ŠKORPIJON
Sreča je na strani pogumnih in tega se boste dodobra zavedali. Ustvarjalna energija vam bo v veliko pomoč in oporo. Signali s pomočjo intuicije se bodo izostrili in tako uvidite, kaj morate spremeniti, da dosežete popolno srečo in zaupanje. Dogajale se bodo prijetne in harmonične reči.
STRELEC
Zdelo se bo, da boste na začetku novembra sami imeli v rokah škarje In platno. Nakazano je, da se zadeve razrešujejo in se klobčič usode odvija v vašo korist. Za ljubezen bo v prihajajočem tednu veljalo, da bo posuta s cvetjem. Seveda greste korak za korakom naprej po začrtani poti.
KOZOROG
Mudilo se vam bo, seveda pa velja opozorilo, da ne spreglejte smerokazov. Včasih so majhne pozornosti pomembnejše. Čas bo namenjen tudi temu, da se sprostite in zaupate, kajti val nekega prijateljstva in harmonije se bo širil in vas nagradil s plamenom ljubezni in spoštovanja.
VODNAR
Odzvali se boste klicu narave, počeli boste predvsem tiste stvari, ki vas osrečijo In napolnijo vašo dušo z neko harmonijo. Zanimivo je, da se vsakemu opravilu posvetite s srčnostjo in tako na pravilen način ločite zrno od plev. Partnerjeva roka vam bo trdna opora in močna zaveza ljubezni.
RIBI
Ujeli se boste v valu življenja, kajti vnaša ogromno neke poživljajoče In spontane energije. Včasih je pomemben že skromen pogovor in tistih stvari, ki jih ne morete povedati na glas, si zapišite, tako vam bo lažje. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in se bo svetila kot krona na princesini glavi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Iščete svoj stil
Obleka, majica in nepogrešljivi pas
Letošnje počitnice akcije Iščete svoj stil so bile nekoliko daljše kot v prejšnjih letih. Tistih, ki nas spremljate, to ni motilo, sodeč po prijavnicah, ki jih sprejemamo vsak dan. Skorajda ni bilo dneva, da se v teh dveh mesecih ne bi kdo prijavil, nekateri so svoje prijavnice ponovno oddali, čeprav so bili že povabljeni k sodelovanju. Tem se moramo najprej zahvaliti za zaupanje, žal pa tudi povedati, da je pred njimi dolga vrsta tistih, ki še čakajo na stilsko preobrazbo.
Tudi današnja udeleženka Martina Novak iz Rotmana v občini Juršinci, študentka radiologije, je ena tistih, ki je čakala na povabilo zelo dolgo. Medtem je že skoraj pozabila, da imamo njeno prijavo, prijavili sta jo mama in botrica, med dolgim čakanjem pa si je tudi postrigla svoje izredno dolge lase.
Martino že od nekdaj veseli delo v zdravstvu. Še do nedavnega je bila aktivna mažoretka, v Ljubljani pa se v prostem času posveča orientalskemu plesu.
Martina je prvič obiskala kozmetični salon. Kožo so ji površinsko očistili, ima mešani tip kože, uredili so ji tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke Nede Tokalič bo skušala kožo ustrezno negovati tudi doma. Priporočili so ji globinsko čiščenje.
Za Martinino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat. Začel je z barvanjem pramenov, na vsaki strani za ušesi je oddelil dva trikotnika in ju nato pobarval v trendovskem vijolično-rdečem odtenku. Striženje je bilo zelo zahtevno,
K0LEKT1V SALONA
Ü10SK0 in zeriSKO
FiHEGRSCVO z Slomškova 22
10 % popust v novembru
paževsko, ki je še vedno aktualno. Izhodišče je paž, ki pa ni klasičen, izbral je gradirano posneti paž s kratkim frufru-jem. Oblikovanje je preprosto, s šušilcem za lase in gelom.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom podlage v pudru, nato pa je poudarila oči v bronasto-zele-nem odtenku. Da so oči še bolj prišle do izraza, je spodnji in zgornji veki obrobila s tankim čopičem in temnosivim senčilom. Ličnice je poudarila rahlo rdeče, v tem odtenku je tudi glos na ustnicah.
Martina je pričela deveto sezono akcije Iščete svoj stil. »Ker smo se med našimi počitnicami tako rekoč preselili iz poletja v zimo, bomo vseeno še malo počakali s plašči in bundami ter skušali pogledati, kaj bomo to jesen in zimo skrivali spodaj. Martina je mladenka, ki jo je v prvi vrsti zanimala sprememba pri njenih laseh, vendar se je v čakanju na povabilo v akcijo morala že sama odločiti za krajšo pričesko. Ker je povabilo dočakala, ji bom skušala spremeniti tudi njen stil oblačenja, ki zapoveduje: ven iz hlač! Še vedno ne morem razumeti, da so današnje deklice, punce in tudi starejše ženske tako zelo zaljubljene v hlače, in to predvsem v kavbojke. Ne vem, zakaj si želijo biti tako podobne nasprotnemu spolu, saj jih ravno oni veliko raje vidijo v kakšnem krilu, obleki. Pri Martini sem se odločila, da bom preko njene
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Martina prej ...
