NFORMATICA
UNIVERZA v LJUBLJANI ••
• •
INSTITUT "JOŽEF ŠTEFAN
odsek za uporabno matematiko 61001 ljubljana jamova 39 Jugoslavija tel.( OBI) 63-261 tlx: 31-296 yu jostin
INFORMATICA
časopis za tehnologijo računalništva in probleme informatike
časopis za računarsku tehnologiju i probleme informatike
spisanie za tehnologija na smetanjeto i problemi od oblasta na informatikata
Ć«so|)ls izd.ljn Slovoii.sko (Ifiislvo INFORMATIKA, 61000 Ljiihljiina, Jamova ii'), JiKjoslavija
lIKKDNßKI ODIlOH:
'Člani: T.Alcksić, l)o()<|rait, I), liitrakov, Skopio, 1'. L)ra-ijojlDvič, H<^ka, S. Il(xi/.ar, l.jiihljaria, II, Horvat, M;>ritu>i-, A. Mandx.lr, Sarajevo, S. Milialić, Varažditi, S.Turk, /.Mi|rt!l>.
(ilaviil ill (><l<|i)voriii urednik A.I'. ?.<'l«'znlkar
TKIINIČNI ODIlOH:
llrt'dpiiki potJročIJ:.
V. Ilalai|<'lj - proijraiidranje
I. HralkiJ - uiiiolna iiiti'lii|<'ii<-a
I). ri'('c/.-Ki-<;tiiaii<>vi(' - inforiciacijiiki sistemi
M. Kxfl - o|»>rai ij.ski sistemi
A , .lerinaii-llla/.ić - iKjvict? zalo/.ništva
I). Jormaii-Ml.iž.ii'-D/oiiova -
I iliTatiii a in sr<>('anja I.. I.ftiari - pr'<K:c.siM iidormatika li. Novak - mikro i .irniialiiiki N. I'apić - šliiili'nt.ska vprašanja
I..	i'ipaii - tiTmiiiiiiiMjija
il. l'opovii" - novice In /animivosti V. Ka jkcivir - v/i|oj.i in izohi a/.ovanje M. Šp<M|i'|, M. Vnkoliralović - rol)Otlka
'l'an<:ii| - rariinalnistvo v linmanistič'niii in dru-/.Ih'IiìIi Vedali S. link - iiiati-i iaiiia oprema
Telinlčiii urednik: H. Miirn
ZALO/'.NI^KI SVICI'
r. ilanovec, /avod Sit Slovenije za družbeno planiranje, l.jiililjana A. lerman-Mla/.it', Slovi-nsko dm.štvo INKOKMA-ilisA, i.jnliljana
II.	Klen......... ISKHA, KlekIromelianika, KrariJ
S. Saksida, Insliliit za .s(« iolo<jijo in filozofijo
pri |iniver/i v l.inliljani ,1. Vii ani, Kaknilela za <.>l>>kl i otehniko, Univerze v i.jnhljani
Uredništvo In uprava: (>1000 l.jnlilJana, Institut .ložef Stelan, Jamova M'», telefon ((Hii) 63 261, telegram: JOSIIN, telfx: :ll J'>6 Yll .UiSriN.
l/etna narof nlna za rlelovne <>r<|anl/.ncije 300,00 din, za posameznika 100,00 din, pi odala posamezne številk« M,00 din
.i^.lro tarmi; TiOlOl-f,7H-IIHIi
Sl.illAre iire.lnl-iiva laliko rii/.liknje (kI innenjn avtorjev.
Na | i>.llai|l mneii|a Kepiil,|ii;ke(|.i Hekretariata za pro.sveto In kiilliiiost. .r,i/77 /.dm i.?>,\'m. Je ("asopin INK'. IHMAIH A Sti okovnl . asopis, ki Je opro.šreri temelj-Ii' iia ilavlva od (ir-miet i pioizvodov.
li-ik: l'i>.K,;rna Kie.iij.i, |,|iìlill.iii,-'•udii'Ma <iprem;,: r, Simoni i<
letnik 1.1977 -§t. 2
VSEBINA
A .P. Želoznikar I. Ozi mek M. Kovačević D. Novak
B. Popovi ć M. Kxel M. Mek inda
S. AI at) i ć
M . Kovačević
D. Novak
A.P. Ž.eleziilkar
J..I. Dujmovič
P. Koll).-zen n. Mlliovilović Z. Milavc
J .J . Dnjmovió
V. /.«»acja
M . F.xel
R. Trolieo J . Korenini F. Novak
H. Tireiord I). Davrev P. Sf)Hll
6 PriKjramiranji.' mikro računalnikov s proi-esorjem Z80
13 Primjena inonltorskot) koncepta u iziiradnJi.operacioiKKj sistema za |x>riodično aktiviranje prcKira-ma
17 Cleanini) up DnstruetuiAlijori-tliins (Ising Invariants
20 Monitori za mikro sisli'ine sa pr<x:esorom 6HOO
26 Tlie Pref. ren. e .Scorini) Mi^tliixl for Di'cision Makini|-Siirvey, Classifiration and Annotated Hl-l)lio<|rapliy
3S Rešitve nekatei ill proliieniov krmil jenja olijekta z mikro pi (K'e-Horjem v lealneiii rasii
43 A PriKiramiiiliK) System for Kdi-tiiig Annot ited MibIì<k|I/ipliles
47 (Ipis kontiniiiraniii siiinata ii
inik I o I at'unalo
50 Komiinlkai ija med sekvenrnimi prtM exl- Pre(|1ed dei II
58 Dinamiriil Mi\S poniiillniki
~60 Mnklni) Fortran and Assemlily I an(|iia(|e Prixiranis
62 Fonotlon ile tri croissant et de tri de< rolssaiit API. Mitra ir>
88 Llni|uistieN and Antomatic Pre* e. HsliKi of Texts
71	Stniletilska vprašanja
72	Novice In zanimivosti
73	Slovar
79	Literatura In srečanja
INFORMATICA
Journal of Computing and Informatics
Published by INFORMATIKA, Slovene Society for informatics, 61000 Ljubljana, Joinova 39, Jugoslavija
KDiroHIAL BOAIIIJ:
T, Alekalć, Beoyrad, I). Bltrakov, Skopjo, P. Dra-cjojlovl.', Heka, S. II.Klžfir, l.jubljaiia, B. Horvat, Maribor, A. Mamlžl.', Sarajevo, S. Mlhallć, Varaždin, S. Turk, Zugrob.
Edllor-ln-Chlef:
A.I'. Ž(>leznikar
TECHNICAL DKI'ARTMKNTS EDITORS:
volume 1.1877 - W® 2
V. I. I). M A. H. L.
n,
N. L. 0. V. M, I'.
S.
Ii.it(i()<!lj - I'riKji aniiiiinij llratko - Artificial Inlelllyonce C <'<'fz-Ki'cniaiiovl^ - Information Syatema . Kxfl - Opt^ratliKj Systems J«!rman-Mla/I<» - I'liblisliers Newa .(••rman-Hlažl^-Džniiova - Literatur« and Meetings l^.'nart - Process Iiilormatlca Novak - MI<;r<x:oiiiiHiti'rs l'n|ilf. - Stud..lit Matters I'Ipaii - Tertiiltiolixiy l'o|>i>vl^ - News Kalkovi? - l-xliicatloii . S|i<.||h1, M. Vukobrutovlć - Hobollca Tancig -Com(iullng In Iluinanltles and Social
Sciences Turk - Hardware
Kxaecutlve Editor: li. M urn
PIIHLISHINO COUNCIL
T. Uanovec, Zavod SH Slovenijo za družbeno planiranje, LJubljana
A.	Jernian-Hlažlf, Slovensko druStvo Informatika
Ljubljana
B.	Klemen^l?, ISKHA, Elektromohanlko, Kranj S. Saksida, Inatltut /.a sociologijo in filozofijo
pri Univerzi v Ljubljani }. Vlraiit, (•akulteta za elektrotehniko. Univerzo v Ljubljani
Meackiuartersi 61000 LJubljana, Institut Jožef Stefan, Jamova .V>, I'lu^.e, (061) 63 261, Cable, JOSTIN Ljubljana, Telex. 31 2% YU JOSTIN
Annual oubacrlptlo., rote for abroad Is US 3 18 fof com-P«nl«s, and US 3 Ö for individuals.
Opinions ««pressed in the contributions ar. not nocess«-rlly shared by the faitoria» Board.
Printed by: Tiskarna Kraeija, Ljubljana
Design: T. Simončič
VSEBINA
A.P.	Žoleznikar I. Ozimek
M. Kovačević D, Npvak
B.	Popović M. Exel
M. Meklnda
S. Alagić
M. Kovačević
D. Novak
A.P. Želcy,nlkar
J.J. Dujmović
P. Kolbezen B. Mihovilovlć Z. M Have
J.J. Dujrtiović
V. Zgaga
M. Exal
a. Trobec J. Korenini F. Novak
H. Tireford D. DavCev P. Sgalt
Programming of Mlcrocompu-tora Using Z80 Processor
13 An Application of the Monitor Concept to the Operating Subsystem for perl<xllc Programs Activations
Ì7 Cleannlng Up Unstructured Algorithms Uslnij Invariants
20 MtMiltors for Microsystems Using 6800 Prot:essor
20 The Preference Scoring Method for I>ecislon Muklng-Survoy, Classification and Annotated Bibliography
38 Solution of Some Problems of the Real-Time Mlcropr<x:e8Sor Control
4^3 A Programming System for
Editing Annotated Hll)llographles
47 The Input of AnnUig Signals Into Microcomputer
80 Communications Among S«iuen-tial Processes-Survey (Part 11)
08 Dynamic M05 Memories
00 Linking Fortran and Assembly Language Programs
®2 The Fimctlon of Ascending and
Descending Sort of APL Mitra 15
00 Mngulstics and Automatic Processing of Texts
71	Studenta Mattere
72	News
73	Dictionary
70 Literature and Meetings
navodilo za pripravo članka
Avtorje,prosimo, da pošljejo uredništvu naslov In kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število formularjev z navodilom.
Članek tipkajte na priložene dvokolonske formular je. Če potrebujete dodatne formular je, lahko uporabite bel papir istih dimenzij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir.
Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur.
Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen.
Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim -presledkom i n brez zamikanja prve vrstice novega odstavka .
Prva stran članka :
a)	v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi črkami;
b)	v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev. Ime podjetja, mesto, državo;
c)	na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst.
d)	če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslo-; vanskih jezikov Izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če Je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih Jezikov;
e)	izpustite 2 cm in pričnite.v levo kolono pisati članek.
Druga in naslednje strani članka :
Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge in naslednjih strani v zgornjem levem kotu.
Naslovi .poglavij :
naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek.
Če nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem Jih čitljivo vpišite s črnim črnilom èli svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z nJim napisani znaki ne bodo preslikali.
Ilustracije morajo biti ostre, Jasne in črno bele. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom . Lahko pa jih vstavite tudi na konec članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto.
Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijiko
folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozorerT papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake.
V zgornjem desnem kotu izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati.
Časopis INFORMATICA
Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana
Naročam se na časopis INFORMATICA za leto 1977 (štiri številke). Predplačilo bom izvršil po prejemu vaše položnice.
Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 300,00 din, za posameznika 100,00 din.
Časopis mi pošiljajte na naslov Q stanovanja | | delovne organizacije.
Priimek...........................................
Ime................................................
Naslov stanovanja
Ulica..............................................
Poštna številka_Kraj......................
Naslov delovne organizacije
Delovna organitcacija...............................
Ulica.............................................
Poštna številka_Kraj.......................
Datum...................... Podpis:
instructions for preparation of a manuscript
Authors are invited to send in the address and short summary of their articles and indicate the opproximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ) . Subsequently they will receive the outer's kits.
Type your manuscript on the enclosed two-column-format manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in that case please do not draw the format limits on the paper.
Be accurate in your typing and through in your proof reading . This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing.
Časopis INFORMATICA
Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana
Please enter my subscription to INFORMATICA for the volume 1977 (four issues), and send me the bill. Annual subscription price: companies 300,00 din (for abroad US jS 18), individuals 100,00 din (for abroad US 2 6)
Send journal to myQ home address Q company's address.
Surname.........................................
Name.................................
Home address
Street............................................
Postal code__City.........................
Company address
Company.........................................
Street......................................
Postal code__ City.........................
I^ate.......................... Signature
Use a good typewriter. If the text allows It, use single spacing. Use a black ribbon only.
Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs.
First page manuscript :
a)	Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters.
b)	Under the title give author's names, company name, city and state - all centered.
c)	As It is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines.
d)	If the paper is not in English, drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should not be greater than 10 lines.
e)	Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column.
Second and succeeding pages of the manuscript :
As it is marked on the papei; begin the text of the second
and succeeding pages in the left upper corner.
Format of the subject headings :
Headings are separated from text by double spacing.
If some characters are not available on your typwriter write them legibly in black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly.
Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations into the text keep the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All illustrations must be placed
into appropriate posltons in the text by the author.
Typing errors may be corrected by using white correction paint or byVetyping the word, sentence or paragraph on a piece of ftpaque , white paper and pasting it nearly over errors
Use pencil to number each page on the upper-right-hand corner of the manuscript, outside the blue margin lines so that the numbers may be erased.
Informatica št- 2 letniki977
programiranje mikro računalnikov s procesorjem z BO
a. p. železnikar i. ozimek m. kovacevič d. novak
UDK 631.3-181.4.06
Odsek za računalništvo In Informatiko, Institut "Jožef Stefan" Univerza v LJubljani
Članek opisuje nekatere specifičnosti programiranja na mikro računalnikih s pro-ceaorjem Z80, Opisana je globalna shema mlkroprocesoraklh registrov, načini adresira- • nja, ukazna razpredelnica in spreminjanje statusne besede pri izvajanju ukazov. Aplikacija posameznih ukazov je prikazana v konkretnih rutinah za manipulacijo tekstov in tabel, pri relativnem naslavljanju, za manipulacijo z biti in pri uporabi indeksnih registrov, pri pomikanju in vrtenju besednih polj ter pi programiranju aritmetičnih, logičnih in izmenjevalnih operacij. Članek daje posamične primerjave za programe z novimi ukazi in brez"njih.
Programmine of Microcomputers Using Z80 Processor. This article describes particular programming techniques for microcomputers using Z80 processor. A general scheme of processor registers is given; addressing modes, instruction table, and dependence of status word for instructions are presented. The application of several instructions la demonstrated in programs for manipulation of text and tables, in relative addressing, manipulation of bits and useage of index registers, in complex word shifting and rotating, and in programs applying arithmetical, logical and exchange operations. The article gives some comparisions of programs using new instructions and programs without these■instructions. .
1.	Uvod
Programima j e na mikro računalnikih (kratko na s procesorji tipa 8080, 6800, F8, SC/MP itn. je tudi pri nas že dokaj udomačeno. I V ^R s procesorjem Z80 je omogočena razen ata; ndardnih programirnih priatopov tudi učinkovi-' ta, tehnika v sistemskih in uporabniških programih. Navadno primerjamo procesor Z80 a procesorjem 8080 predvsem zaradi tega, ker je mogoče programsko opremo za 8080 uporabiti tudi na ;uR z Z80, seveda pri ustreznih konfiguracijah' obeh sistemov (I/O kanali, pomnilnik, operacijski sistem). Procesor Z80 pa vsebuje še taktni generator (z zunanjim kristalom) in generator za transparentno osveževanje dinamičnih pomnilnikov (RAM).
Procesor Z80 izvaja med drugimi tudi ukaze, ki so na področju^ novi pa tudi zelo u-
■	činkoviti. Takšne skupine ukazov sos neposredna manipulacija z.biti (naslovijivost, primer-javaj spreminjanje)J avtomatično ponavljanje določenih ukazov, dokler so izpolnjeni ustrez-
: ni pogoji (primerjava, nalaganje, vhod in izhod); izmen^evalni ukazi za vrsto registrov z ; dvojno dolžino besede ter razen absolutnih po-
■	gojnih skokov (tudi spremenljivih) še pogojni subrutinski pozivi in vrnitve (te imamo tudi
: pri procesorju 8080) in pogojni relativni skoki.
2.	Zgradba procesorja Z80 in ukazi
Registrska zgradba procesorja je globalno opisana na sliki 1. Akumulator je označen z A, njegov izmenjevalni register pa z A'. V regia-ter P se shranjuje t.i. status (zastavica prenosa, ničle, parnosti, polprenoea, prestopa, seštevanja, odštevanja), ki je posledica (ali pa tudi ne) predhodne logične/aritmetične operacije nad različnimi registri.
SP (okrajšava za Stack Pointer) 'je kazalec, ki kaže v sklad; sklad se gradi v pomnilniku tipa RAM, navadno na njegovem gornjem koncu. Če je SP ime registra, bomo njegovo vsebino označili z (SP); potem je vsebina celice-na katero kaže kazalec (SP), določena z ((SP)). Ta princip označevanja bo veljal za poljubni register pri razlagi pomenov posameznih ukazov. V posameznih ukazih (v zbirnem Jeziku procesorja Z80) pa bomo pisali SP za kazalec in (SP) za vsebino celice, na katero kazalec kaže. Npr.
ADD A, (lY+d) bomo tolmačili s formulo
A (A) + ((IY)+d) kar pomeni : v akumulator 'pride' vrednost, ki je vsota vrednosti v A in vsebine pri naslovu (iy)+d, kjer je (IY) vsebina indeksnega registra IY in d t.i.,odmik. Na levi strani znaka -4— imamo vselej ime registra (tudi pomnilniš-ki naslov je registrsko, ime), na desni strani pa vrednost, ki se imenu prireja.
Na sliki 1 imamo register I, ki je namenjen upravljanju prekinitev. Posledica prekinitve je lahko indirektni poziv na pomnilniSko lokacijo; v registru I se tedaj hrani višjih osem bitov indirektnega naslova, nižjih osem bitov pa posreduje prekinjajoča zunanja naprava. Takšen mehanizem omogoča, da shranjujemo prekinitvene servisne subrutine kjerkoli v pomnilniku.
Na sliki 2 imamo grobo strukturo zbirke ukazov procesorja Z80. Iz konkretnega ukaza Je tudi razviden način naslavljanja. Takih načinov je šest: direktno, registrsko, registrsko indirektno, takojšnje, indeksno in relativno naslavljanje.
Pri direktnem naslavljanju se nahaja operand na mestu drugega in tretjega zloga (raču-! nalniške besede) ukaza. Pri tem ae shrani ope-
rand v pomnilniku v t.i. dvozložni inverzni obliki: najprej (na nižjem naslovu) je nižjih 8 bitov operanda, aa njimi pa višjih 8 bitov. Imamo primer: ukaz
LD A, (0158H); se zapiše v pomnilnik kot zaporedje treh zlogov
3A 58 01 in pomeni
A ((0158H)) kjer označuje H heksadeclmalno predstavitev.
Pri reRlatrakem naslavljanju se nahaja operand v enem od splošnih registrov (glej sliko 1). Vzemimo primer ukaza BIT 6, Ej
ki ee zapiše v pomnilnik kot dvozložno zaporedje CB 73 in pomeni preizkus bita 6 registra E, ko velja Z — È?, kjer je Z statusni bit (P6) in negirani šesti bit registra E« Natančneje bi ta ukaz opisali takole s
IP (E6=0) THEN Z 1 ELSE Z O
Repilstrako indirektno naslavljanje se nanaša na registrske pare (B,C), (D,E) In (H,L), ki so pri tem načinu naslavljanja operandi, Imena teh registrov okrajšamo v BC, DE in HL| najbolj uporaben je register HI. Primer bodi DEC (HL)i
ki pomeni (HL)	((HL))-1. Vsebina pomnilnl-
ške lokacije (HL) se zmanjša za 1. V tej zvezi so zlasti zanimivi skočni ukazi JP (HL);
Takojšnje naslavljanje omogoča neposredno uporabo konstant (fiksiranih vrednosti). Npr. ADD 11;
pomeni A (A) + UD. kjer označuje D decimalno predstavitev. Zlasti pogostni so ukazi tipa 'load', ko.imamo takojšnje nalaganje, na primiar v:
LD A, 12H; oziroma LD HL, 1234H| s pomenom A 12H oziroma HL -*— 1234H.
Pri indeksnem naslavljanju se nahaja operand na pomnilnlški lokaciji (naslovu), ki je določena z vsoto tretjega ukaznega zloga (Indeksa) z vsebino enega od obeh Indeksnih registrov (IX in IY). Ti ukazi so tri- in štlrlzl-ožni. Tretji zlog ukaza postane v pomnilniku t.i. dvojiski komplement. V primeru
SET 4, (IX+21); Imamo pomen ((1X)+21), 1. Za ukaz
RES 7, (IY+85H)j^ pa bi imeli ((iy)-7BH)^
0. Za prvi ukaz 1-
mamo štlrlzložnl kod DD CB 21 E6, za drugi pa PD CB 85 BE. Na sliki 2 označuje vejica sumand z indeksnim registrom, ko imamo PD CB,BE za prejšnji primer.
Pri relativnem naslavljanju se uporablja zlog, ki sledi operacijskemu ukaznemu zlogu,za pomik (relativni skok) od trenutne lokacije (stanja programskega števnika). Ta pomik Je dvojiski komplement, ki se prišteva k naslovu operacijskega zloga naslednjega ukaza (tj. naslov zadevnega operacijskega zloga povečan za 2). V zbirnem Jeziku uporabljamo za relativni skok predznak (kadar nimamo imena). Npr.
JR +3;
pomeni skok na lokacijo (PC) +2+3, kjer je PC) naslov operacijskega koda tega ukazaj PC je ime ukaznega (programskega) Števnika. Ce začenja ta ukaz na lokaciji 835, imamo skok na 83 A.
Na sliki 2 imamo le grobi opis ukazov, a-aj so Izpuščeni podatki o spremembi statusa po izvedbi posameznega ukaza. Ti podatki so zbrani na sliki 3.
3. Tekstovne in tabelne manipulacije
Učinkovita manipulacija tekstov (sporočil) in tabel je osnovnega pomena za uporabo procesorja Z80 v poslovnih in komunikacijskih konfiguracijah. Oglejmo si poseben tip ukazov.
pomnilnik
_podatkovno vodilo
SP
PC
IX
lY
^izmenjava
A'	P'
B'	C
D'	E'
H'	L'
naslovno vodilo
Slika 1. Registrska zgradba procesorja Z80:
A,B,...,L so primarni 8-bitnl registri; A',B',...,L' so njihovi izmenjevalnl dvojniki; AP, BC, DE, HL so l6-bitne sestavljenke ustreznih registrov; SP, PC, IX, lY so 16 -bitni registri, in sicer skladni kazalec (SP), programski števnik (PC) ter indeksna registra (IX,IY); I je prekinltveni register, ki kaže naslov pomnilnega segmenta in H je o-sveževalnl (naslovni) register; ALE je aritmetična/logična enota; v P (statusni register) se shranjujejo zastavice (b|^ = carry, bi = add/sub, b2 = parity/overflow, b4 = half carry, b6 = zero, b7 = sign)
ki"Jih bomo imenovali ponavljalnl ukazi, s katerimi je moč učinkovito uresničiti prenos ali kopiranje tabel. Iskanje v tabelah in tekstih ter vhodni in izhodni prenos (nalaganje).
Ponavljalni ukazi so nalagalni oziroma k-oplml (LDIR, LDDR), primerjalni (CPIR, CPDR), vhodni (INIR, INDR) ter Izhodni (OTIR, OTDR). TI ukazi so dvozložnlj njihova štirimestna mn-emonična imena pa končujejo s črko R (repeat), črka I pred R pomeni inkrementlranje vsebine dvojnega registra HL in/all ne registra DE,črke D pa ustrezno dekrementiranje. Splošna oblika ponavljalnega ukaza je dountil staveki
DOUNTIL((poseben pogoj)0R (BC)-O) akcija ponavlJalnega~ukaza; Inkrementlranje ali dekrementiranje (HL)
in/ali ne (DE); dekrementiranje (BC); INCLUDE zastavlca-(BC) ENDlSC
V tem stavku je lahko poseben pogoj prazen,prazen je lahko tudi segment za8tavica-(BC).
če je Z zastavica (Sesti bit statusa P na sliki 1), ki je 1 le tedaj, ko je primerjava z vsebino akumulatorja pozitivna in ce je P/V z-astavlca parnostl oziroma prestopa (drugI bit v P), imamo za ukaz CPIR tole:
DOUNTIL(Zr1 OR (BC)=0)
IFT(A) ^(TBL) ) )THEN Z -*— I ELSE Z O ETTDIP
(HL)+1; BC (BC)-l IP((BC)=0) THEN pa O ELSE P/V 1 EITDIF ENDCTT
Z ukazom CPIR (oziroma CPDR) primerjamo vsebino akumulatorja z vsebino pomnllnlške celice (HL) tako dolgo (inkrementlranje, dekrementiranje), dokler ne naletimo na enakost ali ko postane (BC) =0. To pa pomeni, da iščemo poljubni znak v danem nizu znakov z enim samim ukazom, seveda pri ustreznem stanju registrov Hi, BC in A.
	.A	B	C	D	E H	L	(HL)	Imm (iX+d)		(lY+d)	
ADD	87	80	81	82	83 84	85	86	C6	DD86	FD86	add r to A
ADC	8F	88	89	8A	8B 8C	8D	8E	CE	DD8E	FD8E	add r to A with CRY
AND	A7	AO	Al	A2	A3 A4	AS	A6	E6	DDA6.	FDA6	and r with A
BIT 0	CB47	CB40	CB41	CB42	CB43 CB44	CB45	CB46	-	DDCB,46	FDCB,46	test bit 0
BIT 1	CB4F	CB4»	CB49	CB4A	CB4B ĆB4C	CB4D	CB4E	-	DDCB,4E	FDCB,4E	test bit 1
BIT 2	CB57	CB50	CB51	CB52	CB53 CB54	CB55	CB56	-	DDCB,56	FDCB,56	test bit 2
BIT 3	CBSF	CB58	CB59	CB5A	CB5B CB5C	CB5D	CB5E	-	DDCB.SE	FDCB,5E	test bit 3
BIT 4	CB67	CB60	CB61	CB62	CB63 CB64	CB65	CB66	-	DDCB,66	FDCB,66	test bit 4
BIT 5	CB6F	CB68	CB69	CB6A	CB6B CB6C	CB6D	CB6E	-	DDCB,6E	FDCB,6E	test bit 5
BIT 6	CB77	CB70	CB71	CB72	CB73 CB74	CB75	CB76	-	DDCB,76	FDCB,76	test bit 6
BIT 7	CB7F	CB78	CB79	CB7A	CB7B .CB7C	CB7D	CB7E	-	DDCB,7E	FDCB,7E	test bit 7
CP	BF	B8 •	B9	BA	BB BC	BD	BE	FE	DDBE	FDBE	compare r with A
DEC	3D	05	OD	15	ID '25	2D	35	J	DD35	FD35	decrement r
INC	3e	04	OC	14	IC 24	\2C	34	-	DD34	FD34	incre ment r
IN(C)	ED78	ED40	ED48	ED50	ED58 |ED60	^D68	T	-	-	-	input to r
LD A	. 7F	78	79	7A	7B Ì7C	;7D	7E	3E	DD7E	FD7E	load A with r
LD B	47	40	41	42	43 '44	45	46	06	DD46	FD46	load B with r
LD C	4F	48	49	4A	4B 4C	4D	4E	OE	DD4E	FD4E	load C with r
LD D	57	50	51	52	53 54	i55	56	16	DD56	FD56	load D with r
LD E	5F	58	59	5A	5B 5C	5D	5E	IE	DD5E	FD5E	load E with r
LD H	67	60	61	62	63 64	;65	66	26	DD66	FD66	load H with r
LD h	6F	68	69	6A	6B 6C	■6D	6E	2E	DD6E	FD6E	load L with r
LD(HL)	77	70	71	72	73 74	75	-	36	-	-	load (HL) with r
LD(IX+d)	DD77	DD70	DD71	DD72	DD73 DD74	DD75	-	DD36	-	-	load (IX+d) with r
LD(lY+d)	FD77	FD70	FD71	FD72	FD73 FD74	FD75	-	FD36	-	-	load (lY+d) with r
OR	B7	BO	Bl	B2	B3 B4	B5	B6	F6	DDB6	FDB6	or r with A
OUT(C)	ED79	ED41	ED49	ED51	ED59 ED61	ED69	-	-	-	-	output r
RES 0	CB87	CB80	CB81	CB82	CB83 CB84	CB85	OB86	-	DDCB,86	FDCB,86	reset bit 0
RES 1	CB8F	CB88	CB89	CB8A	CB8B CB8C	CB8D	CB8E	-	DDCB,8E	FDCB,,8E	reset bit 1
RES 2	CB97	CB90	CB91	CB92	CB93 CB94	CB95	CB96	-	DDCB,96	FDCB,96	reset bit 2
RES 3	.CB9F	CB98	CB99	CB9A	CB9B CB9C	CB9D	CB9E	-	DDCB,9E	FDCB,9E	reset bit 3
RES 4	CBA7	CBAO	CBAl	CBA2	CBA3 CBA4	CBA5	CBA6	-	DDCB,A6 FDCB,A6		reset bit 4
RES 5	CBAF	CBA8	CBA9	CBAA CBAB CBAC		CBAD	CBAE	-	DDCB,AE FDCB.AE		reset bit 5
RES 6	CBB7	C BBC	CBBl	CBB2	CBB3 CBB4	CBB5	CBB6	-	DDCB,B6	FDCB,B6	reset bit 6
RES 7	CBBF	CBB8	CBB9	CBBA	CBBB CBBC	CBBD	CBBE	-	DDCB,BE	FDCB,BE	reset bit 7
RL	CB17	CBIO	CBll	CB12	CB13 CB14	CB15	CB16	-	DDCB,16	FDCB,16	rotate left
RLC	CB07	C BOO	CBOl	eB02	CB03 CBÖ4	CB05	CB06	-	DDCB,06	FDCB,06	rotate left circular
RR	CBIF	CB18	CB19	CBIA	CBIB CBIC	CBID	CBIE	-	DDCB,1E	FDCB,1E	rotate right
RRC	CBÓF	CB08	CB09"	CBOA CBOB CBOC		C BOD	CBOE	-	DDCB.OE	FDCB.OE	rotate right circular
SBC	9F	98 ,	99	9A	9B 9C	9D	9E	DE	DD9E	FD9E	subtract r from A with BRW
SET 0	CBC7	CBCO	CBCl	CBC2	CBC3 CBC4	CBC5	CBC6	-	DDCB,C6 FDCB,C6		set bit 0
SET 1	CBCF	CBC8	CBC9	CBCA CBCB CBCC		CBCD	CBCE		DDCB.CE FDCB,CE		set bit 1
SET 2	CBD7	CBDO	CBDl	CBD2 CBD3 CBD4.		CBD5	CBD6		DDCB,D6 FDCB,D6		set bit 2
SET 3	CBDF	CBD8	CBD9	CBDA CBDB CBDC		CBDD	C BDE		DDCB.DE FDCB,BE		set bit 3
SET 4	CBE7	C BEO	CBEl	CBE2	CBE3 CBE4	CBE5	'CBE6	-	DDCB,E6	FDCB,E6	set bit 4
SET 5	CBEF	CBE8	CBE9	C BEA	C BEB CBEC	C BED	C BEE	-	DDCB,EE	FDCB,EE	set bit 5
SET 6	CBF7	CBFO	CBFl	CBF2	CBF3 CBF4	CBF5	CBF6	-	DDCB,F6	FDCB,F6	set bit 6
SET 7	CBFF	CBF8	CBF9	C BFA	CBFB CBFC	CBFD	CBFE	-	DDCB,FE	FDCB,FE	set bit 7
SLA	CB27	CB20	CB21	CB22	CB23 CB24	CB25	CB26	-	DDCB,26	FDCB,26	shift left arithmetic
SRA	CB2F	CB28	CB29	CB2A	CB2B CB2C	CB2D	CB2E	-	DDCB,2E	FDCB,2E	shift right arithmetic
SRL	. CB3F	CB38	CB39	CB3A	CB3B CB3C	CB3D	CB3E	-	DDCB,3E FDCB,3E		shift right logical
SUB	97	90	91	92	93 94	95	96	D6	DD96	FD96	subtract r from A
XOR	AF	A8	A9	AA	AB AC	AD	AE	EE	DDAE	FDAE	exclusive-or r with A
Special load group, coded as LD source, destination
A,I	ED57.	A=I
A,R	ED5F	A=R
R,A	ED4F	R=A
I,A	ED47	I-A
(N),A	32	store A
A,(n)	3A	load A
SP,IX	DDF9	SP=IX
SP,IY	FDF9	SP=IY
SP,HL	F9	SP=HL
Slika 2. Ukazi procesorja ZSOs mnemonika in kodi. V atolpcu (IX+d) pomeni npr. DDCB,46 , da pride med B in 4 (namesto veji-c,e) vstavljen kod za d.
	(PSW,A) (B,C)		(D,E)	(H,L)	SP	IX	IV	
ADD HL	_	09	19	29	39	-	_	add pair to HL
ADD IX	-	DD09	DD19	-	DD39	DD29	-	add pair to IX
ADD lY	-	FD09	FD19	- ,	FD39	-	FD29	add pair to lY
ADC HL	-	ED4A	ED5A	ED6A	ED7A	-	-	add pair to HL with CRY
SBC HL	-	ED42	ED52	ED62	ED72	-	-	subtract pair from HL with BRW
DEC	-	OB	IB	2B	3B	DD2B	FD2B	decrement r pair
INC	-	03	13	23	33	DD23	FD23	increment r pair
LD A,(r)	-	OA	lA	7E	-	-	-	load A indirect
LD (r),A		02	12	77	-	-	-	store A indirect
LXI	-	01	11	21	31	DD21	FD21	load r pair Immediate
POP	Fl	CI	D1	El	-	DDBl	FDEl	pop r pair from stack
PUSH	F5	C5	D5	E5	-	DDES	FDE5	push r pair onto stack
LD r,(n)	-	ED4B	ED5B	2A	ED7B	DD2A	FD2A	load r pair from memory
LD (n),r	-	ED43	ED53	22	ED73	DD22 .	FD22	store r pair in.memory
	Ine	I nc & rep.	Dec	Dee A rep.				
CP	EDAl	EDBl	EDA9	EDB9		compare,	lnc(dec)HL,dec BC	
LD	EDAO	EDBO	EDA8	EDB8		load (DE) with (HL), inc(dec)HL and DE,dec BC		
OUT	EDA3	EDB3	ED AB	EDBB		output (HL), lnc(dec)HL,dec B		
IN	EDA2	EDB2	EDAA	EDBA		input to (HL), ine(dee) HL,dec B		
	0	1 2	3 4	5	6	7		
RST	C7	CF D7	DF E7	EF	F7	FF restart call to location i "8		
		Zero/	Carry/		Plus/	Even Parity/		
Une. . Not Zero			No Carry		Minus	Odd Parity		
CALL CD		CC/C4	DC/D4		F4/FC	EC/E4		call subroutine if condition true
JP C3		CA/C2	DA/D2		F2/FA	:EA/E2		jump if condition true
JR 18		28/20	38/30		-	-		jump relative if condition true
RET C9		C8/C0	D8/D0		F0/F8	E8/E0		return if condition true
CCF	3F	complement carry	in '	DB	Input to A
C pl	2F	complement A(l's)	jp(hl)	E9	jump to (hl)
DAA	27	decimal adjust A	jp(ix)	DDE9	jump to ix
DI	F3	disable interrupts	jp(iy)	FDE9	jump to ly
djnz	10	decrement B, jump Bj'O	NEG	ED44	complement A(2's)
EI	FB	enable Interrupts	NOP	00	no operation
exde,hl	EB	exchange (D,E) &(h,l)	out	D3	output from A
EX AF,AF'	08	exchange(A,F) A (A,F)'	reti	ED4D	return from interrupt
EXX	D9	exchange (b,C,d,e,h,l)ft	retn	ED45	return from NMl interrupt
		(b,C,d,E,h,l)'			
ex(sp),hl	E3	exchange (h,L)«< top of stack	rla	17	rotate a left thru carry
ex(sp),ix	DDE3	exchange IX & top of stack	RRA	IF	rotate A right thru carry
ex(sp),iy	FDE3	exchange ly &.top of stack	RLCA	07	rotate A left circular
halt	76	halt processor	RRCA	OF	rotate A right circular
imo	ED46	interrupt mode 0	RLD	ED6F	rotate left digit
IMI	£d56	interrupt mode 1 .	RRD	ED67	rotate right digit
1M2	ed5e	interrupt mode 2	SCF	37	set carry flag
Slika 2. Ukaai procesorja Z80 (nadaljevanje)
bancUca	C	Z	N	s	N	a	Coma»)»
ADDt;ADCt	-i	i	v	i	0	i	84>lt>4doraddvilhC!uiy
gUBi;SBC«,CS>ii,NBO	t	t	v	t	!	t	84ilt Hibliwl, nibtnict with amy, coniai« and atta» KcumulUoi
AND>	0	t	p	t	0	1	Loglul optrelhw
OReiKORi	0	t	p	«	0	0	AndMI'iitifriraitllasi
mC)	«	»	v	t	0	»	Mit Incmnnl
tSCg	0	«	v	t	1	»	84>lt dKmiMiit
ADO DD. SS	t	0	0	0	0	X	164»! aìil
AĐCKL.SS	t	t	v	«	0	X	16^1 aid vllhcany
sec HL. SS	»	t	v	i	1	X	l&Mi ubUoct wllh eany
RLA^RLCA.IIRA.RRCA	t	•	0	9	0	0	Route KCimuditot
fiL>;itljCo,RRi;RllCii	i	t	p	t	0	0	RoUU ind ihift location «
SLAi;SRAs:SRLe							
RU3.RRD	9	»	p	t	0	0	Rotate digit left and rtsbl
DAA	t	t	p	<	e	t	Decimal attuai accumtdator
C?U	0	0	0	0	1	1	Camplanenl accumulai«
SCF	1	e	0	s	0	0	Setcany
CCP	i	•	0	0	0	X	ComplaiMiil cany
INt.(C)	0	t	p	«	0	0	Input ro(latei bidlrecl
INl,)ND;0Un:0UTĐ	e	t	X	X	1	K	1 Block Input and output
miR; INDR;0TIIt;0TOR	e		X	X	1	X	1 Z°OirBi!'Oal!umiaeZ°l
LĐl.LĐĐ	0	X	t	X	0	0	1 Bock tnuufei Imlracttonl
UHR, LDDR	0	K	0	X	0	0	1 P/V-UfBC<>0.othe™mP/V-0
, Cri.CPiR.CPD.CFDR	a	t	«	X	1	X	Dock aeaich Inttructlona
							Z-IlfA"(HL).othelwlaeZ-0 P/V - 1 If BC ^ 0, otherDdM P/V " 0
U>A.t:U)A,R	0	t	Fl	t	0	0	Ibe conlnit of the inbrrupi enable iUp^Acp (IFF)
							li copied Into the P/V flag
BtTb.s	«	«	X	X	0	1	Ihe Hate of bit b al location a b copied into Uh
							znaB
LOOP 8 J
INC	IX	JPUT NEXT SUBTEXT CHAR
LD	A,(IX+00H)5 INTO ACCUMULATOR CPI {COr^PARE (A)=((HL)), INC (HL), J DEC (BC)
RET	PO	5EXIT IP (BC)=0
JR	Z,LOO? f ELSE GO TO LOOP RET JEXIT
Tu sta L6 in L7 posebni lokaciji« 5e je bila primerjava uspešna, imamo npr. po izstopu Iz subrutina ((IX)) = 'NULL', kar je anak konca podteksta. V nasprotnem primeru pa inicializl-ramù IX (na začetek podteksta) ter pokličemo
subrutino SEBA z obsto (ju Izenačimo z HL, BC
ečimi parametri L6,L7 znova. Naslove uspeha
Slika 3. Tu pomeni: C bit prenosa (carry), Z
bit ničle (zero), S bit predznaka (sign), p/v bit parnosti ali prestopa (parity/overflow), H bit prenosa Iz spodnje polovice zloga (half-carry) in N bit se?itevanja/ odštevanja} $ nakazuje spremembo bita, • njegovo nespremenjenost, .0 anuliranje in 1 postavitev na vrednost 1; x označuje nepomembnost} nadalje predstavlja r registre A,B,C,D, E.H,L; črka e predstavlja B-bitno in SS 16-■ bitno lokacijo.
Ponavljalnlm ukazom so enolično prirejeni t.l. koračni ukazi, ki se izvajajo neponavljalno. To so ukazi za nalaganje (LDI, LDD), primerjavo (.CPI, CPD), vhod (INI, TND) in izhod (OUTI, OUTD). Splošna ahema teh ukazov je: akcija koračnega ukazaj inkrementiranje ali dekrementiranje
(HL) In/all ne (DE),-dekrementiranje (BC); INCLUDE zastavica-(BC);
Koračni ukazi predstavljajo tako telesa ustreznih dountil stavkov za ponavljalne ukaze.
Z uporabo ponavljalnlh in koračnih ukazov Je mogoče doseči dokaj enostavno zgradbo posebnih programov. Vzemimo kot primer subrutino za iskanje podteksta v danem tekstu. Napišimo najprej pomožno subrutino SEBA s temle psevdo kodom :
SUBROUTINE SEBA
poišči prvi znak podteksta v danem tekstuj ce takega znaka v tekstu ni, izstopi} sicer pa shrani : inkrementirano lokacijo ujemanja (HL) in dekrementlrano stanje tekstovnega Stevnika (BC)} ugotovi, ali se natilednji znaki podteksta
pojavljajo zaporedoma v tekstuj če Je bil pred popolnim ujemanjem podteksta in dela tekata dosežen konec teksta (glej (BC)), takoj izstopi} sicer pn Izstopi zaradi ujemanja ali neujemanja s podatki v uHtreznlli registrih ENDSUBROUTINK
To subrullno zapišemo konkretno takole; SEBA:}
LD A,(IX+OOH){LOAD FIRST 3UBTKXT CHAR CPIR	• }REPEAT SEARCH FOR (A)=((Ja,))
ret ]'0	}EXTT IP (BC)=0
LD fL6),HI, }SAVK (fH,) LD 0.7),BC }3AVE (BC)
(L6)-1 lahko shranjujemo in imamo tako zabeležene vse točke vstopanja podteksta v dani tekst.
Imejmo dve razpredelnici z njunima začetnima naslovoma RAZI in RAZ2 ter z enakim obsegom OBS, ki predstavlja število zlogov v posamezni razpredelnici. Podatki RA21, RAZ2 in OBS naj se shranjujejo na lokacijah (naslovih) LOCI, L0C2 in L0C3. Podatke prenesemo is prve v drugo razoredelnlco takole: ld de,(LÒC2); (de) je namenski naslov LD HLp(LOCl)} (HL) Je izvirni naslov LD B,C,(L0C3)j (BC) Je število zlogov LDIR	; izvede se prenos
Pri tem se tabeli vobče ne smeta,prekrivati. Na podoben način se lahko uporabi tudi ukaz LDDR. Ča pa takega ukaza ni, moramo imeti zanj tale programski segment ;
loop I,D ld dec dec dec ld or jr
A,(DE)
(HL),A
DE
hl
BC
A,B
C
m, loop
A pride ((DE)) (hl) pride (A) DE pride fDE)-l hl pride (hl)-1 BC pride (BC)-l } preizkusi (BC)=0 z ; B or C = o } če Je (BC)yo, pojdi v loop
Ukaza LDIR in LDDR lahko uporabimo tudi v primerih k,opiranJa podatkov iz ene v drugo tabelo, ko se le-tl prekrivata} v tem primeru so pokvari izvirna tabela.
Ukaza LDIR In LDDR lahko uporabimo tudi , za začetno (ali gosebno) nastavitev razpredelnice (npr. za začetno nastavitev simbolne tabele). Npr. za ukaz LDIR imamo psevdo kod: D0UHTIL((BC)=0)
-*-"({hl))} de -a— (de)+l5 hl BC .<=6— (BC) -1 enddo
(HL)+1}
Tako dobimo: LD HL.RAZ LD (HL),0 LD DE,RAZ+1 LD BC,0BS-1 LDIR
}	v I^L je začetek razpredelnice
}	anuliraj prvo lokacijo
J	v DE je začetek + 1
5	preostali blok je OBS - 1
I	anuliraj preostale lokacije
Tako omo celotno razpredelnico anulirali, ko se jo prva lokacija, postavljena na nič, kopirala v drugo, druga v tretjo itn.
K osnovnim tekstovnim manipulacijam sodi tudi vpisovanje In izpisove.nje teksta (npr. v ASCII kodu). Proceoor Z80 omogoča med drugim (zaradi materialIziranega sklada) takojšnje rekurzlvno pozivanje oubrutin. Imejmo določeno Z80 konfiguracijo (npr. z UART v vhodnem/izhodnem kanalu), kjer bodi KONVR Ime kontrolnih vrat za nerijski prenos podatkov (vsebina vrat Je status UARTja) ter TTY Ime vhodnih/izhodnih vrat, Subrutina za vpis znaka iz teleprinterja (serljakepa kanala) v akumulator A bodi:
TTWr:f
IN A,(KONVR)}čakalna zanka, ko se preizkuša niT 1,A	; kontrolni bit 1 na enico za
JR Z.TTYVP ! aeriJaki vhod P A,(TTY) }znnk pride iz vrat v^aktunulat. RRT	jvrnitev v pozivno točko
10
Podoìsno je mogoče napisati tudi subrutino za
na teleprinter (ozlro-Imamo:
izpis znaka, ki Je v A, ma v serijski kanal). In
TTYIZ : f
PUSH AF TEST j! IN
LD	(HL),A
OR	A
RET-	Z
INO	HL
JR	SPORVP
Iohrani AKU in status
A,(KONVR)	(čakalna zanka: preizkus konBIT O,A	J trdnega bita O na enico JB Z,TEST	J za serijski izhod POP AP	|vmi vrednost v AKU in stat. OUT (TTY),A	jznak se odda v seriski kan. RET	jvrnitev v pozivno točko
Za vpis/izpis (vpis z odmevom) dobimo tole preprosto subrutinoi
TVHIZ: s
CALL TTYVP	jySitaj znak
CALL TTYIZ	f izpiši ga
RET	; in vrni se
kjer Je zadevni znak ob izstopu v A.
Izpišimo iz pomnilnika še poljubno dolgo zaporedje znakov, tj. sporočilo, ki začenja na lokaciji BEG, končuje se pa vselej z ASCII znakom TTOLL', tj. z OOH. Pred pozivom te šubru-tine naložimo (BEG) v HL z ukazom LD HL;bEG. Tedaj imamo:
SPORIZ » ;
LD	A,(ra,)	jv A pride ((HL))
CALL	TTYIZ	jpoziv izpisa znaka
OR	A	»primerjava na OOH v AKU
RET	Z	}izstop pri OOH
INC	HL	{povečanje (HL)
JR	SPORIZ	jizpis naslednjega znaka
Podobno imamo za vpis sporočila:
SPORVP:,
CALL TTYVP ;v A pride znak iz kanala ;v (HL) se vpiše (A) iprimerjava na OOH jizstop pri OOH {povečanje (HL) jvpis naslednjega znaka
Med osnovne tabelne manipulacije sodi tudi nalaganje' strojnega koda v pomnilnik (v he-ksadecimalni obliki) preko teleprinterja (serijskega kanala) ter izpis naloženega koda v obliki pravokotne tabele ali pa celo v t.i, ukaznem formatu. Zbirka teh subrutin za različne ^ bo opisana kdaj drugič.
4. Relativno naslavljanje
V primerjavi s procesorjem 8080 ima procesor Z80 tudi nove ukaze za relativne skoke (pogojne in brezpogojni skok), in sicer
JR, JR C, JR NC, JR Z, JR NZ, DJNZ
Ta množica ukazov je pa v primerjavi z drugimi procesorji (npr. P8) se vedno pičla, saj pri teh pogojnih skokih le ničlo in prenos. Procesor P8 lahko preizkuša pri relativnih skokih še prestop, predznak in z dvema logičnima funkcijama (konjunkcijo in disjunkcijo) Se kombinacije prestopa, ničle, prenosa, predznaka in njihovih negacij. Vendar velja poudariti, da je^s kontekatno ustrezno uporabo kriterijev za ničlo in prenos mogoče rešiti probleme predznaka in prestopa.
Relativne skoke uporabljamo predvsem v lokalnih programskih kontekstih; z njimi je programski kod krajši in ga lažje premeščamo v pomnilniku. Pri daljših skokih (ki presegajo območje -126 do +129 lokacij od lokacije operacijskega koda akočnega ukaza) lahko uporabimo dvojni ali večkratni relativni skok. Pri tem upoštevamo, da Je trajanje relativnega skoka nekako za 2056 večje od trajanja normalnega skoka (ukazi JP, JP C, JP NC itn.) in da je to časovno povečanje lahko v nekaterih primerih kritično (prekinltvene subrutlne, časovna konverzija). Torej moramo upoštevati problem prostora (relativni skok) in problem časa (normalni skok) v posameznem uporabniškem programu.
V okviru relativnih skokov velja posebej obravnavati ukaz DJNZ LOOP. Ta ukaz Je zlasti pripraven v t.i. kontrolnih zankah. Njegov ps-evdo kod Je:
.II1((B)Ä)) THEN GO TO LOOP ELSE ENDIF
Imejmo začetni vmesnik ZVM (tj. prvi naslov tega vmesnika) in končni vmesnik KVM. Želimo subrutino, ki bo pomikala zloge iz ZVM v KVM, dokler ne najde ASCII znaka 'CR' ali dokler ni pomaknila 80 zlogov. Imamo;
; nastavi Števnik B { nastavi začetni kazalec J nastavi končni kazalec
j	prenesi zlog iz začetnega ( v končni vmesnik
J	primerjaj na znak 'OR'
i	prenos je opravljen
;	sicer pa nadaljuj ; s prenosom naslednega znaka
'VMPR1 i LD B,80 LD HL.ZVM LD DE,KVM ZANKA:J LD A,(HL) LD (DE),A CP ODH RET Z INC HL INC DE DJNZ ZANKA
Ukaz DJNZ nadomešča tako dva ukaza, in sicer DEC in JP oziroma JRi s tem se skrajša kodni zapis za en zlog in oas izvajanja za tri procesorske cikle.
5. Manipulacija z biti in uporaba indeksnih registrov
Procesor Z80 ima ukaze za preizkušanje, anuliranje in postavitev poljubnega besednega bita (0,1,...,7) v registrih A,B,C,D,E,H,L ter v pomnilniku, če se naslovni kazalci nahajajo v registrih HL, IX in lY. Uporaba 'bitnih'ukazov pride v poštev pri konceptih kontrolnih, indlkacijsklh zastavic pri programiranju zunanjih kanalov, v notranjih programih, pri zgoščevanju podatkov (pakiranju) v pomnilniku ter pri organizaciji in uporabi t.i. binarnih tabel oziroma matrik (preklopne in relacijske matrike v telefoniji, v gramatičnih in drugih uporabniških obdelavah). Z enim samim ukazom je tako mogoče opraviti ustrezno bitno manipulacijo na poljubnem mestu in lokaciji.
Že v dveh prejšnjih primerih (subrutina TTYVP in TTYIZ) smo uporabili ukaz BIT za preizkus bita O in 1 v akumulatorju. V ukazih
SET bit,IME| RES bit,IME} BIT bit,IME|
označuje 'bit' element 0,1,...,? in IME ime registra A,B,...,L oziroma izraze (HL), (IX+D) in (IY+D). Kadar želimo anulirati tretji bit vsebine na naslovu lOOAH, uporabimo segment LD HL,100AH| naloži lOOAH v HL ■RES 3,(HL) J anuliraj bit 3 vsebine (lOOAH) oziroma tudi
LD IX.lOOOHi naloži lOOOH v IX RES 3,(IX+0AH)j prištej A k lOOOH in anuliraj I	bit 3 vsebine (lOOAH)
ali
LD lY.lOOBH J naloži lOOBH v IY RES 3,(IY+PPH){ odštej 1 od lOOBH in anuliraj J	bit 3 vsebine (lOOAH)
Pri indeksnem naslavljanju lahko za D v izrazih IX+D in 1Y+D določimo posebna imena z uporabo zbirniSke direktive BQU. Ce pišemo
X EQU O f X ima vrednost O Y EQU 1 t Y ima vrednost 1 Z EQU 2 ; Z ima vrednost 2
potem smo s segmentom
LD
SET
RES
BIT
JP
IX

lEOOH I postavi (IX) na lEOOH
1X+I)	i bit 5 vsebine (lEOO) je 1
IX+Y)	I bit 4 vsebine (lEOl) na O
IX+Z)	I Se je bit 3 vsebine (1E02)
Z,YES	} enak 1 pojdi v YES
...	i sioer ...
postavljali in anulirali ter preizkušali bite besed od nekega osnovnega naslova, tj. lEOOH navzgor.
6. Pomlkan.le In rotiranje beaeđ
Procesor Z80 Ima bogato zalogo raznovrstnih poinikalriih in vrtilnih ukazov, ki Jih Je podobno kot 'bitne' ukaze mogoSe uporabiti nad registri A,B,...,L in nad pomnllnlskiml besedami (kazalci v HL, IX In IY).
Sestavljena vrtilna ukaza ata npr. RLD in RHD, ko imamo aklcl;

