ANO (LETO) XXVI. (20) No- (ätev.) 37 LIBRE BUENOS AIRES 14. septembra 1967 Jasna beseda »E GAULEE MA POLJSKEM Manevri NATA gredo našim komunistom na živce Francoski predsednik De Gaulle se je minuli teden podal na šestdnevno potovanje po komunistični Poljski. Komunistična vlada je dala prestolnico Varšavo okrasiti s francoskimi in poljskimi zastavami ter z rdečimi napisi proti ZDA in Zah. Nemčiji. Med drugim je komunistični režim dal napisati po varšavskih ulicah: ,Nikdar več septembra 1939“ in „Varšavci pravijo ‘Ne!’ bonskim maščevanja željnim militaristom“. V tako okrašeno Varšavo se je pripeljal De Gaulle. Na letališču so ga pričakali poljski državni predsednik Ochab ter komunistični veljaki Gomulka in Cyrankiewicz, z ostalimi ministri in partijskimi funkcionarji. Poleg njih se je na letališču zbrala ve,č tisočglava množica Poljakov, ki so De Gaullu vziklikali za vse kaj drugega, kakor pa so ga pozdravljali Gomulka in njegovi. De Gaulle je kmalu po svojem prihodu v Varšavo iz javil, da „morajo poljske meje ostati tam, kjer so“, se pravi na Odri in Neissi, s čemer je močno prizadel Zahodno 'Nemčijo, katera teh meja ne priznava za dokončne. Vzhodnonemški komunistični funkcionarji so tako dosledni moskovski privrženci, da so povsem pohlevno sprejeli kremeljski diktat o novih poljske-nemških mejah po (koncu druge svetovne vojne. De Gaulle pa je tudi pristavil, la je treba nemški problem čim prej rešiti, če naj Evrcipa živi dobo miru in napredka. Poljski protikomunistični kardinal Wyszynski na sprejemu De Gaulla .li bil navzoč, ker noče sedeti za isto mizo s poljskimi komunističnimi funkcionarji. prav tako se ni udeležil sprejema De Gaulla pozneje v Krakovu tamkajšnji kardinal, češ, da je prezaposlen. Pač pa je Wyszynski poslal De Gaullu osebno pismo, čigar vsebine De Gaullo-va okolica ni objavila, poljska komunistična vlada pa je ne pozna. De Gaulle je iz Varšave odšel na hitro potovanje skozi nekatera poljska mesta, nakar se je vrnil v Varšavo :n govoril ikot prvi zahodni državnik v povojnem poljskem parlamentu (sejmu). Poudaril je, da Francija želi „Poljsko Spopadi med Kitajsko in Indijo Divjanje Maocetungovih rdečih stražarjev se je na Kitajskem v minulih tednih začelo polegati, zlasti odkar -ie Maocetung dokončno spoznal, da se m;i tla močno majejo pod nogami zaradi odpora nekaterih generalov in drugih vojaških funkcionarjev, ki so se naveličali tkim. kulturne revolucije. Komunistična Kitajska je še vedno izvajala močan pritisk na britansko kolonijo Hongkong, vendar so se tudi tam v preteklih dneh razmere deloma pomirile. Tudi ni Peking izvršil grožnje, da bo Hongkongu prekinila vodo in ves dotok živeža s kopnega. Pač pa je rdeča Kitajska povzročila nov konflikt z Indijo, ko je sprožila spopade z indijskimi obmejnimi vojaškimi oddelki v Sikkimu, visoko v gonih Himalaje med Tibetom, Indijo, Nepalom in Butanom. za sodelavca v veliki svetovni igri dru ge polovice dvajsetega stoletja, ko gre za mir in napredek ali pa za vojno in uničenje“- Izjavil je, da bo Evropa popolnoma varna samo, če bodo vse drža ve od Atlantika do Urala izvajale politiko miru, sodelovanja, in medsebojnega razumevanja. Tako bodo evropski narodi mogli sami reševati svoje probleme, katerih najvažnejši je trenutno „usoda nemškega naroda“. Prikazal je francosko sodelovanje in pomirjenje z Bonnom ikot vzgled sodelovanja med ostalimi evropskimi narodi- Pri poljskih komunističnih funkcionarjih De Gaullov govor v poljskem sejmu seveda ni naletel na odobravanje. Gomulka je odgovoril, da je mogoče evropsko varnoist |in nemški problem rešiti le na podlagi priznanja dveh Nemčij, Vzhodne in Zahodne. Poljska je sklenila prijateljstvo in nenapadalno pogodbo z Vzhodno Nemčijo in je pripravljena normalizirati svoje odnose tudi z Zahodno, „če in kadar bo njena uradna politika slonela na novih in realističnih načelih“. Gomulka te svoje trditve ni pojasnil, toda vsakdo ve, da je pri tem mislil na že znane komunistične zahteve: Bonn mora priznati sedanje poljske meje, mora priznati Vzhodno Nemčijo in prenehati govoriti v imenu vse Nemčije- 'Gomulka je nadalje označil zavezništvo Poljske z Moskvo in drugimi komunističnimi državami kot temelj svoje politike in garancijo poljske varnosti, s čemer je zavrnil De Gaullov poziv Poljski, naj vodi bolj samostojno zunanjo politiko. Velike množice zatiranih svobodo- kjer in -kadar koli se je pojavil na ulicah. Poljska mladina ga je prosila za trodpišTHrar^jir De 'GdtfflSVraib ustregel. Minulo nedeljo se je De Gaulle s svojo gospo udeležil nedeljske službe božje v oliwski stolnici in prejel sv. obhajilo kot kateri koli poljski vernik. V cerkev k sv. maši .ga ni, razen poljske tajne policije, spremljal noben poljski komunistični funkcionar. Bila pa sta zato stolnica in prostor pred njo nabito polna poljske mladine in ostalega prebivalstva. Peking je objavil, da je kitajsiko vojaštvo v spopadu, ki da so ga zanetili Indijci, utrpelo 36 žrtev, medtem ko je indijsko obrambno ministrstvo v New Delhiju objavilo, da je bila Kitajska tista, ki je začela spopad in da so bi1 e indijske čete, ki so utrpele težke žrtve. Siklkim je, kakor je znano, indijski protektorat od 1. 1950. Na tem področju sta se Indija in Kitajska spopadli že jeseni 1962 ter so v nekaj tednih Kitajci zasedli več strateških položajev vzdolž kitajsko-indijske meje, katerih niso od tedaj več zapustili. Kitajska ima na področju Sikikima razpostavljenih 16 divizij proti Indiji, se pravi ok. 160.000 vojakov, Indija na približno ravno toliko. Indijska vojska 'šteje trenutno nekaj nad en milijon mož. Severna Amerika je v vojni. Boj bije na dveh frontah. V Vietnamu proti komunističnemu napadalcu, doma pa proti vsem tistim, ki od ameriške vlade zahtevajo, da mora umakniti svojo vojsko iz Vietnama in ga prepustiti lastni usodi. Se pravi: ga izročiti komunistom, da bodo v njem vzpostavili svojo diktaturo, svoje politične nasprotnike pa pobili. Amerika v Vietnamu ne brani svobode samo za južni Vietnam, ampak za ves svet. Zato v tem boju 'ne more in ne sme popustiti. Vsaka polovičarska rešitev bi bila samo zmaga komunizma, s katero bi si nezadržno utrl pot za nadaljnje prodiranje v svet. Komunisti nočejo miru, ker hočejo doseči svoj cilj in preostalemu svetu vsiliti svojo diktaturo. Zato so doslej odklonili vsako ameriško mirovno ponudbo. Kot pravi napadalci se pa kljub temu svetu prikazujejo kot borci za mir in napadajo Amerikance kot napadalce, čeprav so ti samo prihiteli la pomoč državi, ki je od komunistov nevarno ogrožena. Da komunisti Amerikance napadajo kot napadalce, da od njih zahtevajo, da morajo umakniti svojo vojsko iz južnega Vietnama, je razumljivo- Nerazumljivo pa je, da take zahteve prihajajo z demokratske strani. Še manj razumljivo, da takih zahtev nikdar ne spremlja obsodba Ccomunističnega napadalca ter poziv svetovnemu komunizmu, naj preneha s svojo napadalnostjo, naj ustavi pošiljanje orožja v Vietnam, naj preneha s hujskanjem na vojno, naj pristane na mirovne razgovore in na sklenitev poštenega miru, ki bi zagotovil neodvisnost južnemu Vietnamu ter utrdil mir na svetu. V zadnjem času je o vietnamski vojni govoril v Rochestru, N- Y., tudi znani ameriški škof Fulton Sheen. Tudi on je prosil Johnsona, naj bi umaknil Ameriko iz vietnamske vojne in dal s tem možnost za pomirjenje. Izvajanja škofa Sheena so dala pc vod 'katoliškemu časnikarju Josephu Breigu, da je škofu Sheenu napisal od govor. Objavil ga je 25. avgusta v kat.' listu The 'Catbolic Universe Bulletin. Na izvajanja škofa 'Sheena časnikar Breig odgovarja takole: Nedavno je škof Fulton J. Sheen v svoji nedeljski pridigi v katedrali v Rochestru, N. Y., dejal, da morajo ZDA takoj umakniti svoje vojaške oddelke iz Vietnama, da se bomo tako mogli spraviti s svojimi tamkajšnjimi brati. To zveni nekako tako, kakor če bi predlagal, naj odpravimo policijo in sodišča, da se bomo lahko spravili z našimi brati tatovi, napadalci, gangsterji, teroristi in morilci. Vsak človek dobre