... in pozneje
mladosti in postave skušala prikazati enega letošnjih trendov za mlade, ki so ga ustvarili pri Naf Naf-u. Izbrala sem obleko, majico, nepogrešljiv pas in veliko torbo. Še vedno se pri dizajnu samega materiala obleke držimo geometrijskih vzorcev in 60. let, kar se odraža tudi v zelo enostavnem kroju in dolžini obleke. V vzorcu se prepletajo liki v vijoličnih, sivih, črnih in rdečkastih tonih. Spodnja črna bombažna majica je zelo dobrodošla v tem hitrem vremenskem prehodu. Usnjen pas deluje kot dodatek, s katerim še popestrimo obleko, saj bi se kakšen drug nakit pri tem vzorcu lahko izgubil. Pas se preprosto usede na boke. K veliki vijoličasti torbici sem v Alpini našla trendovske črne lakaste gležnarje z vijoličastim detajlom v obliki paska. Ker je
obleka zelo kratka, tudi tokrat nisem mogla mimo Polzele, kjer sem izbrala debelejše črne nogavice z zelo diskretnim vzorcem v vijoličasti barvi, ki sega po celi stranski dolžini. Martina je oblečena, lahko se odpravi na popoldansko kavi-co, prav nič pa ne bo narobe, če vmes skoči še na faks preverit rezultate izpita.
Martina naj izkoristi aktualno modo, zamenja hlače s tri-koji ali debelejšimi vzorčastimi nogavicami, preko katerih naj nosi ne preveč ozke tunike, k temu lahko kombinira glež-narje z višjo in nižjo peto, prav tako pa tudi visoke škornje,« je Martinino stilsko preobrazbo podrobno predstavila stilistka Sanja Veličkovič. Verjamemo, da jo bo z veseljem posnemalo marsikatero mlado dekle.
V Športnem studiu Olimpic
Foto: Črtomir Goznik
Martina v trendovskih oblačilih in torbici iz prodajalne Naf Naf, nogavicah iz Polzele in gležnarjih iz Alpine.
bo Martina v izbranem programu brezplačno vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Čeprav je njena postava idealna,
je redna telesna aktivnost za zdravje in dobro počutje za slehernega človeka še kako pomembna.
MG
Piše: Barbara Rednak • Dominikanska republika
Dominikanska zastava: riž, piščanec in fižol
Tipičen dominikanski obrok, ki je na jedilniku prav vsak dan, se sestoji iz belega riža in mesa, navadno piščanca, ter fižolove omake.
Domačini ga poimenujejo kar "dominikanska zastava'' (bela barva predstavlja riž, rdeča fižol, modra pa iz meni neznanega razloga meso). Do-minikanci sploh radi pojedo tudi kosti piščanca, sama pa se te "skušnjave" zaenkrat še vzdržim. V priljubljenih poceni restavracijah, imenovanih pica pollo, ti piščanca na krožniku razrežejo kar s škarjami.
Riž Dominikanci jedo že za zajtrk, nepogrešljiv pa je tudi
za večerjo ob 10. uri zvečer in za vse vmesne malice. Zelo priljubljene so tudi banane, ki se na moje presenečenje vedno znajdejo v juhi, kot priloga k mesu in še ob nepogrešljivi fi-žolovi omaki. Pri tem se ločijo tiste banane, ki so za jesti, in tiste, ki se kuhajo, pripravijo pa jih na tisoč in en način (ocvrte, pire, kuhane). Vsekakor pa mi oboje, tako riž kot banane, milo rečeno, gleda že iz ušes.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Barbara Rednak
Petletna Elaine zjutraj
Pelota (bejzbol) je dominikanski nacionalni šport.
Foto: Dejan Glavnik
Maske na karnevalu v La Vegi
Foto: Dejan Glavnik
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo,
02 780 99 26,
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte janagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
KUPIM traktor IMT, Ursos ali Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
ZARADI prostorske stiske podarim nekaj živali - mini zajčkov - dolgodlaki, samo z prispevkom za hrano, pohitite, število omejeno. Tel. 031 424 952.
PRODAJAMO gosi za nadaljnjo rejo ali očiščene. Tel. 041 929 136 ali 764 70 41.
PRODAM pujske, težke do 30 kg. Tel. 766 87 91.
PRODAJAMO race domače reje za martinovo. Inf. na tel. 02 764 61 91 po 18. uri.
PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Tel. 041 378 366.
PRODAM tri prašiče od 150- do 200kg, domače reje. Tel. 751 53 21.
PRODAM brejo telico v četrtem mesecu, teličko 120 kg ter tele, staro 20 dni, telička. Telefon 041 299 383.
PRODAM prašiče domače reje. Telefon 746 15 01, zvečer.
KUPIMO motorno škropilnico, prevozno na eno kolo (samokolnica). Maks Vaupotič, Dravinjski Vrh 67, Videm, telefon 764 11 71.
PRODAM bele gosi za zakol, domače reje. Telefon 031 875 313
PRODAM 2 ha bukovega gozda in suha gabrova drva po 50 evrov za m3. Telefon 041 474 063.
PRODAM odojke. Telefon 769 39 41.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM oddamo 2 pisarni v skupni izmeri 42 m2 v poslovni stavbi, Osoj-nikova 3, Ptuj (II. nad.). Inf. po tel. 02 749 12 21.
V	PTUJU oddam v najem poslovni prostor 43 m2 s parkiriščem, primeren za pisarno ali storitveno dejavnost. Tel. 745 26 51.
PRODAM zidan vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
PTUJSKA TELEVIZIJA
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Prireditvenik
Petek, 2. november
14.00 Pred domom občanov v Majskem Vrhu: Dnevi martinovanja v občini Videm: otvoritvena slovesnost ob 5. tradicionalnem martinovanju - nagovor župana, kulturni program, pogostitev na stojnicah
16.00 Nočni pohod na Donačko Goro PD Hajdina.
17.00 Telovadnica OŠ Hajdina: občinsko prvenstvo v malem nogometu - veterani.
19.00 CID Ptuj: Potopisno predavanje - Mjanmar-Burma Vilija Podgorška.
20.00 Gorišnica - Hamlet: Stand up komedija Tadeja Toša - Mestno gledališče Ptuj.
Sobota, 3. november
Cenik malih d^j	lasov v Štajerskem tedniku	
Fhia* osebo	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	3,7t€	0,04 €
z okvirjem	6,26 €	0,04 €
z okvirjem in simbolom	8,35 €	0,04 €
IPjjv* Kob*ins.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	5,01 €	0,05 e
z okvirjem	7,43 €	0,05 e
z okvirjem in simbolom	10,10 e	0,05 C
z okvirjem in logotipom	12,85 €	0,05 €
Naročnikom Štajerskega tedeika priznavamo 20% popust na mnle oglase. Vse cene so brez DDV.		