1 4 3 o (hll
riìy -

Tu imamo 4-bitno rotacijo med akumulatorjem A in pomnilno celico z naslovom (HL). Ta ukaza sta npr. pripravna za zbiranje hekaadecimalnih številk v heksadecimalno (notranje binarno) število. Pri vpisu heksadecimalnega števila iz periferije, ko prihajajo v^ heksadecimalne številke v obliki ASCII kodov, ae te najprej preslikajo v ustrezne 4-bitne ekvivalente in nato zlagajo v pomnilnik. Na ta na5in Je mogoče enostavno voltati poljubno dolgo heksadecimalno število v pomnilnik.
Če označimo s Q virtualni register ter z (HL)' položaj nižjih 4 bitov in z (HL)" položaj višjih 4 bitov celice (HL), dobimo za ukaz RLD shemo !
Q (A); A — ((HL) ")s
(HL)" ((HL)'); (HL)' (Q),
Z zaporedjem ukazov RLD (oziroma RRD), INC HL in DEC HL Je mogoče oblikovati poljubno dolg 4-bitni vrtilni register v pomnilniku. 0-glejmo si subrutino za vstavitev heksadecimalne številke (na nižjih štirih bitih) v A na najnižje mesto večzložnega operanda. Imamo:
INSA:j
; }
f
LD ADD DEC LD DEC NAZAJ; RLD DEC DJNZ RLD RET
(HL) je začetni naslov včzl operanda. (C) Je dolžina operanda (štev zlogov), (A) Je heksadecimalna številka (sp 4 b) register B Je aktiven B,0 J nastavi kazalec HL HL,BC; na konec operan-HL I dnega registra B,C } nastavi B za izvajanje B J večzložnega pomika vstavi številko (A) z uporabo { štiribitnega levega HL ; pomika celotnega več-NAZAJ} zložnega operanda J določene dolžine ) vrni se
Ko izstopimo le INSA imamo v A najvišje mesto operanda; tako Je mogoče to subrutino uporabiti za oblikovanje večzložnega, v levo vrtilne-,ga ali pomlkalnega registra heksadecimalnih .številk.
Tudi pomike l6-bitnih registrov la;hko dosežemo dokaj enostavno. Za pomik vsebine za en bit v levo v registru DE imamo
SLA E ; pomakni (E) v levo z ničlo RL d ; pomakni (d) v levo s prenosom
Za register HL pa je najkrajša oblika levega pomika
ADD HL,HL ; pomakni (HL) v levo z ničlo Za desni pomik pa imamo
; SRA H	; pomakni (H) desno z ničlo
RR L	; pomakni (L) desno s prenosom
Dober primer uporabe pomlkalnega In vrtilnega ukaza je subrutina za množenje l6-bitnih besed, ko imamo (HL) = (BC).(DE):
MNOŽ : ;
; anuliraj (HL)
ld hl,0 MZAN: ; srl b rr c
. jr nc.nise ; ADD hl,de
MISE:	«		
EX	HL.DE	i	pomakni (DE) v levo
ADD	III,, in:,	;	
EX	}IL,DE	;	
LD	A,n	;	če je (BC)=0, končaj
OR	C	f	
JR	NZ,MZAN	t	sicer nadaljuj do konca
RET		i	izstopi
Pomlkalni In vrtilni ukazi nad ((!&)), ((IX+D)) in ((IY+D)) so izredno pripravni^za konstruiranje aritmetičnih rutin s- praktično poljubno stopnjo natančnosti (odvisno od prostora in časa). Brez težav je tako mogoče napisati rutine za 54-bitno aritmetiko (vključno z znanimi standardnimi funkcijami); to pa pomeni, da imamo na ^R tudi možnosti največjih računalnikov.
Druga možnost za uporabo vrtilnih in po-mlkalnih ukazov se ponuja pri prenosu korekcijskih kodov, tj. pri prenosu podatkov na daljavo.
Na koncu tega poglavja si oglejmo še subrutino za izpia akumulatorja v obliki dveh heksadecimalnih številk. V tej subrutini so uporabljeni ukazi RRCA za desno vrtenje vsebine akumulatorja. Imamo
IZPA:; heksadecimalni izpis akumulatorja PUSH AP	; ohrani AI'
RRCA	; zavrti (A) v deano
RRCA	; štirikrat
RRCA	;
RRCA	;
CALL INVPR ; uporabi inverzno pretvorbo POP AF	t vrni AP .
INVPRjj pretvorba heksdec v ASCII PUSH AP	; ohrani AP
AND OPH ( odreži gornjo 4 bite CP OAH ; če je v A vrednost O,...,9 JR C.NIPR ; pojdi v NIPR ADD A,7 ; sicer priStej T NIPR:; oblikuj končno obliko ASCII ADD A,30H ; prištej 30H CALL TTYIZ ; izpiši heks številko POP AF	; vrni AP, ki Je nespremenjen
RET	t Izstopi
Ta subrutina združuje dve subrutini,oziroma ima dve vstopni točki: IZPA in INVPR. Namesto, da bi v IZPA drugič poklicali INVPR, vstopimo v njo neposredno. Tu upoštevamo predvsem prostorsko optimizacijo.
Z uporabo subrutine IZPA lahko zapišemo še subrutino za izpis poljubno dolgega operanda oziroma polja, ko imamo;
IZPIS:; (HL) Je začetni naslov včzl polja }	(C) je dolžina polja (štev zlogov)
J	register B je aktiven
LD B,C NAZA:; LD A,(HL) CALL IZPA INC HI. DJNZ NAZA RET
J nastavi B za izpis
I vstavi zlog v AKU ; izpisi zlog v heksadee obliki ; nastavi HL na naslednji zlog ; ponovi Izpis do konca ; izstopi
pomakni (BC) v desno
z ničlo preskoči delni produkt (HL)=([1L) + (DE)
7. Aritmetični, logični in izmenje-valnl ukazi
Oglejmo si najprej 8-bitne aritmetične in logične ukaze. Glede na procesor 8080 je ta zaloga ukazov razširjena na registra IX in IY. Vobce velja za te ukaze
OPERACIJA A, REGISTER; kjer se A izpušča in se piše okrajšano kar OPKRACIJA REGISTER, REGISTER je A,B,C,D,E,H, L,(HL),(IX+D),(IY+D),n, kjer Je n 8-bitna konstanta.
Z logičnimi operacljamo lahko registre tudi preizkušamo in jirn nastavljamo vrednosti. Za preizkus (BC)=0 uporabimo npr. LD A,B	; (B) pride v A
OR C	; (A) = (B) OR (C)
JR Z,YES ; če (A)=0 pojdi v YES
Akumulator anuliramo kratko z
XOR A	J (A) XOR (A) Je vedno =0
Čeprav so ukazi ® operandi (ICL), (IX+D) In (IY+D) medseboj funkcionalno enakovredni, ol velja zapomniti, da so ukazi z operandom (IIL) enozloSnl, z (IX+D) In (IY+D) pa trizložni. 8-bitna aritmetlCha/loglčna ukazna zaloga je tedaj t
ADD, ADC (b prenosom), SUB, SBC (s prenosom), AND, XOR, OR, CP (primerjava), INC, DEC
Posebni ukazi pa sot
DAA (decimalna nastavitev AKU), CPL (e-nlSkl komplement). NBG (dvojlški komplement, ki Je dodan), CCP (komplementlra-nje zastavice prenosa), SCP (postavitev zastavice prenosa)
l6-bltnl aritmetični ukazi imajo obliko
ADD REGISTER, REGISTER» in
INC/DEC REGISTER;
Tu Je register vselej l6-bitni: BC,DE,HL,IX,IY SP. Za seštevanje in odštevanje s prenosom je možna le oblika
OPERACIJA m, REGISTER}
Niso pa možne vse kombinacije registrov. Odštevanje 16-bltnih registrov je vedno odštevanje 8 prenosom, zato moramo v posameznih primerih anulirati zastavico prenosa. Npr.
} (A) se ne spremeni, C-zasta-
vlca pa pade ( =0) I (HL)={HLV(DE)
OR A
}
SBC HL,DE
Večina l6-bitnih aritmetiSnih ukazov Je glede na procesor 8080 novih (izjema so ukazi INC, DEC in ADD HL, REGISTER}).
Zaloga izmenjevalnih ukazov je občutno narasla. Izmenjava se izvaja med registri R in njihovimi dvojniki R'. Npr.
EX AP,AP' J AF	AP'
Najmočnejši izmenjevalni ukaz Je
EXX	J BC BC'} DE DE'J
t	HI HL'
ki povzroči izmenjavo med dvanajstimi osnovnimi registri. Zanimiva nova izmenjevalna ukaza Bta
EX (SP),IXj In EX (SP),IY}
ki omogočata Izmenjavo vsebine dveh lokacij sklada z vsebinama registrov IX in IY. Tako je:
EX (SP),IX , IXyiBoki (SP+1),
'	IWl-^(SP)
Vrednost (SP) ostane pri tem nespremenjena. Ta ukaza Je mogoče uporabiti namesto zaporedja PUSH in POP ukazov.
Imejmo sklad ABC (C je na vrhu sklada), ko želimo C vzeti Iz sklada v register IY in naložiti D na njegovo mesto, tako da dobimo sklad ABD, D se nahaja tudi v 1Y. Za to izmenjavo je potreben en sam EX ukaz. V PUSH/POP tehniki pa izgleda programski segment takole:
POP DE	I C pride v DE
PUSH IY	J D gre v sklad
PUSH DE	I C gre začasno v sklad in
POP IY	I In odtod v IY
Uporabili smo pomožni register DE. Procesor 8080 ima samo dva izmenjevalna ukaza :
EX DE,HL} in EX (SP),HL}
8. Ukazi za vhod in izhod
Zaloga teh ukazov Je pri Z80 zares pestra, Najprej imamo tele tipe ukazov:
IN A,(n)} IN r,(C)} OUT (n),A} OUT (C),rj.
kjer Je r = A,B,...,L, n in (C) pa sta številki vrat (dejansko samo spodnjega dela števil-
ke). Za Rornje ukaze velja npr.
A (n), r ((C)), n (A), (C) ^ (r)
Proceaor Z80 nima svojih vrat. Pri izvedbi IN/ OUT ukazov ne ustrezno nastavi naslovno vodilo in vpliva tako na dekodiranje vrat. Konstanta n in vsebina (C) oblikujeta naslovne bite A0, ...,A7, registra A in B pa dodatno (po potrebi) bite A8.....A15. Tako dobimo z n in (C)
256 naslovov vrat, z dodatnimi osmimi biti pa 64K vrat.
Ukazi t INI, INIR, IND, INDR, OUTI, OTIR, OUTD, OTDR. Vsi ti ukazi imajo prenos vsebine med {c) in (HL) torej med periferijo In pomnilnikom. Zadnji ukaz ima tale pomen:
(C)
((HL)), B
(B)-l, HL — (HL)-l
in ae ponavlja do B=0. Tako lahko pošljemo z enim samim ukazom 256 zlogov na zunanjo napravo. Kazalec (HL) se dekrementira ali Inkre-mentira^ ukazi brez končnice R pa so ustrezni enokoracni ukazi (neponavlJalni ukazi, glej poglavje 3).
9. Sklep
V	sklepne opombe sodi vse tisto, kar Je za programiranje na sistemih z Z80 bistveno, pa tega vsled pomanjkanja prostora nismo obširneje opisali.
Prva pomanjkljivost zbirnika za Z80 Je, da je potrebno pri vseh relativnih skokih JR za operand OZNAČITEV pisati izraz
OZNAČITEV-? de se relativni prehod (skok) izračuna.
V	sestavku nismo opisali možnosti programiranja s prekinitvami (npr. generiranje realnega casa v posebnem kanalu)} takšni programi so v sistemih z Z80 možni, če imamo v konfiguraciji element CTC. O tem kaj več drugič.
Pri majhnih konfiguracijah so t.l. sistemski programski dodatki osnovnega pomena zlasti za začetni razvoj programske opreme. Prisiljeni smo, da si večkrat naredimo dodatno orodje sami. Monitorji (majhni operacijski sistemi) so dostikrat pomanjkljivi (zaradi štednje s pomnilnim prostorom) in naravnani na širjenje sistema} takšne možnosti pa so v začetni fazi dostikrat brez praktične vrednosti (različni programski vmesniki za pogon periferije) Navadno tako nimamo na voljo niti zbirnika, premestiJIvega nalagalnika in urejevalnika. Torej Je razvoj nekaterih pomožnih sistemskih dodatkov v začetni fazi nujen. To so programi za nazorno ročno (interaktivno) nalaganje (ko
trogram prvič vpisujemo v pomnilnik), preizkušnje (npr. po posamičnih ukaznih korakih z indikacijo splošnih registrov) in prikazovanje (npr. strojnega koda v ukaznem formatu).
Z80 je najmočnejši mikro procesor in prav je, da ga začnemo uporabljati v procesnih okoljih, Se zlasti tedaj, ko je povezan z dinamičnimi pomnilniki (zaradi visoke zanesljivosti transparentnega osveževanja), ko se zahteva hiter odziv in obdelava prekinitev (osnovna taktna frekvenca procesorja je 4 MHz) in ko' zahtevamo učinkovito in dovolj prožno jedro operacijskega sistema.
Sistem z Z80 je pripraven tudi za poučevanje inženirskega programiranja zaradi močnih in raznovrstnih ukazov, ki omogočajo strukturiran pristop (rekurzivno pozivanje) ter časovno/prostorsko optimizacijo programov.
Literatura
(1)	T.Dollhoff, Techniques for the Zilog Z80,
Digital Design, Feb.1977,44.
(2)	M.Shlma, P.Paggin, R.Ungermann, Z-80 Chip
Set Heralds Third Microprocessor Generation, Electronics, Aug.1976,89.
p) Z80 Technical Manual, Mostek, Aug.1976. (4) Z80-Assembly Language Programming Manual,
Zilog, 1977.
Informatica št. 2 letnik 1977
primjena monitorskog koncepta u izgradnji operacionog sistema za periodično aktiviranje programa
branislav popović matija exe I milan mekinda
UDK 681.3.06
Iskra Telekomunikacije, Kranj Institut Jožef Stefan, Ljubljnn." Iskra Telekomunikacije, Kranj
U članku je prikazan pristup ka izcradnji operacionog sistema koji omogućava periodično aktiviranje procrnma, pomoću koncepta monitora iz paralelnog programiranja. Takav oporacioni sistem može da poslužuje svaki sistem za otkrivanje i obi-adjivanje velikoE broja đor;,adjaja - si^nala, kao Sto su sistemi za upravljanje procesima, a naročito komutacijski sistemi telekomunikacijskih mreža. Alj-oritam je prikazan u Pascal jeziku za paralelno programiranje (3)=
AN APPLICATION OF TlIK KONITOR CONCEPT TO THE OPERATING SUBSiSTEl'i FOR PERIODIC PROGRAl'iS ACTIVATIONS
An approach to operatinf-; system design eiiablinc periodic programs nc!;ivaLions is [-ivon in the paper-In the design , the monitor concept of concurrent prosraramint; is used. The described operating system can be used for those real time systems detecting and handling large amounts of events or signals - such as process control systems. But the most representative of such is a stored program controlled switching system treating line and register signalling on enormous numl)er of trunks. Algorithm is shown by Pascal concurrent programming language (5).
1. Uvod
2. I-iBtrica za periodično aktiviranje programa
Telelvomunikacijski sistemi poseduju veliki broj priključnih tačaka na kojima otkrivaju dogadjnje - signale iz okoline sistema. Priključne tačke posnntramo pomoću skanirnih programa koje uključujemo u odredjenim periodama, Period skaniranja priključnih tačaka zavisi od učestalosti i/ili od trajanja dogadja-ja - signala. Učestalošću većom od potrebno ne đobijamo bogatiju informaciju o signalima, a trošimo procesoraku sposobnost, dok suviše mala učestalost prouzrokuje (gubitak dogadjaja ili pogrešnu identifikaciju signala. Zato su periodi uključivanja skanir/nih programa date vrednosti aisteina od kojih no sme biti odstupanja za vreme rada niti zbog suviše velikog saobračaja kojeg mora sistem posluživati.
U sistemu imamo više tipova priključnih tačaka. Broj tipova jc broj mzličit :i li linijskili i registarskih signalizacija. Za svaki .!:ip priključne tačke postoji poseb/in !;k;ii]i imi i program.
Neka u sistemu postoji m skanirnih programa:
P^; , Pg . • • •>	, • • Pn,
koji se moi'aju izvršavati svakih Tj^ , rg , . . ., r^ , . . •, r^
taktijva. Taktovi sn hardverski prekidi koji se dešavaju u stalnim vremenskim razmacima. Razmak izmedju taktova iznosi T vremenskih jedinica. Proi';rnra p^ izvodi se dakle svakih r^ T jedinica vremena, (';de je r^ prirodan broj za
svaki indcl<s i
1 .. m.
Aktiviranje programa može se odrediti parom
(identitet programa : p^ , brojač. )
brojač^ povečava so pri svakom takt\i za l.Kad njegova vrednost postaje jednaka faktoru perioda r^ i.'.'.vodjiMij.i pi'ogr'.Miia p^ , brojačj^ sta -vt.ja so Ila ü, n (ifDgfnm p^ se aktivira.
Aktivironjf pi-op:i'nij:n možo ne tokodje odrediti Doolovom ma t rir. .ji;i ^.nhteva. Od prvog načina ka drugom inožiMii > doći jednostavnom transformacijom (1).
14
ü prikazanom pristupu upotrebili smo drugi način.
Matrika zahteva (označimo je na ovom mestu sa M) sastoji iz zahteva S ^ , gde Je k indeks rada koji Je ujedno broj takta, a i Je indeks kolone, koji Je istovremeno i indeks programa:
M

i odredjen je sa: k
false, ako se program p. ne izvodi u taktu k	^
trUQ, oko se program p. izvodi u taktu k	^
Broj redova u matrici ograničavamo tako da uzimamo cikličnu matricu sa brojem redova n, koji Je najmanji zajednički sadržioc skupa
Za primer uzmimo samo dva programa
Pj^ i Pg : Pj^ se izvršava svaka dva takta
(tj^ = 2), a P2 se izvršava svakih tri taktova
" 3). Najmanji zajednički sadržioc Je 6, pa Je matrica dugačka 6 redova.
Moguća konfiguracija matrice je
(f stoji za false, a t za true) : ft tf ff tt ff tf
Ova matrica odredjuje da se u prvom taktu vrši program pg, u drugom p^^, u trećem nijedan program, u četvrtom p^^ i Pg, u petom nijedan, a u Seatom pj^. Zahteve za sedmi takt možemo nači ponovo u prvom redu, za osmi u drugom redu i tnko redom. Zna6i, broj takta k po modulu od 6 Je indeks reda, u kome možemo nači koji programi se moraju izvrSiti u taktu k.
Očito važi	za elemente matrice sledeča relacija:
ako je (J.	l:rue. onda je ö = true
it	(k+r^)mod n -
Zato je i - ta kolona u H odredJena sa Bk^< 0, gde je iBkj^l ^ r^ to sa r^^ po jednačinl:
^ i Tfalse za k, (k-sk^) mod r^ / 0 k Itrue za k, (k-sk^) mod r^ - 0
za svaki k •> 1 .. n.
U gore pokazanom primeru skj^ «> - 1, dok Je
skg = - 3«
Tako Je u stvari matrica, M odredjena jednolično faktorima r^^ i sk ^ za sve programe p^ (i = 1 .. m). Pošto su r^ za dati sistem konstante, konfiguracij a matrice zavisi samo od sk^ , koji se mogu odrediti tako da imamo rav-nomerno opterečenje svakog intervala izmedju taktova (1).
3. Glavne crte operacionog sistema
U ovom poglavju pokazati ćemo grube obrise operacionog sistema, potrebne za razumevanje algoritma za periodično aktiviranje programa. Detaljnija struktura sistema izložena je u (2)..
Dotaći ćemo se samo onih delova operacionog sistema koji poslužuju programe za ispitivanje priključnih tačaka.
Sistem Je zamišljen kao skup unutrašnjih sek-ventnih procesa , koji cikliraju beskonačno. Saradjivanje procesa obezbodjeno Je skupom hierarhično uredjenih monitora koji upravljaju sredstvima (hardverskim kolima, procesorskim vremenom i sliČno)(5)..
Monitor je sintaksni konstrukt pomoću kojeg definiramo podatkovnu strukturu (pretstavlja-Juču odredjeno sredstvo) i skup operacija (mo-nitorskih procedura) nad podacima te strukture. Monitorske procedure odredjenog monitora implementirane su tako da omogućavaju istodobno pozivanje sa strane različitih procesa. Monitor takodje definiSe početne operacije koje se moraju izvrSiti u svrhu inicializacije podatkovne strukture monitora.
Za sve testne procese koji ispituju priključna tačke definiäemo tip testniproces.
type testniproces •
process (monvreme monitori za upravljanje ostalim sredstvima } ) I deklaracije tipova i promenljivih}
cycle repeat
{kod za testiranje ispitnih tačaka i za komunikaciju oatnlim procesima }
until { sve priključne tačV:e ispitane } ; monvreme .čekati (indeksprocer.n) { monitor mon-vrerae je opison upoKlavju 4 J end testniproces ^
Testniprocea ispituje priključne tačke sve dok nije ispitao sve tačke iutof^ tipa. Inače je u stanju čekpnjn svo dok ga ponovo aktiviramo.
Monitor za upravljanje procesorom nazovimo monproc kojec definišemo nn sledeči način:
var irionproc { monitor za upravljanje procesorom } :
monitor ( { globalni podaci } )
{ deklaracije potrebnih tipova i promettijivih} procedure entry dodeliti h er-: in
{ izabere sledeči proces maksimalnog prioriteta i7, liste "spremnosti", stavlja izabrani proces u ntanje " .viktuelni" end
procodurc! ontr;y o(lL';ođitij befin
{ "aktuelni" proces se zaustavlja i stavlja u listu "čekonja" ođ{;;ovfirajućeg prioriteta } end
procecìure entry spremiti (i : indeksprocesa) ben:i n
{ proces sa indeksom i stavlja se i;', liste •"čekanja" u listu "spremnosti" najvišei;; prioriteta } end :)ei?;in
{ inicializacija lista "čekanja" i "spremnosti" end { iiionprüc }
tionitor za aktiviranje testnih procesa u zavisnosti od vremena
Monitor koji aktivira testne procese u zavisnosti od vremena nazovimo monvreme. Ovim monitorom "aktuelni" - tekući - proces se znui:tavlja (pomoću pozivanja procedure "čekati") i aktiviraju se procesi (pomoću pozivanja procedure '.'aktivirati") koji se moraju izvršiti u tekućem taktu.
Proceduru "aktivirati" za akl:ivironje prot;ra-nm - procesa - zove proces hardverskih fcakt-nili prekida.
var zahtevi : array [l.. n {najmanji ukupni' sadržioc faktora perioda}] of boolvect I to je u stvari matrica za periodično ak- ■ tiviranje programa } dosadzahtevi : boolvekt ; zavTŠeniciklusi : boolvekt J dozvoljenizahtevi : boolvekt i "brojačtaktova : 1 ..n {makoim. dužinj.i matrice } ^
Tirocedure entry čekati (>) : into(-or) J. | zove
se iz testnih procesa }
beKin
monproc. odgoditi ; završeniciklusi (j) : = true ; monproc. dodeliti end ;
procedure entry nk l;i vira t'i J { "ovo se iz procesa h? ri3 ver skill tok i-,nih prtKidn j. bef.iii
l>ro jaótak'.o va : = ( liroj ač I: Mkl;o va + 1) ino d i) ,
fur i : - 1 to m >1 >
monvreme {vremenski monitor}
monitor (monproc { J f-l'^l'filni podaci } ); type boolvekt = nrrfi.y ( 1.. m {jednak broju testnihprocesa} ] of, Balonn
dosadzahtevi fi] : = dosadzahtevi fi] or zahtevi [bro jačtakt.o va ] [i] {dosad/.ahtevi sadrži sve zahteve do sada koji se nisu laof.Ji ostvai'iti jer su bili procesi blokirani, pn se njihov ciklus nije iiiopao završiti. Ovim zaostalim Zfihtevima dajemo još zahtjeve za tekući takt.) J
dozvol jeiiizHhtev;i [i ] ; - dosad:'ahl:evi [i] ami
za vršeni ciklusi [i] {dozvoljenizahtevi sada sadi-že sve dosadašnje zohtove {dosadznhteve} zn procese čiji ciklusi su se završili, pa čekaju no ponovno aktiviranje nakon pi'oV.očenof^ pin-ioda vremena.}! monproc. o<l?'oditi
{" aktuelni" proces smo prekinuli i stavili pa u od(';ovariijuću listu "čekanja" } if dozvol joniz/ihtevi [i] then bo;':in
monproc. spremiti [i] ; završeniciklusi [i] : « false ; dosadzahtevi [i] : » falso ; end {if> end •{for} monproc. dodeliti
{izabere proces iz liste "spremnosti" sa najvišim prioritetom i stavlja (ja u stanje "aktuolai") jnd {aktivirati} ;
bef.ig {inicializocija monvreme } for i : • 1 ^ m do hoKln
znvräeniciklusi [i] : «. fcruo ; doBadzahtevi [ij : « faine end {for} ; brojnilzahteva : - O J
{ inicializacija matrice zahteva za periodično aktivìj'snje proRrama } end { monvrome }
5. Diskusija
Ako uredimo indekse programa - procesa u ras-tufiem redu po opađajućem prioritetu,zbop; zakonitosti for do potlje, aktivirano proemine tnkodje u redu odpadajućeg prioriteta. Na taj način obozbedili smo da kritične priključno tačko obilnzirao u traženom periodu vrenlena, dok za proceGO manje kritičnih priključnih tBČaka dopuštamo odstupanje u granicama toleranci jn.
AlKoritnm je prikazan u Pascal jeziku zn paralelno proernrairanje (5, 4-). Medjutim primitivi toc jezika mogu ne roalizovnti i u drugim je-
zicima (6), pa se algoritam može izvesti u
drugim proßraKskim jezicima pogodnim za programiranje sistema realnog vremena.
6. Literatura
1)	Popović B.; Optimizacija programskog monitora kod sistema realnog vremena! V.Jugoslo-vensko eavetovanje o informacionim sistemima; Zbornik radova, raaj 1976.
2)	JExel K., Mekinda M., Popović B.;Structura-tion d'un système telephonique informatisel AfCET, Pariz, 1977.
3)	Brinch-Hanaen P.J The programming language Concurrent Pascal; IEEE Transactions on Software Engineering, vol. ae-l, no.2, june 1975.
Brinch-Hansen P.; Concurrent Pascal Report; Information Sciense; California Institute of Technology; june 1975«
5)	Hosre C.A.H.; Konitors : an operating system structuring concept; CACK, vol.l7|no.lO,^97'^.
6)	Mc Gownn C.L., Kelly J.R.; Top-down otructu-rod programming techniques; Petrocelli/ Charter; N.Y. 1975-
17
Iriio< üiatica št. 2 letnik 1977
cleaning up unstructured algorithms using invariants
suad alagic
UDK 681.3.05/. 06
Elektrotehnički fakultet, 71000, Sarajevo-Lukavlca
In this paper we attempt to show that the mothod of invariants is often a very good technique for the design of a well-structured algorithm on the basis of an unstructured one. This transformation is based on a careful analysis of the invariants underlying the original solution. The result of the transformation Is an algorithm which is well-structured and whose proof of correctness is immediate from the way this transformation is performed.
ČIŠČENJE NESTRUKTURIRANIH ALGORITAMA POMOĆU INVARIANTI - U ovom članku pokušavamo pokazati kako su invarlr-antne metode često vrlo dobra tehnika za projektiranje dobro strukturiranih algoritama na osnovi nestrukturiranih. Ova transformacija je zasnovana na pažljivoj analizi invarianti koje baziraju na originalnim rješenjima. Rezultat transformacije je algoritam koji je dobro strukturiran i čiji dokaz korektnosti sijedi direktno iz postupka transformacije.
It has been realised for a while that the method of Invariants Is a powerful technique for the development of well-structured and correct algorithms (Hoare)• However, the majority of well-known and widely used algojMthms in computer science literature were invented before the discovery of the main principles of modern programming methodology. Many of them suffer seriously from all sorts of structural irregularities and obscurities. Because of that it is often very difficult to understand why such algorithms work and whether they are really correct. Problems also arise in modifying such algorithms to satisfy specific needs which may be somewhat different from the ones for which these algorithms were originally designed. So what we need are techniques for restructuring poorely structured algorithms into the well-structurd ones.
In this paper we attempt to show that the method of invariants is often a very good technique for the design of a well-structured algorithm on the basis of an unstructured one. This transformation is based on a careful analysis of the invariants underlying the original solution. The result of the transformation is an algorithm which is well-structured and whose proof of correctness is immediate from the way this transformation is performed, This technique is demonstrated here by restructuring the binary algorithm for computing the greatest common divisor of two nonnegative integers.
Recall that if x and y are integers, not both zero, then their greatest common divisor,denoted by gcd(x,y), is the largest integer which divides both of them (that is, without remainder). Observe that this definition makes sense, i.e., such an Integer does exist. Indeed, if y^O, then -no integer greater than iy| (the absolute value of y) can divide y. On the other
hand, the integer 1 divides bot:h x and y, and so there must be a largest Integer which divides them both. When both x and y are zero, the above definition does not apply, since every integer divides 0. We shall set
gcd(0,0)=0
(1)
It is obvious that the foilowing properties follow from the above definitions:	'
gcd(u,v)=gcđ(v,u) gcd (u,v)=gcđ(-u,v) gcđ(u,0)= u
(2)
(3)
(4)
Because of the properties (2) and (3) we can actually concentrate on the problem of finding the greatest common divisor of two non-negative integers a and b. Indeed, If we know how to solve that problem, then in order to find the greatest common divisor of arbitrary integers a and b, we just apply that method to |a| and )b| .
A modern version of "the Eucledean algorithm for computing the greatest common divisor of non-negative Integers a and b is given in (5) ,
begin (a ^0, b^ *:■»«/ y:=b; {god(a,b)=gcd(x,y)J while y^O do begin r:"x mod y; xi=y; y l«>r
end
( x«gcd(a,b)l
end
(rhe binary gcd algorithm (Knuth) given In (10) Is based on the following four further properties of positive Integers u and vt
If u and V are both even, then
gcđ(u,v)-2gođ(u div 2, v div 2)
If u Is even and v Is odd, then gcđ(u,vj^gcdCu dlv 2, v)
If VA>V then gcd(u, v)=gcđ(u-v, v)
(6)
(7)
(8)
If u and v are both odd, then u-v Is even and iu-vl<max(u,v)	(9)
begin
xi=u; y!=v; ks-i;
Is ^ even(x) a even(y) then begin x:=x dlv 2; y s°y dlv 2
k:=k*27~ -
goto 1
end;
If odd(x) then
(10)
begin t:=-y; goto ž end eTse t;=x; 2s ts=t dlv 2; 3s even(t) then goto 2; jjF t > O then x:=t else ys=-t; t8=x-y;
If tj^O then goto 2 else x:=x»k (gcd(u,v)=x} end
The structure of the algorithm (10) can be Improvèd in an obvious manner by discovering the while-do and repeat-untll loops in it. This leads to the algorithm (11).
The algorithn (11), although much clearer than the algorithm (10), and without any jumps,is still not too easy to understand. A clearer algorithm is obtained if one tries to derive it directly from the properties (6), (7), (8), and (9). Such an algorithm is presented in (12).
l^egln x:u; y;=v; k: = l;
while even (x) A even(y) do begin x:=x dlv 2; y!=y dlv 2; k:=k*2
end; {(gcđ(u,v)=k*gcđ(x,y)) A(odd(x) V odd(y))l if ođđ(x) then t:=-y else t)=x; repeat
while even(t) ^ ti=t dlv 2; ^ t> 0 then x:=t else ys^-t,' toda(x)A odd(y)l t :=x-v unti 1 t=0 ; x!=x*k; {gcd(u,v)=x)
end
(11)
begin x :=u; y:=v; k!=.l;
whi le even (x) A even (y) do begin x:=x dlv 2; Y!=y ^v 2;
k:=k*~ -
end; (gcd (u, v)=k*qcd (x,y)1 repeat (odd (x) V odd (y) 1
whl.lc! uvon(x) do x s^x dlv 2; whl l.f> ovGn(y) ^ yi=y dlv 2," (otld(x)A oad(y)^ ^ X > y then x:=x-y elgp y :=y-x until (K^v <y=n); If x=0 then gcd:=y*k elsn qcd;=x*k end (gcoT =gcd(u,v))
The algorithm (12) Is derived on the basis of the following considerations:
1. Because of the pr<^erty(6) after the loop
while even(x)A even(y) do begin xs=x dlv 2; ys-y HTv 2; ks=k*2
end
(13)
gcd(u,v)"k*gcd(x,y) holds.
11. The loops
while 6ven(x) do xi^x dlv 2; while even(y) 3S ys"y dlv 2
(14)
do not affect the valuö of gcđ(x,y).This follows from the property (7) and the fact that whenever the loops (14) are reached odd(x) Vodd(y) holds. This is certainly true the first time the loops (14) are reached, since that happens upon exit from the loop (13). Upon completion of execution of the loops (14) odd(x) A odd.(yJ holds, and after the statement If x>y then xs=x-y else y:=y-x x will be o33 and y will be even, or vice versa. This follows from(9) . So whenever, later in the •repeat-until loop in (12), the loops (14) are reached, either x or y will be odd.
ill. The step ^ x>y then x:=x-y else y:=y-x Is justified by (8) and (9) and of course (2) . It follows from (8) and (2) that the statement if x>y then x:=x-y else y:=y-x does not affect the value of gcd(x,y).This statement reduces either x or y , but leaves them non-negative, so that after snme number of iterations the condition (x=0)V (y=0> must be satlslfied.
A fxirther modification of the algorith« (12) is possible. It la baaed on the substitution of the statement if x > y then x:=x-y else y:=y-x by the loops
while X > y do xs=x-y; while y > x 3Ö y;=y-x
(15)
This is again justified by (8) and (2). And now on the basis of gcd^utui^u we can substitute in (12) the test (x=0)V (y=0) by x=y, to obtain the following algorithm (16) !
begin x:=u; y:=vj k: = l;
while even (x) A even (y) do begin x: =x dlv 2,* y : =y c^v 2 k:=k*2
end; (gcd{u,v)=k*gcd(x,y)l repeat while even(x) do xs=x dlv 2; while even(y) 3"ö y:=y div 2;
{odd(x)A odd(y7T
while x>y do while y > x ^ ys-y-x until x=y {god(u,v)=x*k )
end
REFERENCES..
Alaglđ, S. (i976)j Principles of ProqrainnilncT (In Serbo-CroatlanTT Svjetlost - Sarajevo.
Gries, D. (1977): On belelvlng programs to be correct. Com-nunlcatlons of the	Vol. 20,
pp. 49^5p.
Hoare, C.A. R. (1971): Proof of IB program:' Find,. Communications Sf ill® ACM, Vol ; ■ 14, pp. 39-45.
Hoare, C.A. R. and Wlrth, N. (1973): An axiomatic definition of the programming language Pascal. Acta Informatica 2, pp. 335-355.
Knuth, D. E. (1969) I The Art of Computer Programming: Vol. 3/ Sorting and Searching. Ađlson_Wasley.
Wlrth, N. (1974): On the composition of well - structured programs. Computing Surveys 6, pp. 247-259.
AOKHOVfLEDGMENT
Research reported In tbls paper wad supported by Zajednica sa naučni rad SB Bosne i Hercegovine.
Informatica št, 2 letnik 1977
monitori za mikno sisteme sa procesorom BBOO
m. kovačević
d. novak
a. p. železnikar
UDK 681.3-181.4.06
Institut "Jožef Stefan", Ljubljana
U članku se obrađjuju različiti koncepti monitora za mikro računarske sisteme sa prooeaoróra 68ÜÜ. Upisane su ugodnosti koje pruža taj procesor za realizaciju monitora. Članak uključuje dva primjera monitora za istu konfiguraciju sistema od kojih Je Jedan napisan u aeemblerekoni Jeziku 5 drugi u obliku pseudo koda.
MONITORS l-'OR MICROSYSTEMS USING 6800 PßUCEßSUH - The article deals with aeveral monitor concepts for microcomputer systems using the 6800 processor. Advantages of monitors for such systems are presented in details. This article includes two monitor examples for the same system configuration, the first one being written in the assembly language and the second one in pseudocode.
1. Uvod
Osnovna softverska oprema, koju mikroraču-naroki sistem mora imati da bi mogao izvršavati naredbe korisnika, mora u najjednostavnijem primjeru imati mogućnost pokazivanja i promjene sadrJ.aJa odredjene memorijske lokacije, unošenje objektnog programa u memoriju, ispis sadržaja registara centralne procesno Jedinice (CPU; u trenutku prekida izvodjnja korisničkog programa te prenošenja kontrole nad sistemom na korisnički program. Takav monitor nam već omogućava razvijanje i popravljanje programa iako bi to bio mukotrpan posao jer imamo vrlo ugraničene mogućnosti za testiranje korisničkih programa i manipulaciju po- ■ ilntcima zapamćenim u memoriji. Monitori predstavljaju nadgradnju hardverskog sistema u mikro računarima. I tako dobre hardverske karakteristike nekoga sistema nije moguće dovoljno iskoristiti bez odgovarajućeg monitora. Posebno važno mjesto medju monitorskim naredbama imaju naredbe za testiranje korisničkih programa (breakpoint, ispis registara CPU i heksadecimalna aritmetika koju Često upotrebljavamo pri popravljanju koristničklh programa.
U skup monitoi-okih naredbi mikro računara spadaju Još i naredba za ispis sadržaja odredje-nog memoriJskog bloka, naredba za bušenje objektnog koda (maSinskog koda) na papirnoj traki u odgovarajućem formatu, naredbo za kopiranje eardSaJa odredjenog memorijskog bloka na drugu adresu te naredbe za programi-ranjePROH memorija (ukoliko konfiguracija sistema sadrži odgovarajuće hardverske elemente). Pored mogućnosti izvršavanja tih osnovnih naredbi namijenjeniti komuniciranju čovjek-mašina monitor nara često pru?.a i druge nerviae. U korisničkim programima ae vrlo često pojavljuje problem čitanja i izpisivanja podataka na različitim perifernim napravama, fljnltor treba da sadrži podprograme i drajvere za različite periferne naprave čime Je problem čitanja i izpisivanja podataka riješen. Pored podprograma i drajvera za 1/0 komuniciinnje monitor često sadrži i obilje podprograma, namijenjenih za vanjsku iipotrebu, koji obrađjuju üdredjene elemente iz problemskog prostora u kojem djeluje mikro rnčunarski aiatem.
2. Različiti koncepti monitora
Minimalni sistem koji je potreban za implementaciju monitora sa opisanim naredbama mora, pored centralne procesne Jedinice, imati najmanje 1 K bajtnu HÜM (ili EPHOM) memoriju, 0,5 K bajtnu RAM memoriju te priključen teleprinter ili tastaturu sa moni to run, za komuniciranje čovJek-maSina. U odvisnosti od odabrane hardverske konfiguracijo odlučujemo se za najpogodniji koncept monitorskog programa. U članku ćemo se ograničiti na monitore pisane za konfiguracije sa ROM ili (EPROM) modulima namijenjenim za pamćenje sistemskih programa, te takvih korisničkih programa koji su često (ili stalno) u upotrebi. Diskovno ili kasetno orientirani monitori zahtijevaju dru-
tačiji pristup.
azlikujemo dva načina djelovanja monitora s obzirom na način prihvatanja naredbe. U jednom slučaju moJemo Jasno povući granicu izmedju ciklusa prihvatanjn naredbe i ciklusa izvršavanja iste, dok u drugom slučaju ta granica nije • tako Jasna. Naime, svaki znak, koji se prihvati sa tastature, se interpretira na način kojeg odredjuje aintakaa monitorakih naredbi. Drugim rječima svakim na tastaturi natipkanim znakom biramo jedan od puteva kroz monitorski propsra. U prvom slučaju Je neophodno imati rezervisano odgovarajuće područje u RAM memoriJi(buffer) za formiranje unutrašnje alike naredbp koja se skanira pri izvršavanju Jete. Razlike u sintaksi naredbi sa istim ličinkom nam često doprinose prostorskoj optimizaciji monitorskog programa. Pri tome prostorska optimizacija nastaje na uStrb autonatiziranoati i brzini izvodjenja naredbe. Na primjer naredbo za prenos kontrole nad sistemom na korisnički program mo/.e biti sastavljena aamo od jndnog aimbola (GJ. Dodatna, potrebne ini ormaci ja za pravilno izvršenje te naredbe je adresa progra ma na kojeg treba da se prenese kontrola. T\i informaciju posredujemo monitoru odgovarajućom monitorskom naredbom tako da prethodno u odre-djeni registar centralnog procesora ili lokaciju Ju RAM meiiiorij« upiäemo adresu programa. Očito je da moKeino govoriti 0 naredbama potpiiriog oblika i o naredbama kojo zahtijevaju prodhodne monitorake akcije. Naredbe potpunog oblika sadrže sve informacije potrebne za pravilno
izvrSenJe naredbe.
Tipični oblik monitorske naredbe ima sljedeći oblik:
^mnemonik> <dodatne informacije^
Naredbe koje zahtijevaju predhodne monitorske akcije su obično sastavljene samo iz mnemonič-nog dijela.
5. Primjer jednostavnog monitora
Predpostavimo sljedeću konfiguraciju mikro računarskog sistema: 0,5 K bajtn,a EPROM memorija, 1 K bajtnà RAM memorija, teleprinter priključen posredstvom ACIA kompleksnog integriranog vezja (Asynchronous communications interface adapter - MC 685Ü) i centralna procesna jedinica sa procesorom 68üü.
Sa teko skučenim memorijskim prostorom nije moguće realizirati monitor sa bogatom zbirkom naredbi. Zbog toga moramo iskoristiti sve mogućnosti za optimalno korištenje memorijskog prostora, kao na primjer nepotpuni oblik naredbi sa prethodno potrebnim dodatnim akcijama. Fiaksimalni mogući skup naredbi je sljedeći: pokazivanje i promjena sadržaja memorijske lokacije (m), unošenje objektnog programa u memoriju (L), ispis sadržaja registara centralne procesne jedinice u trenutku prekida izvodjenja korisničkog programa (R), i prenos kontrole nad sistemom na korisnički program (g).
Naredba M ima oblik:
H XXXX yy zz
■Najprije natipkamo znak M čime odabiremo naredbu, zatim natipkamo četverocifarsku heksa-decimalnu adresu memorijske lokacije (XXXX) čiji sadržaj želimo znati ili promijeniti. Automatski se na teleprinteru ispiše sadržaj iste lokacije u hekaadecimalnoj notaciji (YY). Ukoliko želimo mjenjati sadržaj te lokacije moramo natipkati '/.nak za prazno mjesto i zatim novi sadržaj te lokacije CZZ). Po izvršenju te naredbe monitor čeka na sljedeću naredbu. Naredba L ne zahteva nikakve dodatne informacije ili akcije. Neposredno zatim pošto smo natipkali znak L počinje čitanje papirne trake koja sadrži objektni program izdijeljen u rekorde sa sljedećim formatom:
sxyyaaaahh...........cg
S je fitartni znak za rekord
X je identifikator koji označava prvi, zadnji
ili rekord koji je izmedju prvog i zadnjeg YY je heksadecimaj-ni bro^ bajtova objektnog
programa u odgovarjajucem rekordu AAAA je heksadecimalna adresa lokacije u koju
će se ujiianti prvi bajt iz rekorda im Je b.ijt objektnog programa CC je kontrolna suma-svih bajtova objektnog
pi'ograma iz odgovarajućeg rekorda. Naredba R se sastoji samo iz znaka R. Neposredno zatim posto smo natipkali znak R se ispisu, bajt po bajt, sadržine svih registara centralnog procesora u trenutku prekida korisničkog programa po sljedećem redu; CC,B,A,XH,XL,PH, PL,SH,SL
Naredba G se sestoji samo iz znaka G i zahtjeva predhodne akcije. Naime, prije nego Sto damo naredbu G moramo u odredjeno memorijsko područje upisati početne vrijednosti svih registara centralne procesne jedinice u trenutku starta korisničkog programa. Posebno važno je da upišemo početnu vrijednost programskog brojača (PC) u za to odredjene lokacije (0Ü2E, ÜÜ2F) čine odredimo lokaciju od koje će se korisnički program izvoditi. U trenutku starta korisničkog programa se pomenuto memorijsko područje kopira u registre centralne procesne jedinice.
Monitorski program koji raspoznaje opisane naredbe uadrži tabela 1.	x Upisani monitor nema takve osobine kakve često želimo.Glavni nedostatak je prije svega u tome da pri M naredbi moramo za svaku lokacio" tipkati njenu adresu. Poboljšana verzija takvog monitora bi morala imati mogućnost da pri tiskom na jednu tipku dobijemo sadržaj lokacije sa inkrementiranom adresom, a da pritiskom na drugu tipku dobijemo sadržaj lokacije sa dekrementiranom adresom. Dodatne naredbe za poboljšanu verziju monitora bi bile naredba za bušenje objektnog koda na papirnu traku u odgovarajućem formatu te naredba za kopiranje odredjenog memorijskog područja na odredje-
nu adresu.	.	, . , ,.
Nacrt takvog poboljšanog monitora ima sljedeći oblik u pseudo kodu:
program MuNiaX)R
INICIAIIZACIJA - inicializiramo ICIA registre
dountil (beskonačna zamka) : call ČITAJ-ZNAK if ZNAK JE "M"
then include M else
if (ZNAK JE "L") then include L
i i :
: endlf enddo
else
f (ZNAK JE "R") then include else
R
if (ZNAK JE "P") then include P else
if (ZNAK JE "G") : then include C J else ' : if (ZNAK JE "G") 1 : then izvršimo "i )	mašinsku naredbu'
: 1 RTI (return from : :	interrupt)
1 I else ; endif
: endif and if ! endif endif
Segmenti L (load) i E (registers) su isti kao kod programa u tabeli 1. Ostale segmente ćemo opisati detaljnije.
segment M
KJRMIHAMO ADRESU LOKACIJE KÜJU ŽELIMO, TAKO DA ČITAMO 4 ZNAKA SA TASTATURE} ZAPAMTIMO FORMIRANU ADRESU LOKACIJE ADDRH I ADDRL
Tabela 1. Primjer monitorskog programa
' TITLE niCMOM
t »■ »t. ». «i «i ♦ t » t t	t	t t: » * « C
♦
*	PRII1JLR MflLOG MOMITDRSKÜC PROGRflMfl +ì
10 5. 1977.
f
t- NfiPISflO n. KÜVRCEV1C t:
t f I. ♦»»♦:* t; ». t: ». I-I: I I » t- t- » f ». f >■■ t- »: «: C * »: ». 4 ». ». t- ». » »' »:
+■.
» HOHITOf ZflUriJEVfl 0.5 K EfiJTNl EPROM Nfl flC'RE
*	51 FFÖO. 0.5 t EftJVMl RflH Nfl flCRESl C1OÒ6 TE
o flClfl flDRESanfl rE0C I FBiiC
*
+ *. +; ». »: t i: t 4 f. f 1- i »•• i » ».»!+:»•+. »: »' -f »: »; » f » ». » »' ». t: ». » » » »:»:»; ».
».
^ DEFINICIJE ».
EST Cl SUE: fi ir IIUHG RTS
Fl-F
EKORDU
»<
». » »^ » » ». » t. ». » » » ti »:»»»».».»;»:»* ». ». ». ». t ».».»».».»»♦;»; » » f » » » » 4 ». »!
^ POt'FRÜGRfin :fì CI TRNJE CHfikfl
SEGHEMT tfl UNÜS-EMJE OB'J E k T N Où PRùùPfmfl U RfiH
flClflCS	EGU	rFEec	■ fiCIfI tCCiNTRiJLNI REÜ	
fiCIflIJfl	ECiU	tFEOD	ftCIfi POt'fiTiCCiVN! RC.	
REfiO	EQU	tvi		
STACK	EßU	r2S	POKftZIVflC JTEKfl	
	ORG	teöis		*
CC	RME	1	CPU REGISTRI	
B	RUB	1		
fi		1		
K H	RMg	1		
KL	RMÈ	1		LORCll
r H	RUE	1		
PL	KMEI	■ 1		
SH	RME:	1		
SL	RUB	1		»
Ct.SM	RHli	1	KONTROLtifi SUlIfl	
I'.HI	RUB	1	INDEKSNI REGISTER	
XLÜU	PUB	1		
BEGA	RME	2	PüCErNi"! flDRESR	LOfiDlS
»;			BUSENJE	
ENi'fl	F:>IE'	li	KONftCNii RDRESfi rft	4:
»			BUSENJE	LOHC'1?
TW	f:(ie	L		
TEMP	RME	1		LCiR[-£l
ncciuNi	RME	i		4 '
eVTECT	RME	1	BRÙJftC ERJTOVH U R	
L.DR	R	»r j:	ÜKLJÜCIHCI ClTflC TR fi K
STR	fl	R C I R C s	
LDR	R	Itll	
ESR		0 u T C H	
BSR		I NCH	CITftHO ZNflC.
CMP	R	1' S	
ENE		LOftC';	CEKfinO PiiCETfiK REK ORDft
BSR		INCH	CITfinCi TIP REKORDfi
CUP	fi	»'9	
BEe		LCiflt'21	ZADNJI REKiRC
CMP	R	»'1	
BNE		LORC'i	PRESKOCIND PRfiZNfl MJESTfl
CLR		CKSM	
ESR		EVTE	CI TRMO BROJ Ef.JTùV u REKORDU
SUE	R	»2	
STR	R	b v t e c T	
ESR		BRDCR	CI TRMO RDRESU REKO Rt'fl
ESR		BVTE	CITfinO JEDRN ;RJT IZ REKORDA
C'E C		evtect	
bec!		lciftdi:.	pročitali smu r£|.'0 RD
str	r		unsemo procitrni EflOT u rrfi
i nx			
BRR		L D fi D11	
inc		C1.: s M	
bec!		lcihc'i	kontrùlnr sota je pravilna
lt'fi	r	1- ?	
esr		0 u T C h	
lcr	fi	ItBl	1 SKLJUC 1 mo C i 1 AC T RRf^E
str	fi	rcihcs	
j«f		coni f cil	
CI »-
»	FOI'FRCiGRflM Zfi GFflDNJU C E T V E P C C I f f I. E HEKStil;
»	ECIHflLHE FlhREEE KOJfi Ti i'fifflMlI U X FEO
>■■ PROCITRNI À:		ZNRK JE ZAPAMĆEN U flk.UMULArCiR R	EflDDR ESR	BVTE	V I S I K ESE	e CIICVR	ADR
INCH LDft	A	AClACi CI TRMO ITfiruS	STA R	XHI			
ASR	fl		ESR	E V r C	NIZIH	6 BITOVA	rtDR
BCC		INCH ZNRk NIJE SPREMAN			ESE		
f		ZA CITRNJE	STA A	XLCiU			
LDA	R	Ad ADR	LDX	XHI			
AND	R	Kf-P	RT S				
CMP fi ItrF ÈECi DUTIH
EHO
». FOC'PPCiGRflM CITfiNJE H E K'J fi [■ E C I H li l NE CIFRE
rfl je u	nizih	bita akumulatora a	evte bsr		inhe>:
			asl	a	postavimo
bsr	inch		asl	r	
cmp a	• 13 0		asl	r	
emi	C 1	NES egulaftin Z li Al	asl	a	
cmp fi	k11 sf		1 ae		
el e	I N 1H i .	0 9	bsr		1 N f. E
Cflf a	»»41		AND	a	» 11' r
B M 1	c t	N t R i. Ci U :. lì t fi fi It 1.	aea		
CMf A	» « 4 e		tae		
■ ^ PODFRCi&RflM tfl CirfiNJE VHJEDNOSTl ÈVTfl ìftFlS ♦ MNE U FISCI I HFKSftL.ECinflLNOJ NOTftCIJI
citfinci he:: cifru
C'RUGfl HE.v. CIFRfi
Tabela 1. Nadaljevanje
JDD	E	CKSM	ODRŽAVAMO KONTROLN
			U SUMU
STA	B	CKSM	
RTS			
* SEGMENT	ZA	«ONITORSKU	»AR-EDBU fl
CHANGE BSR		BADDR	FORillRAMO ADRESU
ESR		OUT S	
BSR		0 U T 2 H S	ISPIS SADRŽAJA LOK
*			A C I J E
ESR		BVTE	NOVfVi'f; IJEDNO ST
STA	A	X	
ERA		CONIRL	
foc'frogrflh sadržane u
ZH ISPIS HEKSfiC-ECinfiLNE tlFS'E v'ÌSÌh"4 Ei'iTÄ rtÒuìlLILfirÒfcft fi
olithl
LSRft .LSRfI LSRR LSR fi
«<
* PODPROGRAM
t: EflDRZAME U
ÙUTHR RHC' A ADD A ■ CMP A ELS ADD A
ZA ISPIS HEKSADECIMflLNE CIFRE lUZIli i BITA ACUMULATORA A
ItfF »tJO K 1- J Ü U T C H »t7
C I F i< H li - S CIFRA A-F