volje hoče živeti v miru s svojim bližnjim. Toda sprava je dvostranska stvar, ki jo kriminalec, dokler vztraja pri svojem početju, vsekakor zavrača. In bratstvu), med ljudmi vsekakor ne pomeni, da bi Bog hotel, da svet izročimo v roke razbojnikom. Več kakor pripravljeni smo na spravo z našimi brati v Severnem Vietnamu in v gverilskem gibanju Vietkonga, v tistem trenutku, ko bodo oni prenehali ugrabljati, mučiti in pobijati naše brate v Južnem Vietnamu. Naši bratje v Južnem Vietnamu prav gotovo ne bodo smatrali za bratsko potezo, ,če se bomo umaknili in jih pustili na milost in nemilost izročene maoističnim komunistom, ki sta jim umor in teror njihova vera. Kako hitro se pozablja, in kaže, da so že vsi pozabili, kako je po letu 1950, ko je imel vietnamski narod kratek čas možnost za izbiro med severom in jugom, nad en milijon Vietnamcev zapustilo vse, kar so imeli in se preselilo v Južni Vietnam, raje kakor pa da bi živeli pod Hočiminhom. Skoro nihče se ni preselil z juga na sever; in nihče ne more vedeti, koliko bi se jih še preselilo na jug, če ne bi Hanoi, iz strahu pred izseljevanjem, emigracijo nasilno ustavil. -Bili so to grozljivi dnevi, ko se je na deset tisoče družin — očetje, matere, otroci — pomikalo skozi prago- zdove in rižna polja in nato čakalo ure in ure, včasih do ipasu v vodi, da si 'ih dvignile naše ladje, potem ko so jim hanojske vojaške sile zaprle pot po suhem v Južni Vietnam. Na stotine jih je izgubilo življenje pri svojih poskusih bega iz Severnega Vietnama, prav tako, kakor ljudje tvegajo svoja življenja, da se prebijejo iz Vzhodne Nemčije čez brutalni komunistični berlinski zid. Katerim moramo najprej izkazovati bratsko ljubezen — preganjancem ali njihovim preganjavcem ? Morilcu ali tistemu, ki ga hoče ubiti? Ljubiti svojega bližnjega ne pomeni zapirati si oči pred stvarnostjo. Ne pomeni odpraviti zakon in red in izročiti nedolžno žrtev v roke kriminalnemu napadalcu. Tisti, ki vodijo, kar Mao in Hoči-minh imenujeta „osvobodilne vojne“, u-p o rahljaj o z vso premišljenostjo naj- krutejša sredstva za dosego svojih ciljev. Mirnim vietnamskim kmetom in njihovim sinovom dajejo na izbiro : .,Ali se nam pridružite, odnosno nas vsaj hranite, ali pa bi rajši gledali, kako bomo mučili vaše žene in matere do smrti, ali pa rezali rolke in iztaknili o,či vašim hčeram in sestram? In če se boste potem še upirali, bomo pobili tudi vas-“ Krščanstvo pomeni ljubezen in za gangsterja je treba moliti; toda pomeni tudi uporabiti sredstva, ki so na razpolago, da gangsterjem preprečimo pobijanje ljudi. Mir je, kakor so papeži ponovno izjavili, delo pravičnosti, ne čustvenosti. Tako je odgovoril škofu Sheenu časnikar Joseph Breig. Kdor je doživel komunistično revolucijo kot mi Slovenci, doume v polnosti jasne, četudi dokaj ostre Breigo-ve besede in neizipodbitne ugotovitve. Komunistični oblastniki doma neprestano zatrjujejo, da je Jugoslavija „nevezana država“. To naj bi pomenilo, da je nevtralna, ter da se ne mara ve-zati ne za zahodni demokratski, ne za vzhodni komunistični blok. S spretnim manevriranjem je Tito ponovno vzbujal videz, da vodi tako zunanjo politiko. To so mu Amerikanci bogato poplačali z vsemi vrstami pomoči, ki je prihajala v Jugoslavijo in s katero se je komunistični režim dolgo vrsto let samo u-trjeval. Toda v vsakem odločilnem trenutku, (ko se je bilo treba jasno opredeliti, je Tito vedno potegnil s sovjeti in podprl njihovo stališče, proti zahodnim demokratom. Kako tesno je Tito povezan s sovjetskim blokom, je pokazal zlasti ob zadnjem izraelsko—arabskem vojnem spopadu ter z najnovejšo odločitvijo o velikih nabavkah vseh vrst orožja v Sovjetski zvezi. Zahodne demokratske sile nimajo napadalnih namenov, storiti pa morajo vse za zavarovanje svobode in demokracije v svetu ter za zavarovanje pred nevarnostjo, ki lahko pride nadnje iz vzhodnih komunističnih držav, med katerimi igra važno vlogo tudi Titova Jugoslavija. To nalogo ima v Evropi NATO, ki je proti koncu avgusta priredil velike vojaške vaje v severni Italiji ter severni Grčiji. Zaradi teh zavezniških manevrov so postali nosilci komunistične diktature v Jugoslaviji zelo vznemirjeni. Izraz te zaskrbljenosti je sporočilo uradne Titove tiskovne agencije Tanjug, ki je bilo objavljeno v ljubljanskem delu z dne 27. avgusta ter se glasi takole: „Jugoslovanska javnost je z razumljivim nezadovoljstvom sprejela novico o tem, da so se začeli vojaški manevri sil NATO v severni Italiji in severni Grčiji. To akcijo vojaškega štaba NATO in nacionalnih poveljstev Italije in Grčije je le stežka mogoče pojmovati kot „slučajno“ potezo takšne vi-jaške inštitucije, kakor je Atlantska zveza. Hkrati z vojaškimi manevri kombiniranih vojaških sil v severni Italiji so začeli pripravljati tudi kongres rezervnih oficirjev držav, ki so članice Atlantske zveze. In da bi bilo to početje še bolj spektakularno, organizirajo shod rezervistov v Trstu, v neposredni bližini jugoslovansko-italijanske meje. Organizacija vojaških vaj utegne tako imeti tudi svoje politične nasledke: ne da bi hoteli prejudicirati stvari — IZ TEDNA V Vietnamu so bili boji v zadnjih dneh izredno srditi. Komunistični gverilci ter redni vojaški oddelki Vietkonga pripravljajo veliko ofenzivo na področju demilitariziranega pasu -med severnim in južnim Vietnamom. Zato so ta področja ¡neprestano napadala ameriška lovska letala ter bombniki. Nanj je sipalo granate tudi topništvo s kopnega ter z ameriških vojnih ladij. Zlasti krvava je bila bitka dne 7. -septembra, ko je ameriške postojanke napadalo 4.000 komunističnih borcev. Amerikanci so vse ¡napade odbili ter povzročili sovražniku nad 700 človeških izgub. Ta dan so boji trajali neprestano 20 ur. Papeževo zdravje se je v zadnjih dneh izboljšalo. V nedeljo, 10. t- m-, popoldne je že lahko nagovoril in blagoslovil zbrane vernike na Trgu sv. Petra. Brazilski pravosodni minister Luis Gama e Silva je naročil šefu zvezne policije, naj zasliši biv. predsednika Juscelina Kubička ter ugotovi ali se je tudi on osebno udeležil sestanka za ustanovitev široke opozicionalne fronte, za katero stoje biv. predsedniki Kubi-ček, Quadros in Goulart ter biv. guverner Lacerda. V primeru, da se je Kubi-ček osebno udeležil omenjenega sestanka, ga lahko zadene huda kazen, ker se zaradi odvzema političnih pravic za 10 let v tem času ne sme javno udejstvovati. Britanski delavski sindikati so na letnem kongresu v mestu Brighton s 4.883.000 glasovi obsodili gospodarsko politiko Wilsonove laburistične vlade. toda vaje take vrste s planiranimi shodi rezervistov in sovpadajočimi manevri v severni Grčiji utegnejo imeti tudi določen vpliv na razvoj odnosov na jugu Evrope. V Italiji so se manevri začeli včeraj, (26. avgusta, op. ur.) v severni Grčiji pa danes (27. avg., op. ur.) in sicer ob sodelovanju čet iz Velike Britanije, ZDA, Kanade, Belgije in omenjenih dveh sosednjih držav. Cilj vojaških vaj sil NATO v severni Grčiji, katerih operativni načrt se imenuje “sončni .ekspres”, je, kakor poroča agencija Reuter „preveriti sposobnost atlantske zveze, da neutegoma začne nujno akcijo v obrambi 'najobču-tlivejšega konca jugovzhodne Evrope“. Vojaški manevri se bodo razvijali v treh etapah: prva na gršiko-bolgarski meji druga v zalivu Eleftoropolisa in tretja, končna, na področju severno od Soluna. To, kar najbolj zbuja nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti, je ugotovitev, da prirejajo manevre v trenutku hude krize, ki je zajela področje vzhodnega Sredozemlja in arabskega Vzhoda. Že spričo tega se je težiko izogniti sklepu, da sedanja dejavnost Atlantske zveze ni v skladu s prizadevanji na svetu za prebroditev vseh težav, na stalih po izraelski agresiji na območju vzhodnega Sredozemlja. Zaradi tega takšne poteze tudi nalete na obsodbo jugoslovanske javnosti, ki nikoli ni bila ravnodušna nasproti akcijam, o katerih sodi, da so škodljive za politiko, dobrega sosedskega sodelovanja in za politiko pomiritve na svetu sploh. Sedanji manevri sil NATO v