8.30
14.00 15.00
16.00
18.00 19.00
od 12. ure: Pred Sokolano v Središču ob Dravi: Martinova sobota s kulturnim programom in krstom mošta; sodelujejo domači godci in pevci, turistični podmladek, folklorne skupine, gostje iz Hrvaške, godba ... Vaška kapela Hajdoše - blagoslov zvona.
Velika Varnica pri Zveličarjevi kapeli: 5. tradicionalno martinovanje v občini Videm; krst mošta, kulturni program in pogostitev s tipičnimi martinovimi jedmi; odprte kleti pri Andreju Cafuti, Velika Varnica 53 in Slavici Grabrovec, Velika Varnica 54.
Klet Silve in Stanka Gregoreca; predstavitev vinogradnikov in družabno
srečanje ob kostanju in moštu.
dom krajanov Skorba - Praznujmo s pesmijo
CID Ptuj: Žonglerski klubski večer; za vse, ki bi se želeli naučiti žongliranja
z žogicami, kiji in obroči ter tiste, ki to že obvladajo
Planinsko društvo Maks Meško Ormož: 4. martinov pohod med ormoškimi
goricami.
Nedelja, 4. november
Martinovanje v Leskovcu - pred gasilskim domom; krst mošta, domače jedi in zabava ob glasbi
Ponedeljek, 5. november
Drama SNG Maribor; Raztrganci - partizanski učni komad po drami Mateja Bora, v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in E. P. I. centra Ljubljana ter koprodukciji Cankarjevega doma Ljubljana.
PRODAJAMO stanovanjsko hišo in njivo v Prvencih 3 A na odlični lokaciji, njiva omogoča v nadaljevanju gradbeno ali gradbene parcele. Zainteresirani dobite informacije na tel. številki 02 740 70 39 ali GSM 031 613 361.
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999.
TV Ptuj
RADIOPTUJ
fut 4/tietu www.radio-ptuj.si
DELO
ZAPOSLIMO več monterjev vodovodnih in ogrevalnih naprav, ter elektro inštalaterjev. Tel. 02 788 88 10, GSM 051 335 724. Akromis, Storitve in trgovina, d. o. o., Zabovci 85, Markovci.
DOM IN STANOVANJE
OPREMLJENO sobo oddamo pošteni, po možnosti starejši osebi, nekadilcu in nealkoholiku. Tel. 031 424 925.
UPOKOJENKA najame garsonjero ali sobo, obvezno v pritličju, lahko je neopremljeno, na Destrniku ali Ptuju z bližnjo okolico, s sprotnim plačilo. Telefon 041 532 234.
BELO TEHNIKA
NOV sušilni stroj Gorenje, kondenza-cijski, prodam. Tel. 041 485 754.
Dne 30. 10. 2007 je diplomirala in tako pridobila naziv
diplomirana ekonomistka
Martina Vrzel
iz Osluševcev.
Iskreno ti čestitam ob tako pomembnem dogodku, ki ti bo prav gotovo spremenil življenje.
Z diplomo v žepu si dokazala, da veš, kaj hočeš. Čestitam!
Danijel
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Spomin na mrtve na mestnem pokopališču Ptuj; Podjetje Intera prejelo zlato priznanje za Inovacijo; podelitevakredltacljske listine PGD Ptuj; Izjemni dosežki ljudske univerze Ptuj v izobraževanju odraslih; obnovljeno ptujsko gledališče bo kmalu odprlo vrata; odprtje zasebnega geološko-paleontološkega muzeja; razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca v galeriji Magistrat; You Xuanda - mojster veščine Wudang kung fu na sprejemu pri ptujskem županu; Marko Bratušek uspešen na specialni olimpijadi v Šanghaju; 5. mini maraton aerobike; Maja Kampl z novim spotom na glasbeni sceni, Mednarodni folklorni festival, 2. del.
Kino Ptuj
, in 4. november ob 17.00 Ratatouille (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija Ob 19.00 Napumpana - komedija Ob 21.10 Veter, ki trese ječmen - vojna drama.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
DIATONICNO harmoniko prodam. Tel. 041 733 973.
ugodno
Iščete delo?
Želite stalno zaposlitev v urejenem delovnem okolju? Imate delovne navade in ste se pripravljeni učiti? Če ste na zgornja vprašanja dgovorili pritrdilno, vas vabimo, da se nam pridružite!
Iščemo:
-Delavce začetnike s III. stopnjo strokovnosti: IKV - metalurgi, IKV - obdelovalci kovin, IKV - mehaniki in strojniki, IKV - eiektrikarji, USO in IKV program -Delavce začetnike s IV. stopnjo strokovnosti, ki imajo opravljen izpit za voznika B kategorije: KV - metalurgi, KV - obdelovalci kovin, KV - mehaniki in strojniki, KV - eiektrikarji in podobno
K sodelovanju vabimo tudi tiste, ki ste zaključili druge smeri izobrazbe in ste pripravljeni pridobivati
dodatna tehnična znanja. Delo je izmensko.
Nudimo:
-prva zaposlitev je za določen čas 6 mesecev z možnostjo nadaljnje sklenitve delovnega razmerja,
-možnost izobraževanja in napredovanja,
-možnost pridobitve interno priznane stopnje strokovnosti.
Za dodatne informacije nas pokličite na tel št.02 7995110.
Pisne ponudbe pošljite na naslov Talum, d.d., Kadrovska služba, Tovarniška ul. 10,2325 Kidričevo.