PODPROGRAil ZA I SPI S ASCII ZNAiCA IsOJI JE U AKUMULATORU A ,
ÖUTCH PSHEi OUTCi LDA B fiSR B ASR E ,BCC STA A PUL B RTS
A C I A C S
outci a c i a c' a
C I TAMO STATUS IZLAZ ZAUZET
0UT2H5 BER 0UT2H LDH R »»Ze BRfl OUTCH
SEGMENT ZA ISPIS SAC'RZflJA SVIH £ REGISTARA CFLI JEDINICE ZAPAMĆENIH NA VRHU STEKA
PRINT TS)'!
STX LDA PRIMT2 BSR
C'£C t ENE
B
SM t?
[I U T 2 H S
P 5:1 U T 2 I NI C I A L I Z A C I J A fi C I A
LDR	A	» f B ;	
STA	A	flCIAtS	
DEC	A		
STA	A	A C I A C S	
COHTRL LDS		S T fi C K	INICIALIZAClJA AZIVACA SiEKA
L D A	A	« rD	
ESR		0 u T C H	I S P 1 £ C R
LDft	A	it A	
ESR		OUT': II	I S P I S L F
J S R		I ;j C: H	CI TAMO KOMANDU
TRE			
E S R		OUTS	1
C M P	B	» • L	
ENE		< i 5	
J M P		L 0 A D	• l'
CUP	B	» ■ M	
EEQ		CHANGE	, fi
CMP	E	it ■ ?:	
EEC!		F' F: 111 r	R
C M P	B	»• Ü	
ENE		C 0 M T R- L	
RTI			
END			
PODPROGRAM ZA ISPIS SflORZINE AKUMULATORA A U HEKADECIMALNOJ NOTACIJI U ASCII KODU
0UT2H LDR A ESR LDA A BSR INK RT S
0, X OUTHL 0, X O U T H R
ISPIS V I S I H 4 11 T KI ISPIS NIZIH 4 BITA
PODPROGRAM ZA ISPI? SADRZINE AKUMULATORA A U Htl^SfiDECJ HALNOJ NOTACIJI U ASCII KODU 1 PRAZNOG MJESTA
aountil (PHOSiTANI ZNAK JE TAČKA (.))
ISFIŠm; ADEBSU SADEZANU U LOKACIJAMA ADDEH
i ABDEL; TE SADEZIMJ TE LüKACIJE ; ČITAMO ZHAK;
if (PBUCITANI ZNAK JE ZNAK ZA PEAZNÜ MJESTU) then
INKEEMENTIEA» ADEESU U ADDH i ADDL; else „	. .
"~if (PEOCITANI ZHAK JE 'V ) : then
. DEKEEMENTIEAMÜ ADEESU U ADDH I :	ADDL
: else
: FÜEMIEAMÜ NOVU VEIJEDNOST ZA : LOKACIJU SA ISPISANOM ADEESOM : I gADEZAJEM;
: UPISE!« NUVÙFOEMIEANU VEIJEDNOST :	U ODGQVAEAJUÓU LOKACIJU I
:	ISPISEMU JE;
endif; endif ; enddo
U segmentu P bušimo objektni program na papirnu traku u formatu koji je već opisan pri opisu naredbe L.
seRment P „
FGŠHTEAMU POČETNU I KONAČNU ADEESU OBJEKTNOG PliuGKAfiA U MmiEIJI TE IH ZAPAMTIMO U LOKACIJE STARTH, STAETL, ENDH I ENDL; IZBUSIMD NULTI EEKOED (SIjOOOOOO);
dountil (ADEESA U LOKACIJAMA STAETH I STAETL
:	-JE JEDNAKA KONAČNUJ ADEESI)
if (ENDL-STAETL » 15)
then
IZBUŠIMJ POČETNE ZNAKE EEK0BDA-S113; (13 je heksadecinalni broj bajtova u rekordu +3) IZBUŠIMJ KEKSADECIMALNU ADEESU PEVOG BAJTA U EEKOEDU SADEŽANU U STAETH I
STAETL;
IZBUŠItl) SADEŽIIIE 16 BAJTOVA U HEKSA-DECIMALNOJ NOTACIJI POČEVŠI OD ADEE-SE STAETH I STAETL; INKEEMENTIEAMÜ SADEŽAJ LOKACIJA STAETH I STAETL ZA 10 HEKSADECIMALNO;
else
IZBUSIMÜ POČETNE ZNAKE EEKOEDA-Sl; IZEAČUNArU BEOJ PEEüSTALIH BAJTOVA
(EHDL-STAETL+3); IZBUŠIMO BEOJ PEEOSTALIH BAJTOVA IZBUŠIMO KEKSADECIMALNU ADEESU SADfiŽA-
NU U LuiaciJAMA STARTH I STAETL; IZBUŠIMO SADEŽINE PHEUSTALIH BAJTOVA;
endif enddo
IZBUŠIMO KONAČNI ZAPIS-S9; endaeKinent
Ostaje nam Još augment za kopiranje memorijs-kog bloka (STAET, END) na odreéjenu adresu (ADDE).
segment 0
KJHMIEAMJ POČETNU I KONAČNU ADEESU MEmEIJSKOG
BLOKA TE ADEESU LOKACIJE MA KOJU SE KOPIEA, (STAETH, STAETL, EHDH, ADDEH, ADDHL) if (ADDE-STAST < 0 )
then
dountil (STAET SADEŽI KONAČNU ADEESU) : KOPIBAMJ SADEŽAJ LOKACIJE SA ADRESOM : U STAETH I STAETL U LOKACIJU SA : ■ ADRESOM ADDEH I ADDEL; : INKEEMENTIEAMO ADEESE STAET I ADDE; enddo ; else
(END-STAET )+ADDEADDE dountil (END SADEŽI POČETNU ADEESU) : KOPIEAMD SADEŽAJ LOKACIJE SA ADEESOM : U EHDH I ENDL U LOKACIJU SA ADRESOM ; U ADDEH I ADDEL; : DEKEEMENTIEAMÜ ADRESE END I ADDE; enddo endif
endsegment
Mogućnosti za optimizaciju monitorskih programa
Procesor 6800 ima nekoliko registara koji nam omogućavaju vrlo uspješno programiranje. Posebne ugodnosti pruža mogućnost indekaira-nog adresiranja te hardverski stek. Pored indeksiranog adresiranja vrlo Je korisno direktno adresiranje pri kome upotrebimo samo Jedan bajt za adresiranje lokacije na intervalu 0-255.
Organizacija programa mora biti takva da iskoristi sve mogućnosti za optimizaciju ko.Je pruža procesor 6800. Neki od načina kako da racionaliziramo korištenje memorijskog prostora te poboljšamo brzinu izvodjenja programa su sljedeći;
-	memorijske lokacije 0-255 upotrebljavamo za' variable koje se često pozivaju te pri pozivu podprograma i servisu prekida. Pri torae koristimo direktno adresiranje koje zahtijeva manje prostora za program te manje vremena za izvršavanje.
-	po mogućnosti, podprograme postavimo tako da su blizu programima koji ih pozivaju. To omogućava upotrebu branch-to-subroutine naredbi namjesto jump-to-aubroutine Sto tako-àer racionalizira upotrebu prostora i vremena.
-	upotrebljavamo indeksni registar svugdje gdje Je to moguće žto reducira potrebu za extended načinom adresiranja
-	u svakom programu postavimo vrijednost indeksnog registra tako da pokazuje na odgovarajući blok lokalnih podataka.
-	Zanimljive eu mogućnosti upotrebe SWI (software interupt) nnredbe.
Ta naredba prouzrokuje pamčenje svih registara centralne pj'oceane jedinice u stek i skok na p0dpr0(5ram kojega adresa je u unaprijed ođrei4cnoj lokaciji. Ta rutina vrši servis koji je u OilgovnrBjućem problemskom prostoru često potrebr.n. Tolto sa jednobajtnom naredbom po-aivaiiio pod prop rnm. Koristeći se tim osobinama
ßWI naredbe, možemo razviti način pozivanja podprograma zapamćenih u IŽOM ili PEOM memoriji bez upotrebe branc-to-Bubroutina ili jump-to-Hubroutine naredbi. Najprije formiramo tabelu koja sadrži adrese svih podprograma u HuM memoriji. Potreban nam je još i kontrolni program koji se izvrši svakom SWI naredbom i koji na osnovu indeksa podprograma, koji se poziva, zapisanog u bajt neposredno za SWI naredbomj prenese kontrolu nad sistemom na odgovarajući podprogram. Takav sistem pozivanja podprograma Je vrlo koristan u obimnijim programima gdje je vrlo teško izbjeći jump-to-subroutine pozive. Takvi programi su naprimjer obimniji uionitorski programi.
5. 2oključak
Poznavanje monitorskih programa je vrlo korisno za korisnika mikro raSunarskih sistema.
Monitori su dovoljno kompleksni da zahtijevaju široko i detaljno znanje o organizaciji sistema, o perifernim napravama te o programskim konceptima. Onda kada upoznamo monitor jednog mikro računarskog sistema moći ćemo slijediti svim akcijama koje vršimo na sistemu što nas posebno stimulira pri savlaéivanju nekog problema.
literatura
1)	M6800 Microprocessor Programming Manual Motorola Inc., 1975
2)	MSBuü Microprocessor Applications Manual Motorola Inc., 1975
3)	T. Dollhof, ^P software: How to Optimize Timing Memoi-y Usa^e, Digital Design, november 1976
Informatica št. 2 letnik 1977
the preference scoring method for decision making-survey, classification and annotate bibliography
j. j. dujmović
UDK 681.3.001.1
University of Belgrade, Dept. of Gelectrlcal Engineering 11000 Beograd
THE DEVELOPMENT OF SCORING METHODS FOR DECISION MAKING IN THE COURSE OF THE LAST 2S YEARS IS SURVEYEOt VARIOUS VARIANTS OF THIS METHODOLOGY ARE PRESENTEDt CLASSIFIED» AND EVALUATED. BOTH THEORETICAL CONTRIBUTIONS AND MAJOR APPLICATIONS IN THE FIELD OF COMPUTER SYSTEM EVALUATION AND SELECTION ARE INCLUDED^ THE SELECTED ANNOTATED BIBLIOGRAPHY CONTAINING PAPERS PROPOSING THE SCORING METHODOLOGY AND APPLICATIONS. AS WELL AS THE PAPERS CRITICIZING SCORING. IS PRESENTED AT THE END OF THE PAPER.
ODLUCIVANJE PRIMENOM METODE BODOVANJA PREFERENCI - PREGLED. KLASIFIKACIJA I KOMENTAR I SANA BIBLIOGRAFIJA. PREZENTIRA SE PREGLED RAZVOJA METODE BODOVANJA PREFERENCI ZA POSLEDNJIH 2S GODINA. RAZNE VARIJANTF OVE METODOLOGIJE SU KLAS IFIKOVANE I VREDNOVANE. UKLJUČUJUĆI KAKO TEORETSKE DOPRINOSE, TAKO I VAŽNIJE PRIMENE U OBLASTI VREDNOVANJA RAČUNARSKIH SISTEMA. NA KRAJU RADA PRILOŽENA JE ODABRANA KOMENTAR I SANA BIBLIOGRAFIJA KOJA OBUHVATA RADOVE KOJI PREDLAŽU METODOLOGIJU BODOVANJA PREFERENCI. A TAKODJE I RADOVE KOJI 0 OVOJ METODOLOGIJI IZRAŽAVAJU KRITIČKE SUDOVE.
INTRODUCTION
DECISION ANALYSIS CONSISTS OF A NUMBER OF METHODS USED FOR DECISION MAKING. THE PREFERENCE SCORING METHOD IS ONE AMONG THESE METHODS. WE USE THE TERM 'PREFERENCE SCORING METHOD' I'PSM' HENCEFORTH) FOR A METHODOLOGY COMMONLY CALLED 'SCORING SYSTEM'. 'WEIGHTED FACTOR METHOD'. 'WEIGHTED RANKING'. ETC.. IN AN ATTEMPT TO RELATE THE TITLE OF THE METHOD WITH THE TYPE OF DECISION SITUATION IN WHICH THE METHOD CAN BE APPLIED. THIS DECISION SITUATION PERTAINS TO THE DECISION CATEGORY KNOWN AS 'DECISION UNDER CERTAINTY'. AND IS SPECIFIED IN MORE DETAIL BY THE FOLLOWING CHARACTERISTICS
1.	there exists a system to be evaluated. and an individual i or a teami. called •evaluator'. being in charge of judging. from a given standpoint, the worth of the system.
2.	most frequently. the 'given standpoint' is directly-derived from the request that the system attains some prescribed goals.
j. the evaluation process consists of the stfp-hy-step determination of a quantitative global degree of preference. often called •global effectiveness'. associated with the
evaluated system.
4.	as a consequence of the given evaluation standpoint, associated with The system is a set of variables. called 'performance variables' or 'components for evaluation'. whose values influence the resulting evaluator"s degree of preference for the system.
5.	the evaluator must be able to express its evaluation standpoint in the form of the set of requirements imposed to the values of performance variablfs. these requirements are defined as mappings of the values of
performance variables into the values of so called 'elementary preferences' (or 'elementary effectivenesses'! - these mappings are called 'elementary criteria'. after the definition of elementary criteria. the evaluator defines a procedure for aggregating the elementary preferences into the unique global degree of preference for the whole system. the mapping of the values
of performance variables into The global
degree of preference is called the 'global criterion for system evaluation,•
the decision process of selecting the best among competitive systems (alternatives. or courses of actioni reduces to the synthesis of a global criterion for evaluation. the calculation of the global degree of preference of each system. ano finally to the selection of the most preferred system.
the system is here considered in a general sense. as a set of interacting objects. so that the psm can be applied in a very large number of complex decision situations,
if a decision problem is defined as above. one can guarantee that the psm provides the most adequate way for its solution. obviously. if some other decision problem is under consideration. the psm need not to be applied i and this is not a drawback of the psm).
unfortunately. this simple fact is often
neglected by some authors criticizing the psm. the examples of such a criticism will not be discussed in this paper.
there are several theories to which the psm is related. the psm appertains to multiple criteria dfcision methods. and is closely RFLATEO to various economic decision methods. especially to the utility theory. because of tht use of psm to recognize systems satisfying
the evaluator's criterion in some prescribed extent. the psm is also related to the pattern recognition methods. finally. since preferences are concerned. the psm is also related to the logic of preference.
the applications of the psm are indeed numerous. all evaluation and/or selection problems having preference as its natural result, lead to the use of the psm. evaluation and selection of computers and other technical devices, evaluation and selection of research and development projects. and consumer selection of goods and services. are few of such examples. even in the situations involving risk and uncertainty, the psm can be successfully used as a first step toward solution.
the history of the psm use is very long and some authors quote examples of its use which are mope than hundred years old, since fifties untill now the most promoting fields of the psm theory and applications were the evaluation and selection of computers and the evaluation and selection of research and development projects.
the scope of this paper will be concentrated on the development of the psm in the course of the last 25 years. and on the psm applications in the field of computer system evaluation and selection. however., some important works in the fields related to psm, as well as some important. applications different from computer selection, will be also presented.
n
- n B. ^ o i
the essential and serious drawback of both the aritmetic mean approach and the geometric mean approach is the complete lack of possibility to express the necessary logic relationships among elementary preferences and their groups. in fact. arithmetic and geometric mean permit only the 'fixed logic polarization' of a complex criterion. this can cause a number of absurd conclusions. for example. using the arithmetic mean. if the most important preference. say the preference of the thruput of a computer, is zero, this will not automatically cause the zero global preference (what is absolutely necessary)« and even it will be possible to compensate the unacceptable thruput by a simple increasing of. say, the number of tapes or the training of personel, in a similar way. using the geometric meam, if some unimportant preference (e.g. the preference of the integer devide time) is zero. this will automatically cause the zero preference of the whole system. without any possibility of compensation,
the drawbacks of weighted arithmetic mean and weighted geometric mean can be overcomed by introducing the multi-level logic aggregation of elementary preferences!
-i	=
survey of the basic psm concepts let be given the vector X - (xjL.'.'.Xn^ ,
min *imax '	.
containing all performance variables of the evaluated" system, determination of the corresponding vector of elementary preferences (effectivenesses):
can be organized either by some informal. intuitive scoring. or (what is better) by the use of a set of elementary criteria which can be defined in analytical or tabular formj
the oldest way for aggregating elementary preferences in order to calculate the global preference of a system, is by the use of the weighted arithmetic meanj

u
S W.
Vi .
the vector of weights
0<Wj,<l,	,
Can be determined either by a direct one-level
procedure, or in a far better way. by the use of multi-level procedure organizing the weights in a hierarchical tree-like structure.
the next possibility for aggregaiion of elementary preferences is based on the use of the weighted geometric mean:
for this purpose.. all preferences are interpreted as degrees of truth in the corresponding statements which have the form of assertion that 'the system (or some its part) completely fulfils all given requirements.' therefore. l represents the logic function which is realized by an adequate superposition of thf so-called 'extended, continuous logic functions.' the elementary functions in the extended continuous logic are «uasi-conjunction and quasi-disjunction. which are realized as the weighted power means!.
e.
k
i=l

whose requested logic properties can be adjusted by the appropriate selection of the parameter r C	denote some input
preferences. and »-is the corresponding output preference in some aggregation point within the multi-level preference aggregation structure). since the arithmetic and geometric mean are the special cases of the weighted power means, it follows that all previously presented complex criteria ai^e the special cases of the criterion based on the multi-level logic aggregation of elementary preferences.
after the realization of the global criterion for system evaluation, which enables the calculation of the global degree of preference of a system directly from the values of its performance variables, i.e.

it is possible to perform. in addition to the immediate system evaluation and comparison. the following several very useful analyses.
The sensitivity analysis investigates how various inputs affect various outputs in complex criterion. a number of useful sensitivity indicators can be defined.
the tradeoff analysis investigates the problem of- compensating the lack of some system
performance by increasing some other system performance. various tradeoff indicators can be introduced.
system optimuation introduces the algorithms for optimization of the complex system configuration. giving answers to the following questions - h) what is the optimal system configuration. yielding maximal global preference for constrained cost of the system. and 12) what is the minimal cost of the system. necessary to attain a given degree of the evaluator's preference.
the reliability analysis quantitatively investigates the reliability of results obtained from evaluation studies. taking into account that all complex criteria are subjectively synthesized by corresponding experts and therefore contain inherent estimation errors. the ranges of possible errors are investigated and some quantitative reliability indicators are introduced.
cost-preference analysis introduces the techniques for comparing competitive systems on thf basis of relations between the costs of the systems and their global degrees of preference.
an annotated bibliography of the psm will be presented in the sequel. as far as we know. this is the first attempt to compile and annotate a bibliography devoted especially to the psm. therefore. we can not guarantee that the bibliography is complete and without some errors. moreover. the notes vary in size and content. and some entries are left without comment. the size of note by no means is proportional to the importance of the item unof.r consideration (in fact. this size is proportional to the author's available time for processing the item).
b « papep containing bibliographical rfsfarch related to the psm
c ■ paper proposing the complete computer evaluation criterion. and/or the case study of computer evaluation and selection based on the psm
d • the psm used in the evaluation and selection of the competitive research and deveilopment project proposals
e • paper containing an illustrative example of an arbitrary system evaluation and/or selection procedure based on the use of the psm f • the fuzzy set approach to preference scoring
g • the analytical models for deriving parameters of the criterion for system evaluation starting directly from goals to be attained by the systfm
m • the mathematical problems related to the psm
0 • system optimization based on the psm criterion
p ■ paper presenting or quoting program products applied when evaluating and selecting systems using the psm
q • cost - preference analysis» where the preference is obtained by the psm criterion r - reliability analysis of the psm criteria s ■ sensitivity analysis of the psm criteria t • tradeoff analysis of the psm criteria u • formal models for the multiple criteria decision making developed within the utility theory and interesting from the psm standpoint w • the procedures for determining weights by the group of experts. and the techniques used by the group members in order to negotiate the group consensus
x ■ papers indirectly related to the psm y . presentation of experiences derived from the practice of systems and computers evaluation and selection using the psm z - paper criticizing some aspects of the psm
the presented bibliography is classified. each entry contains the classification code which is composed of one or more classification characters. each classification character denotes That the given bibliographic entry
appertains to the corresponding class of
bibliographic entries, all classes are defined
in the following table. and at the end of	the
paper» for each class. the referent numbers	of
all belonging bibliographic entries	are presented.
• ■ ■ c « ■ 8
an annotated bibliography of thf preference scoring method
• ■ 8 a « a
classification codes for papers presenting the preference scoring method
1	• paper proposing the one-level list of the performance variables of some given system
2	• paper proposing the hierarchically organized list of performance variables for the evaluation of some given system
3	« informal (intuitive) scoring of the values of performance variables
- elementary criteria defined in the analytical or tabular form
9 • tne one-level point-additive criteria aggregation structure (with or without the explicit use of weights)
<> • the multi-level additive criteria aggregation structure (based on the weighted arithmetic mean)
7	• the one- or multi-level multiplicative (or geometric mean) criteria aggregation structure
8	■ The multi-level criteria aggregation
structure based on the use of the extended continuous logic functions
9	• special aggregation' structures le.g. figures of merit. special utility functions. etc.)
a ■ survey paper or book including the presentation of the psm
X, *•»•••«•»•••••• BEFORE 1962
von neumann. j. and 0. morgenstern, «theory of games and economic behavior' revisfd edition (princeton. n.j. / princeton university press. 1947). (code-ux)
2. thrall. r.m.. coombs . c.h. anu uavi:>. p.l.. 'decision processes*. wiley and chapman and hall. new york 195<i. (coo£»ux)
,h. and davisj
3. churchman. c.w.. ackoff. r.l.. 'an approximate measure of value'. journal of t^.p operations r|search society of america.
presents the additive psm ihe -w^^ghts ^arf_ calculated
may ì95fc.. 172 — The paper
model where . . ... directly from the ouì (c0de"356)
3mes to be attained.
and arnoff operations new york»
4.	CHURCHMAN. C.W.» ACKOFF. R.L. e.l.. MNTRODUCT ION TO RESEARCH'. CHAPTER 6. WILEY. 19S7. (CODE-G)
5.	AUMANN. P.J. AND I.B. KRUSKAL» 'ASSIGNING QUANTITATIVE VALUES TO QUALITATIVE FACTORS IN THE NAVAL E1,ECTR0N1CS PROBLEM.' NAVAL RESEARCH LOGISTICS QUARTERLY, VOL.6. NO.l. PP. 1-16. MARCH, 1959 (CODE-X)
6.	YNTEMA,	D.B..	TORGERSON.	W.S.. 'MAN-COMPUTER COOPERATION IN DECISIONS REQUIR NG COMMON SENSE.' IRC TRANS. ON HFE. MARCH 961. tCODE-X)
7.	RAIFFA, H.. SCHLAIPfR» R.. 'APPLIED
statistical decision theory.' The m.T.T.
, prfss. 1961. (code'muxl
8,	••«•»«•«•««••»«««• 1962 •«•«••»«•••»»•«•»«• STEERE» R»E. JR.. 'HOW TÒ SELECT THE RIGHT DATA PROCESSING EQUIPMENT.T ADMINISTRATIVE MANAGEMENT» AUGUST 1962, PP. 26-28.
--- THE 17 PERFORMANCE VARIABLES OF AN
EARLY DATA PROCESSING EQUIPMENT ARE PROPOSED. THE PRESENTED ADDITIVE PSM MODEL ■WAS SUCCESSFULLY APPLIED IN PRACTICE. (CODE-135CY1
9.	CASTILLO-FERNANDEZ, J.A.» RIVERA-SANTANA» E., 'TECHNIQUE FOR EVALUATING ELECTRONIC COMPUTERS,« DATA PROCESSING, SEPTEMBER 1962, (CODE=X)
,10. NOVOSEL, P., 'EVALUATION OF THE EFFECTIVENESS OF WORKERS' UN SERBO CROATIANl. ZAGREB, 1962.
--- THE BOOK REVIEWS VARIOUS TECHNIQUES FOR
EVALUATION OF THE EFFECTIVENESS OF WORKERS. AMONG OTHER TECHNIQUES, THE PSM HAS BEEN EXTENSIVELY SPPLIED FOR THIS PURPOSE. (C0DE=5EX)
11.	BLUMENTHAL, P.L. JR., 'APPLYING AN OR TECHNIQUE IN SELECTING DATA PROCESSING HARDWARE'. THE JOURNAL OF ACCOUNTANCY, AUGUST 1962., 82-83.
--- THE AUTHOR PRESENTS A PSM MODEL FOR
COMPUTER EVALUATION. THE MODEL IS BASED ON THE CHURCHMAN-ACKOFF METHOD. (CODE=35G)
12.	••»••»«»»*»»»»»««• 1963 •»«»«««•»•»««»»•»•»
GREGORY, R.H., AND VAN HORN, R.L., •AUTOMATIC DATA PROCESSING SYSTEMS." WAOSWORTH PUB. CO., BELMONT, 1963. ICODE-36)
13.	FRIEDLANO, E.I., 'HOW TO SELECT THE BEST COMPUTER / A CONCEPTUAL OUTLINE." MITRE WORKING PAPER, W-6283, JULY 1963, (C"OE=X)
U. ABRAHAMS, P.W.,LIPP, M,F., AND HARLOW. J., 'QUANTITATIVE METHODS OF INFORMATION PROCESSING SYSTEM EVALUATION.' ITT DATA AND INFORMATION	SYSTEMS,	REPORT	NOè
EDS-TDR-63-670, OCTOBER, 1963, (CODE=X)
15.
^16.
17.
18.
williams, perrott» weitzman, murray and shober, 'a methodology for computer selection studies.' computers and automations may 1963.» 18-22.
--- the multi-level additive psm model for
computer evaluation is presented, (,cooe = 236c)
white, d.r.j. r.n., 'poed -performance. 177-182,
—- the paper presents one of important early contributions to elementary criteria. the use of mean, and sensisivity and analysis of the psm results are
an illustrative ....... ~
(c0de=2a7ers1
SCOTT, 0,Lo, AND SCHULZ, A METHOD OF EVALUATING SYSTEM lEEE/TEM, DECEMBFR 1963, PP.
THE MOST THE PSM, GEOMETRIC CONFIDENCE PROPOSED. INCLUDED,
EXAMPLE
IS
♦ •»»««»»•»•o»«»»»» 1964 ««»»*»«»»»»«•«««•■»»
FISHBURN, P.C., 'DECISION AND VALUE THEORY.' WILEY, 1964,
— THE SUBJECT OF THIS BOOK IS A PERSONALISTIC PRESCRIPTIVE THEORY OF CHOICE FOR INDIVIDUAL DECISIONS (AUTHOR'S STATEMENT!, CHAPTER 10 (INDEPENDENCE AND CERTAINTY!	INTRODUCES	'PERFORMANCE
VARIABLES' AND, ASSUMING THAT THÈ PERFORMANCE VARIABLES ARE VALUEW SE INDEPENDENT, DESCRIBES AN ADDITIVE MODEL FOR THE GLOBAL PEFRORMANCE ('RELATIVE VALUE') OF A SYSTEM. (C0DE-M45UE1
'ANALYTICAL TECHNIQUE FOR
b.», 'ANALYTICAL TECHNIQUE FOR DATA PROCESSING EQUIPMENT n' PROCEEDINGS - SPRING JOINT
ROSENTHAL, AUTOMATIC
ACOUISltlON. .........................
COMPUTER CONFERENCE 1964, PP.359-366. — THE COMPLETE TECHNIQUE, BASED ON THE PSM. FOR ADP EQUIPMENT AC(3UISITI0N IS PROPOSED. THE TECHNIQUE WAS USED BY THE U.S. AIR FORCE, THE HIERARCHICAL ADDITIVE EVALUATION MODEL WITH RELATIVE SCORING OF THE ELEMENTARY PREFERENCES IS PROPOSED« (C00E"36)
19.	JOSLIN» E.O., AND MULLIN» M.J.» 'COST-VALUE TECHNIQUE FOR EVALUATION OF COMPUTER SYSTEM PROPOSALS.' PROCEEDINGS-SPRING JOINT COMPUTER CONFERENCE» 1964, PP. 367-381.
--- THE AUTHOR CRITIC ZES THE ADDITIVE PSM
APPROACH TO COMPUTER SELECTION, AND PROPOSES THE COST-VALUE TECHNIQUE AS AN ALTERNATIVE. (CODE-QZ)
20.	»««•»•««»»»«••«««« 1965 •«•««««••«»•»•««««« MARKEL, G.A, , '"" FOR SYSTEMS . INC.. JULY 196S _ _____ _ ,
REPORT PRESENTS AN ANNOTATED B BLIOGRAPHY OF SYSTEMS EVALUATION LITERATURE INCLUDING ALSO THE PRESENTATION OF PSM. (CODE'AB)
'TOWARD A GENERAL METHODOLOGY - \LUATI0N.T HRB - SINGER. INTIS AD 619373)
21.	ECKENRQDEt R.T.. . 'WEIGHTING ^^ MULTIPLE CRITERIA.' PP. iaO-192, MANAGEMENT SCIENCE., VOL. 12» NO. 3, NOVEMBER. 1965 (CODE-X)
22.	dean. b.v., nishry, m.j.« 'scoring and profitability models for evaluating, and selecting engineering projects.' operations research. vol 13. no, 4» july - august
1965.	PP. 550-569. (code»50i
23.	BROMLEY» A.C.. 'CHOOSING A SET OF COMPUTERS.• DATAMATION. PP. 37-40» AUGUST
ì2"fhe author presents a case study of the application of psm based on the churchman-ackoff approach to weights determination. the procedure is applied for selection of a set of computers for a large company. (c0de»36ge»
24.	»«»•»«•«»•»«»»»»»• 1966 »»»««»»«•o»»»«»«««« miller, j.r,. 'the assessment of worth^/, a systematic procedure and its experimental, validation', ph, d, dissertation. m.i.t.,
1966,
--- very rigorous treatment of A decision
process based on the psm is presented, various analytical models of elementary criteria are introduced. an experimental validation of the proposed procedure is also presented. (c0de«246abcey)
25.	canning, r.g,, 'equipment selection,' data processing digest, no, 6» june 1966, pp, 1-9, (c0de=36i
26.	♦«•»»»«»o»»«»»»»»» 1967 ««»»»»««»»«»«»««««it dowkant, a,j,. morris, w.a,, buettell. t,d,, 'a methodology for comparison of generalized data management systems / pegs (parametric evaluation of generalized systems), eds-tr-67-2, march, 1967, ad 811 682,
--- THIS EXTENSIVE AND IMPORTANT STUDY
PRESENTS IN DETAIL THE USE OF AN ADDITIVE VERSION OF THE PSM FOR EVALUATION AND COMPARISON OF COMPUTER SYSTEMS. DETAILED LISTS OF PERFORMANCE VARIABLES ARE ALSO PRESENTED, ICODE=246EC)
27.	CETRON» M,J,, MARTINO, J,» ROEPCKE» L,. •THE SELECTION OF R AND D PROGRAM CONTENT -SURVEY OF QUANTITATIVE METHODS,' lEEE/TEM' NO,i, MARCH, 1967,
--- AN EXTENSIVE BIBLIOGRAPHY ON THE
SELECTION OF R AND D PROGRAMS IS PRESENTED, A NUMBER OF EARLY REFERENCES RELATED TO THE PSM USE IS INCLUDED, (COOE=ABD)
28.	steffes, s.p,, 'how the air force selects computers,' business automation , pp, 30-35, august 1967. (c0de=36)
29.	♦»«««»«•»»•»»••»»» 1968 »»»•*»*««■•«»«•»•*»» fishburn, p.c., 'utility	theory,' management science no, 5, february 1968., pp, 335-378. (code=mux)
30i riggs, j.l,, 'economic decision models', mc ! graw-hill«. new york 1968, (code-eqx)
31.	PORTER, J.D., RUDWTCK. B.H.» •APPLICATION. OF COST-EFFECTIVENESS ANALYSIS TO EDP SYSTEM SELECTION'. THE MITRE CORPORATION», BEDFORD, MASS., 1968, (CODE»QB)
32,	joslin, e.o,, 'computer selection,' addison-wesley publishing company, inc.. reading, massachusetts, u,s,a,» 1968,
--- the cost-value technique for computer
SELECTION IS PRESENTED. PERFORMANCE VARIABLES FOR COMPUTER SYSTEM EVALUATION ARE DEFINED, IC0DE»20Zi
33.	JOHNSEN, E., 'STUDIES IN MULTlOBJECTI VE DECISION MODELS', STUDENTLITTERATUR, LUND 1968, (C0DE«9abuqmpI
34,	fife, 0,w,, 'alternatives in evaluation of computer systems', the mitre corporation, bedford, mass., 1968,
■---the report describes va(3i0us approaches
TO COMPUTER EVALUATION. THE ADDITIVE PSM MODEL IS PRESENTED AND CRITICIZED. (COOE-45ABZ)
35.
36.
SCHWARTZ, E.S.. 'COMPUTER EVALUATION AND SELECTION.• DATA MANAGEMENT, PP. 58-62. JUNE 1968.
—	THE MULTI-LEVEL ADDITIVE PSM MODEL FOR
SCALES ARE ALSO PRESENTED. (C0DE'>235BC t
KELLER. R.F., AND DENHAM» C.R.» 'COMPUTER SELECTION PROCEDURES'. PROCEEDINGS - 1968 ACM NATIONAL CONFERENCE, PP. 679=683.
—	THE PAPER PRESENTS A CASE STUDY OF COMPUTER SELECTION FOR AN UNIVERSITY USER. THE SELECTION IS REALIZED USING THE AODIT VE VARIANT OF THE PSM» NUMERICAL RESULTS ARE ALSO PRESENTED. ! CODE-1345EC1
30
37.	KFFNY» R.L». «QUASI - SEPARABLE UTILITY FÜNCtlONS." NAVAL RESEARCH LOGISTICS QUARTERLY 1». 1968«
—	THE UTILITY FUNCTIONS OF THE FORM U(XtYl ■ Ui(X) ♦ U2(Y) ♦ lC*UllXl«U2tYI« K-CONST,. ARE PROPOSfO ANO TMEIR PROPERTIES INVESTIGATEO. 1C00E-9MUX1
38.	•••••••••••••••••• 1969
STEFFY, W.. DARBY. D.t 'PERFORMANCE EVALUATION SYSTEMS.« THE UNIVERSITY OF MICMIGAN« 1969.
—	THE BOOK IS IMPORTANT FOR THE USE OF
psm in general industrial
example - - - -	-
ENV
example of a buyer fvaluation
RONMENT. AN S PRESENTED -OLOGTCAL ISSUES 3<.6AEYWRT
39,
SEILER« ISif MNTRODUCTION TO SYSTEMS COST-EFFFCTIVENESS,• WILEY - INTERSCIENCE. NEW YORK, 1969. (CODE-QX)
40. MITRINOVICf D.S.« VASIC« P.Mg« «MEANS' (IN SFRBO-CROATIANI. BELGRADE« 1969,
--- THE BOOK PRESENTS WEIGHTED POWER MEANS
ano gentfialized means« with the special emphasis on inequalities related to means. (cope-mi
'preferences	for
alternatives', (santa
«1. RAIFFA»	H.»
MULTI-ATTHIBUTED _ _ .........,
MONICA. CALIF. / RAND« RM-5868i Ì969).
---THE EVALUATION PROCEDURE (5EFEL0PE0 BY
J.fi. mIlLER Til IS CRITICALLY REVIEWED. VARIOUS UTILITY THEORY APPROACHES ARE ALSO PRFSENTFD. (CODE-UftMUZI
«2. SHARPE. W.F.. 'THE ECONOMICS OF COMPUTERS'. A RAND CORPORATION RESEARCH STUDY. COLUMBIA UNIVERSITY PRFS5. NEW YORK 1969o
--- AMONG TMF OTHER TOPICS« THIS IMPORTANT
oooif presents the ME ThoDS FQR COMPUTER SFLFCTION. ADDITIVF AND MULTIPLICATIVE SCORING SYSTEMS ARE DISCUSSED IN DETAIL. ThF PPOBLCM OF INCLUDING COST INTO the SCORING SYSTEM IS ALSO CONSIDERED. (C0DF«357AE()STT
43. HILLEGASS« J.R.. 'SYSTEMATIC TECHNIQUES FOR COMPUTER rVALUATlON AND SELECTION'. MANAGEMFNT SCI.s JULY-AUGUST 1969.. 36-40. -— VARIOUS COMPUTER EVALUATION METHODS ARE RFVIEWFD. THE ADDITIVE VARIANT OF THE PSM IS CRITICIZED RECAUSE OF SUBJECTIVITY WHEN DEFINING WEIGHTS AMD SCORES. (CO0E«3SAZI
. W.G.« 'SELECTION CRITERIA FOR COMPÙTER SYSTEM ADOPTION'« EDUCATIONAL TFCMNOLOGY« OCTOBER 1969.« 71-75.
--- A LIST OF COMPUTER SYSTEM PERFORMANCE
VARIABLES IS PROPOSED. ICODF-135CI
. SCHARF, T., 'WEIGHTFD HANKING RY LEVELS.' TAG QUARTERLY JOURNAL. PP. 7-22« VOL. 2« NO. 2« 1969.
MILLFR. - 3ÙTE