severni Grčiji in severni Italiji so po oceni jugoslovanskih političnih krogov in javnosti navkriž z željami narodov južne Evrope, da bi na tem področju ohranili ozračje medsebojnega zaupanja in konstruktivnega sodelovanja“. Zavezniški vojaški manevri v severni Italiji in Grčiji narode Jugoslavije še bolj potrjujejo v prepričanju o nevarnosti, v katero jih spravlja ko-mnnistično vodstvo s svojo mednarodno politiko s tesnim naslonom na blok komunističnih držav. Zato pa tudi „jugoslovanska javnost ni bila ravnodušna“ ob angažiranju Jugoslavije na strani Moskve in Nasserja v njegovem spopadu z Izraelci, ter je to komunistično politiko z vidnim javnim nezadovoljstvom tudi obsodila kot „škodljivo za politiko dobrega sosedskega sodelovanja in za pomiritev na svetu sploh“. V TEDEN V Gibraltarju so Angleži pripravili za nedeljo, 10. t. m. ljudsko glasovanje. Volivnih upravičencev, ki so se morali izjaviti, ali žele ostati še naprej pod Angleži, ali ipa priti pod Španijo, je bilo 13-000. Za sedanje stanje se jih je izjavilo 12.138, za Španijo pa samo 44-Gibraltar je že od leta 1713 britanska kolonija. Na Madžarskem so bili štiri ¡dni na uradnem obisku glavni tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev, predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin in zunanji minister Andrej Gromiiko. V tem času so obnovili pogodbi o prijateljstvu in vzajemni gospodarski pomoči. V Beogradu so :na sestanku odbora za narodno obrambo sklenili nabavke velikih količin orožja v Sovjetski zvezi. S sovjetskim orožjem hoče komunistični režim doma modernizirati oborožitev svoje vojske ter z njim nadomestiti sedanje zaloge ameriškega orožja. Med Turčijo in Grčijo so v teku tajni razgovori glede nadaljnje usode Cipra. Vodita jih predsednika vlad obeh držav Sulejman Demirel in Konstantin Kilias. Na konferenco Organizacije afriške enotnosti je od 36 povabljenih predsednikov afriških držav prišlo samo 13-Med tistimi, Iki se niso povabilu odzvali, so afriške države — članice Arabske lige, t- j. Alžir, Maroko, Libija in Združena arabska republika. V Venezueli so oblasti odkrile zaroto. V mestu San Juan de los Morro» so jo pripravljali komunisti. ZENA S J E SVET Anica Kraljeva Razumeva nj¡e ne Šiba Mali Načele gleda mamo groizeče. Spodnjo ustnico porine naprej in nagrbanči čelo. Nato odločno porine krožnik od sebe: „Ne maram!“ Kaj pa je to? Upor? Mamica začudeno gleda ta nenavadni prizor. Navdaja jo dvojni občutek-rada 'bi se malemu ’ „petelinčku“ smejala, a na drugi strani jo ta mali dogodek zmede. Nepripravljena 'Nacekova mama ne ve, da prisostvuje važnemu dogodku v otrokovem čustvenem življenju. Dvakrat namreč se v otrokovem razvoju pokaže doba trme: prva okoli tretjega leta ali še ipreje, druga pa pred začetkom razvojnih let, pred puberteto, to je okoli dvanajstega leta. Mali Nacek ni' trmast ikar tako za „hec“ Odkril je namreč svojo voljo in jo hoče za vsako ceno tudi uveljaviti. Zanj ni važno kaj hoče, ampak to, da sam nekaj hoče- Zato ga tudi razjezi, da mu damo, kar hoče sam vzeti. Psihologi pravijo, da ima to majhno bitje pri teh prvih uporih svojevrsten užitek. Posebno rad posnema odrasle, zato sega po predmetih, ki niso zanj: škarje, nož, sekira, žaga itd. Vedno to, kar mu odrasli branijo. Starši, ki. vedo, da je ta uporna doba v otrokovem življenju le naraven, zdrav pojav, se ne razburjajo. Predvsem vedo, da bo otrok še bolj trdovraten, če mu nasprotujejo, da bi uveljavljal svojo voljo. Kako torej z njim ravnati, da mu ne škodimo? Predvsem se odreči svoji' hitri zmagi. „S prvim otrokom nisem vedela kaj početi, ko ga je trma prijela,“ pravi Danica. „Mislila sem, da mora le moja volja obveljati. Mali je kričal, cepetal, ni hotel jesti, začel je zopet močiti posteljico. Bila sem obupana. Ko sem se zatekla v posvetovalnico za otroške psihološke probleme, so me tamkaj poučili, kako naj ravnam z njim. Nič več nisem kričala in se razburjala. Do pokorščine sem malega pripravila po ovinkih. Da je igrače pospravil, sem ga vprašala: Kdaj bova šla spančkat, ko sva tako zaspana? Ali: Kdo bo danes (prvi pojedel? Pa je šlo. In to delam tudi z ostalimi. Največkrat gre gladko, vsaj trme ni več.“ Matere, ki so ves dan z otroki, najbolje poznajo lastnosti vsakega posameznega, zato tudi vsakega lahko drugače „ckoli prinesejo“. S tem se obvarujejo, da ne silijo prav tja, kjer bi gotovo naletele na odpor. Ostra prepoved — srečanje dveh volj — nujno povzroči boj, v katerem se otrok še bolj zakrkne, kakor bi čutil, da gre za zmago enega ali drugega. Suhi in ostri „ne“ vzgojitelja, izzove v otroku odpor — ga vzgoji k trmi. Z mirnim in prijaznim ravnanjem bo počasi spoznal, da se ukloni pred resnico, katero tudi starši spoštujejo. „Otrok,“ piše Terstenjak, „doživlja v teh letih ne samo svojo, temveč tudi tujo voljo in sicer kot nekaj, kar mu je nasprotno, tuje. Zato je odločilno in kar usodno za vse življenje, ako starši in vzgojitelji niso v teh letih dovolj obzirni do otroka, ako se mu z jezo, omalovaževanjem in podcenjevanjem ustavljajo. Še Terstenjakove besede: Otrok mo- ra čutiti, da volja odraslih ni omalovaževanje njegove volje in njegovega jaza, temveč samo nujno priznanje resničnosti, ki so ji tudi odrasli podrejeni. Če se da, mora vzgojitelj otroku tudi takrat, ko mu kaj prepoveduje in omejuje, pustiti možnost, da uveljavi svojo voljo. Zato mu ne sme dajati samo povelja. Pokorščino mu olajšamo z vprašanji, ali če zbudimo njegovo zanimanje, ali pa s humorjem. To so pripomočki, da z veseljem izvrši, kar mi vemo, da je prav. Druga doba trme v naravnem razvoju otroka, se pokaže, ko se začnejo pubertetna leta, to je okoli dvanajstega leta. Ko začenja zoreti telo in se duševno življenje v njem prebuja, občuti otrok v sebi neko krizo. Njegovo telo se spreminja in v njem se pojavijo novi, nedoločni nagoni. Volja se močno razvije, čustvenost je nestalna. Ta sprememba pubertetnika zmede. Sam čuti, da 'ni več tak, kot je bil še pred kratkim, a tudi ne popolnoma drugačen. Zato je nestalen, spremenljiv in to hoče pred drugimi prikriti. Pač pa začne poudarjati svojo voljo na vseh področjih in s takim početjem pogostokrat zadene na ostra nasprot-stva s starši, fantje posebno z očetom. Dom mu postane tesen, domači mu „gredo na živce“, rad bi se osvobodil vseh vezi in — šel v svet. Prostost! Ker to ne gre, hoče s trmo vse doseči, ali vsaj z njo nagajati svojim staršem. Upor proti njem je močan, včasih zelo globok ali zakrknjen. „Kaj, me briga, kaj rečejo doma,“ pravi malomarno Franček, „saj jim ni nikoli prav, kar jaz hočem. Naj me kar pretepejo, če pridem prepozno. Nalašč ne bom jokal. To bo očeta najbolj jezilo.“ Fant bi rad povedal, da so kazni brez pomena, da se jih ne boji — ker je junak. Proti staršem ali učitelju, tki hočejo „zlomiti“ njegovo trmo, postane naravnost hudoben in brezsrčen. Zato uporno molči na vprašanja, gre brez večerje spat itd. Tudi delajo starši veliko napako, ki uberejo brezskrbno razmerje do takega otroka, češ: „Mi ga kar pustimo, ga bo že minilo!