Okrog nas in v nas je zanimivega (slo več, kot si upamo priznati. Zaradi bogastva vinogradniške, vinarske in vinske različnosti, bogastva vinskih kleti, šeg in navad in duhovne ustvarjalnosti tu živečih ljudi, vas s ponosom vabimo na
Martinovanje na Ptuju - v mesto trte in vina,
od 9. novembra do 11. novembra 2007 na kraj dogajanja, Miklošičeva ulica. Novi lig in dvorišče Ptujske vinske kleti.
Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in lepo besedo, zato se prazniku Martinovanje 2007 na Ptuju« pridružite tudi w. Dobrodošli v mestu trte in vina.
PROGRAM MARTINOVANJA 2007
Petek, novembra 2007
Od 11. ure - dalje bodo na stojnicah svoje dobrote ponujali vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena. Na Novem trgu in dvorišču
Ptujske kleti bo kulinarične dobrote ponujalo PP Gostinstvo, za dobro kapljico pa bo skrbela Ptujska klet. Ob 11. uri - bo na Ptujskem gradu predstavitev projekta »Grajska vinske klet« v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj. Do 12. ure - nastop ansambla Donačka s pevko. Ob 12. uri - nastop skupine Štajerski koledniki. Ob 12.45 - nastop Mešanega pevskega zbora DU Ivan Rudolf Breg. Od 13. do 15. ure - na dvorišču Ptujske kleli predstavitev in degustacija novega vina Haložan. Ob 13.30 - nastop ansambla Donačka s pevko. Ob 15.30 - nastop Štorih prijateljev iz Kicarja
Ob 16. uri - nastop Turističnega društva iz Podlehnika - prikaz vinogradniških opravil in običajev. Od 17.30 do 20.30 - zabava z narodno zabavnim ansamblom Štajerski Baroni. Od 21. ure do 23. ure - zabava s skupino Kvinton.

/
"T
Sobota, 10. novembra 2007
Ob 10. uri - nastop Ptujskega nonefa. Ob 11. uri - inavguracija vinske kraljice do leto 2009. Ob 12. uri - vinogradniške igre. Ob 14. uri - razglasitev zmagovalcev vinogradniških iger. Ob 14.30 - zabava z ansamblom Koštruni. Ob 16. uri - nastop Moškega pevskega zbora DU Budina Brstje. Ob 16. uri - sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju. Ob 16.30 - nastop folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Ob 17.30 - zdravica župana Mestna občine Ptuj, dr Štefana felana. Od 18. do 22. ure - šegavi krst moštu in zabava z ansamblom Koštruni.
Nedelja 11. novembra 2007
Ob 9. uri - tradicionalno srečanje FECC Slovenija. Ob 10. uri - koncert pihalnega orkestra Ptuj. Ob 11.11 - inavguracija princa karnevala Kurentovanja 2008. Ob 12. uri - kulturno zabavni program PD Cirbvce- godba Pepi krulet in folklorno skupina.
Od 14 ure dulje - dan odprtih vrat vinskih kleli na VTC13- Mestni vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurberku, Drstelja, Jiršovci, Janežovski vrh in Destrnik.
Organizator: Mestna občina Ptuj
Ste ambiciozni, pripravljeni sprejemati nove izzive,
se učiti in strokovno razvijati?
Če da, potem ne oklevajte in se nam pridružite!
Talum, d.d., je sodobno proizvodno podjetje, ki za razvoj svojega poslovanja redno spremlja zastavljene cilje na področju kakovosti, varovanja okolja ter varnosti in zdravja vseh zaposlenih. Za uspešno doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo motivirane sodelavce.
V svoje vrste vabimo nove sodelavce za opravljanje zahtevnih del in nalog na delovnem mestu: Strokovni delavec začetnik- Vll.st.str., (želena izobrazba univ.dipi.inž strojne, metalurške in elektro smeri) Strokovni delavec začetnik-Vll.st.str. (VS), (želena izobrazba dipl.inž. (VS) strojne, metalurške in elektro smeri) Strokovni delavec začetnik-Vl.st.str., (želena izobrazba inž. strojne, metalurške in elektro smeri) Strokovni delavec začetnik-Vl.st.str. (VSŠ), (želena izobrazba inž. (VSŠ) strojne, metalurške in elektro smeri) Nudimo:
zaposlitev za določen čas 1 leto z možnostjo nadaljnje sklenitve delovnega razmerja, možnost stalnega izobraževanja in napredovanja in delo v kreativnem kolektivu.
Za dodatne informacije nas pokličite na 02 7995110. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov Talum, d.d., Kadrovska služba, Tovarniška ul. 10,2325 Kidričevo.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
vo;
Znamka Letnik		CenSfo	Oprema	Barva
ROVER 251,4 SI	2000	4.300,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZLATA
ŠKODA FELICIA 1,6 L»	1999	2.100,00	SERV0 VOLAN	KOV. RDEČA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. S. MODRA
NISSAN MICRA 1,2	2005	7.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
HONDA ACCORD 1,61 LS	1999	6.350,00	PRVA REG. 2000	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,616VRXE	1998	4.190,00	REDNO SERV.	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	6.250,00	SERV. KNJIGA	BELA
R UMUZ. LAGUNA 1,9 DCI EXPR.	2001	7.740,00	PRVA REG. 2002	BELA
RENAULT CU01,2	1998	2.790,00	AIR BAG	RDEČA
FORD MONDE01,8 KARAV.	1998	3.340,00	REDNO SERV.	RDEČA
PEUGEOT 307 2,0 HDISW	2003	8.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,6	2000	5.890,00	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
KIACARENS 1,8 LS	2000	4.490,00	REDNO SERV.	KOV. B0RD0. R.