--- SECOND
METHOD DEVE COMPUTER EV TCOOE«236EY)
presentation of the popular loped |n 1968. a sample from
valuation study is included.
46. moore
BAKER. N.R.. TO _ SCORING^ _ MODEL
'AN
ANALYTICAL DESIGN
_______ J.R
APPOOAfH - ____,....................
APPLICATION TO RFÌFARCH ANB OEVFLOPMENT PROJECT SELECTION.' lEEE/TEM NO.3. AUGUST 1969.
— RATIONALE FOR THE PSM USE WHEN SELECTING RESEARCH AND DEVELOPMENT PROJECTS Is PRESENTED. STATISTICAL TECHNIQUE IS
Introduced in psm models, icode-bdri
47. SCHWARTZ. M,H.» 'COMPUTER PROJECT SELECTION IN THF BUSINESS ENTFRPRISE.' JOURNAL OF ACCOUNTANCY. NO. 4. APRIL 1969. PP. 33-43. tC0DE>3b)
48.
OUJMOVIČ. J.J.. PJEVIČ. N.. 'AN ALGORITHM FOR COMPARISON ANO SELECTION OF OTG TAL COMPUTFRS' (IN serbo - CROAtlANI, ??ocFfb!NG§._gF_ THE^ FIRST YUQOSLAV AOP
-- -OOR DISTANCE
congress. zagreb 1969. paper 34£;
rr- IHE.proposed algoriTHM ^S based.on
IVANOVIC'S
imi'r
NiNT ANALYSISt WEIGH
ed automatically Ton matrix of
on. ic00e>9wi
?eE S^actors
FROM COMPONENTS
the are
the
PO«
44.
•••••••••••••••••• 1970
MiLLrP III. J.R.. 'PROFESSIONAL OFCtSION-MAKlNC.' PRAEGER PURLISHERS. NFW YORK. 1970«
--- FXTENOEO VERSION OF THE AUTHOR'S DOCTORAL THESIS. ELFMENTARY CRITERIA AND
tS? IVE^^Ä ÌSVROSSSS'- For^EcVIiSfi
making is beSCRIBEO. <c00e«462eppi
shburn. p.c.. «utility Theory for SIJION^makinö.« wllév; new york, 1970.
51. GINIi c.. 'means' (or cinal N italian. translated in russìanl. rùss an edition published by 'statistika»« moscow 1970. — the book presents an extensive analysis of various means and their properties. (cooe-mi
92.	rau. j.g.. 'optimization and probability in systems engineering'. van nostrano reinholo Company, new york l970. tcoOE-iji
93.	raiffa» h.. 'decision analysis'. addison -wesley. reading 1970. (cooe'uxi
94.	scharf. t.. 'weighted rankino by levels -
- - - --------- --- QUARTE"
one year of experience'. lag quarterly journal. pp. 71-91. vol. 3. no. 3. 1970. — third presentation of tme mftmod. some ideas for improving thf procedure are proposed. the complete multi-LEVEL psm
el For computer system evaluatTc
model
ION

99
, _____ _______ EVALUAT.... .
presented. the model contains 14 performance variables. (code-236chyt
• olliver. r.t.. 'a technique for select|n(i small computers«. datamation. january 1970.. 141-145.
— THF PRACTICAL APPROACH
tD IN __ SELECTION
TO
an
ÖETAI^j
96.
. -jm mooel is pre. an example of computef included. ic0de>3»c0)
clercq. h. de« 'choosing a computer i a methoo_ for oyantifylng..pata.__pr9cfssjng
_ _ _	_	. no. 1«
1970.
97,
REQuIREMFNTS and evaluation criteria.' u quarterly journal« pp. 1-21. vol. 3. ' 1970.
— the psm model for computer evaluat on is prfsenteü. performance evaluat on results are included in the psm model. (code-2346c1
kanter. j.. 'management guide to computer system selection AND usf.» prentice - hall. inc.. fnglewood cliffs. new jersey. l»70. pp. ì3h- lib.
--- The author considers the psm To he A
standard method for evaluation and select on of computfr systems. and exempl fiks its use. (c0de"26ct
96. oujmo

j.j.t ratave for digital c iss analysis'
algori
EFFFCTlVENEi.	_____
CROATIAN). PROCEtTINGS OF THC StCOND
ljif. p.. omputer cost (in sehso
•an
YUGOSLAV AOP CONGRFSS.
____________ .	. B20
--- A PROCEDURE FOR SCORING FFFFCT
AND COST-EFFECTIVENfSS OF a COMPU PROPQSFO. AN ANALYSIS OF COST-EFFECT OF COMPUTER INPUT AND OUTPUT UN PRESENTED. (COOE.Q)
1970. pp. B2Q - H27,
----- ----- vene;
fr
^FNE
J9, •••••««»••••••a••« 1971 ••••••••••••••••t«»
LINDLEY, D,. 'MAKING DECISIONS'. WILEY -TNTERSCIENCE. LONDON 1971. ICO5E«UXI
«0
SYSTEMS.«
. gllb. t.t 'reliable data sy univfrsitftsforlagft. oslo. 1971.
—	The BOOK INCLubES.tmr AUTHOR'S PAPFRS PRESENTING THF ^WEIGHTED RANKÌNG BY LEVELS' METHOD. (C00E'23(.AC)
61. VAN QORSCHOT. j.m.. AND HOFTIJZER. W.O..
'somf rfmarks on computer choice.'
proc edings - adp seminar. zagreb. 1971.
—	iHE I'ROCEDURF of computer sflectlon BY The dutch GOVFRNMEnT centre for office machines is dcscribfo. an abstract from tmF OyrstlONNAlPE containing an extensive list of components for evaluation is ncluoeo. (cndf«26y)
inofpfndence ano multiattrìbuteo ons	resfarch.
62. KFENFY. R.L.. 'UTILKTY PREFtRENCES	FOR
CONSfOUFNČES'. operations 19.1971. 875-893. (CODE'muxl
61. oemoody h.c.. bassler. r«af. «computcs system fvaluation AND selection«, college reaoings INC.. arlington. u.s.a. 1971.
SYSTEM f
reaoings inc.. arlington. u.s.a. ì971.
— an extensive hìbliogpaphIc research
including an annotated bibliography and keyword index. various aspects of computer fvaluation are prfsentfd. the six psm r^f^ren^es are included and annotated.
64« kreibel.
con swfoen. PP.
.h. .
'the
FERENCE. ||yOENT^|TTERATUR..r. AgERRAČH.
1971. (c00e«2t
69. DwORATSCMEK. S.. 'MANAOEMFNT SYSTEMS' IN GFPMANI. WAlTeR 6E ---- • and new YORK 1971,
CO.. flFRL
Chapter j| of th
his ter tìvi
FXFMPLIFtFS a COMPy BASFD ON AN ADOl
OfTgOMlNATION OF ELfMENTARYpRfFfR THI

IVx'Al
OOOK PROPOSES ANO SELECTION PROCEDURE ve psm müoel. the fNCFS
rTrOMjf^AT ION OF ELfMFNTARY PRfFfRfNCFS IS JSCUSSFD ANf> A PooCEDURE FOR OfRlVlNG IIGHTFO FACTOPS DIRECTLY FROM THE GOALS OF ■<E SYSTEM Is INCLuDPO. ( CODE-2346CO)
66i
67
66.
78.
LOPUHtN» PLANNING
M,M«,
ano
PMENT PROGRAM iHEO BV »SOVET
•PATTERN -FORCASJINR
SOVETSKOE RÀDIO'.
A METHOD FOR RESEARCH ANO (IN RUSSIAN). "ADIOS MOSCOW»
of
I
UTERATURE^OESCRIBING^THI MEtnOD^^^PA'^TERN' AND ITS APPLICATIONS« ICODE'ZAO)
< gilbert» e.j.» and demmfrle» a.m., »the value of increased performance as applIfd to system proćurements.' data management, pp. 26-29» may 1971.
—	the paper presents a ps computer evaluation and its us
-	preference analysis. (c0de=1
psm model for e in the cost 35co)
qnt. p.o.. 'the comparat ve evaluation computer systems'. seminar on the ication of computers as an aid to
RAYMQNT» OF	-
APPL MANAGEMENT.
GENEVA. 11-
_	_ __________15 october 1971c
uon. economic commissiòn for europe.
—	THE COST - VALUE TECHNIOUf VERSUS PSM IS ANALYSED. THESE TWO METHODS ARE COMRINFO. AND THF COMPOSITE METHOD IS PROPOSED. (COOE-36701
69.	BROCATO. L.J.. 'GETTING THE BEST COMPUTER SYSTEM FOR YOUR MONEY.' COMPUTER DECISIONS» SEPT. 1971» PP 12-16. (C0DE"36)
70.	TURBAN« E.. AND METERSKY. M.L.» 'UTILITY THFORY APPLIED TO MULT I VAR I ABLE SYSTEM EFFFCTIVENFSS EVALUATION.' MANAGEMENT RCIFNCP. NO. 12. AUG. 1971. PP. Bei7-Be2B. (CODF-U*I
71.	roy. r.. 'problems and methods with multiple objective functions.' mathematical programming 1(1971). pp.	239=266. (codf-bmux)
72.	•••••»•••»»»»•OB«» 1972 »»»»»»»»a»»»««»«!»»»
GROCHOW. J.Mo. 'A UTILITY THEORETIC APPPOACH TO EVALUATION OF A TIME-SHARING SYSTEM.' IN 'STATISTICAL COMPUTER PFPFORMANCF EVALUATION'. EDITED BY W. FRFIflFRGFR. ACADEMIC PRFSS. 1972. PP. 25-50. tC0DF-9U)
73.	BOTTLFP. J.« HORVATH« P.. AND KARGL. h.« iMFTHOns for THE COMPUTATION OF the EFFECTIVENESS of data PROCESSING' (IN GERMAN). VERLAG MODERNE INDUSTRIE. münchen. 1972. (cooe-36g)
7«. LISITSCHKIN. v.A,. 'THE THFOKY AND PRACTICE OF FORCA.STING' (IN RUSSIAN). PUBLISHED BY 'NAUKA'. MOSCOW. 1972.
—	THF HOOK SYSTEMATICALLY
mathematical methods for FOR-
TECHNIOUr FOR ESTIMATING FORCAST IS PRFSENTFD.	A FORCASTING-BASED
AUTOMATISED TECHNIQUE USED FOR THE RESEARCH AND DEVELOPMENT DECI5SI0N MAKING IS ALSO DISCUSSFD. (CODF-W)
79. CHFRNQUSKO. F.L.. 'WEIGHT NG FACTORS IN EXPERT JUDGEMENTS'	( N RUSSIAN).
XIPFRNFTIKA. NO, 6. 1972. PP. 128-130.
— AN analytical ^ MATRIX
d.ftermination of weighting
mfthod factors
for
PROPOSFO. tHE METHOD 'IS 'VERY INtERFSTlNG FROM THE PSM POINT OF VIEW. (CODF-W)
76. DE NEUFVILLF. R. AND R.L. KEENEY. 'USE OF DECISION ANALYSIS IN AlRPOPT DEVELOPMENT IN MFXICO CITY'. IN A.DRAKER ET AL.» EDS..'ANALYSIS FOR PUBLIC SYSTE"^!' (CAMBRIDGE. MASS./ MIT PRESS. 1972). (COOE»UX)
77. goodwin. p.o.. 'a method for evaluati subsystem alternate designs'. ie 1(1972). pp. 12-21. (code-'.99sre)
on of ee/tem
josl sele read
spec
N.
TION NGS.
e.o.« 'analysis design and of computer systems.» college 1972.
ng5» 1972,
his selection of arti rum üf ideas (»elated
ON
öt-uv	»jr iv^ns	I u » "c ^ V f^U Wf^ 1 I Un
of computer systems. the psm is presented and some examples of its use are included. (code*36a2)
79. goeffrion, A.m., dyer» j.s.. ffinbero. a.» 'afi	intèractivf	approach	for
multj-crnerlon optimization»	with
apklcation to the operation of An academic department,' management science «(1972),
UP I ntm I , ■ "««»utfir « I ; pp, 3»7-3«.}, (codeoxumtob )
AO. OUJMOyl?,
analysis
weiohted
aspects
šerr0-cr9atian1.
Tnformat -
octflbfr ---The
j.j.. 'some
when selfcTi
scoring
. nT. Proceedings
ca conorfss« «led, 972. papfr f«..
PER ANALYSES AN^
ng còmpu?e technique
?f errors echnioues.
Inherent .VARIOUS
components for
error ers by
(in
The 7-th yugoslavia,
systematij to weight errors wme.. evaluation.
WEIGHTS» ELEMENTARY SCORES» AND AVERAGING
PROPOSED, (C00F-2367AZI
bl. dujmovls,
........tic
èviluatfón ano'selection'mžihoos sùrvl
J.J.»
HENcnwAKua» inwuKui Mc«ajKtrncri i a» n»r(Lm»xc and software monitoring» cost - value technioue» scoring methods, simulation» and mathematical programming methods. the
03.
COMPUTER
............... ......... ....... - SURVEY
AND APPRAISAL' (TN SERBO - CROATIANT. PRAKSA (YUGOSLAV JOURNAL) NO. 9 (FIRST PARTI AND NO. 10 (SECOND PART)» 1972. —>- AN EXTENSIVE SURVEY OF COMPUTER EVALUATION AND SELECTION METHODS IS PRESENTED. THF ARTICLE REVIEW AND COMPARE INFORMAL METHODS» FIGURES OF MERIT, KERNEL TIMING ESTIMATES» INSTRUCTION MIXES» BENCHMARKS» THRUPUT MEASUREMENTS» HARDWARE ----- - ---------- --------• UF
ND
............ _ ____ , _	THE
COMPARISON OF THESE METHODS SHOWED THAT only THE SCORING METHODS CAN SUPPLY THE USFR WITH A COMPLETE ANSWER TO THE PRACTICALLY FORMULATED COMPUTER SELECTION PROBLEM. (CODE'AB)
DUJMQVIS» J.J.e 'SOME CORRELATIONAL ASPECTS
of The compensation of errors when
SELECTING DATA PROCESSING SYSTEMS BY THE WEIGHTED SCORING METHOD' (IN SERBO CROATIAN). PROCEEDINGS OF THE 7-TH INFORMATICA CONGRESS» 1972.
— MOST FREOUENTLY. THE PERFORMANCE VARIABLES USED FOR THE EVALUATION Or COMPUTERS ARF POSITIVELY CORRELATED. THF PAPER PRESENTS AN ANALYTICAL PROOF THAT THIS FACT CAUSE THE CORRESPONDING COMPENSATION OF ERRORS IN ESTIMATING WFir.HJS WITHIN THE SCORING MODELS.
bwM)
83,
«««•«»»«OK»««»«»«» 1973 ««»iia«««*«««««««»«»
hanssmann» f.» (editor) 'operational research in the design of electronic data process ng systfms.'	thf	english
univfrs -ties prfss, 1973.
--- tmTs book rfprfsfnts the proceedings of
a nato conference and contains numerous contributions in the field of computer performance evaluation and cost effectiveness analysis. (codf'ob)
(i*. beshelfv. s.d.. gurevich» f.g.. 'expert judgements' (in russian). published by 'nau<a'. moscow 1973.
— The oook reviews the problems of
collective work^ of a group of experts, mathematical methods for averaging difffrent expert opinions are presented, (codf-w)
forcasting^'^^the	yearsley, r.b.. and graham. g.m.r.,
rva^tina fphapi	'handbook of computer management.' halsteo
forfutlwr,-ra??n	press. nfw york. 19?3. tcode-36)
86. cochrane. j.l., zeleny, m. . (editors) ^multiple criteria decision making.' university of south carolina press. 1973.
--- THE BOOK CONTAINS A number OF IMPORTANT
CONTRIBUTIONS RELATED TO THE UTILITY THEORY AND PSM. (COOE«AflMul
at. MAC CRIMMON. K.P.. 'AN OVERVIEW OF MULTIPLE OBJECTIVE DECISION MAKING.' PUBLISHED IN 'MULTIPLE CRITERIA DECISION MAKING' , EDJTFD BY J.L. COCHRANE AND	ZELENY,
UNIVÉRSITY OF SOUTH CAROLINA PRESS, 1973. PP. 18-44. (CODE-AB)
ee. BAUGUT. G.» 'MODELS FOR COMPUTER SELECTION' (IN GERMAN), PUBLISHED BY R. MÜLLER» KÖLN -BRAUNSFELD» 1973. -— VARIOUS EXAMPLES OF THE
cqmputtr selection are (coof"236cqab)
89. TIMRECK. E.M., 'COMPUTER SELECTION METHODOLOGY'. COMPUTING SURVEYS» VOL. 5» -------- 1973» PP. 199-222.
psm us pres
: for ■nted.
no. <♦» ofcembfr (codeoabz)
90. DUJMOVlf. J.J.. 'Two INTEGRALS RELATED TO
means'. Publikacije elektrotehničkog
— the pape, ..................
ThF DEFlNlfE iNfEGRALS
fakulteta. serija matematika i fizika. no. 412 - no. 460. pp. 231 - 232, peograo 1973,
--------------^ ^^ calculation of
„ _____ . tecralS within the
N-blMENSIONAL UN it HYPERCUBE for THE
function ....................., both for f'min
and F«max. (code-f)
91. dujmovič. j.j.» 'a generalization of some functions in continuous mathematical logic»
(In serbo croatìani, proceedings oP the
informatica cqngress irled, yugoslavia),

(PlLEt
croatian), cqngress 197s, paper 027, — thf function transformat ^
conjunction
Generalization is^proposed
9uaÌI-conjunìtIon hc continuous evaluation. «code
n and representing thcir - --^p«oposed. this w« ^th|
32
92.
DUJMOVIČ» J.J« 'MIXED AVERAGI (MALI - SYSTEM ANO CQMPUT METHOD' (IN SERBO - CROATIAN). OF THE INFORMATICA CONGRESS YUGOSLAVIA). 1973. PAPER 028, — THE MUUTI-LEVEL EXTENDED CONTINUOUS LOGIC MODEL OF A COMPLEX CRITERION FOR SYSTEM FVALUATION IS PROPOSED. THE MAL MFTHOD FOR SYSTEM EVALUATION REPRESENTS A GENERALIZATION OF EXISTING SCORING METHODS ELIMINATING THEIR MAIN SHORTCOMINGS. PRACTICAL OPPORTUNITIES FOR COMPUTER
--	"ING THE MAL --------■ ■
(C00E«2<.öC)
'mixed averaging by levels
.....- -------ter evaluation
proceedings (bled.
SELECTION USING THI CONSIDERED
method are also
93. DUJMOVIC. jojo» «CONTRIBUTIONS TO THE WEIGHTED- SCORING METHOD FOR COMPUTER EVALUATION' (IN SERBO - CROATIAN). UNPUBLISHED M.S. THESIS. UNIVERSITY OF BELGRAOr. DEPARTMENT OF ELECTRICAL ENGINEERING. 1973. (CODE-2369CGWM)
94«
COUr.er» J.O.» KNAPP. r.w.. (ed 'system analysis techniques.' wiley. --- part iii of the book CONTAINS V
TORS)
PRESENTATIONS OF THE COST ANALYSIS. (CODE'Q)
974.
rious
effectiveness
95. SHFRIDAN. T.B. AND FERRELL. W.P.» 'MAN-MACHINE SYSTEMS / INFORMATION» CONTROL AND DECISION MODELS OF HUMAN PERFORMANCE.' THE M.I.T. PRESS. 1974. (COOE-WUX)
96.	eldin. h.k.. and croft. f.m.» -inrukmain. systems - a management science approach« petrocelli books. new york. 1974. (code-lb)
97.	HUBER« G.P.. 'METHODS FOR QUANTIFYING SUBJECTIVE	PROBABILITIES	AND MULTI-ATTRIBUTE UTILITIES.^ DECISION SCIENCFS. NO. 3. JULY 1974» PP. 430-45». (COOE-9UXR)
98.	MIRKIN. B.G.» 'PROBLEMS OF EXPERT JUDGEMENT' (IN RUSSIAN). PUBLISHED BY 'NAUKA', MOSCOW. 1974«
-— MATHEMATICAL THEORY OF AGGREGATING THE INDIVIDUAL PREFERENCE INFORMATION IS PRFSFNTED IN THIS ROOK. THE THEORY CAN BE USEO IN PRACTICAL WORK OF EXPERT TEAMS. (CODE'W)
99.	bfshflev.	s.o..	gurevich.	F.g.» »mathematical and statistical methods for expert teams' (in russian). published by 'statistika'. moscow. 1974„
--- THF BOOK PRESENTS A NUMBER OF
STATISTICAL TECHNIOUES FOR OBTAINING QUANTITATIVE INFORMATION FROM THE EXPERT TEAM JUDGEMENTS. Thf rolF OF EXPERT - BASED METHOns IN OPERATIONS RESEARCH Ts DISCUSSFD. the TECHNIQUES FOR ORGANIZING THF work OF EXPERT TFAMS AND FOR PROCESSING INFORMATION OBTAINED from A GROUP OF fxpfrts ARF PRESENTED. THE CONCORDANCE analysis of EXPERT JUDGEMENTS is DESCRIBED IN detail. tCODF."W)
'INFORMATION
100. williams. g.z.« williams. r.l.»
'CL
laboratory subsystem. section f - equ ^valuation ano sflfction'. chapter 7 :ni.len (fd.). 'hospital computer sys j. wlley 197>.. pp. 174-193.
NICAL PMENT N M. EMS'.
--- all COMPETITIVE SYSTEMS are
Through thf 'cost filter'»
'FILTERED'
____ . 'TECHNICAL
FILTER' ANO 'SUPPLIER- FILTER'. THE TECHNICAL FILTER CONSISTS OF 62 'TECHNICAL' COMPONENTS FOR EVALUATION OF A CLINICAL LABORATOUY COMPUTER. IN ADDITION. TEN SUPPLIER COMPONENTS FOR EVALUATION ARE PROPOSFO. THF WFIGHTING IS CONSIDERED ARBITRARY. ONF SMALL 10 - COMPONENT POINT -AOOITIVF ExaMPLF IS INCLUDED, PURCHASE PROCEOURF AND CONTRACTUAL AGREEMENTS ARE ALSO CONSIDERED, (COOE»?35EY)
101. RAKOV» G.K.» 'METHODS FOR THE OPTIMIZATI OF COMPUTER SYSTEM STRUCTURE' (IN RUSSIAN PURI l<^HFr) Rv iPMPRnlAi. Mn<iroui.
on
PUBL ISHEO~BY' 'ENERGÌA ' "« ^MOSCOW19741 --- AT THE VERY BEGINNING OF THIS BOOK THE
AUTHOR CRITICIZES THE ONF-LEVEL ÄODIT SCORTNG MODEL AS lNADE(iUATE TO BE APPL
In the optimization of computer sys

structure, interesting
author's opinion 'it i
--------- - -
_____m
ENOUGH, IN THE - _ .	. .SNOT ACCEPTABLE TO
AGGREGATE WITHlN A siNGLE CRITERION SOME INCOMMFNSURABLE PERFORMANCE VARIA8LFS (E.G, THE MEMORY SPACE AND THRUPUT),' (C00E«5Z0)
102,	BURCH. J,G, JR.» STARTER» F.R, JR,, 'INFORMATION SYSTEMS / THEORY AND PRACTICE' • HAMILTON PUBLISHING CO.. SANTA BARBARA, CALIFORNIA, 1974.
-— CHAPTER 12 OF THE BOOK PRESENTS THE USE OF PSM FOR SYSTFM EVALUATION. TC0DE»5A)
103,	DUJMOVIC» J.J,» 'COMPONENTS FOP EVALUATION OF COMPUTER SYSTEMS' (IN SERBO - CROATIAN). PRAKSA (YUGOSLAV JOURNAL). OCTOBER l974,
AN EXTENSIVE ANNOTATED LIST CONTAINING COMPONENTS FOR EVALUATION OF MODERN DIGITAL
COMPUTERS IS PRESENTED. COMPONENTS FOR EVALUATION OF SUPPLIER» HARDWARE AND SOFTWARE ARE INCLUDED, (COOE-1)
104, OUJMOVIČ. J.J,» KLEM, N,, 'AN APPROACH TO EVALUATION AND COMPARISON OF FORTRAN AND ALGOL COMPILERS^ (IN SERBO - CROATIAN). PROCEFDTNGS OF THE INFORMATICA CONGRESS (BLEO» YUGOSLAVIA)» 1974» PAPER 4,39.
--- A PROCEDURE FOR EVALUATION AND
COMPARISON OF FORTRAN AMD ALGOL COMPILERS IS PROPOSED. THE PROCEDURE IS BASED ON REGRESSION ANALYSIS AND THE MAL METHOD» AND IS ILLUSTRATED BY A COMPARISON OF FORTRAN AND ALGOL COMPILERS FOR THE IBM 1130 COMPUTER, (C0DE-E9)
10», SLAVI^» D.V,, DUJMOVIČ» J,J,» 'NUMERICAL COMPUTATION OF WEIGHTED POWER MEANS'. PUBLIKACIJE ELEKTROTEHNIČKOG FAKULTETA BEOGRAD» SFRIJA MATEMATIKA I FIZIKA. BFOGRAD, 1974.
-— THE ERRORS ARISING IN COMPUTATION OF VALUES OF THE WEIGHTED POWER MEANS ARE ANALYSED AND A PROCEDURE FOR THEIR CO)APENSATION IS PROPOSED. (COOE-M)

ELEKTROTEHN MATEMATIKA --- THE DEF
107.
J.» 'WEIGHTED CONJUNCTIVE AND MFANS AND THEIR APPLICATION IN EVALUATION'.	PUBLIKACIJE
CKOG FAKULTETA BEOGRAD» SFRIJA FIZIKA. BEOGRAD 1974. . _ __ NITION OF WEIGHTED CONJUNCTIVE AND DISJUNCTIVE MEANS IS PROPOSED» AND THEIR BASIC PROPERTIES INVESTIGATED. THESE MEANS ARE DERIVED FROM WEIGHTED POWER MEANS FOR USE IN FORMAL MODELS FOR ESTIMATION OF THE TRUE VALUE OF A CLASS OF COMPLEX STATEMENTS IN CONTINUOUS LOGIC. (COOE=MB)
DUJMOVIC. J.J.» 'NEW RESULTS IN DEVELOPMENT OF THE 'MIXED AVERAGING BY LEVELS' METHOD FOR .SYSTEM EVALUATION' (IN SERBO CROATIAN). PROCEEDINGS OF THE INFORMATICA CONGRESS (BLEO. YUGOSLAVIA). 1974. PAPER 4o36.
— THE PROPOSED IMPROVEMENT OF THE MAL
method consists in conjunctive and disjunc asymetric averaging opera of specific system indica
SYSTEM EVALUATION, (C00E-4flS)
ntroducing the ive means. new grs. ano a sfries ors necessary for
108. OUJMOVIČ. J.J..
SYSTEMS USING THE CROATIAN). PROCEED
YUGOSLAVIA)i
CONGRESS (BLED 4.3b
— AN ALGORITHM FOR ARBITRARY	COMPLEX
OPTIMIZATION OF COMPLEX MAL METHOD' (IN SERBO -iINGS OF THE INFORMATICA
1974» PAPER
optimization of system.	whose
EFFECTIVENESS CAN BE EXPRESSED BY THE MAL METHOD, IS PROPOSED. THE ALGORITHM SERVES TO MAXIMIZE THE EFFECTIVENESS FQR A GIVEN
COST, OR TO M GIVEN EFFECT COMPLEX SYS (C00E-4BE0)
nimi2e the system cost for a vfness. and to derive the EM optimal configuration.
1(19.
gurskii son of
o.d..
analog
dujmoviif. j.j..	ojl
'Evaluation and compari____
computers' (in serbo - croatianit procefoings of the informatica congress (bled. yugoslavia)» 1974» paper 4.37.
--- the complete global criterion for
evaluation of modern analog computers is proposed. the global criterion include 39 elementary criteria and thf criteria aggregation structure based on the use of extended continuous logic functions. (c00e*248cs)
110,
•««•«•••>»•••»•••• 197S ••*•••••••••••••«••
KITAEV. N.N.. 'EXPERT GROUP JUDGEMENTS' I IN RU^|IAN), PUBLISHED BY 'ZNANIE'» MOSCOW»
--- *THF BOOK DISCUSSES USEFULNESS AND
TECHNIOUES OF FORCASTING USING EXPERT JUDGEMENTS, PROCEDURES FOR ACOUISITION AND PROCESSING OF EXPERT INFORMATION ARE PRESENTED, ICODE-W)
science
111. BAKER. N,. FREELAND. J. 'RECENT ADVANCES R AND D BENEFIT MEASUREMENT AND PROJF SELECTION METHODS.' MANAGEMEN 10(1975) 1164-1175. — AN EXTENSIVE SURVEY INCLUDING THE ROLE OF PSM IN R AND D BENEFIT MEASUREMENT IS PRFSENTEO. (COOE-ABD)
VmF AC0U?S?TI0N OF HARDWARE» SÓPtWÀRE SYSTEMS'. PP, 280 - 285 IN 'ECONOMICS OP INFORMATICS' EDITED BY A,B, FRIELINK, NORTH
-	HOLLAND 1975.
—	COMPUTER EVALUATION PROCESS PRACTICED
BY The dutch government office for
--------»...	MECHANIìXtION (KMC) Ts
THE PSM Is USED FfiR MEDIUM AND ........ , (CODE"
- J,M,. 'national riON OF HARDWARE.

FOR AN^
AUTOMA!ION PRFSENTEO, . ..
large computer
SYSTEM EVALUATION,
• Y)
113. FRIFLINK, A,B, (EDITOR)» »ECONOMICS OF INFORMATICS.» NORTH - HOLLAND» 1975, • (CODE'OUX)

ZANRfMEISTER« -------%CNE5S Of
C«o «MfASUREWENT OF CpMBUTEBlZEO.^JNFORWATION
effectiv______ _	_ _ ____ . _
systems from a management POINt of ytEW tmrounm utIliTy analysis*, pp. <.40 - in
'economics of informatics* edited by friellnk. north - holland 19755
— - ------ed and software
system for evaluation
)itcd by a.b.
11». kurzban. s.a.. heines. t.s.. aip«!-_ 'qpefa^j^q^ systems

116.
and SAYERS» . PRINCIPLES*.
. ..	- ENtlTLEO 'operating system
functions^ oescripes an extensive hierarchically organized list of components for evaluation of a «odern operating system, representing useful . basis for comparing different systems in a consistent way, )co0e«2t
CHURCHMAN. C.w.. WFSNER» r.w.. lEDITQRSt 'SYSTEMS ano management ANUAL 1975.' PETIÌOCELLI» NEW YORKs 1975.
— Chapter t presents some relations among
PATTERN R^gOONlTloN METHODS AND PSM.
Chapter
presents
review
OF
multi-atriayre	vi'i-''*	models,
multiplicative utility Functions are
..t-------- .. ----------------(code-mux)
introduced In chapter 12.
117
thf RELFvAnćE TMtORYf'
nair. r... 'decision analysis g of nuclear power pla^ ' -	of multiatrlbute ul
proceedings of tme ieee 3( (cooe-9ue)
lity 97si
llf. white. o.j.. 'decision methodology'. j, wiley. london. 1975. icode-buxi
119. kahnc. s.t 'a contribution to making in environmental
proceedings of the ifee 3(19751 5.. ____
--- a fu22y set orientfd psm model. and t
5e study of ts applìcatton ìn the si
lEction for an urban Institution a
-----(CODEoSFRI
decision design.' »ie-5l8.
the te re
170.
Utìciu
PRESENtED.
KAMNf. S.t 'a procedure for qptimizino development decisions.' automat CA. völ. ii. pp. j6ì-j69. pergamoy prgss. 975.
introduces the
theory in weighted scoring. accü The author. 'in any realistic formulation. Thè criteria are not
defined. They . ______
importance of each criterion
^loujn'............. "
are fuizy.
121.
l?2,
Fuzzy set rdinc to problem . - precisely
is^al
riiNiouE" PROPošEb "IN ^ THP I^APES
s for this uncertainty in all aspects of the proplem and yields probabilistic answers'. (c0de-5fri
OUJMOylf. j.j.» 'graphic approach to weighted conjunctive and disjunctive means calculation* publikacije ELEKTROTEMNICKOG
fakulteta beograd. |£sl...........fc..» v
fizika. no. <.9fl-5«i
ic00e»m1
isjunc1	,
, ELEKTROtEMNIČKOG ija matematika i <19791. 191-196.
DUJMOVIČ. J. J.i 'EXTENDED AND THE TMÈORY OF COMPLEX
Publikacije elektrotehničkog
CO,TINUOj^S^^^OG|C
II. 197-2
--- the exttnded'cnnt
generalization of
THE
con
introduction of
conjunction "AND disjunct
conjunctive - -
fAkultetÀ . fizika, no.
nuous logic (ecli. a inuous logic based on
var I ^ ' ---
12Si
able degree of - _____.. on in complex
and disjunctive statements. Is proposed In ThIS paper, The properties OF ecl . as an alcifbcaìc sthucture. are analysp and various ecl functions ar|
defined anu Classified. <code«<>flmi
OUJMOylé. J.Jo 'EVALUATION OF DIGITAL
usIng^ The system evalwaTIon
computers
METHOO mal»' (in serbo^ - croatiani, PROCffOiNGS 0f_ the Informatica congress
ocfeoings , (ble&. yugoslavia).
■ cp terion for
d gital 6R -
and lar
" " - ON HEP
Computer SUPPLÌ
TO SOFTWARE, ic
1975. paper 6.9.
Evaluation Of computers is 111
^ohìtfCì
- -fER iNCLUOt III ELEMENIARY F fcì ARE RELATED TO tq hardware,	-
medium proposed.
AND
12*. oujmovi^. j.j.e
"items' (in strbo
•evaluation of complex
- - ...... croatian), unpublished
toral dissertation. university of
belqranf. ^^partmfnt of electrical
dujv
roh
£N(iTNEt«ING.
ICODE"2*8CMOPS)
125. »«••••••«•aavovoos 1976 o « s «sa «ssoveo •saiiet»
ITOR). ^^MULJ|PLE_ CRITERIA
virlag. 1976.
KYOTO 1<(1
ipringfr -
THE PHOCEEDINGS C Tnf KYOTO CONGRESS CONTAIN A NUMBER OF IMPORTANT CONTRIBUTIONS
TO The DicjsiON analysis. espfcially INTERtSTING li tue fuTENSIvd RIBUOGRAPhIC research e» M. /ELFNV Pt>F;SENTtD AT THE END
of The book, (ccde-bum)
l?6. keency. r.l.. ano raiffa. h,. 'dfcisions with multiple objectives ! preferences and value tradeoffso' wiley. new york. 1976, icode'fcsutx)
127. GILB.
GILB.	T..	'SOFTWARE
shjDENTLlTTERATuR. L'UNO. 1976. — The USE OF The psm FOR ev
12S.
metrics.*
. ...	.. .... ._ ... £val(jating the
complex software systems is presented. Included are thE samples from the psm "odfls related to The evaluation and
comparison of operating systems, data base management systems, programming languages. etc. icode-236ec)
zionts. s. wallfniu8. j, o 'an interactive programming method for solving the KULTÌPLE mljfs	management science
-i- l near''ad6itive utility models and their optimization are presented.
(COPE'MUXÜE)
129. thiriez. h.. and zionts. s., (editors) 'multiple criteria decision makìngo» springer verlag. berlin. 1976. (code-uxl
selection of computer systems,' paper presented at the oecd ankara meeting. march
..........---- in GREEK IN THE
al directorate of
_____ _ ,	..	3« pp. »1-70.
...hens 19761.
survey of a complete procedure for computfr system acquisition using the preference scoring approach (method mali is presented. (code='.0a)
dujmovič. j.j.. 'system evaluation language" isfll - programming language for evaluation. comparison and optimization of complex systems' (in serbo - croatian). proceedings of the informatica congress (bled. yugoslavia), 1976, paper 1/121. --- the syntax and ThE basic semant cs of
The programming language SEL are üfscribed, sel is a problem - ORIfNTED lan(ìuage
............ compare and optimize
ng Thf mal method. on of this language IS he sel Interpreter
1976 ipublisheo also bulletin of thf gener _
PuRlIC administration, no.
AT
131,
ocsignfo to fvaluat!
complex systems u| c0"puter implimentai
made POSSIULE by ^ ___
written In basic Fortran iv. (Code-p
132<
mnih
j.j., toma system


dj.. 'criteria
(In serbo
Croatian); proceedings of the informatica congress (bled. yugoslavia!. 1976. paper
1/122, — The
PAPER PRESENTS COBS
an
interactive programming system designed FOR crfatlng. updating and editing of the DATA base containing (I) elementary criteria FOR system, evaluation, and (21 the related criteria aggregation structure. cdbs AND
Tm£ System fvaluation language (SFlT are Two complementary basIc software I(30lS designed for complex systems evaluation, comparison, and optimization using the mal method. i code«p)
133. DUJMOVlČi
'A
oétermInIng opt 1 mal,confi gurat ions
procedure