“ To je lahkomiselno in brezsrčno ravnanje do svojega otroka! Tudi v tej dobi kritičnega razvoja otroka velja isto pravilo kakor v prvi dobi: Ne uporabljaj sile! Otrok se bo zakrknil in nabrana jeza bo iz njega izbruhnila pozneje v bolestni obliki. Vsak človek ima svoj značaj in mora zato tudi po svoje rasti. Vzgoja je prav v tem, da mu pomagamo uresničiti njegove svojstvene sposobnosti in zanimanja. Ko še pojavijo prvi znaki-trme, je to huda preizkušnja za starše. Prvi pogoj pravilnega ravnanja je: otrok mora čutiti, da ga imajo starši radi in da vanj zaupajo. ' Priporočljivo je z njim veliko govoriti in ga poslušati. Blagodejno vpliva nanj ro,čno delo, delo na vrtu, gojitev živali, za katere sam odgovarja, m podobno-: Predvsem pa v družini prijateljsko ozračje, in za fanta še prav posebej, očetovo prijateljstvo. V proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave bo v Slovenski hiši 28. oktobra zvečer slavnostna prireditev. Udeležili se je bodo odborniki naših organizacij, domov, ustanov, vzgojitelji mladine, predavateljih in kulturni ustvarjalci. Pod varljivo masko zunanjega vrvenja in mrzličnosti se skriva v današnjem svetu veliko negibnosti, brezbrižnosti, nepožrtvovalnosti in nedoraslosti. Vsi ti znaki kažejo na mrtvilo. Dr. Milan Komar, Pot iz mrtvila, str. 53. Mogočna versho-narodna manifestacija na Brezjah V nedeljo, dne 3. septembra, je verno slovensko ljudstvo obhajalo 60-letnico kronanja čudodelne Marijine podobe na Brezjah. Brezje so božja pot od leta 1800 dalje. Milostno podobo je 1814. leta naslikal slikar Leopold Layer. Prvi čudež na Brezjah se je zgodil leta 1863-Ker je na Brezje prihajalo vedno več romarjev, so cerkev, ki je bila podružnica fare v Mošnjah, nanovo pozidali. To je bilo leta 1900. Marijino svetišče so prevzeli v varstvo redovniki frančiškani. Leta 1907 je nadškof iz Ljubljane, dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal Marijino podobo. Letos je torej minilo od tega 60 let. Slavnosti so bile na Brezjah v soboto, 2-, in v nedeljo, 3. t. m. Zunanje in notranje priprave so potekale že dolgo poprej. V soboto zvečer je maševal in pridigoval mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, čudovito lepa je bila večerna procesija z lučkami, v kateri so nosili milostno podobo Marije Pomagaj. Po procesiji so v cerkvi odmevale pete litanije. Po vseh cerkvah ljubljanske nadškofije so ob avemariji pritrkovali. V nedeljo so se na Brezje""zgrnile množice vernih Slovencev. Nad 20 000 udeležencev iz vseh delov Slovenije se je prišlo potklonit svoji Kraljici. Vsi trije slovenski škofje, stiski opat, okoli 100 duhovnikov in bogoslovcev je sodelovalo pri cerkvenih slovesnostih. Raz- deljenih je bilo nad 9.000 sv. obhajil. Po letu 1941 je bila to največja verska manifestacija v Sloveniji. Nenehno so se brale maše: v cerkvi, na prostem, na samostanskem dvorišču pri novi kapelici sv. Frančiška- Vše škofovske maše so bile na obsežnem prostoru pred cerkvijo. V veliki zbranosti so ljudske množice sledile sv. mašam, poslušale božjo besedo ter pele Mariji na čast. številni duhovniki so ponoči in podnevi spovedovali. Prvo slovesno mašo v nedeljo je opravil koprski škof dr. Janez Jenko; med sv. daritvijo so peli pevci dekanije Kranj. Ob 10 je bila slovesna pontifikalna maša ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika ob asistenci mariborskega ter koprskega škofa in stiškega opata. Ob koncu je bila ponovitev besedila kronanja pred 60 leti. Romarje je pripeljalo 80 avtobusov in nad 1000 osebnih vozil. Brezjanska cerkev in prostor pred njo sta lepo prenovljena- Cerkev krasijo krasni mozaiki, ki so zamisel arhitekta Vurnika Njegov je tudi načrt za kapelico sv. Frančiška na samostanskem dvorišču-Mozaike je izdelala s pomočnicami šolska sestra Darinka. Znani slovenski umetnik Lojze Perko je naslikal sv. Frančiška. Kapelico in oltar je posvetil ob nedeljskem jubileju ljubljanski nadškof. Vse priprave in obnovitvena dela na cerkvi in samostanu, organizacijo romanja je imel v rokah predstojnik frančiškanov in sobratje na Brezjah. Bivši kralj Peter prestopil na stran patriarha Germana V Svobodni Sloveniji smo svoj čas poročali, da je v srbski pravoslavni cerkvi v Severni Ameriki in Kanadi nastal razkol. Pravoslavni škof Dionizij V USA se je uprl patriarhu srbske pravoslavne cerkve Germanu v Beogradu in svetemu sinodu te cerkve- Tudi ni hotel priznati njegove odločitve o ustanovitvi novih pravoslavnih škofij ter imenovanja novih škofov. Sam se je postavil za poglavarja pravoslavnih vernikov, patriarha Germana in vse ostale pravoslavne škofe pa je začel napadati kot plačance komunistične partije ter njene diktature v Jugoslaviji. Razkol med srbskimi pravoslavnimi verniki v Severni Ameriki in Kanadi ter v ostalih državah v svetu, se je prenesel tudi na vse ustanove srbska emigracije v svetu. Na cerkvene občine, politične, kulturne in gospodarske ustanove. Zavzel je tako ostre oblike, da je celo na cerkvenih proslavah po posameznih mestih med obema skupinama pravoslavnih vernikov prihajalo do krvavih pretepov in obračunavanj. Ponovno je morala nastopati policija in o stvari so razpravljala celo ameriška in kanadska sodišča. Razkol v pravoslavni cerkvi se ni ustavil niti v bivši kraljevski družini. Biv. kralj Peter se je javno in odločno postavil na stran razkolniškega pravoslavnega škofa Dionizija. V javnih izjavah je odobraval njegov upor proti pa triarhu Germanu in mu s tem dajal oporo. Mlajša Petrova brata princa Tomislav in Andrej, ki živita poročena v Evropi, sta bila na strani patriarha Germana, za katerim je stala tudi večina srbske emigracije v svetu. Verski boj v srbski pravoslavni cer-itvi v emigraciji je v zadnjih letih znova pokazal, da so taki boji najhujši ter povzročajo veliko škodo. Dosegli so to, da so v zadnjih letih politično povsem ohromili srbsko politično emigracijo. Zadnja poročila v zvezi z razkolom v srbski pravoslavni cerkvi napovedujejo nov razvoj. Biv. kralj Peter se ie namreč vrnil v pravoslavno cerkev, ki jo vodi patriarh German v Beogradu ter je obsodil pravoslavnega razikolnika Dionizija. S tem je pravoslavni razkolnik dobil najhujši udarec in je samo vprašanje časa, kako dolgo se bo še kje omenjalo njegovo ime. GORIŠKA IN PRIMORSKA Dv«i, hi sta bila doma, pripovedujeta Z obiska v Zagrebu sta se vrnila dva znanca — gosipod in gospa. Svoje vtise nam popisujeta takole: Gospa: Zagreb ni več tisto mesto, ki smo poznali. Veliko je prezidano, prenovljeno. Povsod je drenj, na cestah, v kinih, gostilnah in tudi v cerkvah. Ljudje so še kar čedno oblečeni. Slabo so oblečeni samo tisti, ki imajo malo dohodkov, ker so pri komunistih slabo zapisani. Na vprašanje, če bi šla sama rada tja živet, je odgovorila, da ne, kajti v tamošnji družbi mora človek znati plavati. S pridnostjo ne prideš nikamor naprej. Z vestnostjo še manj. Biti moraš umetnik v izkoriščanju razmer. Moraš znati zaslužiti tu in tam. Priti do dohodkov s čim manjšim delom. Znati moraš špekulirati. T0 je splošna umetnost preživljanja. Vsa ta nova družba doma je osorno prešerna, domišljavo robata. Res je, da ljudje zabavljajo. Človek, ki ne pozna razmer doma, misli, da je vse v opoziciji, toda komu- nisti so s svojim sistemom ljudi prignali že tako daleč, da že vsako odločitev partije smatrajo za državni zakon. Vse zadržanje in delo ljudi je postavljeno na stališče koristi. Zato se vse preriva drug proti drugemu, pa so že tako otopeli vsi, da niti ne čutijo, kako surovi so si med seboj. ■jMoški obiskovalec pa pripoveduje, da se ljudje boje, kaj bo po Titovi smrti. Za nove ljudi, ki so sedaj prišli na vodilna mesta v vladah, pravi, da so boljši, kot so pa bili komunistični divjaki z gozdov, če ljudje izpolnijo to, kar od njih partijci zahtevajo, jih puste pri miru. Poročila o krizah doma so dostikrat pretirana. Komunisti sami jih povečujejo. Ti se namreč bijejo neusmiljeno med seboj za višje stopnje v družbeni lestvici. Toda, če se pojavi samo slutnja, da bi utegnila nastopiti nevarnost za komunistični sistem, skočijo vsi v obrambo sedanjega komunističnega režima, da bi lahko še naprej dobro redil svoje služabnike. Smrt msgra. Lojzeta Novaha nik Slovenskega Primorca krepil kat. in narodno zavest. Bil je tudi med ustanovitelji goriške Mohorjeve družbe- Slovenci na Goriškem ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. • Posvetitev novega goriškega nadškofa. V starodavni baziliki v Ogleju je bil v nedeljo, 3. septembra, posvečen ui novega goriškega nadškofa msgr. Peter Cocolin, dosedanji župnik v Tržiču. Za nadškofa ga je posvetil beneški patriarh kardinal Urbani, asistirala sta pa tržaški nadškof msgr. Santin in videmski pomožni škof msgr. Pizzoni. Slovesen sprejem novega goriškega nadškofa v Gorici bo 24. septembra. Novi jugoslovanski konzul v Trstu. Za novega jugoslovanskega konzula V Trstu je bil nedavno imenovan ing. Marijan Tepina, bivši ljubljanski župan. Dosedanji jug. generalni konzul Rudi Janhuba je premeščen na novo službeno mesto. Klub starih goričkih študentov bo 17. septembra odkril spominsko ploščo pesniku in pisatelju dr. Ivanu Preglju na njegovi rojstni hiši pri Sv. Luciji, ki se pa sedaj pod komunisti imenuje Most na Soči. V goriški bolnišnici je 30. avgusta umrl zaradi tromboze na levi nogi msgr. Lojze Novak, častni kanonik goriškega stolnega kapitlja in eden najbolj zaslužnih slovenskih duhovnikov na Goriškem. V petek, 1. septembra so ga prenesli v goriško stolnico, kjer je ležal na mrtvaškem odru do štirih popoldne, ko so se začele pogrebne svečanosti. Navzočih je bilo okoli 80 du- v bogoslovju, kjer je bil tudi profesor sv. pisma nove zaveze. Rajni msgr. Novak je pa čutil, da je njegovo pravo delovno področje v dušnem pastirstvu. Zato je 1. 