VWT0URAN 1,9 TDI HIGHLINE	2003	14.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,6 LIMUZ.	1998	6.150,00	PRVA REG. 1999	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN BORA 1,6	1998	5.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA BREAK 2,0 HDIEXCL.	1999	4.540,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
OPEL ASTRA 1,216V	1998	4.890,00	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
MITRUBISHICARISMA1,6 COMFORT	2002	6.750,00	1. LASTNIK	KOV. S. MODRA
VOLKSWAGEN IV GOLF 1,416V	1998	4.350,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
BMW 3161 COMPACT	1999	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
BMW 3161 COMPACT	1998	4.860,00	PRVA REG. 1999	KOV. SREBRNA
RMEGANE SCENIC 1,9 DCI AIR	2002	7.930,00	SERV. KNJIGA	BELA
R AVTOM. MEGANE1,616V EXR CON	2003	8.940,00	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
Vrtiljak
dogodkov
Sobota, 3. november, ob 10.00 uri
Leseni konjiček
Otroška ustvarjalna delavnica
Ihhaa-ha, pffif... Dia, moj konjiček, v galop, čez drn in strn, v dalje brezmejne ... (čez kavče in stole, od sobe do sobe-psst). In to na konjičku, ki	.
ga bomo izdelali v	, *■
ustvarjalni delavnici. Ne verjamete, kaj? Pridite k nam in domov ne boste odšli sami, pfff... priden konjiček bo z vami.
Aleksandra Sitar s.p., Kungota pri Ptuju 155a, 2325 kidričevo, tel. &(ax: 02 79 60 671, GSM: 041 519 509,040 585 700, E-mail: nikita.sp@sioi.net

ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE; LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 320 TDS TURING	2001	10.790,00	AVT.KUMA	RDEČA
CITROEN XSARA 1.4 i UMUZ.	1999	3.050,00	RADIO	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	9.100,00	AVT.KUMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN C5 2,2 HDI KARAV. AVT.	2005	14.300,00	TIPTRONIK	KOV. ČRNA
FIAT SCUDO 2,0 JTD	2004	8.950,00	SERVO	BELA
HYUNDAI ElANTRA 2,0 GLS	2001	5.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULTCU01.5 DCI	200412. M.	6.800,00	KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI UMUZ.	2005	9.980,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULTSCENIC 1.9 DCI	2002	7.790,00	KUMA	BELA
RENAULTSCENIC 1,9 DCI EXPRES.	2004	10.790,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR	2005	12.400,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
SEAT A1HAMBRA 1,9 TDI	1999	8.100,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2004	12.950,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2005	13.690,00	AVT. KUMA	KOV. SIVO ZELEN
VWTDURAN1.9TDI	2003	13.200,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
BMW 5 TOURING 525 D	2004	28.000,00	AVT. KUMA	METALIK ČRNA
BMWX53.0D	2002	26.990,00	AVT. KUMA	METALIKT. ZELENA
FORD ESCORT 1.4	1999	2.295,00	SER. KNJIGA	METALIK SREBBNA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990,00	KLIMA	ČRNA
MERCEDES COUPE CL 500	2000	24.900,00	AVT. KUMA	METALIK B. RDEČA
PEUGEOT 206 BREAK 1.4	2003	7.490.00	KLIMA	METALIK SREBRNA
PEUGEOT 206 CC 2.0	2003	8.396,00	AVT. KUMA	METALIK MODRA
RENAULT LAGUNA G. 2.2 DCI	2004	9.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
RENAULTTWING01.2	2004	4.990,00	EL. POMIK P.STEKL	METALIK SREBBNA
ŠKODA 0CTAVIA C. 2.01	2002	8.700,00	AVT. KUMA	SV.M0DBA
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900.00	AVT. KUMA	METALIKT. M0DBA
ROVER 414 SI	1997	2.396,00	KLIMA	METALIK B. RDEČA
RENAULT CLI01.5 DCI	2002	6.200,00	KLIMA	METALIK SREBBNA
IZZREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE VVENICE
Pravilno geslo nagradne križanke se glasl:OTROŠKA OBLAČILA VVENICE TUDI V ORMOŽU.
Med pravilnimi rešitvami, ki so prispele v uredništvo Štajerskega tednika, smo izžrebali tri nagrajence, ki jih prejmejo:
1.	nagrado: darilni bom v vrednosti 41,73 EUR prejme: Franc Diemat, Kajuhova 1, 2325 KIDRIČEVO.
2.	nagrado: dekliški žametni komplet št. 128 v vrednosti 25,04 EUR prejme: Samanta Petelinšek, Lancova vas 15/f, 2284 VIDEM.
3.	nagrado: deška trenirka št. 140 v vrednosti 16,69 EUR prejme: Simona Lubej, Trniče 43, 2206 MARJETA
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.0.0. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 787 88 56, Fax: 021787 88 57, GSM: 041/ 715 173, 031/ 715 173 E-mall: gp.projecting@slol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 021787 88 56.
Petovi%wto
PETOVIAAVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
RIAGUNA GRAND. 1,9 DCIINIT.	2003	10.960	121.321	ZELENA
RIAGUNA GRAND. 2,2 DCIINiï.	2005	15.560	161.527	TEMNO ZELENA
RIAGUNA 1.9 DCI DYNAMIQUE	2005	14.660	125.761	KOV. SIVA
RCU01.2 STORIA	2607	že od 6.362	VEČ VOZIL	VEČBABV
RCU031.4EXEPT.	2006	11.560	2.500	M0DBA
R MEGANE 1.4/16V AIR	1999	3.660	103.660	RDEČA
R MEGANE 1.6/1GV AL11.5 DCI	2007	že od 13.660	VEČ VOZIL	VEČBABV.