pp.
for of the
ng units of analog ano ,_mpuT{bs' i In sfrbo - crqa . PROCEEDINGS of The EUn congress 1976. 11^1 - lise.
---a proceduri: for determining optimal
numrfps (?f Integrators, track-stores, summers. Inverters« digItal coefficient units, manual f'otentlómeters. universal function generators. fIxEO GfNFRATOWS, multipliers, d/a
functional relays, comparators.	____
parallel logic units for an ANA(.0G or
HYBRID COMPUTER IS PROPOSED, OPTIMIZATION IS CARRIED OUT USING THE SYSTEM EVALUATION
mfthon mal. And programming languAge Sel.
(code«2*9co)
13A.
~ - --	ex criteria." in 'simulation
tfu BY l. OEKKER. NORTH -
Theory of compl of systems' edi holland. 1976. — TMF CRMERI co^putfjs Eva OPTiMIŽAtlON I INCLUDES SueCR analog CCPUTCP hyp.pid I'jtfufac
IC00E»2*»CE0T)
pp. 553 - »66. ON FOR MEDIUM-SIZED HYBRID LUATION. COMPARISON. ANO S PROPOSt'D, The CRITERION MERIA FOR EVALUATION OF . DIGITAL COMPUTER HARDWARE» E UNlf. AND HYBRID SOFTWARE»
13). «•»•«••«.•••«•a,,. 19TT oovassosse«»»»»»»**
hfnn, R.» mofsrhljn. 0.» (FOITORS) •MATME^ATICAL ECONOMICS AND GAME tHEORY,' SPRINGER - ve»LAG. BERLIN. 1977. PP. 3A6 -369. (code-^mui
t aas« s.m.i and kwakernaakt h.» 'rating ANO ANKtNG of multiple-aspect alternatives using fuzzy sets.' automattcAi vol. 13« pp. 47-58. per&amon press. 1977.
— a method for solving the multiple -............- ---isYc --------- -----
alternative decision
PROBLEMS
under
UNCERTAINTY IS PROPOSED. THE RATINGS AND WEIGHTS ARE CONSIDERED AS FUZZY QUANTITIES. tC0DE-6F»
137.
ME THODS J
KLEIJNEN. J.P.C.. 'SCOR NG MULTIPLE CRITERIA AND UTIL TY CHAPTER 4 IN THE AUTHOR'S BOOK AND PROFIT' «TO APPEAR).
--- various scoring methods are _ . __
reviewed. the relations of scoring method with multiple criteria decision methods and utility analysis are presented. the possibilities for computer selection using
These methods are analyzed. (code=abrutz)
analysis.'
'computers critically
138.
0ujm0vič. j.j.« and selection
evaluation systems.' congress.
'professional of computer proceedings of the informatica bled (yugoslavia)« 1977.
--- the paper presents a condensed survey
of a multj-step procedurf for computer
system Evaluation. optimization and
selection. the proposed technique represents a part of an integral procedure for realization of adp centers. and has been particularly designed for professional usf by organizations specialized for systems and computers evaluation and selection. 1c0de"48abc)
classification of bibliographic entries
sasaass3Bs«sas«ssaaSBca&KB«6BBB«B««saBa
code . 1 8 36
code • 7
15	16 57 60
109 115 :
code - 3 3 a 36 30 ■ 60 65 93 96
code • 4
16	17 56 65
130 133
code ■ 5 3 8 43 44 119 120
code « 6 1? 15 45 47 69 73 126 127
code ■ 7 16 42
code ■ 8
92 106 134 138
code • 9 33 37
41 44
24	26 lì
42	43
67	68
100	127
24 26 77 92 134 138
10 11 50 55 135 136
18 23 49 54 78 80
68 80 107 loa
48 72
67	103				
32	35	45	49	54	56
	,80		92	93	100
127	133	134			
19	18	22	25	28	35
44	45	47	54	55	56
69	73	78	80	85	8s
3<t 36 38 41 49 50 107 108 109 122 123 124
17 22 34 35 36 42 67 68 77 100 101 102
74 25 26 28 38 41 56 37 60 61 65 66 82 85 88 93 96 114
109 122 123 124 130 133 77 93 97 104 117 126
CODE ■ A 20 24 27 80 ex 86 lae	i?	3«» 80	38 89	42 102	xìl	60 130	78 137
CODE ■ B , 20 24 27 63 n 79 118 125 137	lì 138	3) 83	34 86	35 87	46 88	49 89	di
CODE ■ C 8 15 26 lil à Al	138	3» 88	36 92	44 93	109	lìì	56 124
CODE ■ 0 22 27 46	66	111					
CODE • E 10 16 17 45 49 77	23 100	24 104	26 loa	30 117	36 127	38 128	42 134
CODE " F 119 120 136							
CODE • 6 3 4 11	23	73	93	114			
"OE J^M 71 79 B2 121 122 124	33 86 125	37 90 128	40 91 135	41 93	xlì	51 106	62 116
CODE • 0 79 101 108	124	128	133	134			
CODE • P 33 49 114	124	131	132				
CODE • 0 19 30 31 65 67 68	32 83	il	39 94	iti	52	55	58
CODE - R 16 38 46	77	97	119	120	137		
CODE • S 16 42 77	107	109	Ì14	124			
CODE ■ T 42 79 126	137						
CODE • U l 2 7 59 62 70 113 114 116	17 ll^	29 ili	il 125	37 79 126	41 86 128	50 95 129	a? 135
CODE • W . 38 48 74 Ilo	75	62	84	93	95	98	99
CODE - X 1 2 S 29 30 37 79 93 97	6 1?!	d	118	10 62 126	128	129	Ü
CODE ■ Y 8 24 38	45	54	61	100	112	114	134
CODE • Z 19 32 34	41	43	64	78	80	89	101
137
AOCNOWLEDGMENT
THE AUTHOR IS INDEBTED TO MR. TOM GlLB AND TO DR. J.P.C. KLEIJNEN FOR THE MOTIVATION TO WRITE THIS PAPER. AND FOR HELP AND USEFUL CRITICIJM DURING ITS PREPARATION.
Informatica št. 2 letnik 1977
rešitve nekaterih problemov krmiljenja objekta z mikro procesorjem v realnem času
p. ko I bežen b. mihovilović z. milavc
UDK 681.3 - 181.4
Institut J.Stefan,
Univerza v Ljubljani, Ljubljena
Člonelc obrovnava nel<atere probleme Icomuniciranja mikro računalnil<a s perifernimi napravami med izvajanjem glavnega opravila in soiosnem generiranju linearne funkcije časa. Ta je realizirana s programsko opremo brez ure v materialni opremi. Posebej so opisane možnosti progromskih prekinitev pri nekoterih popularnejiih mikro ročunoinikih in posebnosti, ki jih moro programer upoštevati pri programiranju tokinih prekinitev, K sploini obravnavi so dodane rešitve na konkretnem primeru krmiljenja objekta z mikro procesorjem v realnem času.
SOLUTIONS OF SOME PROBLEMS OF THE REAL-TIME MICROPROCESSOR CONTROL. Tfiis orticle discusses some problems of the microprocessor communication with the peripheral devices during the general function execution and the generotion of the linear time-function. This function is realised in software without the hardware clock device. The possibilities of the program interrupts of some more popular microprocessors are treated. A particularities of the interrupt programming to which the programmer must be known are pointed out. To the general treatment solutions of some problems of the real-time microprocessor control ore odded.
1. UVOD
Intel je leta 1974 realizirol mikro računalnik INTEL 8080. Ta je v preteklih nekaj letih predstavljal, lahko bi rekli, nekakšen industrijski standard za mikro računalnik, kot ga je pred tem že predstavljal INTEL 1103 zo pomnilnik. Minimalni sistem INTEL 8080 sestavljata dva posebna čipa in pet TTL sklopov. To sistem je približno petkrat hitrejši od njegovega uspelega predhodnika 8008, ki zavzema tudi 60% večjo površino čipov. Novi Intel je bil ob svojem rojstvu najhitrejši mikro procesor na tržišču. Ostal je prilagodljiv običajnim ROM in RAM pomnilnikom ter programski oprem! svojega prednika, ima po več instrukcij (74) ter omogoča večkratno programsko prekinitev. Zoradi premajhne zmogljivosti in hitrosti je ostala njegova uporaba omejena. Zato so Intel in drugi proizvajalci tedaj obstoječih mikro procesorjev koj kmalu dobili tekmece. Večjo zmogljivost to dosegli s spremembami v sistemski arhitekturi in naprednejšo tehnologijo. Slednja bo tudi v bodoče omogočalo vse večje hitrosti. Med več ali manj konkurenčnimi proizvodi, ki so se kmolu pojavili no tržišču, štejemo predvsem AMI 6800, IMP-16C, Mostek F8 In Z80. Opažamo pa, do aplikacije le-teh še vedno zaostajajo, kot je bilo to dokaj izrazito tudi zo Intel 8080 v prvem obdobju njegovega obstoja. Del proble-mo je v standardizaciji vezij, primanjkuje po tudi boljša materialna In progromsko oprema. Vendar je Intel v tem pogledu uspešnejši, moral pa bi poskrbeti za še širšo uporabo svojih izdelkov. Pri tem je pomembno, da je njegova dokumentacija skrbno izdelana In kot tako dobro uporabljiva za povprečnega sistemskego nočrtovolca.
Ena od pomanjkljivosti centralne procesne enote in osnovnega iiitema Intel 8080 je, da nima posebne ure, ki bi omogočala generiranje časovnih funkcij. To pomonjkljivost se no primer kaže, kodar moramo časovno funkcijo generirati pri obratovanju mikroprocesorskega sistema v realnem času. V določenih okoliščinah, ki so odvisne zlasti od časovnih zahtev krmiljenja objekta, ali drugače rečeno, od časovnih karakteristik glavnega opravilo, in od zahteve po točnosti generiranja časovne funkcije, je mogoče problem tudi pro-
gramsko rešiti. V referatu je prikozon primer takšne rešitve, medtem ko so obravnavani tudi nekateri povsem splošni problemi komuniciranja računalnika s perifernimi napravami. Te so uporabljene zo vnašanje podatkov, ki so potrebni za generiranje časovne funkcije. Tako so poleg časovnega generatorja no konkretnem primeru podane tudi rešitve problemov, ki jih najčešče srečujemo pri mikroprocesorskem krmiljenju objekta v realnem čosu.
2. FUNKCIJA ČASOVNEGA GENERATORJA
Predno si ogledamo konfiguracijo uporabljenega računalniškega sistema, si oglejmo vlogo časovnega generatorja v glavnem opravilu krmiljenja objekta v realnem čosu.
Krmiljeni objekt Ima množico amlognih Izhodov, katerih vrednost lahko zvezno spreminjamo. Vrednost vsakega izhoda, ki ga moromo adresiroti, določimo z digitalnim podatkom no vhodu krmiljenega objekta. Imamo torej množico vhodnih podatkov, ki določajo izhodno stanje objekta. Zarodi serijske narave vhoda in analognega pomnenjo podatkov v objektu samem, se morajo vhodni podatki periodično obnavljati. Na ta način se ohranja določeno izhodno stanje ali kratko rečeno Izhod objekta.
Izhod, ki je različen od nič, ne moremo dobiti v trenutku, ampak le-ta postopoma narašča od vrednosti 0. Narašča torej Iz stanja, ko imajo vsi analogni izhodi istočasno vrednost O, do stanja, ko ima vsak od analognih izhodov določeno vrednost. Čas, v katerem naraste jakost vseh analognih izhodov od nič do predpisanih vrednosti. Imenujemo čos iMroščanjo izhoda. Čas, v katerem pa preide določeno izhodno stanje v stanje O, imenujemo čas padanja Izhoda. Izhodna stanja si slede zaporedoma tako, do istočasno, ko začne vrednost prisotnega izhoda upadati, začne ttovi izhod naraščati. Navadno je čas padanja starega izhoda enak času noraščanja novega Izhoda. Prehod, pri katerem sta časa enako, imenujemo simetrični prehod (CRS) Iz enega v drug izhod. Kadar je prehod avtomatičen, je le-la linearen, nelinearen pa praktično vedno, kadar ga upravljamo ročno s pomočjo potenciometrov.
Avtomahka prehoda; simetrični prehod med Izhodom I In 2, ter asimetrični prehod med Izhodoma 2 In 3, prikazuje illka 1. Pri prvem prehodu {e A>P= O, pri drugem pa A'fji 0.
Izhod 1
Izhod 2
Izhod 3
/	X				\
	tp - tn	L-	tp	tn--	Sest
Sliko 1.
Nalogo krmiljenja izhodov objekta lahko razdelimo v dva dela. Prvi del predstavlja določanje izhoda, to je nastavljanje posameznih analognih Izhodov na določeno vrednost, določanje vrstnega reda izhodov, ter časov naraščanje In padanja le-teh. Drugi del predstavlja avtomatično ali ročno krmiljenje izhodov v določenem vrstnem redu, izvajanje prehodov, to je naraičanje in padanje izhodov, ter meionje več izhodov. Napravo, ki je nomenjena reševanju teh nalog, lahko prikožemo s posplošeno shemo na sliki 2.
masovni		prikazo-		ukazni
pomnilnik		valniki		del
mikro računalnik
krmiljeni objekt
vmesniki
XIT
I
vmesnik 2
Slika 2.
Vidimo, da v našem primeru periferne naprave mikro računalnika sestavljajo: krmiljeni objekt, dodatni masovni pomnilnik, prikazovalniki (indikatorji) in ukazni del naprave. Iz slike je razvidno, da te naprave glede na smer komuniciranja z mikro računalnikom pripadajo vsem trem možnim tipom. Probleme komuniciranja teh enot prištevamo k bistvenim problemom krmiljenja objekta v realnem času. V naslednjem poglavju bomo zato z vidika organizacije tej problematiki posvetili nekaj več pozornosti.
3. KOMUNICIRANJE PROCESORJA S PERIFERIJO
Večirta digitalnih sistemov komunicira med sistemskimi enotami tako, do na sprejeto informacijo odgovarja z ustreznim Izhodom. Obstajajo zelo preprosti sistemi, pri katerih pro-grom v zanki periodično testira vhod, medtem ko ga pričakuje (npr. pritisk na tipko). Procesor med odtipavonjem vhodov ne more opravljati nobeno drugo koristno delo. Taka tehnika je zato potratna.Vendar obstajajo specifični primeri, kjer je opravičljivo. Doiga tehnika, to je tehnika programske prekinitve, omogoča vhodno/izhodnim ali drugim sistemskim enotam, da prekinjajo glavni program le, kadar je to potrebno. Prekinitev je možno, če je procesor na to pripravljen. Prav tako, procesor more komunicirati z ostalimi enotami le, če so tudi'te pripravljene na prenos Informacij.
Programska prekinitev (INT) povzroči, da se trenutna adresa v programskem števniku vloži v sklad, medtem ko se v pro-gromski števnik vnese specifična lokacija. Pred tem se tekočo instrukcijo še normalno Izvrši. Novo lokacijo se Imenuje lokacijo programske prekinitve In običajno vsebuje brezpogojno rozvejltev no servisno rutino programske prekinitve (INSR). To rutina Izvrši želerto nalogo. Novadno je I« virašonje ali Izpisovanje podatkov In omenjeni rutini ustrezno procesiranje. Po opravljeni servisni rutini te z Instrukcijo RETURN nadaljuje Izvojanje glovnego progromo. Tako je poslednja Instrukcija vsake INTSR vedno RETURN.
Pri tabi INT pa nastopa vrsta problemov. INTSR mora biti toka, da se vsi parametri glavnega programa, ki so pomembni za nadaljno Izvajanje glavnega opravila, ohranijo. Zato mora INTSR najpreje shraniti vsebine vseh uporabljenih registrov, vključno z zastavicami (kot so prenosi, predznaki, parnost, ničle In dr.). Na koncu INTSR se vsa stanja registrov In zastavice zapišejo v prvotne lokacije, ie predno »e prične Izvajanje glavnega programa. Rabo sklada "prvi v -zadnji Iz" (push-down stack) je v ta namen Idealna.
Operacije reševanja vsebin posameznih registrov niso potrebne, če so uporabljeni registri v INTSR zo to posebej rezervirani in neuporabljeni v drugih delih programa. Operacije v zvezi » shranjevanjem zastavic po so še vedno por trebne, ker je program lahko prekinjen med aritmetično operacijo. Razvejitve v programu aritmetične operacije so namreč odvisne od pogojev, ki se generirajo med izvajanjem operacij. Enaki problemi morejo nastopati tudi pri rabi sub-rutin. Ker pa se subrutine ne kličejo naključno, je odstranjevanje možnih tovrstnih napak veliko lažje.
Iz gornjega sledi, da moramo INT programirati zelo skrbno. Morebitna napaka v programu se namreč lahko pokaže le pri določeni lokaciji in pri določenih kombinacijah podatkov. Taki primeri so včasih možni le enkrat no mesec ali celo no leto. Če, na primer, pozabimo shraniti in ponovno restovri-rati zastavico, se napaka pokaže, kadar nastopi INT med aritmetično operacijo. Tedaj namreč zavisi pogojno rozvejltev od trenutnega rezultata operacije. Kljub temu pa ostane taka napaka prekrita, če je stanje (prenosov, ničel, itd.) po zadnji aritmetični operaciji isto, kot je bilo ob prekinitvi glavnega programa. Problem obstoja tudi v tem, da so simptom i takšnih napak vsakokrat različni. Zato je skrbno pisanje prekinitvenih programov edino rešitev.
Pri programiranju programskih prekinitev so možne tudi druge napake. Če INTSR spremeni pomnilniško lokacijo, ki jo uporablja tudi glavni program, se lahko le-to povrne no začetek. Pri možnem INT v programu ne smemo uporobiti zo-kosnitveno zanko. Sicer pa, če jo uporabimo, se čas izvrševanja INT rutine doda programirani zakasnitvi. Včasih po se INT v zakosnitveni zanki mora dopuščati. Tedaj obstaja rešitev v štetju Impulzov zunanje ure.
Pri krmiljenju časovno odvisnih operacij v sistemu se pogosto uporoblja programska prekinitev z uro v realnem čosu (Reol-Time Clock Interrupt oli RTCINT). No primer, INT moremo generirati s frekvenco 50Hz, to je vsakih 20msek. Rutina INT po lahko med štetjem impulzov RTC hrani kritične informacije no določenih pomnilniških lokacijah ali registrih toliko časa, kolikor je potrebno za izvajanje posameznih operacij med programsko prekinitvijo. Če s posebno subrutino shranimo trenutno stanje števniko RTC impulzov, moremo kasneje določiti čas izvajanja operacije. Določimo go preprosto z odštevanjem shranjenega časa od časa, ki je določen s koncem operacije. Na ta nočin lahko v glavnem programu upoštevamo izgubo časa, ki jo doprinese vsakokratno prekinitvena rutina.
Včasih se morajo nekatere operocije izvrševati periodično no vsak urin INT ali morda na vsakih deset urinih prekinitvenih Impulzov. Rutina RTC INT shranjuje štete Impulze in pravočasno, periodično opravlja določena opravilo. Sistem po lahko zahtevo tudi informacijo o absolutnem času in periodično dostavljanje podotkov. Navadno je frekvenca omrežja dovolj natančno in visoko, da je takšen tip ure primeren tudi zo štetje daljših period.
Drug problem programske prekinitve se pojavlja pri določenih operacijah, ki se morojo Izvršiti neprekinjeno z veliko hitrostjo, čim se enkrat že prično Izvojatl, Na primer, če zapisujemo no magnetni trak ali disk, bi bile posledice programske prekinitve med takšnim Izhodom nepopravljive. Problem rešimo t posebnim bUtobllnlm elementom ( Interrupt enable flip-flop), kl omogoči INT. Navadno |e to zasta-
vica (flog). .Pred operacijo oziroma delom programa, kl ne ime bUl prekinjen,vitovlmo posebno instrukcijo. Ta prepreii programsko prekinitev dokler takina kritična operacija ni U-vriena, nokor se prekinitev ponovno omogoči.
Bol] kompleksni sistemi uporabljojo prioritetne programske prekinitve. Najbolj kritičnim opravilom dajemo nojvlìjo prioriteto. Kadar se pojavi zahteva po takinem oprovilu, more leta prekiniti Izvajanje rutine I NT z nižjo prioriteto. Hkrati se med tem onemogoči kakrienkoli INT z nitjo prioriteto. To se ponovno omogoči, kadar je rutina INT z viijo prioriteto kon-čono.
S prioritetnimi preklnitvomi lahko mehaniziramo vhod in Izhod vmesnikov glavnega pomnilnika. Glavni program upravlja prenos vhodnih podatkov Iz polja vmesniikih registrov v glavni pomnilnik. Zapis v vmesnik poteka avtomatično z rutino INT vsakokrat, ko se le-to pojavi. Obo procesa: vpis in izpis Iz vmesnika lahko potekota neodvisno drug od drugega. Posebni registri ali pomnilniike lokacije hranijo vsokokrotno naslednjo adreso informacije, ki se zapisuje ali čita Iz vmesnika. Podobno lahko Izhodne prekinitvene rutine čitajo pomniški vmesnik neodvisno od glavnega programa, kadorkoll je tudi Izhodna napravo pripravljena rw takšno opravilo.
Sposobnosti progromskih prekinitev so pri posameznih mikro procesorjih zelo različne. Pri INTEL 8008 in 8080 je potreben dodaten, zunanji hardware, ki omogoča INT. Dosi obstoja poseben prekinitveni vhod, ki se v primeru uporabe po stanju HALT ponovno rejtovriro, ne omogoča programsko prekinitev v pravem pomenu besede. Med stanjem, ki je določeno s tem vhodom, namreč ni možno nikakršno procesiranje. Resnični INT generiramo pri INT£L-ovem procesorju no tak način, da nojpreje sinhroniziramo signal zahteve zo prekinitev oziroma z uro procesorja tako, do je prekinitev možna le ob pravem času. Pri naslednjem dostavnem ciklu instrukcije onemogočimo delovanje pomnilnika in pošljemo no podatkovno vodilo instrukcijo RESTART (00AAA101). To vstavi (push) trenutno vsebino programskega števniko v sklad in preide no tekočo prekinitveno adreso: AAAOOO . Dočim mora biti INT pri 8008 omogočen od zunaj z INTEN (interrupt enable), je le-to v 8080 že vključen. Za prioritetne prekinitvene verige, posomezne dvojčke, ki omogočo{0 INT In za identifikacijo vira prioritetnih prekinitev moramo poskrbeti preko I/O kanala od zunaj. V prekinitvenih sposobnostih je INTEL 8008 popolnomo omejen, soj ne omogoča shranitev in ponovno restovrironje zaznambnih bitov (zastavic). INTEL 8080 po ie razpologa z instrukcijomi PUSH A In POPA, skupaj z instrukcijami za manipuliranje z zastavicami.
IMP-16C ima večje prekinitvene sposobnosti. Te dosega z ovtomotičnim vstovljanjem vsebine programskego števniko v sklad, rozvejonjem no lokacijo 1 in preprečevanjem ponovnega INT, ko je le-ta ie prisoten. ìesfnajst statusnih zastavic (ki se lahko avtomatično vstavljajo in odvzemajo iz sklada) je namenjenih za to, do omogočijo programsko prekinitev (ali drugo opravilo za bitni Izhod). Tudi v tem primeru se mora preko I/O kanalov Identifici roti napravo, ki povzroči INT, pri pogoju, da zahtevek po prekinitvi Izvira od ene some noprove. instrukcija RETURN FORM INTERRUPT prepiše povratno adreso (In kontrolno polje) iz sklada v programski itevnik in om^oči prekinitve ovtomatično.
Večji računalniki uporabljajo načine, ki Je povečujejo učinkovitost obravnavanja prekinitev. Dosežejo jo z rabo in-strukcij, ki omogočajo avtomatično razvejltev no rozlične lokacije. Te lokacije zavise od posameznih naprav, ki povzroče INT. Včosih uporobljojo tudi posebne instrukcije, kl ihro-nijo ter no to način rešijo In ponovno restavrirajo stanja vieh pomembnih registrov. Nastopojo primeri, ko lahko postone prekinitveni čos ( Interrupt response time ) kritičen, ker morojo biti nekatere naprave'dovolj hitro servisirane (na primer, sprejeti podatke) zo tem, ko povzroče INT. Tako je pri nekoterih mikroprocesorjih čos, ki go porabijo za iskanje
preklnltvenega vira In reievanja «tanj posameznih registrov 20 nekotere vhodno-izhodne rvaprove ie vodno prevelik.
V naiem primeru pripada k perifernim napravam prvega tipa kaseta (ali disk ). Ta p'redstovlja dodatni, masovni pomnilnik k tako Imenovanem delovnem pomnilniku mIkro računalnika. Slednji je sestavljen Iz petih strani pomnilnika RAM, ki sestovljd vmesnik krmiljenega objekta. Zoto bomo nadalje govorili o petih delovnih pomnilnikih, ki lahko istočasno hranijo podatke o petih izhodih objekta. PodotkI o časih tn in tp teh delovnih strani so shranjeni v posebnih registrih, medtem ko so na magnetnem traku pridruženi ostalim podatkom posameznih Izhodov. Komuniciranje mikro računalnika s periferno napravo takinego lipo je običajno realizirano s programsko prekinitvijo. To je po- • drobneje obravnavano no primeru v delu [11.
Periferne naprave tipa 2 so prikozovolniki. To so lohko signalne lučke, svetleče diode ali katodno cev. K takinim napravam prištevamo tudi dojolnike zvočnih signolov. Prikazovalne naprave krmilimo preko vmesnikov. Bistveni elementi le-teh so pomnilniki, preko katerih aktiviramo svetlobni ali zvočni signal z mikro računalnikom. Na enak no-člh ga tudi prekinemo. Med drugim so prikazovalniki pogosto pomožni elementi ukoznego delo. Take uporabljamo tudi v rašem primeru In jih bomo podrobno opisali v naslednjem poglavju.
Naprave tipa 3 so vhodne naprave, ki so namenjene ročnemu krmiljenju sistema. Te predstavljajo ukazni del naprave in jih sestavljajo tipke, stikalo in potenciometrl. Organizacija komuniciranja teh noprov z mikro račurxjlnikom je lahko preprosta s testiranjem posebnih dvojčkov (skip Flipflop) oli s programsko prekinitvijo. V naslednjem poglavju se bomo srečali s preprostejšo organizacijo ukazne enote, kakršno je uporabljena v našem primeru.
4. ORGANIZACIJA NAPRAVE
Opisali bomo organizacijo enot mikro računalnika In perifernih naprav. Med prvimi bomo obravnavali centralno procesno enoto, krmilni pomnilnik in krmilnik vhodno-izhodnih enot, ojočevolnik izhodnih In multipleks vhodnih vodil, pomnilnika tipa PROM in RAM, adresno, dvosmerno izhodno vodilo ter podatkovno vodilo pomniIniko. Med drugimi enotami po bomo obravnavoli ukozno enoto s prikazovalniki, masovni pomnilnik In krmiljeni objekt .
4.1. Mikro računolnik INTEL 8080
Računalnik sestavlja pet enot:
1.	Centralna procesna enoto (CPU) je osembitni paralelni procesor s šestimi 8-bitnimi delovnimi registri: 8(0-7), C(0-7), D(0-7), E(0-7), H(0-7), L(0-7), 8-bitnim akumulotorjem A(0-7) In 16-bitnim kozolcem SP(0-15) vrha sklada. Poleg teh Imamo še ukazni register UR(0-7), programski števnik PC(0-15) ter adresni AR(0-Ì5) In podotkovni register PRP(0-7). Poleg večbitnih registrov Imamo Se enobitne registre zastavic prenoso CARRY (ali krajše CY), ničle ZERO In parnosti PARITY. Med temi registri lahko definiramo še podregister AR(SP) = AR(0-7) adrese zlogov in register AR(ZG) => AR(0-15) adrese strani. Stik registrov B in C je delovni register BC(0-15) °
= B-C, ki je tudi register zo naslavljanje. Podobno sto definirano tudi registra DE In HL, medtem ko slednji.rabi tudi za seštevanje.
Centralno enoto krmili dvofazna uro « frekvenco 2 MHz. Povprečni čas, v koterem te Izvrii en ukaz, |e od 5,5 ^sek do 7 ^sek.
2.	Krmilnik pomnilnika In vhodno-izhodnih «not vsebuje dvofazno uro frekvence 2MHz In pomnilnik.
ki hrani informacije o shinju centralne enote. Ta informacija določa, kaferi podatki se vnesejo v CPU, oziroma, če |e CPU izvor podatkov, kam se le-tl prenesejo. V krmilnem delu je Se logično vezje, ki vsklajuje hitrost CPU s hitrostjo pomnilnika in hitrostjo vmesnikov zunanjih enot.
3.	Ojačevalnik izhodnih vodil in multipleks vhodnih vodil . Multipleks vhodnih vodil prepuSča podatke v CPU iz zunanjih enot oli iz pomnilnika.
4.	Pomnilnik tipa PROM je M(AR) = M(0-17377(8), 0-7), torej kapacitete 4K osembitnih zlogov. Vonj se vpi^e program.
5.	Pomnilnik tipa RAM je M(AR) = M(20 000 -27 377(8),	i® kapacitete 1K osembitnih zlogov. Vonj se vpisujejo podatki, ki se med izvajanjem programa spreminjajo.
Povezave med temi elementi podajo slika 3.
phjkljuCki vhodnih enot
priključki izhoonih enot
Slika 3.
Vodila, ki povezujejo računalniške enote so:
1.	Adresno vodilo, ki ima 16 bitov. Izvira iz AR v centralni enoti. Običajno se po tem vodilu pri pomnilniških ukazih prenašajo adrese posameznih zlogov, pri vhodno-iz-hodnih ukazih pa adrese, ki pripadajo vhodnim oziroma izhodnim enotam.
2.	Dvosmerno vodilo centralne enote prenaša podatke iz CPU no izhodna vodila in podatke iz vhodnega vodila ali vodila pomnilnika v CPU.
3.	Izhodno vodilo prenaša podatke iz centralne enote
v pomnilnik in v izhodne enote. Po njem se prenaša tudi podatek o stanju centralne enote v register krmilnika.
4.	Podotkovno vodilo pomnilnika prenaša podatke iz pomnilniške lokacije, katere adresa se nahojo na adres-nem vodilu, v CPU.
5.	Vhodno vodilo prenaša podatke iz vhodnih enot v CPU.
4.2. Periferne naprave
Poleg ukazne enote s prikazovalniki in mosovnego pomnilnika lahko med periferne naprave prištevamo tudi krmiljeni objekt. Slednjemu smo posvetili že nekaj pozornosti. Na tem mestu
bomo dodali le Se nekotere nadrobnosti, ki ss nanoiajo na vmesnik krmiljenego objekta. Te to {« posebej pomembne za razumevanje časovnega generatorja.
1.	Vmesnik krmiljenega objekta sestavlja pet delovnih strani: DSi{PAR) = DSiCóiOOOm - 6i 377(8), 0-7), kjer je i€ {!,...,5} in PAR = PAR(0-!S) = P -AR(ZG), adresni register petih delovnih strani. V registru P je spodnji, v registru AR(ZG) po gornji del adrese. Delovne strani se razlikujejo od strani računalniškega pomnilnika po tem, do so izhodi delovnih strani vezani le no digitalno-anologni pretvornik (DAP). Zaradi tega je možno v delovni strani podatke le vpisovati, čitati po jih ni mogoče. Vsoki od prvih štirih strani pripada po en potenciometer. Poleg teh potenciometrov XI, X2, X3 in X4 obstaja še glavni potenciometer Z, ki paralelno napaja vse štiri potenciometre. Delovnim stranem pripadajoči potenciometri rabijo za prehajanje izhoda krmiljenega objekta iz enega stanja v drugo, medtem ko omogoča potenciometer Z nastavljanje posameznih analognih izhodov izhodnega stanja objekta. Vsi našteti potenciometri imajo servosistem. Vmesnik vsebuje poleg že omenjenih petih digitalno-onalognih pretvornikov Se enoto za onalogno množenje in seštevanje, multipleksor in dva demultipleksorja. Ker te enote nimajo pomembnejše vloge pri generiranju časovne funkcije, nadolje ne bodo deležni noše pozornosti.
2.	Masovni pomnilnik je lohko različnega tipa. Izbira zavisi od zahtev krmiljenega objekta. V našem primeru je uporabljen magnetni trak - kaseto, ki ustreza po ceni, hitrosti In zanesljivosti. Problemi komuniciranja te naprave z mikro procesorjem, ki zajemajo zlasti probleme kasetnega vmesnika in vključevanja kasetnih progromov v glavni program, so bile že podrobneje opisani v delu
3.	Ukazno enoto sestavljajo stikalo, signalne lučke in prikazovalniki. Prikazovalniki so običajno kotodne cevi ali polvodniške svetleče diode. V naši napravi so uporabljene slednje z dekoderjem (HP-5082-7300).
Poltg stikalo POWER (ON, OFF) z dvema položojemo za vklop in izklop naprave nahajamo tipko kot enopoložajno stikalo za generiranje Impulza, ki postavi programski Stev-nik v začetno stanje O, in pol jo stikal, s katerimi določamo posamezno opravila.
Polje stikal lahko zapišemo kot stik stikol. Eno tokSnih polj je stik:
Casswitch, SSS(AV,R,0-4) = SSZ-SSX1-SSX2 -55X3-55X4
5tikalo 5SX podoja stanje potenciometra servosistema X, ki pripada X-ti delovni stroni.
Polje numeričnih tipk NT sestavljojo tipke, s katerim zopi-Semo v prikozovalnik PNT numeričnih tipk števila od 0-9:
Cossvvitch, POLNT(ON,0-9) = NTl -NT2-NT3-NT4-^,T5-
-NT6 - NT7 - NT8 - NT9
Stanje tipk enego polja lohko dobimo v akumulator z enim ukazom. Zato pravimo, da tvorijo takšne tipke polje tipk, ki ga določimo kot stik. Naj omenimo še nekatero tokšna poljo:
Casswitch, POLB(ON,0-6) = SCN-ŽAR - TN-TP - BNT--SSCN-BFT
Polje tipk B tvorijo torej tipke: 5CN(ON), preko kate,o zahtevamo vnoSonje izhoda iz perifernega (masovnega ) pomnilnika v mikro računalnik in pove, do je število v PNT Številko izhodnega stanja, ki ga želimo. S tipko ŽAR(ON) zahtevamo nastavljanje analognego izhoda, katerega številko je zapisano v PNT. TN(ON) oziromo TP(ON) pove, da je Število v PNT čas naroSčanja oziroma padanja. BNT(ON) zbriše število PNT, BFT(ON) pa vse funkcijske tipke. SSCN(ON) pa zahteva vnaSonje izhodnega stanja objekta.
Številko tega itonja |e v PNT in se zapiše v delovno »tran DS5.
Couwitch, POLD(ON,0-5) = CRS-ZPl-ZP2-ZP3-ZP4-BS
CRS(ON) zahtevo ilmetričen prehod, medtem ko zahtevalo (tikalo ZP(ON) prohod no izhodno stanje objekta, ki je zapisano v določeni delovni strani DSl do DS4. No tipko BS(ON) pritisnemo, kadar hočemo sprostiti eno od DS za vnoionje novega izhoda.
Poleg omenjenih polj imamo ie polja tipk PPl(ON) do PP5(ON), ki odresirajo ustrezne delovne strani. V posebna polja so vključene tudi tipke drugih opravil, ki jih v članku ne bomo obrovnavoli. To opravilo namreč ne dotikajo problematike, kateri je članek posvečen, ali pa so bilo že obravnavana v delu 111 . Omenim noj le 5e tipko IZV(ON), ki zahteva izvršitev opravilo, ki |e določeno s poprej priti-snjenimi tipkomi.
Večini zgoraj opisanih tipk pripadajo ustrezne signalne lučke. Tako pripišemo polju B funkcijskih tipk polje signalnih lučk LUCB :
Coslight, LUCB(ON,OFF,0-4) = LSCN - LŽAR - UN - LTP -,
- LSSCN-
Za lučke enega polja je značilno, da so pri prižiganju (npr. LTN(ON) in ugašanju (npr. LTN(OFF) dostopne vse hkrati.
Prikazovalnik popišemo kot stik signalnih lučk z devetimi različnimi signoli:
Coslight, PNT(0,1,2,3,4,5,6,7,8,9, 0-2)
PNT je torej stik treh devetjignolnih lučk za vpis tromestne-ga število. Delovnim stranem DSl do DS4 pripadajo vsoki po dva prikazovalnika. Zoto jih popišemo kot dve polji, katerih elementi so razvrstitve prikazovalnikov.
Array - Coslight, PTDS( 0,1,2,3,4,5,6,7, 8,9,0-2, 0-3)
Stavek popisuje polje, ki ga tvorijo štirje prikazovalniki, komor vpisujemo čose prehodov izhodnih stanj, zapisane v pripadajoči delovni strani.
Array - Coslight, PSSDS (0,1,2,3,4,5,6,7,8,9,0-2,0-3)
To je polje, kamor vpisujemo številko izhodnega stanja, ki je trenutno zapisano v pripodojoči delovni strani.
4.3. Nekatere povezave med elementi sistema
Vsakemu polju tipk, ki ima nojveč sedem tipk, pripado en enobitni register. Imenovali ga bomo SKIPpl, kjer je pl oznako polja (B,C,...). Ta dvojček zasedo osmi bit zloga. Vsakemu polju pripodo ustrezno polje signalnih lučk, polju numeričnlh tipk po tromestni, desehrednostni prikozovolnik za vsako številčno mesto.
sukala, tignalne lučke, prikazovalniki in ADP >o povezan! z akumulatorjem preko vhodnih in izhodnih vodil podatkov. Prenos Iz vhodne enote preko vhodnega vodilo v akumulator dosežemo z ukazom INPo, kjer je o adreso vhodne enote, ki se vstavi v AR. Pri tem ukazu se pojavi signal INP = 1 . Prenos iz okumulatorjo do Izhodne enote se Izvrši z ukazom OUTo, kjer je o adreso izhodne enote, ki se pojavi v AR. Pri tem ukozu le generira tignai OUT = 1. Te prenose opisujejo sledeči stovki:
IF(INP=t AND AR(0-7) = 25(8) THEN(IF(POLB(l) = ON) THEN(A(I) -1) ELSE(A(I)- 0)), A(7) ► SKIPB) ,
kjer je 25(8 adreso polja B in 1=0,1,...,6. Na enak način se z nas ovijanjem drugih polj prenesejo stanja ostalih tipk. V AR(8-15) je pri INP in OUT okozih enako vsebina kot v AR(0-7).
Ker so vhodi v prikozovolnike kodirani v BCD kodu, se stanje tipk numerične tastature prenaša v akumulator takole:
IF(INP = 1 AND AR(0-7) = 20(8)) THEN(IF(PLNT(I) = ON) THEN(A(0-3)-l(2), A(4-7)-0) ELSE(A(I)- 0)), A(7)- SKIPNT),
kjer je 20(0) adresa polja NT in I(10) = 0,1,...,9.
Stanje stikal ser/osistemov v akumulator preko dekoderja poteka takole:
IF(INP = 1 AND AR(0-7) = 61 (8))THEN(IF(SSX(I) = AV) THEN(A(I)- 1) ELSE(A(I) -0)), A(5-7)- 0) ,
kjer je l = Z,l,2,3,4 in 61(8) odreso polja stikal servo-sistemov.
Brisanje enobitnih registrov SKIPpl dosežemo z ukazi OUT. Na primer za SKIPNT z adreso 21(8) velja:
IF(0UT = 1 AND AR(0-7) = 21 (8) THEN(SKIPNT - 0).
Lučke v tipkah prižigomo in ugašamo tako, da vsebino akumulatorja prenesemo preko vodil izhodnih podatkov do pomnilnika lučk. Sledeči stavek opisuje prižiganje in ugošonje stika lučk LUCB.
IF(OUT=l AND AR(0-7) = 27(8)) THEN(IF(A(I) = 1) THEN(LUCB(J) - ON) ELSE(LUCB(J ) - OFF)).
kjer je (l,J)= (0,0), (1,1), (2,2), (3,3), (5,4) In vred-, nost poro (I,J) zavisi od razmestitve tipk in njim ustreznih lučk po bitih.
Kot primer zapisovanja v prikazovalnik vzemimo prikazovalnik enic numeričnih tipk, ki ima odreso 22(8).
IF(OUT=l AND AR(0-7) = 22(8))THEN(PNT(0) - A(0-3))
Analogno velja za ostale prikazovalnike. Pri tem upoštevamo, da podregistor A(0-3) hrani enice, A(4-7) desetica, pod-register A(0-3) naslednjega zloga po stotice. Pri prikozovol--niku čoso so v prvem zlogu zakodirone sekunde, v drugem zlogu na pn/ih štirih bitih po minute.
5. IZRAČUN ČASOVNE FUNKCIJE
Časovni generator generira binarno zokodirone amplitude do vnaprej predpisane vrednosti Z, kot lineorne funkcije čoso. Avtomatsko prehajanje izhoda krmiljenega objekta iz enego stanja v drugo je izvedeno tako, do se pri naraščanju po-tenciometrov v "enakih" časovnih intervalih At prišteva k vsebini lokacije, ki krmili seri^osistem potenciometra, prirastek Ap. To trojo, dokler vsebino lokacije ne doseže vrednost potenciometro Z. Pri tem doseže krmiljeni potenciome-ter skrajno zgornjo lego. Kadar vrednost potenciometro poda, je postopek enak, le da se A p odšteva od vsebine lokacije, dokler nI njeno vrednost nič. No to način je realizirano stopničosto funkcija, ki je približek linearne funkcije. Čas prehajanja je določen s časom naraščanja pri noroščanju scene in s čosom padanja pri upadanju scene. Časovni Interval, v koferem se izvrši eno prištevanje oziroma odštevanje, je enok povprečnemu času, v katerem se enkrat Izvede program ZANK. Ta znaša približno 20msek. Prirastek Ap izračuna podprogram CZP pred začetkom prehoda na sledeči način:
p = At , oziroma p = At , In	tp '
(1,2)
če gre za naraščanje oziromo padanje potenciometro (si .4). Čosa tn in tp določa operater. Podatka vnese za vsak Izhod posebej preko tostolure ukaznega delo sistema. Ko CZP izračuna Ap uredi še spremenljivko M(20117^8)' 0-7) = ZP(0-7). Posamezni biti v ZP(l-4) pripodo jo zopore-domo potenciometromo XI, .. .,X4. V tiste bite v ZP(l-4), ki pripadajo potenciometrom, zo kotere je CZP Izročunola Ap,se zapišejo enice. Prehajanje potenciometrov po krmili rutina TSCG.
Kadar hoče operater izvesti simetričen prehod dveh potencio-metrov (eden narašča, drugi upada in je tn = tp), potem pritisne tipko CRS in še tisti dve tipki Izmed ZP1,...,ZP4, ki pripadata omenjenima potenciometromo. S tipko IZV te spro-
40

					
/		/		\	
At	At	----te	1 —^		t
Slika 4.
ii IZS in s ^em CZP. Ta ugotovi, da je bila pritisniena Kpka CRS, zato pregleda, kateri dve tipki izmed ZP1,...,ZP4 5ta bili pritisnjeni in lego obeh pripadajočih pofenciometrov. Pri fem moro biti eden v skrajni zgornji, drugi pa v skrajni spodnji legi. CZP iz časa naraSčanja, ki pripada potenciometru v spodnji legi, izračuna Ap. Za tolikšno vrednost po vsakim At lega potenciometra korakoma, narašča, drugega pa pada. CZP nato postavi še ustrezne bite v ZP(l-4) no 1. INIT nastavi no začetku ZP = 0.
5.1. Podprogrami za generiranje časovne funkcije
Algoritem je osnovan na enačbah 1 in 2. Realiziran je s programom CZP, ki uporablja pri izračunu p podprograma za deljenje in množenje. Podprogram DELI deli vsebino no lokaciji Z z vsebino registrov HL. Registra DE hranita deljitelja, HL deljenco, BC po delne kvociente. Lokacijo SK rabi kot števnik pomikov deljenca, CK pa kot števnik celih mest kvo-cienta. Rezultat se nahaja: v A celi del, ki se prepiše iz pomožnega registra ZAC, v HL pa ulomljeni del kvocienta, ki se prepiše iz BC. Podprogram DELI poteka po diagramu na sliki 5. Vanj vstopajo rutine INIT, COMP, SLDE, SLBC in SUB. Te so podane na sliki 8. V DELI se rutino C1 izvaja, dokler ni HL monjši od DE, ciki v rutini C02 se izvaja 16-krat, rutina C4 pa 4-krat. Deljenje po programu DELI se no mikro procesorju INTEL 8080 Izvrši v 5 do 8 nsek.
Rutina COMP primerja vsebini registrov HL in DE. Če je vsebina v HL manjšo od vsebine v DE, potem postavi zastavico CARRY. Rutina SLBC pomakne vsebino v BC za en bit v levo. No najnižji bit ( najbolj desni bit) zavzame vrednost O, najvišji bit po se pomakne v CARRY. Rutino SCDE

rc
<0
o <6

M
CARBY*-1
DE	«-♦ HL
HL	ihl HL
DE	«-♦ HL
©
SKLAD Ht HL - BC
CAHRV-HL iM CAHHY-HL BC ML HL - SKLAD
CAL CDE HL HL • OB
CAL eoe
Slika 6.
C ■«- CU	K NE J
CAL SUS	

CAL SLBC HL<-ilil HL SK -^SK-l
-Nt
^ZERRO-
ŽA^ CK ■ O y:
A ■«-ZAC CAL SLBC
CARRY-A ■•— eli CARRY-A CK CK - 1
-b^ck. 0 y
A «-ZAC HL - BC
h-e
Slika 5.
pomakne vsebino v DE za en bit v levo. Najnižji bit prevzame O, najvišji po se pomokne v CARRY. Rutina SUB odšteje vsebino v DE od vsebine v HL. Vsebino v DE ostane nespremenjena. Podrutina CDE izračuna k vsebini v DE dvo-|ISk! komplement In ga postavi v DE.
Rutina MNO množi podatek v registru DE s podatkom na lokaciji DT. Rezultat se noračuno v HL. Register C je uporabljen kot števnik pomikov množiteljo. Vanj vstavimo 11. V DE naložimo množenec. Množenje se Izvrši v času	~
676 ;j$ek + 12,5 x število enic množitelja, kar znaša 676 do 776 ^sek.
5.2. Povezava časovnega generotorja z glavnim programom
Glavni program sestavljata dva podprograma INIT In ZANK. Diagram poteka podaja slika 10. Ob vklopu naprave se programski števnik postavi no nič in začne se izvajati podprogram INIT, ki Inicializira napravo. Noto se ciklično izvaja podprogrom ZANK, ki teče, dokler naprave ne izklopimo. Z besedo CAL, kl jI sledi ime podprograma,so označeni klici podprogramov. Povrotek v program iz klicanego podprograma je v podprogramu podan z ukazom RET.
Podprogram INIT vzpostavi začetno stanje naprave. Nojpreje nastovi kazalec sklada. Ker sklod narašča od višje adrese proti nižjim odresam, postov! dno tkioda no nojvlijo loka-
Slika 8.a
cifo: SP 27 377(8)- Nato nasfavi izhodno stanje na vrednost O tako, da vpiše ničle v vse delovne strani, in nastavi lokacije, ki krmilijo servosisteme potenciometrov XI, X2, X3 in X4. INIT nadalje ugasne signalne lučke v tipkalu ukaznega dela, ugasne numerične prikazovalnike, briJe "skip" registre, prečita prve podatke iz masovnega pomnilnika ter nastavi začetno vrednost ?e nekaterim spremenljivkam, ki zasedajo en ali več zlogov v pomnilniku (RAM).
Podprogram ZANK na sliki 8b lahko v grobem razdelimo na dva dela. Razmejitev pojasnjuje sliko 9. Podprogram OSNC krmili Izhod 1 s tem, da donaiSa in obnavlja podatke o izhodnem stanju v analognem pomnilniku. To obnavljanje se mora ponoviti najkasneje v 20 msek.
CAL OSNC -
CAL OPR 1
T

CAL TSCG
ZI
CAHHY

CAL IZS
T
OPERATER			
O S >	M 1		
NAPRAVA ZA KRMIUENJE			
i			
ANALOGNI ' POMNILNIK			
			
IZHOD
24B lihodtilh iponk
Slika 8.b
Sliko 9.
OSNC troja 10 msek, zato imajo preostali podprogrami v ZANK največ 10 msek časo za svoje izvajanje. Potem moro ponovno priti no vrjto OSNC. Ti preoostall podprogrami tvorijo drugi del ZANK, ki uravnava komuniciranje z operaterjem. Od operaterja «prejme ukaze (VHOD), jih rozpoznovo, Izvriluje/ter jovljo svoje stanje operaterju (IZHOD 2). Med podprograme opravil OPRI do OPRn štejemo npr. podprogrom.
ki pregleduje stanje servoslstemov in opravi dela v zvezi s potenciometri, podprogram, k! omogoča nastavljanje posameznih analognih izhodov, ter tiste, ki skrbe za komuniciranje z masovnim pomnilnikom (npr. kaseto, diskom, ipd.). Operater daje napravi ukaze tako, da pritisne določeno kombinacijo tipk na ukaznem delu. Ukoz zaključi s pritiskom na tipko IZV, ki pove, naj se opravilo, ki ga zahteva kombinacijo tipk, iz-vrli. Podprogram BCDE pregleduje polja tipk ukaznega dela in si zapomni pritisnjeno kombinacijo. Ob pritisku na tipko IZV postovi O v CARRY, s čemer sproži izvajanje podprograma IZŠ. IZŠ prevzame kombinocijo tipk, ki jo shrani podprogram BCDE, ugotovi kakšno opravilo je zahtevano Inga izvrši. Postavi po tudi ustrezen signol, če se opravilo izvaja dlje časa. Eno tokih opravil, ki trajajo dlje časa je komuniciranje s počosnimi perifernimi naprovomi - masovnimi pomnilniki, drugo tokšno opravilo po je avtomatski prehod potencio-metrov. TSCG pregleduje, če je prisoten signal (postavi ga IZŠ), ki zohteva prehod potenciometro. Če najde tak signal, izračuna novo lego pripodojočego potenciometro in jo javi servosistemu. Med izvajanjem takšnih počasnih opravil se podprogram ZANK večkrat izvaja.
OSNC obnovijo podotke o izhodih tako, do postavlja ciklično v register P adrese analognih Izhodov med O in 245. Adreso posameznega izhoda moro biti prisotno v registru P vsaj 40jjsek, da se lahko obnovi analogni pomnilnik. To dosežemo z zakasnitvijo, pri kateri računalnik izvaja ukaz NOP. Diagram poteka kaže slika 10.
Podprogram BCDE sestavljajo podprogrami PLB, PLC, ..., od katerih vsak ustreza določenemu polju tipk (B,C,itd.). Ti podprogrami pregledujejo polja tipk POLB, POLC,... in ugotavljajo, če je v pregledovanem polju pritisnjeno katero od tipk, potem postavijo 1 v CARRY, sicer pa O v CARRY, in skočijo iz podprograma BCDE. Vonj se vračajo v naslednji zanki, če je CARRY = 1 . Na ta način se v enem ciklu lahko obdelo največ ena pritisnjeno tipko. Tipko IZV postovi O v CARRY.
Med podprogrami programa BCDE noj omenim le podprogram PLB, ki urejuje poleg tipk POLB tudi tipke numerične tastature PLNT in pripadajoči prikozovalriik PNT. Tipke SCN, ŽAR, TN, TP in SSCN določajo namen numerične tostature. Toko pomeni število PNT: številko Izhodnega stanja, če gori lučko v tipki SCN, številko posameznega onolognego izhoda, če gori lučko v tipki ŽAR, ter čas naraščanja oziroma po-danjo, če gori lučka v tipki TN oziroma TP. Številka v PNT pomeni številko Izhodnega stanja objekto tudi v primeru, ko gori lučka v tipki SSCN. Omenjene tipke se med seboj izključujejo, kar pomeni, da lahko gori vedno le ena od signalnih lučk, ki pripada tem tipkam In to tista, ki je bilo zodnja pritisnjeno. Ta funkcijska tipko tudi določo namen numerične tostature. NumeriŽno tastaturo in prikazovalnik urejamo le, kadar je določen namen numerične tostature.
P		268
-		
1 '	♦-P-1	
J
ZAKASNITEV
ZIZT
^ p.o Vi
GH
|< ^CARRY - 1 -1
0i.
Slika 10.
42
Tedaj te ilevllo, ki je odtipkano na njej^vpiSe v prikazovalnik In v pomnilnijko lokacijo, ki je prirejena funkcijikl Hpki. Omenjeno lokacijo Imenujemo tudi register tipke. TI registri le brišejo t podprogramom INIT.
Vtak podprogram v IZŠ pripada enemu od opravil, ki jih zahteva operater. Med te podprograme sto vključena tudi podprograma CZP in TNTP, ki »to tesno povezana z generiranjem časovne funkcije. Vsak od podprogramov v IZS najprej preveri, če kombinacijo tipk zahtevo opravilo, kateremu podprogram pripada. Če kombinacijo razpozna, opravilo IzvrjI In pred vrnitvijo v GP zapiSe ničle v spremenljivke. Iz katerih je razbral kombinacijo tipk, ugasne lučke v odgovarjajočih tipkah, CARRY pa postavi v 1.
Podprogram KZAS pogleda v posebnem registru SKAS, če je vhodno-Izhodna naprava zasedeno s kakSnIm opravilom. Če je, izvrši CARRY - 1, sicer po CARRY «- O in se vrne. V primeru zasedenosti rioprove IZŠ Ignorira zahteve za delo z njo In preskoči programe PVI. Dlagrom poteka IZŠ kaže sliko 11.