1913 naprosil škofa, da je lahko odšel za župnika v Breginj. Naslednjega leta je bil prestavljen kot župnik in dekan v Črniče 'na Vipavsko, kjer je ostal polnih 30 let. Nadškof Margotti ga je hotel imeti kot modre- hovnikov. Veliko tudi iz Slovenije. Mašo ga svetovalca ob sebi ter ga je leta zadušnico je daroval stolni prošt msgr. Just Soranzo, ki je imel po maši tudi spominski govor v italijanščini, v slovenščini se je pa od rajnega monsi-gnora poslovil msgr. Franc Močnik. Ob grobu sta govorila v slovo rajnemu msgru. Novaku črniški dekan :dr. Vetrih ter msgr. Lojze Škerl, škofov vikar, v imenu Slovencev iz Trsta. Rajni msgr. Novak je bil doma iz Šturij pri Ajdovščini, rodil se je pa 1. 1881 v Trnovem na Krasu- Gimnazijo je študiral v Ljubljani, bogoslovje Pa v Gorici. V duhovnika je bil posvečen 1. 1905. Kaplan je bil v Solkanu, nato je pa kot gojenec Avguštineja nadaljeval študij bogoslovnih ved na Dunaju. Po vrnitvi na Goriško je postal župni upravitelj v Ajdovščini. L. 1911 ga je nadškof Sedej poklical v Gorico za študijskega prefekta in knjižničarja 1944 imenoval za kanonika goriškega stolnega kapitlja. Leta 1947 je bil imenovan za dekana pri Sv. Andreju. L. 1954 se je zaradi bolezni na očeh in zaradi ukinitve kanoniške kongrue, ker je izgubil državljanstvo, odpovedal svojemu položaju v stolnem kapitlju. Nadškof ga je takoj imenoval za častnega kanonika ter zastavil ves svoj vpliv, da mu je bilo vrnjeno italijansko državljanstvo. Dal mu je tudi župnijo v Štan-drežu, da je nato lahko dosegel pokojnino. ■Rajni msgr. Novak je bil do smrti «vest sin svojega naroda. Vse svoje moči mu je posvetil in zvesto mu je stal ob strani v vseh nesrečah in težavah. Neustrašeno je branil njegove versko-nravne, socialne in narodne pravice in ni klonil pred fašističnimi grožnjami. Po II. svetovni vojni je kot ured- A R Gl NT IN A Med Argentino in Čilom je v prejšnjih tednih prišlo znova do dveh incidentov v prelivu Beagle na skrajnem jugu obeh držav. Na ladjah Cruz del Sur in Ballenita, ki sta pluli v vodah, ki jih Argentina smatra za svoje področje, so čilenske pomorske oblasti uveljavile svojo odločitev glede pilotov, ki morajo voditi ladje po tem prelivu. Argentinska vlada je zaradi tega vložila oster protest, 'na katerega je či-lenska vlada že odgovorila. Odgovor čilenske vlade ni bil objavljen v listih, ker po izjavi zun. ministra dr. Coste Méndeza ne zadovoljuje argentinske vlade. Glede zadnjega incidenta v prelivu Beagle je čilski predsednik dr. Frsi poslal osebno pismo argent. predsedniku gralu Onganiji, zun. minister dr. Gabriel Valdes pa argent. zun. min. dr. Costi Méndezu. Nekateri listi so zapisali, da hi Čilenci radi zadevo spravili v odločitev Mednarodnemu sodišču v Haagu. Dr. Miguel Angel Ferrer Deheza, guverner province Cordoba, je odstopil Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Alberto Carlos Caballero, predsednik vrhovnega iprovincijskega sodišča. Dr. Mario Diaz Colodrero, tajnik zvezne vlade je na tiskovni konferenci v Tucumanu izjavil, da so izdanje zakona proti komunizmu narekovale po trebe. Z njim je vlada dobila zakonito obliko za nastopanje proti nadaljnji komunistični infiltraciji v javne ustanove in njegovi prevratnosti. Argentina ima po stanju z dne 30. avgusta 48,801.251 glav goveje živine. V tem številu ni upoštevana živina v prov. San Juan, Chubut, Sta- Cruz in Ognjena zemlja. Z živino v teh provincah je vse goveje živine v Argentini 53.6 milijonov glav. Največ živine ima provinca Buenos Aires, za njo je pa na vrsti provinca Córdoba. Iz Buenoa Airesa je odšlo v soboto 9- t- m. 13.000 romarjev peš v Lujan. V baziliko Lujanske Matere božje so prišli v nedeljo 10. t. m. ob šestih zjutraj. Ljudski radikali so imeli v nedeljo 10. t. m. sestanek s kosilom v naselju Irsa v občini Tigre. Udeležili so se ga vodilni možje te bivše politične skupine. čeprav so politične stranike prepovedane, ljudski radikali s takimi sestanki hočejo držati skupaj svoje ljudi. Govorili so biv. poslanec Raul Al-fonsin, biv. podpredsednik dr. Perette, predsednik stranke dr. Balbin ter bivši predsednik republike dr. Illia. Ta je. zatrjeval, da se Argentinci že od leta 1810 bore za svobodo, da je pa še do danes niso dosegli. Tudi ostali govorniki so zelo napadali sedanjo vlado. Nekateri so bili prav strupeni. V Rimu bo 29. t- m. začela zasedat škofovska sinoda. Po papeževi odredb ii bodo predsedovali izmenoma na slednji trije kardinali: Francoz Jeai Villot, Irec William Conway in Italijai Pericle Felici. SÜt Število obrtnih delavnic v „družbenem sektorju“ v Sloveniji že nekaj let pada. Lani se je pa tudi zmanjšalo število zaposlenih v družbenih obrtnih ustanovah in sicer ‘za 3000 delavcev. Trenutno je v Sloveniji 620 obrtnih delovnih organizacij družbenega sektorja z okoli 32.000 delavci. Med tem, ko število obrtnih delavnic v družbenem sektorju pada, v privatnem sektorju stalno narašča. Sedaj je v Sloveniji že okoli 12.000 privatnih obrtnih delavnic, v katerih je razen mojstrov zaposlenih še 5-200 pomočnikov in 9.500 učencev V grabeništvu, vodovodnem in električ nem inštalaterstvu, pleskarstvu in drugih obrtnih dejavnostih, zlasti v tako imenovanih „umazanih obrtih“ je pomanjkanje ne samo delovnih moči, ampak tudi vajencev tako v družbenem, kakor v privatnem sektorju. V Lendavski občini ugotavljajo, da imajo vedno ve,č mladostnih prestopnikov. Letos so imeli opravka že s 46 pokvarjenci. Naraščanje mladostnega' prestopništva spravljajo v zvezo z množičnim odhajanjem staršev na delo v inozemstvo, mladino doma pa puščajo brez vzgoje in nadzorstva. V Ljubljani je bil od 1. do 10. septembra 13. mednarodni sejm vin, žganih pijač in sadnih sokov. Razstavljenih je bilo 901 vzorcev vin, 206 vzorcev žganih pijač in 61 vzorcev sadnih sokov iz 20 držav vseh 'kontinentov. S sejmom vin so bili združeni tudi posebni sejmi kletne, vinogradniške, gostinske in turistične opreme. Bila so tudi pokušanja razstavljenih pijač ter vrsta strokovnih in zabavnih prireditev. Na ljubljansko univerzo se je v avgustu vpisalo 3485 novincev. Lani jih je bilo 3352. Po odredbi univ. sveta je bil vpis na univerzo svoboden ter je ljubljanska univerza ena redkih univerz doma, na kateri še ni sprejemnih izpitov. Iz drugih republik se je vpisalo 320 študentov. Novinci s0 se vpisovali na posamezne fakultete takole: filozofska 712, pravna 326, ekonomska 519, fak. za naravoslovje in tehnologijo 508, za arhitekturo, gradbeništvo in 'geodezijo 234, za elektrotehniko 242, za strojništvo 278, na biotehniško fak. 269 in na medicinsko fakulteto 370- Delavski svet Združenega železniškega transportnega podjetja v Ljubljani je obravnaval polletno poslovanje železniških podjetij ter je ugotovil, da rezultati poslovanja niso takšni, kakor so bili predvideni. Zlasti je viden padec potniškega prometa, kar je posledica vse hujše konkurence cestnega prometa in tehnične zaostalosti prog in vlakov na nekaterih stranskih progah. Nekoliko na boljšem je tovorni promet. Rešitev položaja vidijo v izboljšanju kvalitet in hitrosti pr »voza, kompletiranju storitev železniških podjetij ter v njihovi usmeritvi na daljše proge. So pa bili proti vsakemu poizkusu povišanja Samostojen komisariat za slovenske