R MEGANE GRANDT. 1.5 DCI PRIV. LUX	2005	12.000	121.213	KOV. SIVA
R MEGANE GRANDT. 1.5 DCI PRIV. LUX	2004	10.460	66.123	ČRNA
RMEGANE GRANDT. 1,5 DCI DYNAM.	2007	15.380	17.366	KOV. SIVA
R SCENIC 1,5 DCI EXPR. C0N.	2064	16.260	123.220	M00BA
R GRAND SCENIC 1.5 DCI/105	2607	19.965	19.905	ČRNA
CITRDEN BERUNG01,6 RDI MULT1S.	2607	13.184	0	SREBRNA
CITROEN C5 2.2 HDI KARAV.	2003	9.960	78.212	SREBBNA
CITROEN PICASSO 1.BHDI ELEG.	2005	11.660	168.134	ČRNA
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	Oprema Barva	
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.700,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2007	33.500,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00 e	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.690,00 e	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI/ KARAVAN	2004	15.990,00 e	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A 41.9 TDI/KARAVAN	2006	24400,00 £	KLIMA	KOV. ČRNA
HONDA CIVIC 1.4	1998	4.750,00 €	KLIMA	ČRNA
AUDI A 6 2.0 TDI	2005	24900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA CELICA 1.8	2000	10.990,006	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.990,006	KLIMA	KOV. RDEČA
AUDI A 6 2.7 TDI AVANT	2005	29.900,006	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
NISSANTEKRANO3.0DI 4X4	2005	18.900,006	KUMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.6 5V	2002	7.900,006	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
www.evroavto.si
Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega
osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega
plana za območje Mestne občine Ptuj
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele:
pobuda št. 1: 558, 557/4, obe k. o. Spuhlja; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in gozda v območje za šport v Spuhlji, pobuda št. 2: 2739, 2738, 2729, vse k. o. Ptuj; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti ob Zagrebški cesti na Ptuju za potrebe mizarske delavnice in odprtega mizarskega skladišča,
pobuda št. 3: 2100/1, 2095, 4063, 2265, 2264, 2263, 4065/2, 2256, 2253, 2341, 2340, 3968, 2311/2, 2310/2, 2303, 2304, 2310/1, 2307, 2308, 2309, 4140, 4134, 4141, 2436, 2437/1, 2766, 2761/2, 2767/1, 2767/2, 2762/2, 2761/1, 2762/4, 2762/5, 2758/1, 2759/1, 2762/1, 2757/1, 2755/2, 2754/2, vse k. o. Ptuj; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja prometne infrastrukture in območja proizvodnih dejavnosti v območje najboljših kmetijskih zemljišč, v območje proizvodnih dejavnosti in v mešano območje. Mešano območje je predlagano ob Zagrebški cesti na Ptuju (na njeni zahodni strani, ob krožišču pri Cestnem podjetju Ptuj) za potrebe diskontne trgovine z živili. Območje najboljših kmetijskih zemljišč je predlagano na območju med Rogaško cesto in železnico, kjer se izloči območje prometne infrastrukture, ki je v prostorskih sestavinah namenjeno gradnji ceste med Zagrebško cesto in Rogaško cesto kot nadaljevanje novo zgrajene ceste severno od Cestnega podjetja Ptuj. Za preostali del območja med železniško progo in predlaganim mešanim območjem ob Zagrebški cesti, kjer je v prostorskih sestavinah predvidena gradnja ceste, je predlagana pripojitev k proizvodnemu območju, pobuda št. 4: 1003, 553/4, 553/2, 552/2, 559/7, 551, 559/5, 559/4, 559/14, 553/1, 552/3, 560/4, 552/4, 1014, 559/1, 559/13, 559/18, 559/15, 559/16, 559/17, 559/3, 560/1, 995/13, 553/6, 553/8, 553/9, 560/8, 560/2, vse k. o. Krčevi-na pri Ptuju; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja, ki je v prostorskih sestavinah s programskimi zasnovami za lokacijski načrt namenjeno športu, rekreaciji in šolstvu, v mešano območje za potrebe centra osnovne oskrbe z živili in poslovno-stanovanjskih objektov. Pobuda se nanaša na območje severno od srednješolskega centra (Marof),
pobuda št. 5: 694, 695/1, 695/2, 696/1, 696/3, vse k. o. Podvin-ci; predlagana je sprememba namenske rabe prostora z območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti z objekti za kmetijsko proizvodnjo, in sicer za potrebe gradnje hlevov za svinje in silosov za skladiščenje krme v vzhodnem delu naselja Podvinci, na območju vzhodno od plinovoda, pobuda št. 6: 227, 230, 206/3, 206/9, 205/1, 206/6, vse k. o. Nova vas pri Ptuju; predlagana je sprememba namenske rabe prostora z območja najboljših kmetijskih zemljišč, gozda in območja stanovanj v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe objektov za kmetijsko proizvodnjo in bioplinsko elektrarno ter v območje stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi. Pobuda se nanaša na območje Nove vasi pri Ptuju pri kulturni dediščini Lackova domačija.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, mala sejna soba, I. nadstropje. Javna razgrnitev bo od petka, 9. 11. 2007, do vključno ponedeljka, 10. 12. 2007.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v sredo, 5. 12. 2007, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba, št. 8/I).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si/).
Dr. Štefan Čelan župan Mestne občine Ptuj
fllHilillMiJiUiWlinj C 02/2280110
Razlago va 24, Maribor I
KfTAJSKA RESTAVRACIJA
CESARSKA HIŠA
i- M fa /f_i
Hišne specialitete, sladice, razni meniji, malice in kosila.
Delovni ¿as: ponedeljek 11.00 - 23.00, torek-nedelja 10.00 - 23.00
JIN FAN, d.o.o., Brstje 31,2250 PTUJ. Telefon: 02 777 30 32, GSM: 041 806 237
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki culi), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nl^Je od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapolnka.p, Pivko» ulica 19/», 2250 PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za doloCen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo, hudo boli.