€h
pNL/cARHV - o Vi»
'
CAL . . .
0
Slika II.
Podprogram TNTP preveri, ali hoče operater predpisati čas noroičanja ali čas podonja Izhodo, koterego podatki se no-hojajo v eni od delovnih strani. Operater postovi to zahtevo toko, do pritisne tipko TN oli TP, noto odtipka čas prehoda no numerični tastaturi. S pritiskom no eno od tipk PP1,..., PP5 pove, kateri strani noj pripadajo podatki o Izhodu, k! določajo čos naraičonjo oil čas padanja Izhoda. S pritiskom na tlpl<o IZV »e sproti IZŠ in i tem TNTP. To rozpozno pri-tisnjeno kombinacijo tipk In zaplie čas v ustrezen prikazovalnik, ki pripada izbrani delovni strani.
Diagram poteka TSCG prikozuje sliko 12. TSCG najpreje z ukazom' INP61^g^ prenese stanje potenclometrov v A. Če je stanje opazovanega potenclometra ročno, TSCG pregleda naslednji potenclometer, sicer pa pogleda, če je postavljena zahtevo za avtomatski prehod potenciometro. To pove ustrezni bit v registru ZP (zlog v pomnilniku RAM). Pri ovtomot-skem prehodu pove ustrezen bit v registru SPR (posebni lokaciji v RAM), če je potrebno noralčanje ali podanje Izhoda. Temu ustrezno TSCG pokliče podprogram TNR ali TPR.
TNR izvaja naroičonje tako, da priiteje ^p k vsebini lokacije, ki krmili servoslstem opazovanega potenclometra. Na
-1 ysi
1 -	• 1
	
	
1 -	• 1
i	
1 INP 61	
-o
CAL TNR
CAL TPR -
r<
>
1
—KD
CARRY.
I CAL KONC I*

©
Sliko 12.
enak način Izvaja TPR padanje tako, do odšteva Ap. Oba podprograma pregledujeta, če je prehod končan (potenclometer ja v eni od skrajnih leg). Če je, javita to toko, da izvršita CARRY - 1. To pa sproii podprogrom KONC, ki ob končanem prehodu potenclometra postavi ustrezni bit v ZP na 0. KONC postavi še 1 v določeni bit registra SPR, če je potenclometer dosegel skrojno zgornjo lego, oziroma O, če je dosegel skrajno spodnjo lego. Podprogram TSCG »e vrne v GP, ko pregleda vse potenciometre. V diagramu poteka je z I oznočen indeks, ki ga hranimo v registru C.
6.	ZAKLJUČEK
Programiranje opisanega primero krmiljenega objekta v realnem času je potekalo v zbirnem jeziku rio mlkra računalniku INTEL 8080. Pri testiranju sto bilo uporabljena dva ročunol-nlka. Prvi,.ki je bil kasneje vgrajen v vmesnik krmiljenega objekta, je Imel priključeno kot vhodno-Izhodno enoto ukazni del noprove (funkcijske tipke In numerično tastaturo). DrugI mikro računalnik po je imel kot vhodno-izhodni enoti priključen tiskalnik z luknjačem TELETYPE ASR 33 in kaseto MFE 250. To je omogočalo hitrejše vnošonje programov, zbirnike In ODT programov. Vnašanje le-teh preko čitolniko tro-ku ASR 33 je namreč mnogo počasnejše, ne le zarodi čitolniko samega, ompok tudi zaradi zbirnika, ki je tro-prehoden in zahtevo trikratno čitanje. (Vogromiranje bi bilo ie hitrejše z rabo kritnega zbirnika.
Grodnjo olgorltmokrmiljenja objekta je potekalo z novzdol-njlm razvijanjem programa, kar omogoča dober pregled nad celotnim sistemom. Pri tem so bilo predvsem no zgornjih nivojih v veliki meri upoitevona pravila strukturiranega programiranja. Toko programiranje in navzdolnjl razvoj programa sto omogočala enostavno preizkušanje in povezovanje enot, ki tvorijo program.
Univerzalni mikro računalnik INTEL 8080 la je Izkazal kot primaren za reševanje zgoraj opisanih nalog. Tam, kjer ja proces dovolj počasen, je bil uporabljen način ugotavljanja sprememb s cikličnim odtlpovonjem. Programsko prekinitev, ki jo 8080 omogoča, jo bila uporabljena le pri komuniciranju s kaseto.
7.	LITERATURA
fi] B.Mihovllovlč, R.Murn, T.PIsonskl, Z.MIlavc, P.Kolbazan, Komuniciranje mikro računalnika s kaseto v raalnam času. Zbornik rodova Juremo 1977, svezak II, Zagreb, 1977. (2) J.Polajnor, Krmiljenje objekta z mikro računalnikom v realnem času. Diplomsko delo, FE v Ljubljani, 1976.
43
Informatica št. 2 letnik 1977
a prognamming system for editing annotated bibliographies
j. j. dujmović
UDK 6H1.3.06:[02 + 002]
University of BeUjrade, Dept. of Eelectrical Engineering 11000 Beograd
abstract, a programming system for editing, classifying ano printing of simple or annotated bibliographies and similar texts is presented. the system is primarily designed for the individual use by researchers and is simple for manipulation. it can be used in the following applications -m editing and printing general purpose texts, 12) producing lists of references to be published at the eno of papfrs, (3( producing annotated bibliographies, and («) producing classified bibliographies. all fortran programs and the corresponding user manual are included in the paper.
programski sistem za eoitiranje komentar i san ih bibliografija. u radu je prikazan programski sistem za eoitiranje. klasifikaciju I štampanje prostih ili komentarisan1h bibliografija 1 sličnih tekstova, sistem je prvenstveno PREDVIDJEN za INDIVlDyALNO koriščenje OD STRANE ISTRAŽIVAČA i jednostavan je za rukovanje. MOEe se koristiti u sledečim primenama - (D eoitiranje i štampanje proizvoljnih tekstova. (2) formiranje lista referenci za publikovanje na krajevima radova, 13) realizacija komentar i san i h bibliografija i (4) realizacija klas i f i kovan ih bibliografija. u radu su priloženi svi potrebni fortran programi i odgovarajući priručnu za korisnika,
INTRODUCTION
bibliographic research is regularly an importamt part of fach research effort. during research in some field, researchers often maintain and update comprehensive lists of references, in a number of cases it is
NECFS5ARY TO SUPPLY REFERENCES WITH ABSTRACTS AND/OR COMMENTS. MOREOVER, SOMETIMES IT IS ESSENTIAL TO CLUSTER BIBLIOGRAPHIC ENTRIES FORMlNr, CLASSES OF RELATED ITEMS, AND TO PROVIDE THE POSSIBILITY FOR AN ITEM TO BELONG SIMULTANEOUSLY TO SEVERAL CLASSES. THE AUTOMATIZATION OF THESE ACTIVITIES IS DOUBTLESSLY AN USEFUL AND TIME-SAVING JOB.
C
the basic problem associated with the realization of bibliographic data base systems designed for personal use, is to properly measure out the degree of sophistication of such systems considerring both the scope and complexity. systems for personal use differ considerably from the systems designed for public use (e.g. library information retrieval systems etc.), since the later are as a rule very sophisticated. all experiences with bibliographic systems for personal use showed that the essential prereüuisite for the applicability of such systems is to keep them simple, POTH for understanding and use.
THF system presented in this paper is partially related to systems describfd in references 1,
2» AND 3. IT IS DESIGNED IN VIEW OF THE FACT THAT IN A RELATIVELY NARROW FIELD OF RESEARCH, A RESEARCHER DOES NOT NEED MORE THAN SEVERAL HUNORErS OF 'ACTIVE' BIBLIOGRAPHIC RCCORDS. BECAUSE OF THE LIMITED NUMBER OF RECORDS AND THE NEED FOR THEIR OFF-LINE ACCESSIBILITY AND READABILITY, IN THIS CASE IT IS CONVENIENT TO KEEP BIBLIOGRAPHIC RECORDS ON PUNCHED CARDS.
ACCORDING TO THE GIVEN SPECIFIC NEEDS, VARIOUS SETS OF RECORDS TAKEN FROM THE BIBLIOGRAPHIC RECORD DATA BASE CAN BE READ, PROCESSED, EDITED, AND PRINTED IN REQUIRED FORM BY A COMPUTER» USING THE 'AB' PROGRAMMING SYSTEM DESCRIBED IN THE SEQUEL.
the 'ab' programming system
ALL TEXTS PRODUCED BY THE 'AB' PROGRAMMING SYSTEM HAVE ADJUSTABLE WIDTH IN ORDER TO FIT THF AVAILABLE SPACE FOR PRINTING, AND ARE BOTH LEFT AND RIGHT JUSTIFIED. BEFORE PROCESSING, THESE TEXTS MUST DF PREPARED ON PUNCHED CARDS IN A NON-EDITED FORM WITH ARBITRARY SPACING BETWEEN WORDS. THEREFORE, THE POSSIBILITIES FOR EASY COMBINING VARIOUS SEGMENTS OF THE TEXT, AND FOR THE TEXT MODIFICATION AND UPDATING ARE SUFFICIENTLY PROVIDED. FOLLOWING ARE THE FOUR BASIC OUTPUTS OF THF 'AB' SYSTEMI
(1) ARBITRARY SEGMENTS OF THE TEXT SEPARATED BY BLANK LINFS. THF PRESENT PAPEii IS AN EXAMPLE OF SUCH A TEXT.
12} LISTS OF REFERENCES, THE USER MUST PREPARE THE DESIRED INPUT SEQUENCE OF REFERENCES ON PUNCHED CARDS. REFERENCES AT THE END OF THIS PAPFR CAN SERVF AS AN EXAMPLE OF SUCH AN OUTPUT,
(J) ANNOTATED BIBLIOGRAPHIES. EACH RECORD IN AN ANNOTATED BIBLIOGRAPHY MAY BE FOLLOWED BY AN ARBITRARY TEXT SERVING USUALLY AS ABSTRACT, COMMfNTc OR CRITICISM. AN EXAMPLE OF ANNOTATED BIBLIOGRAPHY CAN BE FOUND IN REFERENCE 4.
(4) CLASSIFIED BIBLIOGRAPHIES. IF THE USER DEFINES A SET OF CLASSES AND ASSIGNS THE ONF-CHARACTER CLASSIFICATION CODE TO EACH CLASS. IT IS POSSIBLE TO ASSOCIATE THE CORRESPONDING	MULTI-CHARACTER	RECORD
CLASSIFICATION CODE TO EACH RECORD ACCORDING TO ITS APPURTENANCE TO VARIOUS CLASSES. FOR EACH GIVEN INPUT CLASSIFICATION CODE THE EXISTING RECORDS CAN BE TESTED IN ORDER TO ESTABLISH THE LIST OF RECORDS WHOSE RECORD CLASSIFICATION CODE CONTAINS THE INPUT CLASSIFICATION CODE. AN EXAMPLE OF THE USE OF CLASSIFIED BIBL lOGRAP«.! ES IS PRESENTED IN REFERENCE 4.
THE 'AR' PROGRAMMING SYSTEM CONSISTS OF FOUR SUBROUTINES I INPUT. REDUC. CODE. AND ROW) AND THF MAIN PROGRAM. SUFFICIENTLY COMMENTED TEXTS OF ALL PROGRAt-'S FOLLOWED BY THE CORRESPONDING USER MANUAL ARE PRESENTED IN THE SEQUEL.
c»»* c — c —
c
c —
c c
c — C----
SUBROUTINE INPUT(L.NL.LDI M)
INITIALIZATION OF THE CHARACTER-VECTOR L NL " INDEX OF THE LAST NON-BLANK CHARACTER WITHIN THE VECTOR L IF L CONTAINS ONLY BLANKS. THEN NL-0. AND NL»-1 IF 'END' IS DETECTED AT THE 6ND OF VECTOR L
LDIM = DIMENSION OF VECTOR L
DIMENSION L(1).IEND(3) COMMON KIN.KOUT
• DATA IBL/' '/.lEND/'E'.'N'.'D'/
DO 10 I - 1.LDIM.80 NL"I+79
RrAD(KlN.5)(L(J I.J"I.NL) '5 FORMAT (80A1)
IF(L(NL)-ItìL) 15.10.16 10 CONTINUE
WRITEIKOUT.15) 16 FORMATI' »♦• RECORD LENGHT ERROR'///) PAUSE
16	IF(L(NL1-IEN0(3II 21.17.21
17	IF(L(NL-1)-IEND(2l ) 21.18.21 Ifl IF(L<NL-2>-1EN0(11I 21.19.21
19	NL--1
20	RETURN
21	NL«NL-1
IF(ML) 20.20.25 25 IF(LINLI-IBLI 20.21.20
END
C»*»»*»«•**»***•»«»**»»**»**»»»»*»♦»»*»•*#»
SUBROUTINE REDUCIL.NL)
---REDUCTION OF THE NL-DI MENS I ONAL
character-VECTOR L by REDUCING THE
number of blanks uetkeen words to one
DIKENSIC!) nil data IBL/' '/ INDEX.-0 INDICI DO 30 I«1.NL
IFtLII)-II3L) 20.5.20 5 IF(INOIC) 30.10.30
10 1NDIC«!
GO TO 25 20 INDIC-O
25 IN0EX«IN0EX+1 L(INDEX)>L I 1 I 30 CONTINUE NL»INDEX RETURN END
SUBROUT J NE ROW ( L .NL .NCHAR .L1N1 »K . ICENO )
SELECTION OF NCHAR CHARACTERS FROM THE INPUT VECTOR L. STARTING WITH L(LINI). ANO THEIR TRANSFER IN THE OUTPUT VECTOR K . DURING THE TRANSFER BLANKS ARE INSERTED BETWEEN WORDS. SO THAT THE TEXT IN VECTOR K IS BOTH LEFT AND RIGHT JUSTIFIED. AND -^EADY FOR PRINTING. THE LAST NON-BLANK CHARACTER IN VECTOR L IS L(NL). IF THE OUTPUT INDICATOR KEND-l. THEN THE VECTOR K CONTAINS THE LAST SEQUENCE OF CHARACTERS FROM THE VECTOR L (OTHERWISE. )CEND«0). AFTER THE TRANSFER OF CHARACTERS THE POINTER LINI IS AUTOMATICALLY INCREMENTED. INITIALIZATION LlNl-1 MUST BE DONE IN THE PROGRAM WHICH CALLS SUBROUTINE ROW.
DIMENSION LID.KIl) DATA IBL/' '/
IFINCHAR-(NL-LINI + 1I 1 25.5.5
C--- LAST ROW
5 IND-1
DO 10 I«LINI,NL K IIND)»L(I) 10 lND«IND+a
IFI INO-NCHAR> 15.15.20 15 00 19 I»ÌNO.NCHAR
19	K( I l-IBL
20	KEN0"1 RETURN
C— NON-LAST ROW
25	LEND-LINI+NCHAR-1 . IF(L{LEND+1)-IBL) 30.26.30
C--- NO MODIFICATION
26	IND-O
DO 28 I«L1NI.LEND IND"lND+1 28 K(IND)*L(I) GO TO 160
c--- searching the last word in a row
30 do 50 i"l.nchar leno-leno-i
ifil(lend+1i-ibli 50.70.50 50 continue
write(3.60) 60 format(' text lenght error'///) return
c--- nbl ■ number of blanks to he inserted
c--- mbl • number of blanks between words
70 nbl=i mbl-o
do 80 i-lini.uend iftlin-ibl) 80 .75.80 75 mbl-mrl+l 80 continue
numr»nbl/mbl ken0-mbl-nbl»numb«m8L
c--- blanks insertion
jb-0 ink»0
00 150 i-lini.lend if(l(i)-ibl) 90.95.90 90 ink-lnk+1 k(ink)»l(1) go to 150 95 jb-jb+1
if1jb-kend) lOO.lOOtflOb 100 mmm-numb+1 GO tp 106
105	mmm-numb+2
106	do 110 j-l.mmm ink"ink»1
110 k(inki»ibl 150 continue 160 llnl"lendf2 kend-o return end
SUBROUTINE CODE (L tNL ilCODiNKOOi ID)
---DETECTION OF THE TEXT ...............
WITHIN THE NON-EMPTY CHARACTER-VECTOR L — NL " INDEX OF THE LAST NON-BLANK COMPONENT OF VECTOR L
--- KOD " OUTPUT VECTOR CONTAINING THE
CLASSIFICATION CODE A...,,.H
--- NKOD ■ INDEX OF THE LAST NON-BLANK
COMPONENT OF VECTOR KOD -— ID " 1 IF ICODE-A......H) IS THE ONLY
CONTENT OF VECTOR L
---ID • 2 IF .............HI IS PLACED
AFTER SOME TEXT AT THE END OF VECTOR L
--- ID » 3 IF THE TEXT DOES NOT CONTAIN
THE CODE
DIMENSION L(n*K0D(8ltITI6)
DATA IT.IPAR/' ('t'C't'0>»'D't'E'»'«'.'»'/
C --- SEARCHING THE BEGINNING OF VECTOR L
DO 10 1=1.6
IF(L(I)-IT(I I ) 32»10»32 10 CONTINUE NKOD-O
00 20 1-7.14 IF(L(II-IPAR) 15.25.15 15 NKOD-NKOD+1 20 KOD(NKOD)-L(n 25 ID-1 RETURN
C --- SEARCHING THE END OF VECTOR L
32 IF(L(NL)-1PAR) 46.35.45 35 IP-NL-1
DO 40 1*1.S lP-IP-1
IF(L(IPI-IT(6)) 40.50.40 40 CONTINUE 45 ID-3 RETURN
50 IP»IP-5
DO 55 1-1.5
IF(L(IP)-IT<n) 43.55.45 55 IP-IP+1 IP-IP+1 IK-NL-1 NKOD'O
DO 60 I «IP. IK NK0D"NK0D+1 60 KOD(NKOD)"L(n ID.2 RETURN END
MAIN PROGRAM 'AB«
--- LDIM » DIMENSION OF VECTORS LI AND L2
--- KIN • CARD READER CODE
--- KOUT • LINE PRINTER CODE
--- MXREC " MAXIMAL NUMBER OF BIBLIOGRAPHIC
RECORDS
— MAXIMAL NUMBER OF CARDS IN A HALF-RECORD IS LDIM/80 (HERE LDIM/BO " 25)
DIMENSION LU2000) .L2<2000) .KODta) . .MAK00(500.8). IROW(120). IENDI3I COMMON K IN.KOUT
DATA IBL/' '/.IEND/'E','N'.'D«/
C --- INITIALIZATIONS
LDIM • 2000 KIN ■ 2 KOUT » 3 MXREC ■ 500
DO 5 I"l.MXREC DO 5 J.1.8 5 MAKODll.JJ " IBL
WRITEIKOUT.Tl 7 FORMAT(IHl)
C --- TEX7 WIDTH AND PRINTING OPTIONS DATA
READ t K IN.10 I CM.NUMB.LINEl.LINE2.ICLAS.I 10 F0RMAT(F5.0.511)
NCHAR-3.92*CM-(2+n»NUMB
C — TITLES AND COMMENTS
15 REAOIKIN.20l(Ll(It.I«l.SOI 20 FORMAT(80A1I
WRITE(K0UT.2}| (Ll(I).I<>lo79) 25 F0RMAT(5X.79A1)
IF(Llt80) - IBL) 30.15(30 30 WRITE(K0UT.35I 35 FORMATI//)
C --- RECORD PROCESSING CYCLE
DO 180 NREC"1.MXREC
C — READING OF THE FIRST HALF-RECORD 40 CALL INPUTlLl.NLl.LOIM)
IF(NLl) 200.45.55 45 WRITE1KOUT.50)
50 FORMATi' «•« EMPTY RECORD'///) PAUSE GO TO 40 55 CALL REDUC(Ll.NLl)
C — READING OF THE SECOND HALF-RECORD CALL INPUTtL2.NL2.LDIM) IF(NL2I 85.85.60 60 CALL REDUCIL2.NL2)
CALL COOEIL2.NL2.KOD.NKOO.IDENT) GO T0(65.75.85).IDENT
C --- ADDITION OF THE CODE AT THE END
C	OF VECTOR Ll
65 NL1«NL1+1 LllNLD'IBL DO 70 I-1.NL2 NL1"NL1*1 70 Ll(NLll»L2(I) NL2-0
C --- INITIALIZATION OF THE CODE MATRIX
75 DO no I-l.NKOD 80 MAKOD(NREC.I)-KOD(I) .
C --- PRINTING OF THE FIRST HALF-RECORD
85 IFiLINEl) 90.110.90 90 WRiTEIKOUT.lOOl, 100 FORMATllX)
110	LBEGI-1 INDIC»0
111	CALL R0W{L1.NL1.NCHAR.LBEGI«IR0W.LASTI IFdNOIC) 135.120.135
120 IN0IC"1
IF(NUMB) 125.135.125 125 WRITEIKOUT.ISO) NREC.(I ROW I I).I>1»NCHAR) 130 FORMATI15.'. ' .103A1) GO TO 145
135 WRITEtKOUT.140) (IROW1 I).I"1.NCHAR)
140 FORMAT(7X.103A1)
145 IF(LASTI 150.111.150
C --- PRINTING OF THE SECOND HALF-RECORD
150 IF(NL2» 200.180.155 155 IF(LINE2I 160.170.160 160 WRITE(KOUT.IOO)
170	LBECI'l
171	CALL ROWtL2.NL2.NCHAR.LBEGI.IROW.LAST) WRITE(KOUT.140 I(I ROW(I).1-1eNCHAR) 1F(LASTI 180.171.180
180 CONTINUE	. _
C"--- CLASSIFICATION
200 NREC-NREC-1
WRITE(K0UT.202I
202	FORMAT«IHI.'CLASSIFICATION OF .'BIBLIOGRAPHIC ENTRlES'/40(•B•)/)
IF IIĆLASI 203.208.203
203	WRITEIK0UT.204)
204	FORMATI//' LIST OF RECORD '» .'CLASSIFICATION CODES'/)
WRIT£(KOUT»205I . I I.IMAKODII.J)« Jal«8l. I>1«NREC) , 205 FORMATISI 15.IX.8A1))
208 WRITE(KOUTilOO)
C --- READING THE CLASSIFICATION CODE
PEADIKIN.20) »tODt 11R0W( 1 ) il»li72» IR0W(70I-IEND(1I) 230.210.230 210 IF(IROW(71)-IENDt2l) 230.220,230 220 IF(IROW(72l-IEND(3J) 230.222.230
222 CALL exit
230 LAST-72
235 IF(IR0W(LASTI-IBLI 244.240.244 240 LAST-LAST-1
IF(LASTI 290,250.235 244 WRITE!1<0UT»246» ( IROW ( 11 » I • 1 .L AST I 246 FORMATC CLASS • •.72AI)
250 NKOO-8
255 IF(KODINKOO)-IBL) 265.260.265 260 NKOD-NKOO-1
IF(NKOD) 208,208,255 265 WRlTEtKOUT,268) KOO 268 FORMATC CODE - ',8A1J
C --- SEARCHING THE RECORDS BELONGING TO
C	THE GIVEN CLASS
NH-0 L1(1I«0
DO 300 I-l.NREC LAST-8
270 IF(MAK0D(I.LAST)-IBL) 280.275.280 275 LAST-LAST-1
IF(LAST) 300,300.270 280 DO 290 UOO»1,NKOD DO 285 J-l.LAST
IFtK0D(IKODl-MAKODII,J)) 28 5,290,28 5 285 CONTINUE
GO TO 300 290 CONTINUE NLl-NLl+1 Ll(NLl»»l 300 CONTINUE
WRITEIKOUT.310)<L1(I I,I•1oNLl ) 310 F0RMAT(10I4) GO TO 208 END
PROGRAMMING SYSTEM 'AB' FOR EDITING AND PRINTING ANNOTATED BIBLIOGRAPHIES / USER MANUAL
•AB' IS A PROGRAMMING SYSTEM FOR EDITING AND PRINTING ANNOTATED BIBLIOGRAPHIES AND SIMILAR TFXTS. ALL INPUT DATA MUST BE PUNCHED ON CARDS AND FOLLOW THE- INITIAL 'EXECUTE AB« CARD. THE INPUT DECK CONTAINS (1) TEXT WIDTH AND PRINTING OPTION DATA, (2) COMMENTS, (3) BIBLIOGRAPHIC RECORPS lOR SIMILAR DATA), AND (4) DATA FOR CLASSIFIED BIBLIOGRAPHIES, A DETAILED DESCRIPTION OF THESE INPUTS IS PRESENTED IN THE SEOUEL.
ID TEXT WIDTH AND PRINTING OPTION DATA ARE PUNCHED IN THE FIRST DATA CARD ACCORDING TO THE FORMAT F9.0, 511. THE FIRST FIELD CONTAINS THE RFOUESTED TEXT WIDTH OF EDITED AND PRINTED BIBLIOGRAPHIC RECORDS EXPRESSED IN CENTIMETERS. THE NEXT FOUR FIELDS CONTAIN BINARY DATA (0 OR 1) GIVING RESPECTIVELY THE POSSIBILITY TO OMIT OR TO INCLUDE THE FOLLOWING OPTIONS - (I I NUMFRATlMG OF BIBLIOGRAPHIC RECORDS, (ID SINGLE LINE SPACING BETWEEN RECORDS, (III) SINGLE LINE SPACING BETWEEN HALF-RECORDS ITHE TERM HALF-RECORD IS DEFINED LATER IN THIS TEXT). AND (IV) PRINTING THE LIST OF RECORD CLASSIFICATION COOES. THE LAST FIELD CONTAINS THF MAXIMAL NUMBER OF DIGITS USED FOR RECORO NUMERATING (USUALLY 1,2 OR 3),
12) A NON LIMITED NUMBER OF FIRST INPUT CARDS MAY CONTAIN ARBITRARY COMMENTS (MOST FREQUENTLY TITLES AND RELATED INFORMATION). THESE COMMENTS ARE PUNCHED IN COLUMNS 1-79, WHILE THE BO-TH COLUMN MUST be LEFT BLANK. ALL COMMENTS ARE PRINTED BY THE LINE PRINTER EXACTLY AS THEY ARE PUNCHED ON CARDS. BLANK COMMENT CARDS MAY BE
used for spacing. the last comment card must be denoted by a non-blank character in' the bo-th column. after the last comment card the seouence of bibliographic records may follow.
(3)	bibliographic recoro is a set of punched cards containing arbitrary bibliographic or other data in columns 1-79. the record is divided in two parts. hereafter referred as half-records. the last card of each half-recoro must contain a non-blank character in the 80-th column. if the 'ab' system is used for editing annotated bibliographies. the first half-recoro contains The name of The author, title, journal or publisher and the range of pages. the second half-recoro contains abstract and/or some comments. if the bibliography is classified, the second half-record must be ended by the record classification code statement having the
form ............... . where a,.,,..h denotes
one-to-eight-character record classification code. each classification character represents the symbol of a class, and denotes that the record is associated with the corresponding ci ass of records. if the record is not classified. the record classification code state>1ent must be omitted. if the rfcord classification code is the only content of the second half-record. it will be automatically added to the first half-record. if the second half-record is empty. the blank card having a non-blank character in the 80-th column must be inserted after the first half-record. the second half-record is printed beginning at a new row. all records will be edited and printed immediately after reading', forming a column of the requested width. the fnd of a seouence of bibliographic records must be denoted by the card having characters 'end' punched in columns 78-80.
(4)	data for classified bibliographies consist of a number of data cards ended by the card having characters 'end' punched in columns 78-80. each data card may have an arbitrapy input classification code punched in columns 1-8, left justified. columns 9-80 may be used for the title of the class associated with the input classification code. after the reading of a data card, referent numbers of all records whose record classification cooes contain the given input classification code will be printed on a line printer.
references
1.	bassler, r.a., demoody, h.c., 'computer system evaluation and selection - an annotated bibliography and keyword index.' college readings inc., arlington, virginia, u.s.a., 1971.
2.'	miller. e.fo jr., 'bibliography on techniques of computer performance analysis,' computer, september - october 1972. pp. 39-47.
3.	kraus. l.l.. 'private information system for literature cataloging." part ii in the author's unpublished b.s. thesis. university of belgrade. department of electrical engineering, 1973. un serbo - croatian)
4.	dujmović, j.j., «the preference scoring method for decision making - survey, classification ano annotated bibliography'.
' informatica (yugoslav journal), no. 2, 1977.
Informatica «t. 2 letnik 1977
upis kontinuiranih signala u mikroračunalo
V. zgaga
UnK (ÌHI .3-181.4:615.84
Elektroteliničiti f.ikultet, 41000 Zarjreb
Z« potrsbe obmđe bloalaktrlGnih slgn&la (£KO,EEO} u roalnoa irreiaenu Bnpravljen je uradjaj AS (bnalogitl sub-»l«t«a), predTldo» aa r«d sa prooeooroi» 8080. Paranatrl analogiio-digitalne prstTorbe (period uzorlto»aiija, mjerni opaeg) eadaju Be progranon. Poatoje 1 ló-kanalnl ulazni aultlpleksor 1 T>/k pretvarafi, talcoder kontrolirani progranom. Oein pod kontrolom radunala uredjaj nože raditi i autononno i kao digitalni voltmetar, generator zadane frekvencije, te programirani lE»fcr referentnog »apona - tada ae podaol unose ruSno, preko daclaalna tastature.
THE INPUT OF XNAlßO SIGNALS INTO MICROCOMPUTER! Hardware realization of the prograoiraablo a/D oonverter, designed as a part of the 8080 mioroooraputor sistem, is described. The aim of this unit la to make possible real-time EEO and EKO analysis. Conrerslon parameters, suoh as oonTerslon period. Input voltage range and number of Input ohannals (up to 16), oo/ be modified by a program. In addition, the unit oould ba used autonomically as a digital voltmeter. In this case, it is programmed through its onn keyboard.
1.	UVOD
Ovdje opisani uređaj, AS (Analogni Subsistem), nastao je u teinjl ta reaUaaoijom sistema za obradu EKO 1 EEO signala u realnora vremenu. Obrada u realnom vremenu moZe zabtjevatl 1 promjenu parametara a/D pretvorbe (period uzorkovanja, pojafianje signala prije pretvorbe, broj kanala koji se uäitavaju) sa vrijeme rađa. Sto znaöi da se navedeni parametri trebaju mo^i kontrolirati programom. as zadovoljava taj uvjet, U nedostatku rafiunala uredjaj mote raditi 1 samostalno - tada se programiranje rada vrSl malom tastaturom na prednjoj ploOl,
Za obradu signala je predviđeno mlkrorafiunalo sa prooesorcm 8080, pa je a3 predviden M direktno spajanje na sablmloe tog sistema, U slljedsösn poglavlju opisani'su glavni sklopovi uredjaja, a na kraju
je dan 1 pojednostavljeni primjer programa koji prvo zadajo period uzorkovonja, a zatim u prekidnom modu (interrupt) udi tava resultate a/d pretvorbe.
2.	opis lireiaja
Blok shema uređaja prikazana ja na sl.l. Kontrolni sklop povezuje AS sa nlkroraCunarsklo sistemom. Raredbe 1 podaci koji stieu iz mikroračunala primaju a«, po potrebi dekodlraju 1 prepaklraju, te Šalju
u AS Internim kontrolnim sablrnioama. Preko tih sa-birnloa zadaje se period uzorkovanja, definira se rad analognog multipleksora, pojaCanje pretpojaöala, mod rada A/C pretvarafia, te kod C/A pretvorbe mod rada i binarna ili NBCD vrijednost napona za D/k pretvaraš. Izlaz iz kontrolnog sklopa na interne kontrolne oabirnloe može ss doveatl u "tređo stanje", tj. odspojlti od sabirnica. Kontrolu tada preuzima tastatura aa prednje plo&e uredjaja. Na taj naSln mo2« se rufino upravljati avlm funkcijama uredjaja.
Analogni multipleksor (l6il) spaja, prema Instrukcijama koje doblja, jedan od 16 ulaznih kanala na pretpojafialo za a/D pretvorbu, ìloì.9 biti izabran bilo koji od ulaza, ill se sekvenoljalno mogu oCltavati ulazi od prvog do izabranog. Pretpojafialo mo£e biti spojeno na izlaz iz multipleksora 111 na zasebni ulaa (kad AS radi kao digitalni voltmetar), a pojafianje se moSe zadati u opeegu 10^ (za van jeki ulaz	do
^mV). Postoji mogućnost automatskog namještanja nule, te mjerenja vrSne 1 srednje vrljednoetl za iznje-nlSni signal (kad radi kao SVU).
Izlaz pretpojafiala vodi ae na ulaz a/S pretvarafia, Upotrebljen je modularni pretvarafi ( ^o^a, 10 bita). Izlaz iz pretvarafia (lO bita, paralelno) vodi se preko internih A/D sabirnica u kontrolni sklop, koji pođatks proalijsđuje u mlkrorafiunalo. Serijski Izlaz l'z pretvarafia vodi ae u blnarno/NBCD pretvornik.
48

___podaci
8080
• •birnica__kontrola. , .....

IT"

ini

ručno programiranja
kontrola


tastatura
A

r
mux
■
16
. ____
pratpoi.
11
a/d
bin/bcd
n;
.j
A
31.1. Blok shema uredjaja
na:
d/.
iT
ill C' i-'
Itoji binarnu vrijednoot mjerenog napona pretvara u tri BCD znamenke. Tako je u avakom trenutku dostupan rezultat pretvorbe (na prednjoj ploöl su 7-aegmentnl indikatori).
Period konverzije odredjuje oe programabilnim NBCD brojilom. Brojilo sadrSi tri znamenke ( od 000 do 999 )i a jedna znamenka definira eksponent (O do 6). Sve 4 znamenke prikazuju ee indikatorima na prednjoj ploöi ( 001-(lo)°;ua do 9J9-(lo)^ ^e ). Ako ae sek-venoljalno oöltava vlfie kanala, onda se brojilom zadaje period iamedju dva oSltanja istog kanala. Uz naponom kontrolirani osoilator i petlju zatvorene fazo (PLL) moie se realizirati generator programom zadano frekvencije.
Za potrebe simulacija analognih signala AS-u je dodan 1 1)/A pretvarač (modularni 12-bitni, 5 /'s)» Napon se može numerički zadati prograraomi 8 bita binarno, ili u NBCD kodu sa 4 anamenke. Zadani napon prikazuje se na 7-seg. indikatorima na prednjoj ploči.
2.1. KONTROLNI SKLOP I TASTATURA
Na slloi 2.1. Je prikazcui kontrolni sklop. Razmjena podataka sa mikroračunalom vrBi sé pomoću Intelovlh integriranih krugova 8212 (8-bltni ulazno izlazni sklop). Svaki 8212 adresira se zasebno. Ulaz prvoga i izlaz drugoga spajaju se na sabirnice podataka procesora, tj. na mikroračunalo. Prvog 8212 procesor aktivira ulazno/izlaznom naredbom l/O WRITE (w), us odgovarajuću adresu.

prakid
I
11
___
6212/
ff
8212/2
kontrolna o.	a/žl a.
SI, 2,1. Kontrolni sklop
Tom naredbom se sadriaj akumulatora (u procesoru) pojavljuje na sabirnicama podataka. Impulsi dekodirane adrese i "W" upisuju taj podatak u 8212/j , gdje on ostaje saSuvan do slijedeće izlazne naredbe na istoj adresi. Izlaz iz 8212/^ spojen je direktno na interne kontrolne sabirnice. Taj izlaz se prskidaSem sa prednje ploSe mo2e "odspojiti" od sabirnica. Time se ujedno na sabirnice spaja dekoder tastature. Tastatura je decimalna, a izlaz iz dekodera u BCD kodu. 8212/^ procesor aktivira ulazno/izlaznom naredbom I/o HEAD (R), opet uz odgovarajuću adresu. Tom naredbom ue izlaz 8212/2 priklJuSuje na sabirnice podataka procesora, a procesor taj podatak sprema u akumulator. Ulaz u 8212/2 BU A/p sabirnice, koje sadrže rezultat posljednje A/D pretvorbe.
Od tri osnovna načina razmjene podataka sa računalom (ispitivanjem statusa A/D pretvarača, prekidne, te direktni pristup memoriji{DMA)), izabran Je prekidni (interrupt) naSln riđa. Po zavrSetku pojedine l/D prntvorbe postavlja se blstaiiH "zahtjev za prekid" (unutar 8212/,^). Procesor zavrfiava tekuću instrukciju, ta prelazi u prekidni potprogram (npr. uči tavanje rezultata A/D pretvorbe iz 8212/^ instrukcijom IN (e), te spremanje tog podatka u neku memorijsku lokaciju).
2.2. OENERATOB TAKTA 2A UZORKOVANJB
Blok ehema generatora takta d&na Je na si.2.2. Četiri 4-bltna registra (4035) primaju preko kontrolnih sa-bimioa 4 BCD znamenke koje definiraju period osolla-olja. Sadržaj sva 4 registra ae preko BCD/7-seg, dekodera prikazuje na četiri 7-seg. LED indikatora. Prva tri registra upravljaju programabilnioi 4-bitnim BCD brojilima (4029), a četvrti, koji sadrži eksponent, upravlja multipleksorom Bil. Sa ulaze multlple-ksora vodi se osnovni takt od Iyus podijeljen sa lo (N>0,1,..6), Impulsi na izlazu multipleksora traju 1 ^s, 10 yjs, .. 1 sekundu - ovisno o sadržaju zadnjeg registra. Ti impulsi ue u brojilima dijele sa sadržajem prva 3 registra (il do 1999). Tako se na izlazu zadnjeg brojila dobiju Impulsi od 1 ^s do 999 sekundi.
3.1. SAMOSTAUfl RAD
4035		4035	<=	4035	c"	4035
	---					
kontrolne sab.
4029	—--	4029	---	4029	-------	mux 8:1
hio| -1
na a/d
SI. 2.2. Generator takta
Ako uređaj nije prikljuSen na mikroraSunalo, Internim kontrolnim Babirnloana upravlja vlastita tastatura. Tastaturom treba samo definirati vrijeme konverzije, pa se uređaj mo2e koristiti kao automatski digitalni voltmetar. Može se Izabriti la mjerenje bilo koji od 16 priključenih napona. Istovremeno se mogu koristiti i programabilni izvor referentnog napona i programa-bilnl oscilator, Sto uređaj Cini vrlo pogodnim zn razna mjerenja 1 ispitivanja.
ì.2. rad n mikhoraCunarskom sistemu
2.3. A/D PRJSTVARAC
Za kontrolu pojačanja pretpojaCala koristi^ se binarno "up-dovm" brojilo 1 BCD/deoimalno dekoder. Početni mjerni opseg zada ae preko kontrolnih subirnioa tako da se brojilo postavi na željenu vrijednost. Ako tokom rada A/D pretvarač poprimi maksimalnu vrijednost, brojilo će se dekrementirati (time ae pojačanje smanjuje 10 puta) .Obrnuto, ako je izlaz manji od lOJž maksimalnog, brojilo čo oo inkremontirati. Ova auto-matika se naredbom mo2e isključiti. Za pretpojačalo je upotrebljeno diferencijalno Inotrumentaciono pojačalo AD 521, a faktor pojačanja se bira uključivanjem odgovarajućih otpornika ovisno o sadržaju brojila i stanju dekodera, a pomoću CMOS sklopki.
ulai
521

hontr<^nQ. sab. \
brojilo
A
prorTi], poj.
Incr/decr
a/d 4113
a/d
-----f^sab.
—-V
bin/bcd
SI. 2.3. a/d pretvarač
Za a/d pretvarač iskorišten jo modul Teledyne PUilbriok-a 1113 (ulazni raspon	lO bita, vrijeme
jedne konverzije 30 }3b) , Izlaz iz pretvarača je preko "three state" logike spojen n« interne A/D sabirnice.
2.4. ANALOOHI MULTIPLEKSOR
Kako bi ae direktno mogli upisivati izlazi iz l6-kanalnog EEO-a, uredjaj sadrži i l6il analogni multipleksor, Programabilno brojilo može adreslratl bilo koji od 16 ulaza, 111 redom od prvog do W-tog. Modovl rada prikazani su na sllol 2.4. <
Kod rada u ^H sistemu sve funkcije ured jaja mogu se definirati programom. Npr. kod zadavanja vremena između dvije konverzije (period uzorkovanja) potrebno je na izlaznu adresu za 8212/^^ poslati prvo internu adrssu programabilnog osollatora (	), zatim
četiri BCD znaka. To se postiže slijedećim programskim isječkom (assembler za 8080):
M VI	A, 80
OUT	01
MVI	A,02 •
OUT	01
MVI
out
avi
OUT KVI OUT
A,05 Ol
A,00 Ol
A,03
Ol
3 3 3 3
1 2 3
1 J 3
Naredba MVI a,XX upiuuje 8-bitni broj XX^^^ u akumulator, a naredba OUT NN taj isti broj ispisuje u izlaznu jedinicu čijsi je adresa NN. Ako je adresa od 8212/j baS 01, po izvrfienju ovog programskog odsječka programabilni oscilator óe oscilirati su periodom 25o-lo^^s.
Upis rezultata konverzije obično se vrSi periodički (a/d pretvarač se aktivira oscilatorom - npr. svakih 25o ms, a po zavrfletku pojedine pretvorbe postavi se "zahtjev /.a prekid" procesoru). Kod obrade zahtjeva z za prekid koristi se posebna call instrukcija, RST ("restart"). Ta instrukcija je realizirana hardwareski, tako di procesor automatski prelazi na početak prekidnog potprograraa. Primjer za upis rezultata a/d pretvorbe (nakon Sto Je definiran period uzorkovanja) izgledao bi ovako i
IN 03 MOV M,A XNX H,L
I	- — RET
IN 03 upisuje rezultat konverzije iz 8212/^ u akumulator, a sa MOV M,A ne taj podatak eprema u
memoriju (adresa je u registrima h,l). INX h,l inkro-
mentira taj par registara.
Slijedi EI (enable Int.) kako bi se ponovo dozvolio prekid, te RET (return), povratak u glavni prof;raai.
12 3 12 3 1
Inforniai-ica št. 2 letnik 1977
komunikacija med sekvencnimi procesi-pregled del II.
m. exe I
UDK 681.3.01
Institut ".lo/.of Stefan", LJiil)! Jana
Članek obravnava probleme, ki jih zastavlja orcanižaci.ja niedprocesnih komunikacij. Podane so definicije osnovnih pojmov nakar sledi opis (s primeri) obstoječih jezikovnih konstrulctov za medprocosno komunikacijo: semaforjev,(pocojno) kritičnih delov, monitorjev in procesnih poti.
C0MI1UHICATI0NS AHONG SEQUENTIAL PROCESSES - A SURVEY (PART II.). The problems arisinc from the oreanisation of intei-proceas communication are briefly sruveyed. The definitions of basic concepts are given. Descriptions (v;ith examples') of the following primitives and languace constructs for interprocess communication are presented: semaphores,(conditional ) critical regions, monitors and path expressions.
V prvem delu (glej px'vo številko Informatico) smo si ogledali nekatere sploSne pojme ^zadevajoče medprocesno komunikacijo ih semaforje. V tem delu bomo opisali 5e druge jezikovne konstrukte za medprocesno komunikacijo.
'I-.2. (Pofi:ojno) kritični del procesa
Prvo notacijo za kritične delo procesa je predlagal lloare (1). Za sočasnost izvajanja procesov Pl, ... Pn predlaga notacijo
/P2 ...//Pni ;
(P1//I
odvisnost procesov od skupnega vira r pa opiše z:
J resource r;Pl// ...//Pn J .
Pri tem je hardverski ali pa logični vir r definiran oz. deklariran izven konatruk-ta J ... i oz. implicitno (npr. rezervirano ime za čitalnik, luknjalnik ipd.).
V pi-ocesih Pl, ... Pn se kritični deli, ki iiadevajo vir r opisujejo s konstruktom
with r ^ kritični -del;
Konstrukt za pogojno kritični del je:
with r when pogoj kritični - del;
Pri tej obliki moramo paziti na iraplemai-tacljo (primerjaj s ^i-.l.). Če pogoj ni izpolnjena» proces postavi v vrsto vezano na vir r; če je pogoj izpolnjen se iavr ŠLkritiSnl del in ob koncu tega dela se pogoj na novo preverja za vsak proces v vrsti vezani na vir r.
Kadar kritični del procesi Pi znrtcvr,
le kPko komponento virn r,bomo znplanil:
with komponenta-vira-r.. Icrit.-del;
Uporabo zgornjih konstruktev bomo ilustrirali s Iloare-jevo rešitvijo za problem petih filozofov (glej 4.1,5. o sliko). Ce je Pi proces,ki opluuje dejavnost filo^ zofa Ijbo sistem petin procesov zapisan takole:
^resource r; P0//Pl//P2//^3//P'^ J ;
vir r bo definiran takole (Pascal): r: record
vilice-na-razpolago: array O..'t of O..2; vilica-A, vilica-B,viIića-C, vlTToa-D, vilica-E: tip-vilica end;
Prva tabela v viru r daje Informacijo o stanju procesov: vllice-na-razpolago (i) " število vilic, ki so na razpolago filozofu i; začetna vi-ednost bo za vsb filozofe 2.
Elementi vrillca-A do vllic&-E pa označujejo vilice kot posamezne dolno kritične vire, ki sestavljajo vir r.
lieSitev za filozofski proces P3, na primer, bo sledeča:
PJ: cycle misliti;
with r. vilice-na-razpolago when r. vllice-na-razpolago(3)"2do Fčgin r. villce-na-razpolago''-'' r. vllice-na-razpolago r. vllice-na-razpolago r. vllice-na-razpolago
end;
with r. vltica-D do
with r. viHca-T"do jeafil; with r. vl3ico-na-rnzpolago do Fegln r. vi] ice-na-r^azpolago r. vllice-na-razpolago r. vllice-na-razpolago r. vllice-na-razpolago
end end cycle.
Drugo notacijo za kritiSne delo procesov Je predlagal Brinch Hansen (14). Viri se pri njemu deklarirajo kot deljena informacija:
var v: shared tip.
KritiSni deli imajo naslednje oblike:
reKion v do S;
region v ^en B do Sj in
reKion v do S avzält B;
V svojem članku (14) Brinch Hansen tudi natančnej-e nakazuje (po Hoare-ju v 1) princip dokazovanja pravilnosti rešitve " danega problema sinhronizacije procesov.
Dokazovanje bazira na takozvanih invari-jantih ali nespremenljivih trditvah. In-varijanti so trditve, ki izražajo kriterije pravilnosti dane rešitve. Brinch Hansen omenja štiri kriterije izražajoče:.
-	pravilnost reaktiviranja (skedjuliranja) čakajočih procesov,
-, spoštovanje zahtevanih sočasnih izkljur čitev procesov,
-	odsotnost mrtve točke ("deadlock-a) in
-	spoštovanje zahtevanih relativnih prioritet procesov.
Ob primerjavi semaforjev s predlaganimi konstrukti za (pogojne) kritične dele zaključuje naslednje:
-	s programskega stališča je uporaba đecJi^jih preglednejša in jasnejaa,
-	s stališča dokazovanja s pomočjo inva-rijantov je stvar s slednjimi enostavnejša,
-	pri uporabi kritičnih delov se programerju ni treba ukvarjati eksplicitno
z "obujanjem" čakajočih procesov, -•s stališča implementacije je pri kons-truktih za kritične dele možna določena . neučinkovitost zaradi potrebe ponovnega preračunavanja pogojev (glej zgoraj opombo o implementaciji konstrukta with).
Kar se tiče zadnjega zaključka je nedavno Schmid (15) pokazal, da se lahko statično določi invarijantne relacije med (pogojno) kritičnimi deli procesov glede na dani vir v. Te relacije so neodvisne od poteka sistema procesov in so dveh vrst :
-	usposabljajoče: izvedba (pogojnega) kritičnega dela ki .lahko izpolni pogoj
za izvedbo pogojnega kritičnega dela k2,
-	neusposabljajoče : analogno definirane.
Določitev teh relacij se nato uporabi za učinkovitejšo implementacijo pogojnih kritičnih delov procesov.
Stvar si bomo pobliže ogledali: Schmid (15) definira skupne vire takole: var v shared record v,...v :
<Hp>en^ri--^
kjer so V. spremenljivke stanj sistema procesov Cglej 4.1.5.); ■ pogojno kritični del pa ima naslednjo splošno obliko:
region v ^ begin await pogoj^^; opj^;
end;
await pogoj J op_
Opisana implementacija zgornjih pogojnih kritičnih delov daje tudi možnost eksplicitnega skedjuliranja čakajočih procesov. Pri tem se uporabljajo spremenljivke tipa vrste:
. var r: vrsta
in nekatere standardne procedure nad vrstami:
enter(r): postavi proces v -vrsto r,
unblook-one(r), jnblock-all(r): reaktiviraj enega ali vse procese čakajoče v vrsti r.
Oglejmo si sedaj primer čiteloev in piscev, ki si delijo skupen vir: čitalci lahko dosegajo vir sočasno, pisci pa seveda samo sekvenčno; pri tem imajo pisci prioriteto (ta primer je bil opisan.že v 14).
Stanje sistema procesov je opisano v naslednji skupni informaci.ii;
var v: shared record ap,rp,rč: integer end,
kjer je ap število piscev, ki želijo doseči vir, rp in rč pa število piscev oz. čitalcev, ki razpolagajo z virom.
Rešitev za čitalce je sledeča:
region v ^ fbegin await ap 4 O;
rč:=rč•^l
čl i end;
čitaj;
region v do
52 :1	: =rč-l end;
• * •
rešitev za pisce pa je; ...
region v do
pl: bep;in ^ ap:°ap-fl;
p2:
end;
await rč 4 O and
rp i O; rp : =rp-»-l
pisi;
region v do.
p5: ^ begin rp:=rp-l;ap:»ap-l ena;
Statično lahko ugotovimo naslednje usposabljajoče relacije: (č2,p2), (p5,čl), (p5,p2)
in naslednjo neusposabljajočo relacijo: (p2,p2).
Na primer (Č2,p2) pomeni, da z zmanjšanjem rč za 1 v č2 lahko izpolnimo pogoj rč ^ O kritičnega dola p2 in da torej lahko omogočimo izvedbo p2.
V implementaciji bomo potrebovali dve vrsti za čakanje:
var včit, vpis:vrsta;
Implementacija s skedjuliranjem bo za čitalca naslednja:

region v do rlieKln if not ap 0 začir;^en enter(veit);
kjer so pi, torda in vl.
pn deljene procedure moni-vm skupne informacije mo-
1,
rč:=r5+l
cTFaj; region v
in rö:=r5-l{
com skedjuliraj ; koč.it : ir"rg 4 0 and rp 0
Wen unblock-one ( vpis )
fUSl t
V-end; • • •
za pisca pa sledeSa: • • •
region v do rbsKin ap:=ap+lj
if not (rg^O and rp4 0) zaSpis: ■	Wen enter (vpis7~
rp:=rp+l
• end; pisii
region v do
'beKin rp:=rp-lj ap:=ap-lj com skedjuliraj; kopis:	iF'ap^O
Wen untilock-all (včit) else if rč^O and rpio Wen unblock-one(vpié)
end; • • •
Uporaba relacije (Č2,p2), na primer, se odraža v implementaciji čitalca (glej del kočit) z retestiranjem pogoja kritiS-nega^dela p2 ob koncu kritičnega dd. a Č2. Ce relacij ne bi statično ugotovili, bi bili prisiljeni testirati oba pogoja kritičnih delov čl, p2.ob koncu vsakega od kritičnih delov cl,č2,pl,p2 in p5.
^•3. Monitorji in hierarhija monitorjev
Intuitivno smo se s pojmom tajnika (Dij-kstra: "secretary") oz. monitorja (glej 5 in 4) seznanili že v 4.1.3, Ugotovili smo, da nek skupek procesov medsebojno komunicira v (pogojnih) kritičnih delih in pri tem uporablja določene skupne informacije (spremenljivke stanj). Pojem monitorja bomo konkretizirali z uvedbo programskega konstrukta monitor.ki bo vseboval lokalne spremenljivke predstav-1jajoče vse informacije, ki so skupne danemu skupku procesov in pa procedure pred stavljajoče vse kritične dele tega skupka procesov. V samih procesih bodo kritični deli nadomeščeni s klici odgovarjajočih monitorskih procedur.
Programski konstrukt monitor bo imel naslednjo obliko (glej 471— —
monitor
var vliti;... vk:tk;
com skupne informacije procesov com;
shared procedure pl(...')j. begin ...
end; • • •
òhared procedure pm(...); begin ... enTì
deklaracija lok.proc.; inicijalizacija spremenljivk vl,...vk} end.
Vsak od procesov, ki medsebojno komunicirajo preko zgornjBga monitorja pa bo imel naslednjo obliko:
process
environment pi. ... pn, vi, ... vm; • • • ••• pi(.»«»)i ••• Pj(«»»)j
com klici monitorskih proč. com; end;
nltorja, ki jih dani proces uporablja.
Stvar bomo ilustrirali s primerom fiital-cev in piscev iz 4.2. Monitor bo izgledal takole : ■onltor
var ap, rp, rži int«gor{ as vòlt, vpis:vrsta; iiared procedure zažitteom gl«j 4-, 2. com;
šEared procedure kočiticom glej 4.2. com;
sEäred procedure aagpÌB;com glej 4.2. com;
aEäred procedur» kopis;com glej 4.2.
£2£» , ^ procedur« unblock-one(vrsta;{..i
procedure «nterCvrsta);...(
com ta s^edjuliranj« com;
procedure unblock-allQvrsta);..;
|g|=rp:-r5!=0;
8italni proces bo zapisan: process
environment začit,ko0it,
..ap.rp,r6T
zaČit;com monitorski klici som; 6itaj-
koCit; • * •
end;
pisalni proces pa: process
environment začpis, kopis, ap, rp, rč; ...
začpis; piši; kopis; ... end;
Pri tem mora biti implementacija tako urejena, da:
- je v določenem trenutku možna izvedba le ene od shared procedures monitorja
(pri tem lahko uporabimo binarne semaforje);	^ ^
-	ob izvedbi klica énter(vrsta) v proce-■duri začit ali začpis, ki jo kliče proces p, se proces p postavi v "vrsto", nakar so monitorske procedure na razpolago ostalim procesom;
-	ob izvedbi klica unblock-one(vrsta) ali unblock-all(vrsta) v proceduri kočit ali kopis, ki jo kliče proces p, se proces p vrne iz monitorske procedure In nadaljuje z izvedbo;obenem pa procesi, ki so na ta način "prebujeni" nadaljujejo z iz-., vedbo instrukcije, ki sledi inštrukciji (v tem primeru "enter"), s katero so bili
"uspavani".
Naslednji primer je par procesov proizva-jalec-uporabnik (glej 4.1.2.), ki si pošiljata "sporočila" preko buferja. ki lahko vsebuje samo eno sporočilo (primer je iz 4):
proizvajalec : process
environment pošljil, sporočilo; var s: sporočilo;
begin .. proizvedi s ; pošlji (s) end;
uporabnik :
procest
environment sprejmi,sporočilo; var r: sporočilo;
begin ... sprejmi (r); uporabi r... end;
monitor:
monitor
type sporočilo - array (l..a) a£ integer, var bufer: sporočilo; poln:booloanj proizv, upor:vrsta;
shared procediiro po51>Ji Cm: sporočilo) ; beF:ln If po3n' then- onter proizv; T^fer:.<=in; poilin; »true; unblock-one upor;
and;
shared procedure apro\jmli (m: sporoSilo) ; boRln If not "poln then- enter upor; m::=Eürer; polnv-failise ; unblock-one proi'zw;,
end;
inicijaiiizacijajpoln: ofalae: end monitor;
Programski konstrukt monitor nnmitorej dovoljuje-,, da. v visokem procramskem: Jeziku pregledno opinemo konunikaclijfl! medi procesi in skedjuliranje procesov.
Brinch ilansen C^) Je pokazal!,, d'a Je uporaba monitorskega konstrukt» primerna, zat opis in zcradbo operacijskih' sistemov s-stalifičai
-	dokazljivosti pravilnega sodelovanja-procesov sistema;
-	dokazljivosti določenih lastnosti sistema (npr, odsotnost mrtvih točk)|
-	učinkovitosti uporabe virov In
-	možnosti postopnega izgrajevanja sistema.
Z uporabo konstruktov za pojem procesa in monitorja lahko strukturo danega operacijskega sistema opišemo kot hierarhijo procesov in monitorjev.
Tako bi del nekega operacijskega sistema lahko prikazali z naslednjo strukturo monitorjev, procesov in virov;
naj TP označuje teleprinter, Č čit§lnik kartic, TK tiskalnik ("printer"), CP, UP, TKP in TPP čitalnifiki, uporabniški, tis-kaLniSki in teleprinterski proces, Ml do M't pa mon-ltorje:
V zgornjem acikličnera grafu krogi predatavi Ja Jo procese in monitorje, puhčioe pn roo;''ne dosege.
Monitor M}, npr., \ireja delovanje para procesov CP, UP tipa proizvajalec-uporab-nik, monitor M'^ pa ureja delovanje dveh "proizvajalcev" sporočil CP, TKP in "uporabnika" sporočil TPP oziroma enega "proizvajalca" sporpčil TPP in dveh "uporabnikov" sporočil CP in TKP.
5. PliOGESIlB POTI
Campbell in Ilabermann (10) predlagata mehanizem za opisovanje sinhronizacije in komunikacije med procesi, ki so precej razlikuje od pristopa opisanega v poglavju A. V tem poglavju bomo nn kratko opisali ta raehaniznm.
Proces Je pojmovan kot sekvenčno zaporedje osnovnih dejanj, pri čemer Je osnovno dejanje izvedba neke procedure. Opis sinhronizacije procesov Je podan s procesnimi potmi. Neka procesna pot Je izraz, ki predstavlja množico dovoljenih zaporedij osnovnih dejanj. Sinhronizacija Je torej podana na nivoju izvedbe procedure. Glede implementacije tega opisa sinhronizacije se predlaga po en kontrolor za vsako procesno pot: kadar proces želi Izvesti neko proceduro r, vsebovano v procesni poti p, potem o izvedbi procedure r odloča kontrolor vezan na procesno pot p. Zaradi enostavnosti kontrolorja se zahteva-, da se dana procedura pojavi samo enkrat v samo eni procesni poti.
Za opis procesnih poti so uvedene naslednje oznake (kjer so p,q,r,., imena procedur) :
-	sekvenčna izvedba:
PiHr
pomeni, da morajo biti procedure izvedene v tem vrstnem redu, ena za drugo. Pri tem ni va/.na identiteta procesov oz. procesa, ki izvaja(jo) posamezne procedure;
-	selektivna izvedba:
p.q.r
pomeni, da se lahko izvede ena od naSte-tih procedur; dokler so izvaja npr. q, ne moremo začeti izvajanja procedure p ali r;
-	ponavljanje:
path P end i P;P;Pv.., kjer Je P procesna pot;
-	sočasna izvedba:
, kjor Jo P procesna pot
pomeni, da se lahko poti P sočasno izvajajo B strani različnih procesov. Dokler Je vsaj ena izvedba poti P v teku, lahko neki nov proces začne z novo izvedbo poti P. Izvedba poti iPj Je končana v trenutku, ko so končane vse izvedbe poti P.
Razne načine izvedb lahko kombiniramo z uporabo oklepajev npr.:
path p,(qi \r) ; s) end.
Konstrukti procesnih poti bo kombinirani z naslednjim pojmom oz. konstruktom tipa i definicija tipa opisuje
-	strukturo podatka danega tipa in
-	operacije nad podatki danega tipa.
Podatke tipa t lahko manipuliramo snrao s pomočjo operacij definiranih v definiciji tipa t.
Uporabo procesnih poti kot sinhronizacij-skega konstrukta bomo opisali e primerom piscev in čltalcev, ki komunicirajo s pomočjo kror-nega buferj«.
Element ii(i) krožnega buferja R bo opisan z naslednjim tipom:
tjija bufelj
se vsebina;
com »atn« komponenta neke spremenljivke tipa bufel Je spremenljivka vsebina com;
path pl8i; Čitaj yndt operations
procedure iitaj (returns messane m): m:» vsebina;
procedure piSi (accepts message a): vsebina:« m; endtype;
Procesna pot path piši; čitaj end pomeni, za dano spremenljivko tipa bufel. naslednje:
-	vsaki izvedbi "piši" sledi izvedba "čitaj",
-	vsaki izvedbi "čitaj" sledi izvedba "piši" in
-	izvedbi "piSi" in "čitaj" ne moreta biti sočasni.
Krožni bufer bo opisan z naslednjim tipom: type kbuf;
array O to N-1 bufel fi;
com prvaTompononta spremenljivk tipa
kbuf com;
type kazalec; com lokalna definicija
tipa com; inteRer PpO; path naalednji end; com, kar pomeni za dano spremenljivko tipa kazalec, da izvedb« "naslednji" ne morejo biti sočasne com; operations
procedure naslednji (returns Inteser
bep:ln P:=(P+l)mođ N; Ì:=P end; endtype; kuzaloc zaplsanje, začitanje; com druga in tretja komponenta spremenljivk tipakbuf com; operations procedure pošlji (accepts-messane m): bop:in Tntep:er J; J: = zaplsanje.
naslednji; R(J).piBlCm)
endi
procedure sprejmi (returns messapie m): bepiln integer J ; J:<» začitanje.
naslednji; m:= R(J).čitaj;
■ endtype ;
S temi definicijami lahko uporablja neki krožni bufer KB: kbuf KB;
kakrfinokoll število čitalnih procesov:
process mensapie M;
M: =ICD.sprejmi; uporabi M end ;
in pisalnih procesov:
proccss meaaap;e M;
ustviaJri M ; KB.poSlji (M) end;
in tO v principu na kakrSenkoli način, kajti procesne poti opisane v tipih bufel in kazalec skrbijo za pravilno sinhronizacijo.
6. ZAKLJUČEK
Za zaključek lahko rečemo, da obseR recentne literature s področja orp;nnizaci-je medprocesne sinhronizacije in komunikacij kaže na zelo živahen razvoj raziskav, ki se bavijo s to problematiko. Ro-znolikost pristopov pa med drugim doka« zuje, da zadnja beseda na tem področju še dolgo ne bo izrečena.
7. BIBLIOGRAFIJA
(1)	Hoare C.A.R.: Towards a theory of parallel programming, in Operating systems techniques,Academic press 19?2
(2)	Wegner P.: Programming languages, information structures, and machine organization, MCGraw-Hlll 1%8.
(3)	Dijkstra E.W.: Cooperating sequential processes, in Programming languages, ed. Genuya, Academic press 1968.
Brlnch-Hansen P.: A programming methodology for OS design, IFIP 1974,2.
(5)	••• : Monitors (special discussion), in OS techniques, Academic press, 1972.
(6)	Owlcki S., Gries D.: An axiomatic proof technique for parallel programs I, Acta informatica v.6, pp 319-'^0., 1976.
(7)	Peterson J.L., Bredt T.H.: A comparison of models of parallel coa^juta-tion. IPIP 197^, 3.
(8)	Kahn G.: The semantics of a simple language for parallel programming,
IFIP 197^, 5.
(9)	Dijkstra E.W.: Hierarchical ordering of sequential processes, in OS techniques, Academic press, 1972.
(10)	Campbell R.H., Habermann A.N.: The specification of process synchronization by path expressions, in O.S., Lecture notes on computer science 16, 1974.
(11)	Lauor P.E., Campbell R.H.: Formal semantics of a class of high level primitives for coordinating concurrent processes. Acta Informatloa, V.5.PP. 297-552, 1975.
(12)	... : Algol 68 report, Hermann, 1972.
(13)	Dijkstra E.W.: The structure of the THE multiproßramming system, CACM 11, pp. 341-5'+7, 1968.
(14)	Bclndi-Hansen P.: A comparison of twc synchronizing concepts. Acta informatica, v.l., pp. 190-199, 1972.
(15)	Schmid H.A.: On the efficient implementation of conditional critical regions and the construction of monitors. Acta informatica, v. 6, pp. 2.?7-250, 1976.
(16)	Hoare C.A.R.: An axiomatic basis for computer programming, CACM 12, pp. 576-580, 1969.
(1?) Lautenbach K., Schmid H.A.,: Ose of Petri nets for proving correctness of concurrent process systems, IFIP
1974, 2.
ss
Informatica št. 2 letnik 1977
dinamični mos pomnilniki
r. trobec j. korenini f. novak
udk 621.377.622.25
Institut "Jožef Stefan", Ljubljana
■ V članku želimo seznaniti bralca z natančnejšim opisom izvedbe in delovanja dinamičnih MÜS pomnilnikov. Najprej Je opisane, tehnologiju, ki dopušča veliko gostoto podatkov, sleda opis osnovnih funkcij pomnilnikov (Čitanje, pieanje), končno pa so predstavljene sheme važnejših funkcionalnih blokov na nivoju tranzistorjev. Oi^isane oo pomnilne lokacije, ojačevalniki informacije (sense amplifier) in vhodno-izhodni vmesniki (buffer), ki so specificno zasnovani zaradi TTL kompatibilnosti in optimalnep;a razmerja poraba moči/hitrost.	,
Na koncu podajamo časovne"diagrame za tipične pomnilniške cikle (citanje, pisanje, nacin zapored-nepin vpisovanja (čitanja) v vrstice (page mode), osvežitev informacije (refresh i, s poudarkom na važnih časovnih parametrih.	,	^	^^ j
DIMAMIC KG3 MEMORIEÜ The aim of this article is to infoim the reader with a detailed description of the architecture and the performance of dynamic memoi-ies. At first we desoriba the technology that permits so much information Eathered on a sine;le chip. The description includes basical memory functions (read, write) and some diagrams of important functional blocks on transistor level. Basic memory cell and its environment (sense amplifiers, decoder and I/O buffers necessary for TTL compatibility) is described as well as internal timing; and problems of power dissipation and access time. Finally timing diagrams for typical memory cycle (read, write, page mode, refresh! are given and attention is paied to important timing parameters.
1. Pregled osnovnih tehnologij, ki se uporabljajo pri izdelavi dinamičnih MOG pomnilnikov
Pri izdelavi dinamičnih pomnilnikov se danes zaradi razvoja tehnologije večinoma uporabljajo tranzistorji z n-kanalom. Ti imajo zai-adi boljše gibljivosti elektronov večjo hitrost (2x) in manjšo površino kot tranzistorji s p--knnalom. Nova silikonska vrata (gate) vse bolj nadomeščajo metalno elektrodo.
ponor
vrata
izvor

)
Al
r
p-substrot
ülika 1. MOS Xi'ET'^z metalnimi vrati in n-indu-ciranim kanalom.
Če Je na vratih pozitiven potencial, se inducira pod njimi prevodni n-kanal, sl:ozi katerega teče tok, odvisen od napetosti med ponorom (drain) in izvorom (source). Za izdelavo so potrebne A maske. Ponor in izvor lahko izvedemo z difuzijo ali ionsko impiantacijo.
Silikon
blika 2. FET s silikonskimi vrati in induciranim p-kanalom.
Bistvena prednost to izvedbe Je v nizki napetosti pra(;a, kar Je posledica velike dielek-tričnosti kombinacije plasti SiOg - üi^N^.
Iz enačbe za prayovno napetost (V,p) :
-	+ ug + 2(v,
toks
V,n
- ^Fi)
Je neposredno viden vpliv £oknida na v,p. Tipične vrednosti bo 1,5 - 2V. Taka napetost Jo potr(3bna za majhno porabo moči in za kompatibilnost n TTL logiko. Tranj'.istor na sliki 2. ima silikonska vrata.♦♦
2. Princip delovanja dinamične pomnilne celice.
V pomnilni colici nn r.li.ki J. Ro nhrflni naboj na lcnpoclt;ivno.'iti med vrntl in ponorom transi p tor J n Tj.
MÜS'*'
FET
metal oksid polprevodnik (Motal Üxid Semiconductor)
tranzistor, ki deluje zaradi polj/i
y polprevodniku
(Field Efect Trancistoi')
**■
lolcg metalne in f.i.l ikonsko povezavo obstaja. So trotjn možnost - rtifundirana povezava. Vsa-);n ima .■ivojc; prcflnor^ti in pomanjkljivosti, ki odločajo Ü spoci fi.čnor.ti njihove uporabe.
56
Krmilna linija /pisanie/
Infortnacijslia linija /bit lin«/
Krmilno linija /titanje/
ki so dnneE že večinoma izvedeni z enotranzis-tornko pomnilno celico. Majhne signale Je potrebno ojačevati in obnavljati (refresh) vsaki 2 ms B posebnimi ojačevalniki informacije (sense amplifier), o katerih bomo še govorili.
3-
Telinološke izvedbe enotranzistorske pomnilne celice
-Prva zelo široko uporabljena izvedba je tehnologija z eno plastjo silikona (single-level polysilicon), ki potrebuje pet standardnih mask.'*'
Slika 5. Ti'itranzistorska pomnilna lokacija.
Pri taki zasnovi služita tranzistorja T, in T-le kot stikali pri čitanju oziroma pisanju informacije, ki se hrani na kapacitivnosti Kadarkoli želimo spremeniti naboj (informacijo), je potrebno aktivirati eno ali drugo stikalo (T- ali Tb ) glede na zahtevano operacijo (pisanje, čitanje). Hezultat se odčita . ali spremeni s stanjem na informacijski liniji (bit line) - (slika 4).
ditonje..ir
Slikà Principielni časovni diacram tri-tranzistorske celice.
Ponuja se ekstremna poenostavitev pomnilne celice. Uporabljen je le en tranzistor (stikalo) in en kondenzator (spominski element).
Informacijska linija T
Krmilna Unija
/ word line/
Cm
Uj
I.L.
pisanje „1"
r'
pisanje .0"
iitanje „V
litanje„0"
Slika 5. Enotranzistorska pomnilna lokacija in pripadajoči časovni diacram
čitanje in .pisanje je omogočeno s krmilno linijo Word line), ki odpira vrata tranzistorja, ütanje celice pa sledi stanju informacijske linije (bit line) - (slika 5). Ta celica ima Številne pomanjkljivoett:
-	čitanje povzroči izgubo informacije
-	hitrost je omejena
-	signali so zaradi majhnih dimenzij kondenzatorja zelo majhni;
po drugi strani pa je celica:
-	enostavna
-	zahteva malo povezav (odpridn ena lini,ja)
-	zavzema malo prostora.
Sodobni dinamični O- K"*" in le K bitni pomnilni-
^ metal
Slika 6. Prerez pomnilne celico, izvedene z eno plastjo silikona.
Električna shema Je predstavljena na sliki 5. Tranzistor e silikonskimi vrati služi kot stikalo, drugi del silikona (v isti plasti) pa je uporabljen za kondenzator, ki hrani nt-boj. Tipične velikosti pomnilnih celic, ki jih dobimo na ta način,r.o 800yUm2, kar dopuSča izvedbe 4 K in celo 16 K pomnilnikov. Pi-imeri BO pomnilniki: KGSTEK hK.4096, rji 4027, oba 4 K in TI 4070 firme Texas Insti'uments, ki je primer 16 K pomnilnika (tako velikost so dosegli z racionalnejšo razporeditvijo, manjšim kondenzatorjem in kontaktom).
- Tehnoloi',ija, ki 16 K pomnilnikov.
e resnično odprla pot do
, „e izvedba z dvojno plastjo silikona (double-level polysilicon). Osvojili so jo že vsi vodilni proizvajalci pomnilnikov. Postopek omogoča mnnjee pomnilne coline, ker je kondenzator, ki hrani informacijo o stanju pod priključkom zn preklopni tranzistor. 1'rva silikonska plast je uporabljena za spominski kondenzator, drur.a pa za vrata preklopnof;;a tranzistorja. Dodatna prednost Je tudi v tem, ker je pri tej izvedbi infoimacijska linija difundirana. S tem pa ee zmanjSajo parazitne kapacitivnosti in otevilo povezav. Na povröini ostane le še krmilna linija, ki pa se ìahko uporabi za dve sosednji celici. Po drugi strani pa je ta tehnologija bolj komplicirana. Potrebni ata dve dodatni maski (skupaj 7 mask; difuzija za izvor in ponor, opitaksij-ska plast, obe silikonski plasti, kontakti in metal

^ k v ^ v v v v I. kiil^ ^
n* Ivrata tnnd*nin>or V.'V'.V■•.■■■'. '
p -substrat
Slika 7. Prerez pomnilne celico, izvedene z dvema plastema silikona
+ 4 K bit - 4.2^^ = 4096 pomnilnih celic + maske določajo aktivni del substrata, na katernni i-.e izvršujejo posamezni tehnoloäki postopki.
Primer 16 K bitnega pomnilnika, izvedenega s tem tehnološkim postopkom de MOSTEK KK 4116.
- Pokažimo še zamisel celice, -s katero bi bilo možno realizirati 64 K bitne pomnilnike. Za tak pomnilnik Je potrebna celica velikosti 100 -200/tm2, ki Jo Je mogoče izvesti s CCD {char-
ge-coupled) tehnologi Taka celica (slika 8.
nima tranzistorja am-
pak le preklopno kondenzatorsko področje, ki je pod CCD vrati. Ta zelo kompaktna celica Je hitra kot posamezni tranzistor. Za shranjevanje naboja .je dovolj prostora, potrebni sta le dve liniji (krmilna in informacijska linija).

9*
pomnilnd	prenos	
		0m
implantaclja		
	J «- Inf. Unija p-subs trat j	
Kontrolna linija
SÌO2
Slika a. Prerez pomnilne celice, izvedene s CCD tehnologijo
Oba nivoja informacije sta dobljena z ionsko implantacijo. Podatek Je spravljen v enem od nivojev. Aktivna krmilna linija odpira vrata, ki omogočajo pretok informacije v obe smeri (čitanje in pisanje). Informacijska linija pa določa stanje celice.
Preostala vezja v pomnilniku
Večino površine aktivnega silikom zavzema matrika pomnilnih celic. Najboljše razmerje poraba moči/hitrost in zahteve po odčitavanju majhnih signalov, narekujejo simetrično zgradbo pomnilne matrike. Med obema polovicama so ojačevalniki informacije (sense amplifier) in vhodnb^izhodne linije, ki vodijo od vsakega oJačevalnika do vhodno-izhodnih vmesnikov (buf--fer).
- Ojačevalniki informacije so dinamično aktivni tako, da se ne troši nobena enosmerna moč. Zaradi take zasnove so podatki v eni polovici pomnilnih lokacij invertirani, kar pa Je internega značaja, ker dobijo pri izpisu zopet pravo vrednost.
V pomnilni matriki najdemo še posebne celice (dummy cell), ki dajejo pri detekciji signala referenčne napetosti za logično "1" in "O". Pri 4 K bitnem pomnilniku Je na vsako stran ojačevalnika informacije vezano 32 pomnilnih JokaciJ in ena referenčna celica (slika 9). Zeljena lokacija se izbere preko krmilne linije za dostop do lokacije (word line), ki vodi iz dekoderja. Celotna vrstica se prenese v ojačevalnike informacije, kjer povzroči naboj iz pomnilnega kondenzatorja prehod le-teh v nestabilno stanje, ki Je določeno z diferenco tokov I in I- skozi tranzistorja T in T- , Ta dva tokova pa sta odvisna od diference nivojev v pomnilniški lokaciji in referenčni celici.
Zaradi omejenih dimenzij kondenzatorja Je signal, ki ga Je potrebno zaznati, zelo majhen (200 mV). Za detektiranje tako majhnih signalov Je potrebna velika gbčutljivost diferencialnih ojačevalnikov. Ce vzamemo za merilo občutljivosti:
■ S/	=
'ob času delovanja ° ^
Z
( V
K (V3 - V^ -
DS
- V
kjer Je K odvisna od tehnologije in velikosti tranzistorja (dolžina in širina kanala), V^ pa Je napetost praga, ki Je za določeno tehnologijo konstanta, sledi
° CV-V -VT). Vidimo, da Je občutljivost večja, čim večja Je napetost V , oziroma čim manjša Je napetost V^j^. Isti pogoj ustreza tudi minimalni porabi
raoči, saj Je v prvi aproksimaciji moč Po


Zaradi navedenih vzrokov tranzistor T« često spremljajo še paralelni tranzistorji (multigrountlj.ng path), s katerimi se doseže višja napetost V . Med odčitavanjem Je aktivirana le ena pot. p8 določeni zakasnitvi, ko Je stanje ojačevalnika informacije definirano, pa se aktivirajo še druge poti, ki znižajo V in Jasno določijo izhod ojačevalnika.
-Za pravilno delovanje dinamičnega pomnilnika Je potrebna množica internih signalov, ki Jih dobimo s krmilnimi in urinimi vezji. Na teh vezjih se generirajo določene zakasnitve za zunanjimi signali, ki krmilijo pomnilnik:
rIS, gIb, ČS, write. Njihovo vlogo bomo še opisali.	.''
-	Dekoder Je standarden, ima pa dodatne novosti, ki Jih zahteva moderna arhitektura dinamičnega pomnilnika (RAM). Uporabljen Je le en dekoder za dekodiranje vrstic-in stolpcev. Adre-siranje Je razdeljeno (časovno multipleksira-no) tako, da se o"o prvem signalu RAS (Row address select) izbere preko dekoderja odgovarjajoča vrstica v pomnilni matriki. Nato pa se ista vezja ob nastopu zunanjega signala CAS (Column address select) uporabijo za izbiro zahtevanega stolpca (na križišču stolpca in vrstice Je željena pomnilna lokacija).
-	Vhodni vmesniki (buffer) sprejemajo adreso in druge krmilne signale s standardnim TTL nivojem. Zato Je potrebna posebna zgradba teh vezij (slika 10.), ki omogočajo enostavno uporabo dinamičnih MOS pomnilnikov v standardnih sistemih.
M.
VHOO



h'
h
h
in
Slika 10.
Vhodni vmesnik dinamičnega pomnilnika
58
O t
il '
CS'
K».

Izbira stolpco
-1
, '	Ch

Tm» C„'


JLf3
'«»O Ch.
"H» -1



aiika 9. Shematični prikaz pomnilniške matrike
Kanala tranzistorjev T, in Tp imata razlifine dimenzija. To^omogoSa aetekcfjo logične "1" oziroma "O". Ce Je na vhodu logični nivo "1", dobi točka A potencial mase, kar določi stanje hietabllnega vezja. Ob vhodnem nivoju "O" pa Je stanje določeno z razliko v velikosti kanalov. Kanal tranzistorja Tg Je večji (tok čez tranzistor Je odvisen oa dimenzij), zato se Tp odpre in točka B dobi potencial mase. Preostali del vezja služi za invertiranje signalov, ker dekoder potrebuje tudi inverzne vrednosti.
-	Pomembno vlogo v pomnilniku imajo tudi izhodni ojačevalniki, ki detektirajo in ojačijo informacije iz dinamičnega pomnilnika. Njihova hitrost Je odločilnega pomena pri skupnem času dosega (access time) celotnega pomnilnika. Osnova izhodnega ojačevalnika Je podobno kot pri ojačevalniku informacije (sense amplifier) balansirani dvojček (flip-flop) z razliko, da Je tu smer preklopa določena s potencialom na vratih brcmencikih tranzistorjev.
-	Jidino vezje, ki stalnotroši moč,Je vhodna stopnja za prvi signal iUC, s katerim se zač-
ne pomniln v MOÜ (12V
cikel. To vezje pretvori m (5V) nivo in s tem naznači začetek za
kakršno koli aktivnost pomnilnika.
5. Funkcionalni opis delovanja dinamičnega pomnilnika
Zunanji sigpal označi začetek vsakega pomnilnega cikla. rE se na HOS nivo prilagodi in generira več internih urinih signalov, ki pripravijo pomnilnik za nadaljnje operacije. Prvi signal aktivira vhodni register za prvo polovico adres. Po dekodiranju in izbiri željene vrstice v pomnilni matriki se aktivirajo Se referenčne (dummy) celice na nasprotni polovici pomnilnika. Vhodni register ee resetira. Zadnji signal v prvi sekvenci pa aktivira So ojačevalnike informacij, ki se postavijo v
+ RAM (Random Access Memory) - ta izraz pomeni, da Je možno ob vsakem trenutku adresirati katerokoli pomnilno lokacijo.
I
pravilna stanja in a tem osvežijo (refresh) vsebino celotne vrstice.
Medtem Je potrebno zunaj pomnilnika z dodatnim multipleksorjem pripeljati na vhod drugi del adres, ki bodo izbrale zahtevani stolpec. Drugi zunanji signal CIS resetira izhodni register in povzorči visoko impedanco na izhodi (prekine povezavo med pomnilnikom in zunanjim svetom). Zopet se aktivira zaporedje urinih impulzov, ki povežejo zahtevano pomnilno celico z vhodno/izhodno linijo. Zadnji zunanji signal <3S (chip select) izbere del pomnilnika, na katerem se bo izvrSilo či-tinje ali pisanje. Ce tega signala ni, se nadaljnje operacije v pomnilniku onemogočijo,Do te časovne točke Je torej aktiven ceioten pomnilnik. Zato dekodirenj« CS, ki izbere željeni del pomnilnika ne vpliva na skupni čas designai WHITE izbira med Čitanjem ali pisanjem pomnilno lokacijo.
e gre za pisanje, se sproži paralelno zaporedje signalov, ki resetira in aktivira vhodne vmesnike in sprejme podatke, kateri se preko ojačevalnikov infonnacijo (sense amplifier) zapišejo v izbrano lokacijo na križiSču stolpca in vrstice.
Pri čitanju Je smer pietoka podatkov obratna. Ko Je na izhodni liniji prava vrednost, Jo izhodni ojačevalnik sprejme in po določeni zakasnibvi prezentira zunanjemu svotu. Konec cikla označuje neaktivni RAS ne glede na stanje c23.
-	Poleg navedenih običajnih operacij Je možno pri sodobnih pomnilnikih Se zaporedno pisanje (čitanje) v isto vrstico. To Je izvedljivo zato, ker 5133 po končani operaciji Inicializi-ra vhodni vmesni register in pri tem ne vpliva na izbrano vrstico, ki Je določena s stanji oja^valnikov informacij, kar omogoča ponovni CE cikel (page mode).
-	V določfinih časovnih intervalih obnavljamo vsebino pomnilnika z aktivnim 1ÌAS, ki Je edino potreben pri tej operaciji. NovejSi mikroračunalniki (Z-PO) interno generirajo ta signal, tako da v tak sletem lahko brez dodatnih logičnih vezij vključimo velike pomnilnike.
Pomnilnik se osvežuje v času dekodiranja operacijske kode instrukcije (to je v dostavnem ciklu mikroraSunalnika), tako da se zaporedoma obnavljajo vsebine celih vrstic. Za ta proces jjapetost V (+5V) ni potrebna. Ce želimo, aa nam pomnilnik opravlja samo funkcijo ohranjevanja informacije, lahko napetost izključimo.
cc
6. časovni diagrami za dinamični pomnilnik
Za konec poglejmo Se tipične časovne diagrame, ki so potrebni za pravilno delovanje pomnilnika. To poglavje naj nam približa in uskladi prejšnje opise, zato jih podajamo brez dodatnih pojasnil. V časovne diagrame so vnešeni le važnejši časovni intervali. Natančne opise diagramov pa je mogoče najti v priročnikih za dinamične pomnilnike.
i MB
m
fllS
Caš
.tAiH.
±&
M.
JL&u-

.Um.



a
m
.tfH.
§
ictA ,
tl«N
	
ygmmmm^m	
tate.
mmm^.
mmmsmm
mmmmmm^mmmmsmm
>PIU
TOTE
m
l>m
časovni diagram II : A) zaporedno čitanje
b) zaporedno pisanje

mI


_ÌAA1L
•4

časovni diagram III : Osvežitveni cikel
Časovni diagram I ; A) čitanje B) pisanje
7. Zaključek
Razumevanje delovanja dinamičnih MOS pomnilnikov je v pomoč vsakemu načrtovalcu, predvsem pa tistemu, ki se ukvarja s posebnimi načini uporabe pomnilnikov (testiranje, DMA, itd...). V članku je podana osnova, ki je potrebna za dobro projektiranje in razumevanje delovanja dinamičnih pomnilnikov.
8. Literatura
1.	C. Kuo, K, Kitagawa, D. Ogden, J. Hewkin: 16-K IlAM bullt with proven process may offer higl start-up reliability. Electronics, Maj 1976, str. ei-86
2.	G. Landers: Choosing among 4-K MOS RAM . , Electronic Design, Junij 1976, str. IJg-l'tS
oemiconductor Memories (edited by David A. Hodgoa), Port III, str. 69-1^6
MOSTEK 1977 Memory products catalog. Copyright 1977 by Mostek Corporation.
60
Informatica št. 2 letnik 1977
linking fortnan and assembly language programs
henvé tirefond
UDK 681.3.06
Motorola Ine.
1211 Geneve 20, Switzerland
»lis article dencribes three methods of solution of procrajti linkflce for programs written in Fortran and in assembly lanciioce.ij^ch problema arise when control prograjns for peripherals (A/D converters,line prWiters.eto.) are to be writton.These progrnuro are usually written in an assembly lanGuaße.This article eives a method of culline a Fortran proeram from fai assembly loncuace program,two methods of callinc an assembly routine from a Portrnn program are described.Besides,the way of data (arguments ) exchange between the two types of program is explained.
POVEZAVA TOUTRAHSKI.n IN ZBTRNlIt PROGRAMOV. V članku so opisane tri. metode za reSevanJe problema povezovanja pro -gramov,zapisanih v ptortranu in v zbirnem jeziku.3 takimi problemi se srečujemo,ko moramo sami pisati kontrolne pro -grome za periferne naprave (A/D pretvomike,vr3ti5ne tiskalnike ipd.).Te programe piSemo običajno v zbirnem jez?ku. Opisana metoda klicanja fortranskega programa iz programa napisanega v zbirnem jozllm in dvo metodi klicanja zbirnih rutin iz fortranskega programa.Poleg tega je opisan način izmenjave podatkov( arGumentov)mod obema vrstama progrEt-mov.
1.
PROBLEM DEFINITION
Since the Fortran language i8 not al\way3 suited to handle the nriany tasks to be perrormed in a program. It te orien desirable to use ono or several assembly language routines to implement them. This Is especially the case when dealing with peripherals whose drivers ore not included in the compiler (peripherals other than the console, line printer, disk). The user is then required to write his own assembly program which nnust make provision for initializing the I/O adapters specific for this application and for exchanging data through them. Furthermore, in order to keep consistent with the data types defined in the M6000 Fortran (ie-bit integers and 3a-bit real nunnbers), the assembly routine Is also required to format the data exchanged with the peripherals. Therefore, the linkage Implies that a technic be used which, on one hand, allows for one program to be called by the other, and on the other hand, which permits the mutual exchango of data (arguments) between each other.
This paper describes three solutions which may be usod to cope with the linkage problemi 'wo of them explain how to call for an assembly routine from a Fortran program, while ti^e third solution presents how to face the inverse situation, I.e. how to call for a Fortran program from an assembly language calling program. I3ue to the fact that one of the problems Involved in the linkage is to make provision for formatting data. It looks uselVjl to recoil the data structures which agree to the computer.
FORTRAN DATA TYPES
The M6800 Fortran connpller handles two types of numbers:
-	Integers.
-	real or floating-point numbers.
Each data la Implicitly defined «e «n Integer or as a real depending on the first character of the aymtwllc name attached to It. By convention, any symbol starting with I, K, J, t_, M, or N defines the data It represents as an Integer which consequently is internally stored as a 16-blt quantity In the S's complement form.
Any other symbol defines a data as being a real number which is stored on 4 bytes according to the floating-point representation illustrated below (note that the compiler makes use of the noatlng-point math package listed In program No. SB of the User Group Library).
MSB	LSB
n.
2'B complement exporwnl
sign of rriantlssa
Mantissa (magnitude form)
Floating-point representation
The base being used is hexadecinrial, hence any real number X may be expressed as a equal toj
X - <+/-• XIX2X3X4X5X6)-^'6^
where X stands for an hexadecimal digit and E for the signed exponent of X. The actual value represented ist
3. CALLING AN ASSEMBLY ROUTINE FROM A FORTRAN PROGRAM._:_
This method utllzes the Fortran "CALL" statement to call for the assembly language routine from a Fortran calling program unit (main program or subprogram); consequently, the assembly segment is regarded as a subroutine and must terminate with the RTS Instruction (Return from Subroutine).
The argwnrventa (data needed to the assembly program or returned by it) may be passed in either of two ways.
3.1. Passing the arguments in the ar^nrwnt I let The general form of the CALL statement la aa rollows; CALL NAME (Arg-ßl, Arg./2.....Arg*J
where NAME Is the label used In the latMl fiel d of the first Instruction In the PSCT (Program section) of the assembly language program, and Arg.jt^ 1 are the actual arguments needed to or returned by the assembly subprogram. This latter has the followlng structure; -
LABEL 1 L^BEL a UVBEL n
NAM
opt
xdef
xref
osct
RMB 2
Rft^B a rms a
file rel
name
run
optional reservation In this section for the temporary storage of data, if required
psct
jsr fob fob
run+1b label 1 label a
FDB FD8
LABEL N O
The IMO modulea may be written as followsi
Instructlona to perform the desired task and to pass arguments
RTS END
The rules wihlch apply are listed below:
1.	The assennbly routine is to be processed by the macro-
assembler since the generation or a relocatable object, code is required (OPT REL).
8.	The programmer must indicate to the assembler that the
label NAME Is derined within the assembly segment so that It may be referenced In the Fortran module (XDEF NAME).
3.	The RUN package of the Fortran library being used during the execution of the final program, one must Indicate to the assembler that this package is external to the assembly segment (XREF RUN).
4.	The programmer must. In the data section (DSCT), reserve two bytes per argument, that will hold the address of the argument at the time of execution (and not the argument
itselO. .
B.	The starting address of the program section (PSCT) must
be identified with a label which Is the same as the one used as subroutine name in the Fortran calling statenr^nt (name)i
6.	Right after the JSR RUN+15 instruction, the programmer
must reserve and initialize (FDB LABEL 1,..., LABEL N) two bytes per argument to indicate where the address of the argument may be found. The list ends with an FDB O directive.	,	,	,
Appendix F of the M6BFTN resident Fortran manual shows an example where this method is utilized.
3.2._Passing the arguments via the common section.
Declaring an array by the COMMON statement causes the compiler to reserve the corresponding amount of bytes In the common section (CSCT;). a straight forward fashion of getting hold of the arguments in the assembly language subroutine Is thus to provide, within the assembly module, a CSCT directive to direct the nriacro-assembler to reserve the same amount of bytes as the one needed in the Fortran calling program. It should be noted that, this time, the reservation applies to the arguments themselves and not to their address as previously (see 3.1)." Therefore 2 bytes will be reserved, for integer, whereas 4 bytes are needed to code an argument defined as real In the Fortran section.
The general form of the calling sequence Is as follows: COMMON A, N, rrEM(S), REAL(2) CALL ASSEM
10
COMMON ICOUNTT DIMENSION ITEM (10) DO 10 I - 1,10 CALL COUNTR ITEM_(I) - ICOUhfT
sort routine
Fortran caning program
; PIADA PIACA PlADB PIACB
ICOUNT
NAM ASMBLV OPT REL XDEF COUNTR EQU $ 8004 EQU $ 8005 EQU $ 8006 EQU $ 8007 CSCT
RMB 2 PSCT
>
assembly language subroutine
initialize pia
read MSB read LSB
COUNTR LDA A 4
STA A PIACA STA A PIACB LDA A PIADA LDA B PlADB STA A icour-rr STA B ICOUNT + RTS END
4. CALLING A FORTRAN SUBROUTINE FROM AN _ASSEMBLY LANGUAGE PROGRAM. _
The arguments. If needed, are again passed via the common section, the Fortran program unit is a subroutine.	'
The general forms of the modules are the following;
a)	Assembly language program;
NAM PGM OPT REL XREF FORSUB CSCT
optional reservation If required PSCT
START LDS STACK
put argument if any In CSCT
JSR FORSUB retrieve arguments If any In CSCT
END
b)	Fortren sutTOuttne;
SUBROUTINE FORSUB COMMON -, -, -,
return end
(declare arguments Involved In 1 Inkage)
Where ASSEM Is the label used In the label field of the first instruction In the PSCT of the assembly language subroutine and A, N, ITEM (2), REAL (2) are the arguments that may be shared among the assembly and the Fortran modules. Assuming that all of them are shared between the two modules, the assembly subroutine will be written as indicated below: NAM FILE OPT REL XDEF ASSEM DSCT
optional reservation If required within this module
As an example consider a program In which the assembly language main routine reads a 16-bit value from a PIA and calls for a Fortran subroutine which prints out the message "OVERFLCW" whenever the data Just read Is greater than a reference value.
A. As&eimtjìy lanpuape program;
	CSCT	
A	RMB 4	real argument
N	RMS 2	integer argument
ITEM	RMB 4	2-integer table
REAL	RMB e	2rreal table
	PSCT	
ASSEM
Get or return argumente and perform the required task
RTS END
As an example, consider an application In which 10 le-blt values are read from a counter connected to a PlAand processed by the Fortran section which, for instance, stores them in a table to be sorted later on.
	NAM PGM	
	OPT REL	
	XREF TEST	
PIADA	EQU $ B004	
PIACA	EQU $ 8005	
PlADB	EQU % 0006	
PIACB	EQU t B007	
	CSCT	
ITEM	RIWB 2	
	DSCT	
	RMB 40	
STACK	EQU •	
	PSCT	
START	LDS STACK	
	LDA A »4	
	STA A PIACA bj	f
	STA A PlAca	
LOOP	LDA A PIADA	
	LDA 8 PlADB	
	STA A ITEM	
	STA B ITEM + 1	2
	JSR TEST	S
	DRA LOOP	1
	END	
Fortran subroutine
SUBROUTINE TEST COMMON ITEM IF (ITEM - BOOO) 1, 2, 2 PRINT 9
FORMAT CCVERFLOW) RETURN END
62
Informatica št. 2 letnik 1977
fonction de tri croissant et de tri decroissant api mitra 15
d. davčev
UDK 681.327
Elektrotehnički fakultet , 91000 Skopje
Le but de oet article est de presenter I« rialisatlon d*opérateura de tri orolaaant et de tri dSorolasant APL Mitra 15. dans les conditions d'tme mémoire virtuelle implantée sur un petit calculateur (52K mots-Oll-Mltra 15).Nous avons utillsé un algorithme de tri interne.Les mesures qui oaraotérieent les opérateurs de tri croissant et de tri dScjroissant sent résumées sur la fig.9 et 10.
FUNKCIJA NA RASTJiČKO I NAMALUVAČKO SORTIRANJji APL MITRA 15» Celta na ovoj trud e da ja opiše re-alizaoijata na operatorite na rasteSko 1 namaluvačko sortiranje APL Mitra 15 ,vo uslovi na vir-tuelna memorija implantirana na eden mal kalkulator (3ÜK zbora<-OIl-Mitra 15).Pri toa e upotreben eden algoritam na interno sortiranje.Merenjata koi gi karakteriziraat operatorite na raateSko i namaluvačko sortiranje se rezimirani na 81.9 i 10.
INTRODUCa?ION
Si X ost un vecteur,	reprSsente un
v«cteur d*indices de la méme dimension qua X, Les valeurs du vecteur Z sont dea indices des éléments de X dans un ordre croissant, Soit ,par exemple i
z*