kapucine. Slovenski m hrvatski kapuci- ni so imeli doslej skupno Ilirsko provinco. Z najnovejšim odlokom kongregacije za redovnike je sedaj ustanovljen samostojen komisariat za slovenske kapucine s sedežem v Škofji Loki. Za »prvega kapucinskega komisarja je bil imenovan p. Boleslav Polanski, kot svetovalca sta mu dodeljena p. Jože Kunšek in p. Avguštin Cijan. Narodni muzej v Ljubljani je v sporazumu z Izseljensko matico ustanovil nov oddelek: Slovenski izseljenski muzej. V ta namen želi pridobiti grad Blato pri Grosuplju. Znanstveno bo zlasti na arhivskem materialu počivajočo zgodovino slovenskega izseljenstva, ki je tako pomemben del naše preteklosti in tako živ činitelj naše sedanjosti, preučevala posebna komisija Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Umrli so. V Ljubljani: Silvo Laznik, Marija Verbič, upok., Albert Kopač, biv. trg., Marija Urankar roj- Polanj-ko, Antonija Debeljak roj. Mrak, Joče Kubik, v. gozdarski tehhik v ip., Aloj- zija 'Čop, Antonija Pezdir roj. Mravlje, Marija Babšek roj. Vavpotič, Marija Lindič roj. Bernard, Karel Ajdič računovodja in Danica INovšak roj. Lovša v Novem mestu, Kristjan Kokalj v Križah, Iva Herle v Domžalah, Marija Rupnik v Gor. Logatcu, Janko Oražem, župnik na Trebelnem, Stane Vovk v Šmihelu, Tone Rojec iz Ivančne gorice, Šarlota Mirnik roj. Knina v Celju, Slavko Kranjc v Laškem, Josip Lavrič, biv. usnjar v Št. Vidu pri Stični, Franc Gros v Kranju, Anica Ankert, vdova po majorju v Mariboru, Minka Kalan roj. Pogačnik v Kamni gorici, Karel Žibert, pos. v 'Novem mestu, Tone Mišmaš, šofer v Ivančni gorici, Jože Lukane v Sp. Dupljah, Bogdan Jereb, nam. okrožnega' javnega tožilca v Celju, Cirila Rojšek, predilka v Litiji, dr. Milan Lilek, strokovni svetovalec v tov. Iskra v Kranju, Mira Debevec v Razdrtem, Alojz Pavšič, čevljarski mojster v Mozirju, Alojz Sebanc, ključavničar v Krmelju, Jožef Bremec, upok. v Srednjem Lahovcu, Tončka Tavzelj roj. Štritof v Cerknici, Ivanka Šušteršič roj. Bohinc v Svetju in Egidij Gorenč v Mokronogu. SLOVENCI V BUENOS AIRES Gallusov koncert umetnih in narodnih pesmi V’ petek, 1. septembra, kot je bilo objavljeno, je pevski zbor Gallus priredil svoj koncert v metodistični dvorani na Rivadavia 4050, Bs. Aires, v okviru večerov, ki jih organizira Federacija zborov Velikega Buenos Airesa. V prvem delu je izvajal tri skladbe slovenskega klasika Gallusa in sicer štiriglasno Vae Nobis, osemglasno Haec Dies in ipetglasno Ascendit Deus. Drugi del so tvorile štiri lepe narodne pesmi in te so bile: Gor čez izaro (Hrovatin), Lastovkam (Savelli), Venite rožce moje (Vrabec), Oče naš (Pahor) in Čez noč (Polič) Solo sta peli ga. Marija Marinček in gdč. Roza Golob. Zbor je vodil dr. Julij Savelli. Navdušeno ploskanje poslušalcev, .posebno pa še mnogih-prijateljev slovenskega pevskega zbora Gallusa, nam je pričalo o polnem uspehu večera slovenske pesmi. V drugem delu večera je nastopil zbor Lorenzo Perosi iz Ituzaingó pod vodstvom dirigenta Fernández Zeballos, ki je izvajal ob spremljavi Héctorja Zeolija pri orglah Schubertovo mašo. Okrogla miza Slov. kat. akademskega starešinstva Odbor Slov katoliškega alkad. starešinstva v Buenos Airesu je za soboto, dne 9. septembra, ob 20 pripravil v mali dvorani Slovenske hiše razpravo o vprašanju „Zamisel slovenske emigracije, dokler je domovina pod komunistično diktaturo in poslej“. O gornjem vprašanju so razpravljali za „okroglo mizo“ gg- dr. Vinko Bru- ARGENTINI men, Božidar Fink, dr. Milan Komar, Marko Kremžar, Zoriko Simčič, Miloš Stare in Pavle Verbič. Razgovor je vodil g. Milan Magister, prisostvovalo mu je okoli 40 poslušalcev, ki so imeli dostop na osebna vabila Osebne novice Poroka. V soboto, 9. septembra, sta se poročila v cerkvi sv. Rite v Boulog-ne sur Mer Drago Škulj in gdč. Nežka Arnšek. Mlademu paru sta bila za pričo pri poroki ga. Iva Škulj por. Kociman in Joško Arnšek. Novoporočencema želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. Smrt dveh rojakov. V soboto, 9. t. m., je umrl v Moronu od kapi zadet Franc Likozar. Na mrtvaškem odru je ležal na svojem domu, odkoder je bil .pogreb na moronsko pokopališče v nedeljo dne 10. t. m., dopoldne. Pogrebne obrede je opravil g. župnik Matija Lamovšek. Naj počiva v miru; preostalim naše sožalje. V Buenos Airesu je umrla v ponedeljek, 11. t- m., ga. Ana Lakner, vdova po pred leti umrlemu Francu Laknerju. S svojim rajnim možem je bila vneta delavka med izseljenci po prvi svetovni vojni ter neumorna pomočnica pri vseh pobudah in akcijah za koristi slovenskih ljudi v Argentini rajnega msgra. Janeza Hladnika. Rajni želimo obilno plačilo pri Bogu za' vsa plemenita dela, ki jih je v svojem življenju napravila ljudem, zlasti svojim rojakom, njenim hčerkam in ostalemu sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje. MIRAMAR Po. dolgem času se vam zopet oglašamo iz našega lepega Miramara. Letošnje leto smo imeli kar precej prireditev. Čeprav nas je malo, naš dom kar lepo napreduje. Dne 30. aprila smo imeli volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Tone Prešiček, podpredsednik Lojze Tripin, tajnik Janez Koncert otroškega pevskega zbora v Slovenski vasi 10. IX. 1967 Veseli smo vsakega slovenskega pevskega nastopa, posebno pa še otroškega. Ne le, ker je lepo otroško petje posebna ljuba muzika našim srcem, ampak tudi, ker vemo, kaj pomeni gojitev slovenske pesmi pri najmlajših v narodnem, jezikovnem, etično-verskem in splošno kulturnem pogledu, posebno še v tujini. Letošnji koncert lanuškega otroškega zbora se je obogatil z neko posebnostjo: prepleten je bil z recitacijami in deklamacijami, vsebinsko naslonjenimi na besedilo petih pesmi. Koncert je imel štiri dele: nastop celotnega zbora, nastop starejših deklic, nastop najmlajših, fantkov in deklic, in končno spet nastop celotnega zbora. Zbor je, kot že od početkov, vodila ga. Zdenka Virant-Janova. Vsebina koncerta je bila kaj pestra. Želeli bi si v rokah program, vsaj kot razmnoženino, ki bi nam sproti dajal spoznavati tako avtorje besedil vseh izvajanih deklamacij in pesmi, kakor tudi njih skladatelje; na vsak način pa naj se le-ti vsaj napovedujejo v bodoče. To je interes publike in v veliko korist izvajavcem, da sa vsi skupaj čim bolj spoznamo s tistim, ki so nam ustvarili te zaklade slovenske besedne pevske kulture; je pa tudi dolžnost hvaležnosti do njih. Naslovi pesmi, ‘ki so bile izvajane in kakor jih je kronistu podala voditeljica, so tile: Ej zato — škrjanček poje — Petelinov klic — Tri ptičice — Juhe, vigred približa se — Ej vigred je to — Planinarica — Oj hišica očetova — Kje so tiste stezice — Tri luže: — Anica in piščeta — Pikapolonica — Naša mamica prav' — Če — Porednežu — Sta- ri dede — Vse mine — Oj Triglav, moj dom. Naslovi recitacij in deklamacij pa so tile: Nebesa pod Triglavom — Žarki — Belokranjska — Prisluškovanje — Najlepše veselje — Slovenka sem mlada — Sonce sije, dežek gre — Majhna sem bila — Metuljček,'cekinček — Slovenska pesem — Polžek, kje imaš roge — Naša mlada leta — Kje smo mi doma. K izvajanju tega pevskega zbora se nam zde umestne sledeče pripombe: Cilj tega pevskega zbora ni gojitev umetnosti, ampak gojitev petja in slovenske besede. Zato so k zboru pritegnjeni vsi otroci Slovenske vasi, če imajo količkaj posluha. Upoštevati pa je treba tudi, da je teh 50 otrok iz komaj 100 družin z manj kot 500 prebivalci Slovenske vasi in okolice, torej z razmeroma malo izbiro. Jasno, da tako od zbora ni pričakovati zaželenih fines izvajanja: točnega vpadanja in zadevanja (zlasti pri večglasnem petju), dinamike in interpretacije. Že tako je napor voditeljice izredno velik, na drugi strani pa tudi veliko vreden, saj je bogato dosežen prvi cilj zbora — pevska in narodna kultura naših najmlajših. Na drugi strani je pa spet treba reči, da se tudi v takih okoliščinah da doseči večja izdelanost, kajpakda z daljšo in temeljitejšo pripravo, pa z vsaj najpreprostejšo selekcijo pevčkov, v kar so nam dokaz že štiri plošče istega zbora iz prejšnjih