ZAHVALA
Lepega jesenskega jutra so naša srca zatrepetala in zajokala, ker nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica
Marjeta Kukec, rojena Plošinjak
IZ STOJNCEV 113/a
25. 2. 1942 - 21. 10. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja.
Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, govornikom za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki jo boste za vedno ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Anton, sin Tonček z Renato ter hčerki Darinka in Brigita z družinama
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostajajo pa ponos, hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli.
SPOMIN
1. novembra mineva devet let, odkar si za vedno odšla, draga
Dušanka Rotar
IZ PODLEHNIKA
Ne mine trenutek, ko nas misel in pot ne bi ponesli k tebi. Hvala vsem, ki prihajate na njen prerani grob, ji prinašate rože ter svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Mamica, ati in sestra
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
AC-PRSTEC
Avtocenter Prstec d.o.o.,
Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva	Letnik Cena.
FIAT STIL01.9 JTD3VDYN VW PASSAT 1.8 T PEUGEOT 406 2,0 HDI FIAT PANDA 4X4 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING FIAT PUHT01.2 SX
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	1
FIAT ULYSSE 2.2 JTD ALFA ROME0145 CITROEN JUMPER F. 35 LH 2.2 OPELASTRA KARAVAN 1,7 TDI16V ENJOY FIAT STIL01,9 JTD DYNAMIC
KOV. T. MODRA T. MODRA KOV. ZELENA RDEČA KOV. SREJ JEMNl
SIVA
DV. ČRNA
(hladilnik tovornega prostora)
SREBRNA
KOV. SREBRNA
2003
15.900
I.290
II.990 15.590
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup možen tudi brez pologa
www.radio-tednik.si
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN
31. oktobra 2006 je minilo eno leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi
Dani Rajh
IZ DRAŽENCEV
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: ati, mamica, sestra Tjaša in vsi njegovi
Črešnjevec • Polarizacija mnenj ob spremembi imena šole
Gre res samo za proceduralne nerodnosti?
Na zboru krajanov na Črešnjevcu v občini Slovenska Bistrica so mnogi prisotni izrazili svoje mnenje - takšno ali drugačno. Po vsem povedanem so bili ob koncu še bolj negotovi o tem, ali lahko odločajo v imenu vseh krajanov.
Zboru krajanov je prisostvovala tudi družina Pučnik.
V volilni imenik krajevne skupnosti Črešnjevec je vpisanih 1.174 prebivalcev (vanjo spada sedem vaških odborov: Farovec, Pretrež, Vrhloga, Črešnjevec, Trno-vec, Brezje in Lokanja vas), na zboru krajanov v prostorih kulturnega doma pa se jih je zbralo okrog 150. Kot je bilo slišati iz ozadja, so v treh vaških odborih (Črešnjevec, Vrhloga in Pretrež) proti imenovanju šole po dr. Pučniku. Po mnenju mnogih pa je veliko krajanov pokazalo zanimanje za problematiko, ki je dobila neslutene razsežnosti.
Po uvodnih formalnostih, ko so krajani izvolili za predsednika zbora krajanov Simona Unuka, je le-ta povzel kronologijo dogajanja okrog imenovanja šole po dr. Jožetu Pučniku. Povedal je, da so v krajevni skupnosti pridobili ustno soglasje svojcev, da šolo poimenujejo po rojaku
dr. Jožetu Pučniku. Svet krajevne skupnosti je posredoval pobudo za spremembo občinskega odloka občini Slovenska Bistrica, ta pa bo kot ustanoviteljica javnega zavoda tudi vodila in izpeljala postopek.
Robert Leskovar je kot prvopodpisani krajan civilne iniciative za ohranitev imena osnovne šole Črešnjevec povedal, da se zavzemajo za ohranitev sedanjega imena "OŠ Črešnjevec": »Pobudo so na svetu krajevne skupnosti sprejeli decembra lani. Po 31. členu statuta krajevne skupnosti je naloga predsednika, da krajane obvesti. Mi pa smo to izvedeli na prvem roditeljskem sestanku. Podpisov nismo zbirali zato, da bi delovali proti dr. Pučniku, ampak da bi dokazali, da nismo majhna skupinica. Istočasno smo si priborili zbor krajanov, ker nam drugače ni bil omogo-
Napoved vremena za Slovenijo
Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo.
Danes dopoldne bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod v jugovzhodnih krajih nizka oblačnost. Popoldne se bo od severovzhoda oblačnost povečala. Burja bo slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 9 do 14.
V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, burja bo oslabela in ponekod ponehala. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Tudi v nedeljo bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo, zapihal bo severni veter.
čen.«
Srečko Štajnbaher je
opozoril na 83. člen Statuta občine, da občinski svet mora predhodno zahtevali mnenje organov krajevne skupnosti, ko odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti. In povedal, da so zbrali 147 podpisov, da šola ohrani ime Osnovna šola Črešnjevec.
Predsednica sveta šole Olga Krajnčič je povedala, da govori v imenu delavcev šole, sveta staršev in sveta zavoda ter da so čakali na javno razpravo, a je ni bilo. Menila je, da bi o preimenovanju morala potekati javna razprava in da je šola institucija, kamor politika ne sodi. Zanjo pomeni preimenovanje šole korak nazaj, ker bi to pomenilo razdvajanje in nepotrebno kresanje mnenj. Bojijo se prepisa otrok na druge šole, saj bi posledično na Črešnjev-cu izgubili devetletko. Šola bi dobila političnih pridih, tega pa ne želijo.
Edem mlajših krajanov, ki se je oglasil, Rok Gajšt, je predlagal, da bi morda Pučnikovo ime počastili drugače, s spomenikom. Branko Repnik, predsednik vaškega odbora Črešnjevec, pa je povedal, da jih je motilo, ker ni bilo razprave, saj je v pogovoru s predsednikom krajevne skupnosti to predlagal. Povedal je, da se mu zdi prav, da povejo svoje mnenje in izrazijo svoje poglede. Kar nekaj krajanov je podvomilo, ali lahko glasujejo v imenu vseh krajanov, saj takšnega razpleta zbora krajanov niso pričakovali.