let, ki so šle med rojake po svetu in bile kar lepo sprejete. Še vedno smo mnenja, da bi bilo zlasti potrebno in tudi mogoče ustvariti po leg splošnega zbora še komorni zborček izbranih grl s posebno lepimi gla- sovi in večjo interpretacijsko ter pevsko kulturo; tak zborček bi nam mogel ustvariti še lepše plošče in bi mimogrede dvigal raven petja splošnega zbora vse otročadi Slovenske vasi. Novost: deklamatorski in recitaeij-ski vložki je povsem uspela in je za take nastope velika pridobitev, vredna posnemanja, seveda le v primeru, če so vložki tako primerno izbrani in deklamacije in recitacije tako izdelano predavanje (ali pa še bolje) kot je bilo v primeru nastopa v Slovenski vasi. Popolnost v izgovorjavi ter naglašanju slovenske besede, doživeto, naravno prednašanje, lepi, oblikovani glasovi — vse to kaže velik uspeh slovenskega šolstva v Slovenski vasi, tako v jezikovnem kot v narodno-vzgojnem pogledu. Iz vrst teh otrok se bo le našel kdo, ki se bo tudi v njih nadaljnjem razvoju posvetil tako intenzivno gojitvi teh dragocenih talentov. Treba je dati polno priznanje pevsko vzgojnemu delu učiteljice ge. Zdenke Virant-Janove, ki ne štedi z urami in žrtvami za slovensko šolo in ta pevski zbor. Koncert, ki smo mu prisostvovali, je lep dokaz dragocenih sadov tega truda, v okviru zastavljenih ciljev-Vsa skupnost je hvaležna slovenski šoli in voditeljici gospej Zdenki, posebne še otroci in njih starši. Zato je bila povsem na mestu zahvala, ki jo je gospej izrekel v imenu Društva Slovenska vas in staršev g. Dušan Šušteršič, ki je porabil priliko, da je vsem podal nekaj globokih misli o pomenu pevske kulture v slovenščini za naše otroke. Eden od najmlajših pa je gospej izročil v poklon šopek rdečih nageljnov, pač simbol ljubezni in žrtev do slovenske besede in pesmi. Kajpada so številni navzoči dali duška svojemu zadovoljstvu z burnim ploskanjem. L. L. C. M. Jelenc, blagajnik Janko Gornik, gospodar F. Gornik st., razsodišče Tone Japelj, referent za mladino Ivan Škulj. Po odstopu g. Jelenca je prevzela mesto tajnika ga. Marija Marolt. Po volitvah smo imeli vsi člani in članice s svojimi družinami skupno kosilo. Dr. V- Kisovec je 7- maja praznoval svoj 83. rojstni dan. Na željo njegovih prijateljev iz Mar del Plate smo pripravili kosilo v našem domu, kjer se je zbralo veliko naših znancev iz Mar del Plate in Miramara. Preživeli smo lep popoldan in kar iprehitro je minil čas, ko so se naši rojaki iz Mar del Plate poslovili z obljubo, da se bomo čimprej zopet dobili v našem domu. , 28. maja smo imeli koline. Malo bolj zgodaj kot druga leta. Na ta dan se zbere v našem domu največ - rojakov, ker si vsak zaželi enkrat na leto naših pristnih domačih krvavic in pečenic. Ta dan smo imeli tudi poslovitev od našega pevovodje Slavka Tršinarja, ki s toliko ljubeznijo prihaja med nas in se trudi, da ne bi naša lepa slovenska pesem izumrla. V imenu Slovencev iz Miramara se je od njega poslovil predsednik Tone Prešiček. Z lepimi besedami se mu je zavalil za ves trud in požrtvovalnost. Želel mu je srečno pot, veselo snidenje s svojimi domačimi, in skorajšnjo vrnitev zopet med nas. G. predsednik se pe tudi lepo zahvalil g. inženirju Leopoldu Leskovarju, ki nam vsako leto daruje lepo rejenega pre-šiča in s tem omogoči, da v našem domu napravimo taiko okusne koline- Domobransko proslavo smo imeli tretjo nedeljo v juniju. Predsednik je v kratkih besedah opisal pomen te proslave, na kar je g. Lojze Trpin imel govor o naših padlih junakih domobrancih. Sledile so deklamacije in recitacije učencev šolskega tečaja Janeza Trdine. Vseh žrtev smo se spominjali z enominutnim molkom, nakar se je s pesmijo „Oče, mati, bratje in sestre“ zaključila žalna proslava. Po kratkem odmoru se je začela proslava Majniške deklaracije. O pomenu Majniške deklaracije je govoril g. Tone Japelj. Otroci so deklamirali pesem V domovini. S pesmijo „Lepa naša domovina“ je bila proslava Majniške deklaracije zaključena. M. M. RAMOS MEJIA Komemoracija za pokojnim župnikom Janezom Kalanom v Slomškovem domu Z g. Kalanom Janezom je Slomškov dom v Ramos Mejiji izgubil svojega prvega duhovnega voditelja, soustanovitelja, pa tudi enega izmed najbolj požrtvovalnih podpornikov. V njem je ležal na mrtvaškem odru in Slomškov dom ga je tudi pokopal. V nedeljo, 10. t- m. mu je ipriredil spominsko proslavo, ki se je je udeležilo mnogo ljudi, vsa ramosmejiška slovenska srenja, in Kalanovi častivci tudi od drugod. Sveto mašo v njegov pokoj je imel msgr. pre-lat Novak, ki je imel med sv. daritvijo tudi lep govor. Poudarjal je v Kalanu njegovo veliko ljubezen do duhovskega poklica in njegovo zvestobo duhovništvu in izpolnjevanje vseh zahtev poklica, tako svete čistosti, globoke vere, osebne skromnosti, ki ni težila ne po časti, ne po oblasti, ter izredne darež-Ijivosti. Podčrtal tudi njegovo osebno I bol, ki je bila predvsem domotožje. Va-j roval je Slomškovega duha v Slomško-; vem domu, zato ga je prosil, naj nad to tradicijo, ki jo je on ustvarjal, tudi bedi zanj zanaprej. Po sv. maši je nad 30 barvanih ski-optičnih podob pokazalo pokojnega župnika v raznih prilikah v Slomškovem domu. Tako pri polaganju temeljnega kamna in pri odprtju doma, ki je bil največji praznik pokojnika, kakor je rekel s svojo besedo, ki jo Dom hrani povzeto na trak in jo je tokrat spregovoril, kot da stoji živ med nami. Nato je zapel mladinski oktet jz B'e-razateguija dve žalostinki Gozdič je že zelen in Poljana toži, v zahvalo, ker je bil prvi katehet v njihovi šoli. Spominski govor je imel njegov rojak prof. dr. Tine Debeljak, ki je pokojnika orisal v različnih prerezih, na koncu pa se ustavil ob mladostnih spominih in posebej očrtal Kalanovo privezanost na rodni dom, na svoj Puštal s hribeem, kraj, ki mu je bil „središče sveta“. Omenil je tudi njegovo pisateljsko delo ter pojasnil položaj Ilribca, katerega je pokojnik opisal v svoji črtici Veliki teden, ki jo je nato prebral Franček Breznikar. Za konec pa je ra-moški cerkveni zbor pod vodstvom Gabriela Čamernika zapel pesem Jaz sem življenje in vstajenje, ki je lepo dopolnila prejšnji Kalanov opis vstajenjskih običajev, ter večno ganljivo slovensko žalostinko Vigred se povrne. S tem se je lep spominski večer tudi zaključil- Vsak teden ena VPRAŠANJE Dr. Alojzij Gradnik Čemu no e/)j si brez btised, čemu zaphuš srca dver? Kaj ni' ti dMg ta moj nemir, teh rok osamljenih trepet.? Vlah dirjat skozi noč, domu sto srečnih pelje zdaj ljudi, sto drugih za slovo ihti, komu pa drug bom jaz, komu. SLOVENCI PO SVETU ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Občna zbora društev i protikomunističnih borcev V Clevelandu je imela občni zbor Zveza društev slov. protikomunističnih borcev. Na njem je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Karlom Mauserjem ter tajnikom Jožetom Me-laherjem na čelu. Istočasno je bil tudi občni zbor Društva slov. protikomunističnih borcev Tabor. Na tem občnem zboru je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Milanom Zajcem na čelu, le tajnik je ostal še naprej Pavle Borštnik- KANADA Člani folklorne skupine Nagelj — 24 deklet in 6 fantov v starosti 10 do 22 let — iz slovenske fare Marije Pomagaj v Torontu, je nastopilo 5. avgusta v okviru Ontarijskega dne v gledališču na prostem Plače of Nations na svetovni razstavi v Montrealu. Slovenska narodna skupina j'e pod vodstvom Cirila Soršaka nastopila dvakrat z ra-jalnimi točkami na slovenske melodije in v slovenskih narodnih nošah. Poleg Slovencev je v okviru Ontarijskega dne nastopalo še 21 drugih narodnosti. PO ŠPORTNEM SVETO V Celju je bil 13. 