Zboru krajanov je prisostvovala tudi družina Pučnikovih oziroma sorodniki dr. Jožeta Pučnika. Iva Pučnik
- Ozimič, nečakinja dr. Jožeta Pučnika, v svoji razpravi ni mogla skriti ganjenosti. Povedala je: »Sorodniki zelo spoštujemo delo Jožeta, vendar imamo pri različnih imenovanjih nekaj mešanih občutkov in smo v okviru družine veliko o tem razpravljali. Kljub temu smo se še najbolj razveselili pobude krajevne skupnosti o imenovanju šole, saj je Jože tukaj rojen in tudi pokopan. Menimo, da ne gre več za politično vprašanje, ampak kulturno, človeško, srčno in zgodovinsko. Tudi sama delam na šoli in sem prepričana, da preimenovanje ne more škoditi ugledu šole. Ključen ugled si šola pridobi z delom in ne z imenom. Verjamem, da bo šola imela ugled tudi v bodoče, tudi z dopolnjenim Jožetovim imenom, če bo do tega prišlo.«
Na vprašanje, ali podpirajo pobudo sveta krajevne skupnosti Črešnjevec, da občina Slovenska Bistrica začne postopek za imenovanje Osnovne šole Črešnjevec po dr. Jožetu Pučniku, se je na zboru krajanov pozitivno opredelilo 81 krajanov, 40 pa jih je bilo proti pobudi.
Pred sejo občinskega sveta v Slovenski Bistrici je županji Ireni Majcen civilna iniciativa za ohranitev imena Osnovna šola Črešnjevec posredovala zahtevo za izvedbo referenduma, vendar pod to zahtevo ni bilo nobenega podpisa.
Nataša Pogorevc
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Ujeli združbo preprodajalcev mamil
Mariborski kriminalisti so v sodelovanju s ptujskim tožilstvom 16. oktobra zaključili kriminalistično preiskavo kriminalne združbe, ki se je na območju Ptuja ukvarjala z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili. Preiskava je trajala od aprila, torej zadnjih šest mesecev. Ob zaključku preiskave so kriminalisti izvedli sedem hišnih preiskav pri osumljencih, v njih so zasegli pripomočke za uživanje in preprodajo prepovedanih drog (tehtnice, folije, vrečke za pakiranje), hkrati so zasegli tudi manjše količine prepovedane droge.
Dvema mlajšima moškima, doma z območja Ptuja, so kriminalisti odvzeli prostost in ju po zbranih obvestilih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Osumljenca sta na območju Ptuja z okolico organizirala mrežo prodajalcev prepovedanih drog odvisnikom. Drogo sta dobavljala oziroma prodajala odvisnikom in manjšim prodajalcem - dilerjem na območju Ptuja, Gorišnice, Moškanjcev, Ptujske Gore, Dornave, Stojncev, Cirkulan in Markovcev. Privedena osumljenca sta s prepovedano drogo oskrbovala najmanj 300 kupcev - odvisnikov. V prodajo sta ponujala različne vrste prepovedanih drog: konopljo, extasy, speed, heroin in hašiš. Prodajo sta organizirala tudi v neposredni bližini šol na omenjenih območjih, še posebej je izstopala prodaja v neposredni bližini Šolskega centra na Ptuju z izpostavami.
S privedbo osumljencev k preiskovalnemu sodniku pa preiskava kaznivih dejanj še ni zaključena in kriminalisti delo nadaljujejo. Primer je namreč zelo obsežen tako glede na območje, na katerem so kazniva dejanja izvrševali, kot tudi zaradi velikega števila odvisnikov, ki so jih oskrbovali. Nenazadnje, kriminalisti so ugotovili, da sta osumljenca sodelovala tudi z osebami iz drugih krajev Slovenije, zaradi česar se, kot je že navedeno, nadaljuje zbiranje obvestil.
Do sedaj je bila zoper dva osumljena podana kazenska ovadba zaradi suma storitve najmanj 14 nadaljevanih kaznivih dejanj.
Umrl za posledicami prometne nesreče
Za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 18. oktobra v Borovcih, je 25. oktobra v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor umrl 19-letni voznik osebnega avtomobila Audi. Kot smo poročali, se je prometna nesreča zgodila na glavni cesti med Borovci in Moškanjci 18. oktobra ob 17.40, ko sta trčila dva osebna avtomobila, v katerih sta bili dve osebi hudo in ena lažje telesno poškodovana. 19-letni voznik osebnega avtomobila Audi 80 je vozil iz smeri naselja Borovci proti Moškanjcem. Med vožnjo je začelo vozilo zanašati po vozišču in bočno drseti na nasprotno smerno vozišče, kjer je vanj z osebnim avtomobilom Peugeot 607 trčila 37-letna voznica. Oba voznika in 35-letno sopotnico v peugeotu so iz vozil rešili gasilci, voznika sta bila hudo telesno poškodovana.
Vlomi
Neznani storilec je v noči na 28. oktober vlomil v društvene prostore na Dravski ulici na Ptuju in iz njih odtujil prenosni računalnik in dva monitorja. Povzročil je za okoli 800 evrov škode.
Zagorela hiša
V Stojncih pri Ptuju je 28. oktobra okoli 11.50 prišlo do požara na stanovanjski hiši, ki so ga pogasili gasilci. Policisti so z ogledom ugotovili, da je zagorelo v kleti zraven kurilnice, od tam pa se je požar razširil preko stopnišča na podstrešje. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 25.000 evrov.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Bott|aiAiMis.p.
¡tU/d 26a Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lntb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Foto: NP