8. peti moški meddržavni lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Švico. Zmagala je tudi to pot Jugoslavija s 116:96. Postavljen ni bil noben nov jugoslovanski rekord, Švicar Edi Hubacher pa je postavil nov rekord v metu krogle s 17,67. Edini atlet ki je dosegel dve zmagi je bil Celjan Žuntar v teku na 10.000 in 5-000 m. Jugoslovani so zmagali 12 krat, Švicarji tpa 8 krat. Med tekmovanjem so tekmovale tudi dame in Lubejeva je postavila nova rekorda na 100 m z 11,7 in na 200 m z 24,1, ni ji pa uspelo postaviti rekorda na 400 m. V Planici so začeli z gradnjo največje skakalnice za smuške polete. Dokončana naj bi bila do zime, marca prihodnjega leta pa bi bili prvi poskusni poleti na novi velikanki. Dosedaj so že izkopali približno 8000 kub. metrov materiala. Višinska razlika od starta do odskočišča znaša 100 m, od tu pa do vznožja pa še 125 m, skakalec bo V enem poletu opravil pot, ki bo dolga 800 metrov. Iz zgodovine slovenskega nogometa: Kmalu po -prvi svetovni vojni so ustanovili v Ljubljani Slovana, šparto in Svobodo, v Mariboru Slovenski športni klub Maribor, pa še SK Rote Elf in SK Hertha, v Celju pa še SK Celje. Leta 1919 je bila v Zagrebu ustanovljena jugoslovanska nogometna zveza, ¡kateri so se 1920 priključili slovenski klubi; zveza se je razdelila na ljubljansko, beograjsko, zagrebško, splitsko in sarajevsko podzvezo. Tega leta so bili v Ljubljani ustanovljeni še SK Jadran, ŽSK Hermes, ASK in SK Primorje, v Mariboru SK Vesna in v Celju SK Svoboda. Prvič so tudi izvedli podzvezno prvenstvo, v katerem je igralo sedem klubov. Ilirija je prvenstvo osvojila brez poraza, zabila je 53 golov, dobila pa le tri. V Bukarešti se je v nedeljo zaključilo svetovno «prvenstvo v grškorimski rokoborbi. Največ naslovov je odnesla Sovjetska zveza: 4, Romunija 1, Finska 1, Madžarska pa 2. Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka sporoča: Ob 100-letniei ustanovitve slovenskega gledališča Srečanje s Cankarjem Pripravljata prof. Al. Geržinič in režiser Nikolaj Jeločnik za 23. septembra ob 19.30 v Slovenski hiši. Vabljeni dijaki srednješolskega tečaja in njihovi starši. Vestnik S F Z Športni dnevi: Nadaljeval se je turnir v nogometu za Mladinske športne dneve. V prvi igri je dobil točke odsek iz San Martina, ker -se ni predstavilo moštvo iz Morona. Naslednji igra pa sta igrali moštvi iz Ramos Mejie in, Slovenske vasi. Zmagalo je moštvo iz Ramosa 3:2. Gole pa so naredili sledeči igralci: za Ramos Kogovšek F-, Keršič M., Kogovšek; za Slovensko vas pa sta naredila gola Go-ljevšček M. in Grohar P. Prihodnjo nedeljo se bo končal ta turnir s sledečimi igrami: 8.30 San Justo — Moron; 10.30 San Martin — Slovenska vas. OBVESTILA Sobota, 16. septembra: V Slomškovem domu ob 13.30 sestanek naraščajmo in mladenk Na pristavi — Castelar ob 16 sesta-etanek članic dekliškega krožka, ob 17 pa sestanek članov SFZ- Nedelja, 17. septembra: V Slovenski hiši po mladinski maši zvezna sestanka SDO in SFZ. Razgovor Nikolaja Jeločnika o novem dramat-skem delu Zonka Simčiča „Krst pri Savici“. V Berazateguiju ob 14.30 mladinska čajanka s šaljivimi točkami. Pred čajanko koncert krajevnega mladinskega okteta pod vodstvom J. Omahne. V Ateneu Don Bosco, R. Mejia, ob 11 koncelebrirana maša in blagoslovitev zastave Slovenskega državnega gibanja. Na slovenski pristavi v Castelarju ob 16 predavanje R. Smersuja o okrožnici Pavla VI. Napredek narodov. Deveti kuturni večer Slov- kult. akcije bo tokrat v Slomškovem domu v Ramos Mejii in sicer v soboto dne 16. septembra 1967 ter bo ob izidu prve publikacije desete jubilejne zbirke v o-bliki družabnega prijateljskega večera. Avtor prve knjige, Vinko Brumen, bo prebral Epilog k Iskanju, iprof. Al. Ger-žini.č bo podal nekaj misli ob Pregledu svetovnega slovstva, Ruda Jurčec pa ob Lučeh in sencah osvetlil nekaj srečanj s prehojene poti naše založbe. Hrana in pijača bo v režiji Slomškovega do-ma in bo na izbiro udeležencev in prosimo po možnosti prijavo do 15. sept. opoldne ¡na tel- 69-9503 ali pa osebno- Sreda, 20. septembra: V Slovenski hiäi ob 20 šport, referentov za mladce ščajnice. sestanek in nara- Sobota, 23. septembra: V Slovenski hiši ob 17 sestanek SKAD-a. Predava dr. V. Brumen o sporu med rodovi v emigraciji. V Slomškovem domu ob 20 predavanje dr. F. Žaklja: Potovanje po Bližnjem vzhodu, številne skioptične slike V Našem domu, San Justo, pomladanski večer V Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 roditeljski sestanek- Nedelja, 24. septembra: V Slovenski vasi XV- mladinski dan V Slomškovem domu družinska nedelja. ¡Svobodna So veni j a v vseh letih izhajanja in izdajanja Zbornikov ni imela nobene prireditve, da bi nabirala v tiskovni sklad. Da bi krila stroške obsežnega Jubilejnega Zbornika, povečanih številk lista. Informativnega biltena in drugih izrednih izdatkov, so prijatelji Svobodne Slovenije letos organizirali nagradno žrebanje, pri katerem že plačilo 300 pesov za tiskovni sklad daje možnost, da dobite najmodernejši televizijski aparat Srečko kot potrdilo za plačani znesek v tiskovni sklad dobite v Slovenski hiši, v vseh slovenskih domovih ter pri stalnih poverjenikih Svobodne Slovenije. Pohitite z nakupom srečk, ker bo žrebanje že zadnji teden v oktobru po argentinskem državnem žrebanju. ESLOVENA UBRE Editor responsable: MÜos Stera Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos T. E. 69-9503 Argentina DRUŠTVENI OGLASNIK Izvršni odbor Zedinjene Slovenije ponovno sporoča društvenim članom, da že od 1. januarja t-1- zavarovalnica “Minerva”, pri kateri ima društvo zavarovane svoje .člane, zahteva za vsako novo prijavo lastnoročno izpolnjeno in podpisano izjavo o zdravstvenem stanju člana, na podlagi 'katere odloči o sprejemu ali pa pošlje prijavljenca na zdravniški pregled. Zato se spet opozarjajo vsi tisti člani, ki so bili lansko leto v zaostanku s članskimi obveznostmi, pa so v tem 'koledarskem letu pla čali zaostalo in tekočo članarino, da morajo v društveni pisarni ali v dušno-pastirski pisarni dvigniti odgovarjajoči obrazec in ga izpolnjenega vrniti. Samo na ta način bo mogoče te člane prijaviti in še to šele z veljavnostjo o* prvega dne naslednjega mesca. Robota, 30. septembra: V Slomškovem domu igra Ženin iz Amerike. ob 20 veselo- Nedelja, 1. oktobra: V Slovenskem domu v San Martinu peta velika tombola. t V Slomškovem domu ob 20 ponovitev veseloigre Ženin iz Amerike. Sobota, 14. oktobra: V Slomškovem domu otvoritev razstave slovenskega izseljenskega tiska. Nedelja, 15. oktobra: Praznik slovenske besede. Celodnevna prireditev ob obletnici Slomškovega doma. V Slovenski strojni delavnici (lobi službo — ŽELEZOSTRUGAR, orodjar (matricero) — VAJENEC za strojno obrt, starost nad 14 let — DELAVEC star od 20 do 30 let za splošno strojno in ročno delo. Naslov: BOSE Remedios de Escalada 135 Saenz Pena — FNGSM T. E. 757-4088 SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO BARILOCHE vabi vse slovenske smučarje, da se udeleže slovenskih smučarskih tekem ki bodo v nedeljo, 24. sept., ob 11 na Cerro Catedral v San Carlos de Bariloche Prijave sprejemajo: Slov- planinsko društvo Bariloche Cerro Catedral, pri g. D. Bertonclju, v Buenos Airesu pa na tel. 658-9908 Društveno vodstvo, ki mu poslovanje v tej stvari nalaga dosti truda, se z vso vestnostjo prizadeva, da olajšuje članom postopke, ki so nujni, Vendar pa opozarja, da odklanja vsako odgo vornost, če bi zaradi neizpolnitve gornjega navodila ne moglo izplačati posmrtnine. Pripominja se, da za člane, ki jih zaradi starosti ali zdravstvenega stanja zavarovalnica ne bi sprejela, in za prijavljene otroke članov do 18. leta starosti velja v celoti stari posmrtninski sistem. Nujno in zastarelo pošto naj dvignejo v pisarni Zedinjene Slovenije: Dragan Alojzij, Bogdan Golmajer (3), Roza Ivančič, Ivan Koračič, Franc Zidarič (2), in Fran Žumer. V društveni pisarni je tudi pismo na ime Adaš, odposlano iz Vrnjačke Banje. Za boljšo postrežbo naših vedno številnejših strank, so od 1-septembra 1967 dalje uradne ure sledeče: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20 SLOVENSKA HRANILNICA Bine. Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 KAM BOMO ŠLI V NEDELJO, 1. OKTOBRU A? o 1HA Tombolo V Saín ihaIčBin 30 dragocenih tombol — 100 činkvinov Začetek popoldne oh pol štirih (15.30) PO TOMBOLI VELIKA LJUDSKA VESELICA Sodeluje orkester Planika Izšlo! Simčič: Zgodaj dopolnjena mladost O O