-5 8 1 100
Z
1 5 5
Si X oontlent des éléments identiques. les Indices de ces iléments sont determines selon la position de ces éléments dans X. Par example i
X4-2 ^ ü 8 13 2 4
La fonction de tri décroissant fait un classement dana un ordre descendant.Sans l*exemple précedent, on a s
4 2 1 3
Sono, le résultat de ces opérateurs repré-sente toujours une permutation dont les éléments sont des Indices des éléments de l*opé-rande droit,
Puisqu'on travaille dans les conditions a*une mémoire virtuelle, nous aliens utlliser un algorithme de tri interne qui dolt avoir les caractéristiques suivantes i
1.La	seule variable APL construite qui sera utilisée pour toutes les transformations dolt étre la variable du résultat.
2.Le	nombre de comparaisons dolt étre minimal
3.L«opérande	droit doit étre sauvegardé sans aucun changement de ses éléments. ^^.L•o^d^e originai des éléments Identiques dolt étre préservé.
5.Le nombre de défauts de pages dolt ètra minimal.
Brawn et Guatavson (B,3,,B,4,) ont montré qu*un programme de tri doit avoir le plus petit "Working set" (D,3.,D.4.) possible , pour obtenir des performances satlsfaisanres dans une mémoire virtuelle.La fusion de la liste d'indices peut eatisfaire les exigences qui ont été posées pour la réalisation d*opérateurs de tri croissant et de tri décroissant. Tous les échanges sont effeotués dans la liste, l'ordre originai des éléments est préservé et l'espace supplémentaire utillsé est égal à n+ 2 ,ce qui est le minimum possible.
Après avoir obtenu la liste d*indioes, il faut résoudre le problème inverse d'une permutation.Nous montrerons un algorithms qui fait l'inverse d'une permutation avec la méme varlable.Le temps d'oxécution de cet algo -rlthme est proportionnel 4 "n*.
Pour évlter le plus grand nombre de défaut de pages, on va transférer l'opérande droit et ses pages sur disque car on n'a plus besoln de cette variable t toutes lea transformations aeront effectuées stir la variable du résultat,
L'ALGORITHMK
La première partie du programme contlent un sous-programme qui va déterminer les parcours qui existent dans l'opérande droit (sequences dans l'ordre croissant),De cette manière, il va fixer le nombre de séquences pour la fusion,Si les éléments sont déji dans un ordre croissant (par exemple un J-vecteur APL), la sortie du programme est immediate (il n»y a pas de séquenoes à fusionner),
Soit JL^) t i > 0,1-2,...,N,N + 1 l'ensemble des éléments de la liste qui sera construite sur la variable du résultat t(Cj^) ; i - 1,2,
l'ensemble des éléments i trier de l'opérande droit.
liste est obtenue de la maniere suivante i
Ä f^^l^Lj^*- i + 1
on « la fin d«un paLrooura;on va
atooker dana L^ une valeur negative dont la valeur abaolue va ditarmlner la tište du par-coura suivant.On va constituer dou* liste« d*élimanta dont 'la fin est marquée par un ziro, cbaque liste contenant pluaieura parooura qui finiesent par un pointeur nÄgatif.Le boub programme utilise deux pointeurs p Ét t.Le pointeur t determine la fin de cheque paroours, le pointeur p passe la liste entière.L et Lj, . oontiennent les tStes de deux listes dont löi-^parcours seront fusiomiéa.Soit t S^a, L'organigramne de oe programme est prisenté wxc la fig.l.
3oit, par exemple t e 4- ? 20J1CX)
49 75 J5 :J7 } 65 7.1,30 A'/ 35 ") 0 21 Ji 50 20 l. 03 21 58 yj
Le résultat du programme préoédent est presenti sur le fig.JL»
On a obtenu doux listes de quatre parooura qui seront fusionnis entre eux t
Proiatòira liato 1,2
5, G
a,9
12,13,1-1 10,17,0
Dcuxlòr.io liste 3,4 7
10,11 1 5
1Ö, 19,20,0
L*étape sulvante aera la fusion de oes parooura.L'éohange sera effeotuie «vec les élé-ments do la liste, en fonotion de la fusion dea parcours.L'organiCTamme de oe programme est présente sur la fig.^.11 utilise quatre pointeura p,t,B et q.l,e8 pointeura p et q ppintent sur les deux parooura qui abnt en ooura de fusion,
Dana notre exemple le diveloppement eat pré-senté ejp la fig. 3
Après L. on a les paroours suivants pour la fusion t
l'rcniii'iro liato 3 , , 1 , 2 a , 1 0 , 1 1 , 9 Hi,13,19,17,20,0
Ilouxliirao liato
5,7,6 15, 12,13,14,0
Lj^ repréaente les deux liates qui doivent fitre fusionnies
5 , 1 5 , 1 2 , a , 1 3 , 3 , 1 0 , .1 , 11 , 9 , 1 , 1 , 7 , 2 , (>, 0 • ■ If,,
1 «, I V, I 7, ;:i), O
Maintonant, il faut tracer la chalne du dibut Juaqu'a la fin en renpla^ant lea pointeurs par leurs positions relatives dans la liste (le premier élrfaent de la liste èst remplacé par 1 ,le deuxieme nar 2, eto,),I« résultat est une permutation F .11 faùt réaliser ausai l'inveree de cette permutation.Four obtenir oat inverae, on a besoin de mettre des va-leura nigativea au lieu des valaurs poaitivea dans tous lee eaa ofi i »< P^. L'organigraame de oe prografime eat prieenti Bur la fig.e.
Dans notre exemple ,on va obtenir la permutation P^ (fig. 5.). '
Dono,on a obtenu une permutation P telle que
€'(P) - C	(1)
ofi e' contient les ilénents de C dana l'ordse croissant.il faut obtenir une permutation F* telle que i
C(P')-€'	(2)
Soit ivPV l'inverse de P» .où P»(ivP*) reprisente une permutation identique (1,2,^,... •to).Alora,e'(ivP') " C .Puiaque noua avons trouvi uno permutation P telle que t*(P) » C . la relation (2) aera satiafaüe.si P' - ivP. Dono, il faut rialiaerl*inverae du riaultat actual.Les valeura nigativea vont indiquer les oomposantes des cycles qui ne sont paa encore inversis.Dans tous lea cas où 1 • P. 11 n'y amra auoun ohangement.L'organigr^amme de cet aigoritbme est priaenti sur la fig.S* Dans notre exemnle on va obtenir le resultat qui eat prisente sur la fig. 7. On a obtenu una liste d'indicea d'iliments de I'opirande droit dana I'ordra croissant i
16.5,15,12,18,8,13,3,10,4,11,9,1,1^,19,7,2,17, 6,20
Pour iliminer lea premiers (i-0) et dernier (i>N4-l) ilimenta de oette liate, on a modifii le descripteur (voir D,2,) de i'opirande droit
NBüL.RVJiO*—N
ABASÄ <— 1
Le mSme programme a iti utiliai. rour l»opi-rataur de tri dicroiasant | son resultat eat le -miroir" du risultat du tri croissant , aauf povir lea iliments igaux, qui doivent reater dana laura positions originalea« pour oela, on fait un teat de I'opirateur event la oomparaiaon des iliments de ^I'opirande droit.Pour le tri dicroiasant, à la fin du programme, le deacripteur de i'opirande droit est modifii da la manière auivante i
UKL<
-UtL
AMiiU*-!t
Lea mesxires qui oaraotiriaent lea opirateura de tri croissant et de tri dicroiasant sont risumies sur les fig. 9 et|0.
CONCLUSION
On a vu que le nombre de oomparaisOns nioes-saires pour trier n iliments n'eet paa un aeul oritžre de l'efficaciti d'une mithode de tri. Le nombre d'iéhanges ou de diplaoements d'iliments ou d'indices et l'espaoe nicesaaire aont igalement dea meaurea de l'efficeoiti d'une mithode.D»autre part, dans les oonditions d'une mimoire virtuelle^le taux de difaut de pagea eat une mesure très importante qui caractirise un algorithme de tri.Ui dana un intervalle de temps virtuel, l*enaemble dea pages rifirencies n'est pas trop grand,o'est--Ä-dire le "Working set" n'est paa grand, lea difauta de pagea aeront moina nombreux. Le taux de difauto de pagea a raontri qu'il exiflte une taille de memoire en deaaoua de laouelle le nombre de difauta de page est tres ilevi par uniti de temps{la taille de la mémoire eat un critére plus important que l'algoritbme choisi.
BIBLIOGRAraiB
A.l.ACM	Sort symponium,PrincetonjNew Jersey, Sorting on Computer,Comm.of the ACM 6,n 5 , May 1965
B.l.Belady,L,A.,l'alermo,P.P.,On	line Measwe-ment of Peging Behavior by the Multivalued MIN Algorithm,™ J.Rea.Develop.,Jan.l974 B.2.BoBe,R.C.,Nelson,H.J.,A aorting problem, Journal Sf thè ACH T^ü .April 1952
B.3.Brawn,l.8.,0uataTaon,7.a.,N«akln,£.S.,
Sorting In a Faging JsiavlroniMnt.Coui.of tha ACM 13, n®8.1970
B.4.BrawB,B.S.,0uataTaon,?.0..Frogram baba-Tior in a paging «nvlronmaut.ffall Joint Oo»-putar fontaranoa. 1968 I>.X.SaTČav,D.,Th4aa da dootaur ing4niaur i Intmpritaur AFL «ur Hitra l^.Onivaraiti da Paria,1975
D.2.DavSaT,D.,Mémoira virtualla at la teohni« qua d'optimiaation adaptie 4 l*interprétaur APL Bur Mitra 15,Informatika n°l,1977 Đ.3.Denning,P.J.,Tba Working eat nodal for progranuning behavior,Comm.of the AOM 11,1968 Đ.4.Đanning,P.J.,Sohwartz,S.C.,Fropertlea of the Working sat Hödel,Com«.of the ACM 15,3,
non
7«1•Flora■,X•,Computer Sorting,Prentioa-Hall, Ino.j^lewooi Cllffa,H.J.,l%9
aortls O.l.Gl
Ding,Tol.3,Add-We8le7 pub.Ooapany, 1993 L.l.lArin,B.,A guided bibliography to ao ting.IBM ayat.Journal 10,n"'3,1971 P.l.Frleve,B.G.,Uaing Page Reaidenoy to Seleot the Working aet ParaBeter,Coma.of the AOM 16,n®10 ,1973
W,l.Woodrun,L.J..Internal aortlng with minimal oomparing,IBH Byat.J,, n°3,1969
7«2.?lorea,I.,Analy8ls of internal ooaputer aortlng,Journal of the ACM 8,n 1,1961 0.1.Gliokaman,S.,Conoernlng the merging of ~ iia^^lan|th tape filea,Journal of the AOM
K.i.KnuthjĐ.E.,The_art of computer prograi»-
aor-
WArr	
	1
i-o	
t	N+1
	n
	u
	p +1
	
	
< P -- N >
oul
Lj -,_	0
LN —	0
l-N + l"	l-N+l
(HO
Plg.2.
1	0! 1! 2! JI-I' 5! 6	7 ' 8	9 ' 10	11 1 12	|i3'i4'i5'ir,'-
	.40 ' 75 i 35 1 37 i 3 1 85	74 .30 !	47 35	40 1 21	31 i 50 20 ; 1 I <
1.1	1 ; 2 ! -5 1 4 1 -7 1 6^-8	-10 , 9 t-l2 1 11			1 14 -16 rl8 1 17 ;
1 ! 63 I 21 58
10"I 20
'j'J
"oi
»18.3
C	0	A	h	3		5	G	1	a		10	VI	u	Vi	Iv	15 1		1/		17	20	1«
il		'A	75	yj	Ö7	5		-l'i-		hi			II	■•Jl	'iü	ZO	.1	n			n	
LL	.(	I	"5	h	"7-	C	— u	lo			II	"l'j		1	"13	-Vò	17	0	n	lo	0	
		I	"r* 0		4	7	-Vj	s	.10		II		Vù	IV	0	12.	IO	lo	l'i	n	0	5
	5	7	6	h	'1		"ic	1		\'t	l\		f> 0	IO	0	\Z	13	lo	n	w	0	15
tr		1'/	C	IO	II	IO	0	1	13	A			•t		7	IZ	13	LO	n	ir	0	«
cr		I'r	17	IO	II	15	10	z	lù	A		9	13	"i	IQ	12	5	G		7	0	0
GljJiüD •
©,U—
s --J-	- 0
t -	- N -I-I
p -	- Ls
q -	Ut
. (Ttn )
®
	L 1	I-	
	'■si s	I '	■* p Q
			
P			Lp

non
—q
s - t
t -a—	— P
p <1—	-Lp
.non



non.
oul
0 )>
oul
X
-p ; q-J— q
r
non
<
q = 0
Figuro 4

>
L.. -- p ;
Pig.5.
1	O	1	t	3	h	5	G	7	a	S	iO	11	12.	13		\5	13	■ 17	13		■A	r
	\c>	14	17	10	11	15	zo	2.	15	A			10	0	>q	\l		G	u	7	0	0
'-"i.	!5	■|3	■17	-3	-io	-1	-n	-(3	S	■11		II		7	1'/	"Ù	-/i	"i:	■5	■IS	20	0
66
(Dr£['ArtT } 1
Q	- 1
1	
T,ABASE-<-L(,	
	
	/
P, ABAS 1	
» premiera
lecUrt
« Iccturo
<CZIl>
OUI
Q-J--O
E
LT -O- O
«stockaga
non

oui
C P ' M )
Pig.e.
(fpiiPAriT^
N		--0
AOASE		1
		
		
■ N		N + 1
1		
(A)		L(ABASE)
<jh;DICATEURCARRY FALSE = p

non
-\ (A) < O
>
out
M02, ABASE	--(A)
M01	— N
-L (ABASE)
L (ABASE)-«!— M01
<
M02 = N
non
M01, ABASE- P
Q. -, -L (A3ASE)
L(ABASE)-a-M02
>
<
M01 = N
>
non
	M02, ABASE —		- 0
Pig.8.			
Fig.7.
1	0	-1	I	3	4	5	S	7	0	1	IO	II		13	l'»	15	IG	:7	13	l'I	20	il
Pi	IS	"13	-17	"8	-[0	■2,		1«	"o	-12,	-q	II		-1	li-			-la	"5	"in	?.o	£
		IS						15						/1			7					
			5			IG												Z	17			
				15			a		3							l'i				Ö		
					IZ					10												
er
• : ■ ; I ' I. ,, •
v; àc'ioontìjvi
C...) -

	ilifl		iiri"		
	^i'i	'iil	jii	t:','.'. liiii	iiiii:'::
ixüJÜU. cU! 2a. MAWhivOv«. :
<!k
68
Informatica št. 2 letnik 1977
linguistics and autonnatic processing of texts
petr sgall
UDK 681.3:801
Charles University Prague, Czechoslovakia
A svstem designed to construct and update an automatic encyclopedia must be based l.a. on a systematic description of natural lanfu fn fufing al^e iflcation of a disambiguated (tectogranr,atical) language and	^ertl «of
language and the surface structure of natural languages. The paper g ves a characterization of some of the properties of the tectogrammatical language constructed by the Prague group of algebraic linguistics.
rnzvitecfl v praöki Coli olcebrskc ImEVictiko.
It is possible to imagine a situation where the authors writing about, say, electronics, or chemistry, etc., will be ađviseđ not to use sentences longer than twenty words, the pronoun which without a preposition, the conjunction M in positions where because can be used instead, etc.; otherwise their texts will not be understood by the system designed to construct and update the automatic encyclopaedia of the given branch of technology, and customers using this system as e source of their information probably will not find and use the author's results. The general shape of such a system is more or less clear today, as far aa its division into three main parts is concerned: (a) the brain, which organizes the whole repertory of data (including definitions, theorems, fact as well as bibliographical information, etc.), finds the proper place for new bits of knowledge, if they are included in a text correctly presented, and finds proper answers to the questions asked by users of the system; (b) the enelysis, which takes, aa its input, text end also questions - both in natural language mixed with formal notation, to which we are used from the present-day technological periodicals - and presents, at the output, their disambiguated translations in a language the brain can directly use; (o) the synthesis, translating the answers delireved by the brain from that language into English, Czech, or Chinese, according to the needs of the customer. As for the analysis and the synthesis, they must, we suppose, be accounted for first of all by linguistic means.
There are three main questions concerning the linguistic aspects of systems of the kind characterized above: (i) the language of disambiguated information, used as input and output language of the brain, must be designed properly; (ii) an algorithm for the synthesis, i.e. for the translation from this to the natural language, as well as
(iii) for the analysis of the text in natural language and its translation into the artificial language must be constructed.
The following three hierarchies involved in the syntax of the sentence of a natural lan-guogp are semantically relevant and must be rendered unambiguously in the tectogrammatical language:
(1)	the hierarchy of predications (and depre-dications), or of predicates and their arguments (participants, cases); in Mother read the letter aloud to the children, who wondered it really contained all the news, we have the main predicate read with its participants -actor Mother, objective letter, manner aloud and addressee children, while this last item itself governs the embedded phrase having wonder as its predicate, children (aubstitu-ted by the pronoun who) as its first participant with the second one having the shape of another clause with its own predicate, etc.;
(2)	the hierarchy of topic and focus, including a scale of "communicative dynamism", which is not exactly identical to the distinctions between what is/'given" and "new", since, for instance in It's better to give it to her than to him, the pronoun her refers to someone known, but the pronoun itself is included in that part of the sentence which ia presented as a piece of new information, and n9t mentioned only to be activated in the hearer s memory and connected with some new information;
(3)	the hierarchy of the so-called delimiting features of noun phrases, including their đe-finiteneaa, generic use, inđefiniteneas, etc.
In order to account for these three hierarchies, the tectogrammatical language employs the following assumptions:
(1) The representation of the sentence on the
tectogrammatlcal level ;(henceforth the semantic representation, SB) has the form of a dependency graph, with the verb as its root. The nodes correspond to word forma and the ed-gex (connecting the two members of a syntactic pair) to the relations of syntactic dependency (e.g. actor, object, dative, instrument, adverbial of cause, locative, etc.)
(2) It is assumed that the participants of a verb are ordered, essentially (i.e. in sentences where intonation is not superimposed on word order, so that the intonation centre is carrièd by the last lexical item), according to three factors:
(iT an inherent order of the participants determined by the language system;
(ii)	topicalizetion of a participant which, according to (i) would occupy a right -hand position in the ordering, but, being only mentioned as contextually bound, i.e. already known from the previous context or situation, carries a lower degree of the so-called communicative dynamism, which can be regarded as the "deep word order"; in this way the left-to-right ordering of major aymbols In an underlying P-marker would get an appropriate interpretation (it would not be left uninterpreted, as in one variant of Fillmore's case grammar);.
(iii)	rules of grammar, according to which an adjunct NP muut follow its hesd NP, an object follows its verb (if not paosivized), etc,
(3)	The SB of each sentence is marked (by the superscript b) as to which elementa are contextually bound and which are contextually non-bound.
(4)	Aa for the position of the verb in the SB, we assume that it always stands between its contextually bound end contextually non-bound participants. Therefore it is possible to employ a notation in which the position of the verb does not correspond directly to ite degree of CD but the verb, as a predicate, is put to the left of its arguments,i.e. of the participants and adverbiels:
.b .b

An experimental version of generative rulea has been used to derive automatically the semantic representations. The generative component has the ahapa of a context-free phraae atructure grammar; it is simplified from the empirical point of view in that the variation in communicative dynamism (the va-rioua types of topic/commenl articulation of a sentence) is neglected and only one "deep word-order" for each type of construction is generated.
Complex non-terminal symbols of the grammar
are ordered n-tuplea (X X^.....X„) where X,
is the so-called name,symbol, i.e. a name ^ shared by a certain class of non-terminal symbols of that class, X^ .....X„ are indices specifying individual non-tePminal aym-bol-namea. Similar atructure characterizea a terminal symbol, as well.
The syntactic relations between complex symbols (each of which comprises a lexical unit together with its indices or grammatemea) are accounted for by means 'of functors denoted by B with a subscript. In the experimental version of the description six such functors are distinguished: B for the relation of agent to the verb, B ~ror that of patients, Bj^ for the indirect object (dative), B^ for the so-called second object, B^ for the free (adverbial) expansions, and B^ for a zero relation (as e.g. with the vocative case). In a more recent version of the tectogrammatical representation the functors are differentiated to a greater extent, the adverbial rela-tionahip (formerly denoted only by different grammatemes of the shape det^, accompanying the lexical symbol connected with the verb by being denoted by different functors, such as Bj , Bji ,	etc. The gremmate-
mes of the shape aeti now account only for semantic variation inside a given adverbial (e.g. a noun connected with its governing verb by means of Biqc	accompanied by
one of the grammatemes	, «Jet . ,
detw-., , etc.; the/unctoW fof temporal adverMal can be combined with a aemantic variation comprising simultaneity,precedence and subsequence.
The expansions of the verb are divided into inner and free ones; the former are either obligatory or optional. On the base of whether a verb has a given expansion as an inner one (included in its verbal frame, in Fillmorian terms), whether this expansion is obligatory or optional, and to what type of expanaion (with what functor) it belongs, we distinguish, in the experimental version, 15 classes of Czech verbs. The clasaea are mutually disjunct (so that a partition on the class of all described verbs is defined), and the membership of a verb in a class is denoted by the value of one of the indicea accompanying the lexical symbol of the verb.
The tranalation of the semantic representation to the graphemic level, i.e. its transduction to a sequence of Czech word-forms is realized by means of several stepa. In the first of them, the semsntic representation is translated to the phenogrammatical (surface syntactic) level; the functors, corresponding to the relations between e governing and a dependent lexical item at the tectogrammatical level, are changed here into symbols (grammatemes) for sentence parts; in this connection, the choice between active and passive is made, aa well as between a dependent clauae, an infinitive, a nominalization, etc.; the semantic functions (meanings) are substituted by the meann realizing them at the next lower level.
The second step consists in the translation of the representation to the morphemic level; the meanings of place, time, cause etc. are changed here Into the morphemic forms reali* zing them (prepoaitional phrasea etc.); furthermore, the morphemic units of tense, aspect, gender, number etc. are choaen here. The ru-
lea of morphemic ayntheaie tranalate then theae morphemic repreaentationa into aequen-cea of Czech word forma (with caae inflec -tiona, peraonal encinga etc.) correaponding to grammatical aentencea; at laat, the graphe-mic ahape of a aentence ia achieved, which expreaaea the meaning that waa repreaented by the given input atring of the trenaductive componente.
The aequence of computer programs performing thia tranaduction la baaed on the formal pattern of puahdown tranaducera. The main program of each atep ia conatructed on the baaia of the defining function of auch a tranaducer (aee SC3AL1, et al. /1/, pp. 40f, 60f, 76 ff ), where by meana of a aingle pasaing through the given repreaentation of a aentence the changea neceaaary for the tranaduction to the next lower level are enaured, while every dependent word (rectum) ia confronted here with ita governing word (regena). The reaulta of auch a confrontation (firat of all, modi-ficationa of the dependent word according to relevant propertiea of ita governor) are , given in the form of large tablea, repreaented aa aubroutinea of the main program, activated alwaya when the two membera of a ayntactic pair are confronted, one of them being read at the input of the tranaducer
and the other being at the acceaaible end of the puehdown atore. The large aize of the tablea mak^ it neceaaary to have specific subroutines (a) for the identification of the typea of word forms figuring as namea of rows and (b) as names of lines and (c) for the identification of the result found in the table (at the croaaing of the given line and row), i.e. the value of the function for the given values of ita two arguments.
A detailed account of the tectogrammatical language and of the program of random generation of SR a of Czech sentences may be found in /2/, A deacription of the programa of ayntheaia and of the - now being prepared-algorithms of analysis of Czech sentences will be published in the next two volumes of the same aeriea.
References;
/1/ Sgall, P., Nebeaky, L., QoralClkové, A.,. HajiCové, E. : Functional Approach to Syntax, New York, 1969
/2/ Explizite Beachreibung der Sprache und automatiache Textbearbeitung. III. Die tektogrammatiache Ebene der funktionellen generativen Beachreibung. Praha 1977
Študentska vprašanja
kot vedno, ko se jeseni ponovno srečamo na fakulteti, se pogovarjamo o prijetnih počitnicah in seveda tudi o tem kje in kako smo opravljali poletno prakäo. Skoraj vsi smo štipendisti in moramo na prakso v organizacije, ki nas štipendirajo. Zelo zanimivo in koristno prakso smo imeli na Institutu Jožef Stefan. Nekatera podjetja so zelo dobro poskrbela za svoje bodoče strokovnjake. Ti bodo delali na obdelavi podatkov v komerciali in so ta mesec izkoristili, da so se spoznali z obdelavo datotek v jeziku COBOL , ki se ga nismo učili na fakulteti. Imeli smo zagotovljene prakse tudi v tujini, ki pa na žalost niso bile ravno za računalnikarje. Imam kolegico, ki se je vrnila iz tujine že drugi dan, ker ni dobila potrebnega dovoljenja za opravljanje prakse. Ob tem smo se spomnili tudi kolegov, ki so navijali kondenzatorje, ali opravljali administrativna dela.
Če že moramo vsako leto imeti en mesec prakse, bi bilo dobro, da ja ta resnično strokovna (ker radi delamo, če sé ob tem lahko kaj koristnega tudi naučimo), kot napri-mer na fakulteti, institutu ali v podjetju, ki je zainteresirano za naše delo.
Vprašanje pa jè, če se bodo študentje v bodoče boljše vključevali v raziskovalno delo in stalno delali v zadnjih letnikih ob študiju. Ali je taka praksa za računalnikarja resnično potrebna, ali ni to samo formalnost, ki jo moramo opraviti'i Ob eventuelnem raziskovalnem delu ali delu na aplikativnih nalogah bi lahko naredili poročilo o opravljenem delu in bi se to priznalo na fakulteti kot praksa, brez pisanja dnevnika prakse (dan za dnem) na osnovnošolski način.
Sigurno pa je, da bi vsi študenti morali biti vključeni v delo na nalogah na fakulteti, institutu ali v zainteresiranih podjetjih.
N.P.
bajke o izdelavi programskih projektov
razmerje človek-mesec zopet uravna, navadno ne uspe, . ker moramo predvideti čas, ki ga bodo novi ljudje porabili za vpeljavo v delo in zanimanje tega osebja za obsto- ' ječi projekt. To nas privede do Brookovega izreka, ki stvar, poenostavi, ko pravi: "Če dodamo človeško moč zakasnelemu projektu, ga še bolj zakasnimo'J Edina možnost je, da dodamo čas, ne pa človeško moč.
Naslednja napaka je posledica t.i. efekta drugega sistema.! V začetku je razumljivo, da predvidimo, da bodo ljudje, | ki drugič načrtujejo isti tip sistema, opravili delo bolje ; kot tisti, ki opravljajo to prvič. V resnici pa ga bodo opravili slabše.	|
Da razumemo zakaj , je potrebno, upoštevati staliséé načrtovalca. Pri prvem poskusu na danem tipu sistema se ■ načrtovalec zaveda, da se spoprijema z novim tipom pro- ! blema in zato je njegov pristop izredno previden in konč- | ni produkt je pičel in omejen. Vsi popravki in bistri do- [ misleki se ne uporabijo in se prihranijo za drugič za i "Izboljšano" verzijo.
Drugič, ko isti konstrukter dobi priložnost razvoja podobnega sistema, bodo vse te "Izboljšave" uporabljene. Rezultat bo verjetno konstrukcija, ki jo lahko opišemo kot končno. Še več, verjetno bo mnogo olepšav osnovanih na domnevah (glede tehnologije in metod dela), ki bodo takrat, ko začne drugi sistem tì^sistirati, že neveljavne. Zato izboljšave niso samo zamotane in nenavadne ampak tudi nepotrebne.
Ko pride načrtovalec do tretjega podobnega sistema, se je verjetno že izučil na napakah v drugem sistemu. Izhod je torej v tem, da je konstrukter nekdo, ki je konstruiral vsaj dva podobna sistema prej, ali nekdo, ki se dobro zaveda efekta drugega sistema.
Tretja bajka pa je, da manjši neuspehi v projektu niso važni. Zakaj nastane zakasnitev pri Izvajanju projekta? Večina projektantov se zaveda pomembnosti načrtovanih rokov: vendar pa nimamo zagotovila, da se dajo projektni roki dobro preveriti. Zaključek projektne specifikacije ni natanko določljiv in ga lahko razglasimo kakor želimo; dejstvo, da so bile specifikacije podpisane obojestransko je posebna, prepričljiva točka v projektu. Tedaj morajo biti roki dovolj pogosti, da pokažejo napako kmalu potem, ko nastane; dejansko potrebujemo roke na vsak centimeter projekta.
To "so samo trije elementi'v bajeslovju izdelave programske opreme in ti so tudi najbolj pogosti.
Po članku Software Myths, Infotech Update, Vol.2, No.8
D.N.
Vrsta projektantov programske opreme ni uspela, ker so predpostavljali nekaj, kar se sicer zdi prav, a je že v osnovi narobe. Nekqj najpogostejših predpostavk bomo predstavili v naslednjih vrstlcdh.
Prva napaka se pokaže že v načrtovanju projektov v razmerju človek-mesec. Napaka se z lahkoto razloži : "Stroški so res sorazmerni produktu števila ljudi in števila mesecev, napredek projekta pa ne, Človek-mesec je kot enota za merjenje količine dela nevaren In varljiv mit. Namiguje namreč na to, da se ljudje in meseci lahko izmenjujejo! "
Možnost napake lahko uvidimo, če premišljamo o možnosti, da bi pri zakasnelem projektu dodali še človeško nioč. Kalkulacija števila dodatnih ljudi, ki so potrebni, da se
mnenja naročnikov o časopisu
... Koristim ovu priliku da Izrazim svoje zadovoljstvo zbog pokretanja ovog časopisa koji će po mom mišljenju znatno doprinetl razvoju svih oblasti kojima Jo posvećena pažnja u našoj zemlji. Uredništvu želim mnogo uspeha u budućem radu.
Dipl. Ing. M.P., Titograd
novice in zanimivosti
4 K Dinamična bipolarna RAM memorija sa vremenom dostupa od 100 n s, uključuje dvoje člp select linije, mogućnost kontrole prihvata podataka te brzu tehniku stranlčenja (paging). Brža verzija, 93481A, ima maksl-inalno vrijeme dostupa od lOO.ns i vrijeme ciklusa od 240 n s. Standardna verzija ima maksimalno vrijeme dostupa od 120ns i vrijeme ciklusa od 280ns. Oba čipa regularno djeluju od 0 C do 70° i zahtijeva izvor energije od +5V-5^. Aktivna potrošnja energije je 350 mW, statična 70 mW te 500 mW pri djelovanju u page načinu. Pri page načinu djelovanja vrijeme dostupa i vrijeme ciklus je 75 ns za 93481 i 65 ns za 93481A. Cijena je Ü 24 za 93481 i $ 31,20 za 93481A. Fairchild Camera and Instrument Corp,, 464 Ellis st., ms 20-1050, Mountain View, CA 94042, (415) 962-3951.
Motorola 6800. Kontrolna ploča je bus kompatibilna. Od posebne važnosti za otkrivanje grešaka u programima, je mogućnost djelovanja sistema korak po korak (single step) te zaustavljanje izvršavanja programa pri odrede» noj naredbi. Po zaustavljanju Izvršavanja programa je moguće dobiti Informacije o sadržaju internih registara centralne procesne jedinice ili memorijskih lokacija te modificirati te sadržaje.
Di-An Data Systems Ltd, 70-74 Princess Street, Stockport, Cheshire SKI IRJ. Tel: 061-236 2321
Digital Equipment naznanja prihod svojega prvega 32 bitnega miniračunalnika na trg ob koncu oktobra letos. Uporabili so tehnologijo za velike hitrosti operacij, znano kot ECL (Emitter-coupled logic). Procesor bo Izvrševal vse ukaze računalnika PDP-11 ter svoje lastne. Zato je izveden z mikrokodlranjem in je zmožen emuliranja drugih kodov. Glavna prednost daljše besede je v večji hitrosti procesiranja in večji aritmetični natančnosti. Poleg tega pa omogoča bolj svobodno naslavljanje, ker 16 bitni procesorji močno omejujejo območje direktnega naslavljanja zaradi majhnega števila bitov za naslove.
Zahvatanje podataka pisanih slobodnom rukom je moguće ■ upotrebom takozvanih Datapad sistema za zahvatanje podataka. Takav sistem se sastoji od specijalne ploče za pisanje, male displaj jedinice i mini računara sa specialnim softverom . Nije potrebna posebna obuka kadrova za zahvatanje podataka ovim putem; podatke unosimo tako da slobodnom rukom pišemo po ploči za pisanje. Displaj jedinica verificira raspoznane podatke. Mini računar može da opslužuje do 16 terminala producirajući magnetni ili papirni trak koji će sadržavati određene ulazne podatke.
Novi, l6-bitni mikroprocesor u IIL tehnologiji (Integrated Injection Logic) sa oznakom SBP 9900 je objelodanila firma Texas Instruments. Direktna TTL ulazno/izlazna kompatibilnost omogućava gradnju sistema na osnovu čipa 9900 sa standardnim memeorijsklm elementima, bez potrebe za specijalnim klok generatorima ili prila-godavajućim elementima.
SBP 9900 je u pogledu softvera kompatibilan sa svim članovima familije 9900, te sa nekim hardverskim i softverskim elementima Teksasovih mini računara familije 990.
Teksas Instrument Ine, Inquiry Answering Service, P.O. Box 5012, M/S 303 (AttniSBP 9900), Dallas, TX 75222. (713) 494-5115, Ext. 2621
Necol je program koji izvršava disk-na-disk konverziju programa pisanih u jeziku Neat/3 u ekvivalentni program u jeziku Cobol/74.
Neat/3 je programski jezik koji se upotrebljava u NCR Century računarima. Korisnici koji žele da prenesu svoje programe na računare sa osnovnim jezikom Cobbl/ 74 (npr. NCR 8250 i Criterion serije) mogu uz pomoć priručnika dosta jednostavno prilagoditi svoje programe novoj mašini.
Neke naredbe jezika Neat/3 ne mogu biti prevedene u Cobol. U takvim slučšjevima mora programer dopuniti transformirani program što zahtijeva neznatne napore i vrijeme.
Computer Facilities Software Ltd., Cleckheaton, W. Yarks, tel. (0724) 63167
Console 6800 je kontrolna ploča koja pojednostavljuje operiranje , testiranje programa i otkrivanje grešaka na mikro sistemima koji baziraju na procesorima
Signetics Corporation iz ZDA nudi na tržišču emulator za MOS mikroprocesorje, kl jih želimo pohitriti do hitrosti bipolarne tehnologije. Emulator je namenjen predvsem za MOS mikroprocesor 8080A. Signetics 8080A emulator oprema sestoji iz plošče tiskanega vezja in potrebnih komponent za sestavo Schottky bipolarne verzije sistema 8080A; vsebuje tudi vsa vmesna vezja za kanale ter krmilna in časovna vezja. Vendar Je emulator možno prirediti tudi drugim mikroprocesorskim sistemom ali pa za posebne nabore ukazov, ker ima na voljo 150 mikroukaznih lokacij. Tako lahko emulator uporabimo tudi kot procesor z operacijami bitov vezij znotraj besed. Z emulator jem postane sistem 8080A približno petkrat hitrejši. Cena opreme in priročnika z navodili za uporabo je 304 9'.
• V svetu Intenzivno razvijajo magnetne mehurčne pomnilnike predvsem za uporabo pri mikroračunalnikih. Naštejmo nekaj tvrdk, ki pripravljajo te nove pomnilnike: Bell Laboratories Inc., Rockwell International Corp., IBM, Hewlett-Packard, Nippon Telegraph and Telephone (Tokyo), Fujitsu. Magnetne pomnilnike bodo uporabili kot periferne pomnilnike za mikroprocesorje in so že sedaj glede na cene v prednosti pred disketami, Resnično prednost pa vidijo, ker lahko mehurčni pomnilnik namestijo zaradi njegove majhne velikosti na isto ploščo tiskanega vezja, kjer je centralna procesorska enota.
Pri tem pa ne potrebujejo dodatna vmesna elektronska vezja ter povezovalnih kablov.
Hewlett-Packard bo v naslednjih mesecih ponudil računalnik 21 MX s polprevodniškim pomnilnikom enega milijona zlogov za ceno 59.800 J!, To Je rezultat uporabe nove polprevodniške tehnologije SOS (silicon-on-saphire). Uporabo tega "velikega" miniračunalnika vidijo v dejavnostih, kjer magnetni koluti ne zadovoljujejo niti s hitrostjo niti z zanesljivostjo. En sam integrirani element RAM vsebuje 16 K spomina. Zaradi take koncentracije spomina so megazlogovni pomnilnik opremili z vezji za odpravo napak na osnovi Hammingovega kodiranja. Sistem za odpravo napak s petimi korekcijskimi biti odpravlja napake enega bita ter zazna napake dveh ali treh bitov v besedi. S tem da je vsak bit ene besede v drugem RAM-u, pomeni napaka treh bitov hkratno odpoved treh RAM»ov, kar je zelo malo verjetno. Tako je zanesljivost tega pomnilnika šest do osem tisoč ur kot srednjim časom med odpovedmi.
PORODICA FACOM FIRME FUJITSU
iiii
KiBillliiftSit:'i
Radeći bez mnogo buke, ali marljivo poslijednje četiri godine, FUJITSU je zajedno sa svojim zastupnikom ZPR-om (Zavod za primjenu elektroničkih računala) uspješno sklopila ugovore za više od 50 FACOM računala u Jugoslaviji .
Iznenadjeni? Ne morate biti. FUJITSU, povrh toga što je vodeći proizvodjač sistema za elektroničku obradu podataka na Japanskom tržištu, vrlo brzo preuzima jedno od vodećih mjesta i na svjetskom tržištu. Tajna uspjeha firme FUJITSU je u tome što ima vodeću tehnologiju u kombinaciji sa velikom pouzdanošću sistema i dobro organiziranom službom za održavanje i stručnu pomoć. Ne smijemo zaboraviti ni konkurentne cijene koje će vam dati najbolji mogući odnos cijena/performance. Ako razmišljate ó uvodjenju elektronske obrade podataka u vašoj organizaciji ili želite da poboljšate svoj sadašnji sistem, obratite se predstavnicima firme FUJITSU da vas upoznaju sa svim novostima.
FUJITSU proizvodi sve - sastavne dijelove, memorije, off i on-line uredjaje za prikupljanje podataka, inteligentne terminale, micro procesore i micro računala, malih, srednjih, velikih i super velikih kompjutera, uključujući najsnažnije kompjutore za opću svrhu koji se mogu kupir-ti na tržištu.
FUJITSU je poznata i u području telekomunikacija. To jé razumljivo zbog toga što je FUJITSU jedan od vodečij proizvodjača telefona i telekomunikacija u Japanu. FUJITSU je u Jugoslaviji izabrana da snabdije i pomogne kod razvoja najveće on-line real-time mreže koja je do sada ugovorena, uključujući oko 300 terminala. Mislimo da biste sebi i svojoj organizaciji učinili mnogo, ako saznate više o tome što Vam firma FUJITSU može ponuditi.
Servisni centri i uredi su u Ljubljani, Mariboru, Beogradu i Zagrebu
ZPR
ZAGREB, Savska 56 tel. 518-706 Telex 21689 YU ZPR F J
LJUBLJANA, Topniška 45 tel. 311-059
FUJITSU LIMITED
Coimunications and £leclronlci
OGREVA
HLADI

it
VEDNO PRIJETNO POČUTJE	
Rešitev vseh problemov klimatiziranja:	
KLIMATIZER	TOBI 32
KLIMA OMARE	KO
- Samodejno uravnavanje temperature v prostoru	
- Enostavna montaža in vzdrževanje	
- Servisna mreža i	n rezervni deli na celotnem
področju SFRJ	
INFOHMACIJf 0 PRODAJI II	N INŽENIRINGU
EMO 63000 CELJE Mariborska 86 tel. : (063) 23-921	ISKRA - TOZO INŽENIRINGI 61000 LJUBLJANA Kotnikova 6 le! : (061) 312-322
večjezični slovar izrazov
Objavljamo kratek večjezični slovar Izrazov, ki se v računalništvu in Informatiki, še posebej pa pri mikroračunalnikih, najbolj pogosto uporabljajo. Slovar še zdaleč ni popoln, prepričani smo tudi, da marsikateri predloženi izraz ne ustreza in bi bit zaželen ustreznejši.
Bralce vabimo k sodelovanju z novimi predlogi za Izraze ter, da povedo svoje mnenje o nekaterih vprašljivih Izrazih
(zlasti onih, ki so označeni z vprašajem). Slovenske in srbohrvaške izraze sta pripravil;			i L.Pipan in Z. Salčič .
ANGLEàKI	NEMŠKI	SLOVENSKI	SRBOHRVATSKI
A Acknowledge	llestatigen	potrditev, dovoljenje	odobrenje
Accumulator	Akkumulator	akumulator, zbiralnik	akumulator
Aging	Alterung	staranje	starenje
ALU	Zentraleinheit	ALE (aritmetična-Ioglčna enota)	arltmetička-loc)lčka jedinica
Assembler	Assembler	zbirnik	asembler
Assign	Zuteilen	prirediti, pridati	pridružiti
Asynchronous	Asynchron	asinhron, nesočasen	asinhroni
Available	Vorhanden	razpoložljiv, dosegljiv, na voljo	razpoložlv
B Battery	Batterlo	baterija, vir	baterija
Bi-directional	Beiclseltig gerichtet	dvosmeren	dvosmjeran
Bootstrap	Urlfider	pra ( Dootst .Loader-praiialagalnik )	automatski punilac
Branch	Verzweigung	razvejitev, kretnica?	grananje
Buffer	Puffer	vmesni pomnilnik, medpomnilnik	bafer
Bus	Bus	vtxlllo	sabirnica
Byte	Byte	zlog	bajt
C Cnbinot	Schrank	ohišje, omara	kabinet
Catvicltor	Kotidonaator	kondenzator	kon<lonzator
Card	Lochkarte	kartica, luknjana kartica	karta
Carry	0 hertrag	prenos	1 >renos
Cartrldijo	Spule	ovitek, saržer, nabojnica.	punjenje
Channel	Kanal	kanal	kanal
Chip	Chip	tableta, tabletka, gos<?nica	člp
Clock	Uhr .	ura	sat
Command	Befehl	ukaz	kotnanda
Cotiiijilor	Compiler	sestaviJalnik, prevajalnik	kompajler
Computer	Computer	računalnik	računar
Console	Konsole	konzola, zaslon	konzola
Controller	Steuerung	krmilnik	upravljač
Converter	Konvorti.-r	pretvornik	pretvarač
Core	Kern	jptlro	jezgro
CPU	Zentral stoiierelnheit	CPE(centralna procesna enota)	centralna procesna JiKllnlca
Cross-Assembler	Cros.s-AssenihU.'r	prečni zbirnik	kroa-asembler
C .R.	Kartenloser	čitalnik kartic	čitač kartica
CRT	Blldsichtgoiat	prikazovalnik	ekran
D DaU	Daten	podatki	podaci
Data Collection	D<itó(i.sainiiilung	zbirka («xiatkov	prikupljanje p<x)ataka
Debugger	Kehlerbesel tiger	čistilec, čistilnik	program za provjeru
Device	(ierat	naprava	ure<ljaj
Disk	Platte	disk	disk
DMA	Diiekter Si)el<:ti<;r/.ugi iff	iie|x>sre<len dostop do iKimnIlnika	direktan memorljski pristu)
Drive	Antrieb	gonilo, gnati	pojačavati
Driver	Treiber	gcHiilnik	(irajver
Dynamic	Dynamisch	(iinartiičen	dinamički
Editor
Extension card
Editor
Erweiterungskarte
izdajalnik
kartica za razSirltev, plošča za razširitev
editor
karta za proširenje
Failure Fetch File Flag
Flip-flop
Floppy-Disk Formatter
Fehler
Holen
Datenblock
Flagge
Flip-flop
Floppy Disk Formatlerer
izpad, odpoved dostava niz, kup zastavica
bistabilni multivibrator, bistabil-
no vezje gibek disk formatnik?
kvar
priprema, dostava datoteka zastavica flip-flop
flopi-disk formater
Gate GP
Ground H
Hardware
Hard-wired
High Level Language
Hole
Gatter
General Purpose Erdo
Hardware Verdrahtet Hohe Programmiersprache Loch
vrata splošen masa, zemlja
aparaturna oprema, hardver? ožičen
vlsokonlvojski jezik
luknja
kaplja
opšte namjene zemlja
hardware ožičen
jezik visokog nivoa rupa
I
Indexed Indirect Immediate . Input/Output Instruction-Set Insulation Interface Interrupt
J
Jump K
Key
Keyboard
Indiziert
Indirekt
Unmittelbar
Eingang/ Ausgang
Befehlssatz
Isolation
Interface
Unterbrechung
Sprung
Schlüssel, Taste Tastenfeld
indeksiran
posreden, indirekten
neposreden
vhod/izhod
nabor instrukcij, množica instr. osamitev, ločitev, izolacija vmesnik prekinitev
skok
ključ, tipka tipkovnica, tastatura?
indeksiran i ndirektan neposredan ulaz/izlaz skup instrukcija i zolacija i nterfejs prekid
skok
šifra tastatura
Layer Level Library Line
Line Printer
Load
Loader
Logical
Loop
M
Mask
Microcomputer Microprocessor
Monitor
Moving-Head Disk
Multiplexer
N
Network
Lage
Ebene
Bibliothek
Leitung, Zelle
Zeilendrucker
Laden
Lader
Logisch
Schielfe
Maske
Mikrocomputer Mikroprozessor
Monitor
Platte mit beweglichem
Kopf Multiplexer
Netzwerk
sloj
nivo, raven knjižnica vod, vrstica vrstični tiskalnik naložiti
nalagalnlk, vlagalnik
logičen
zanka
maskn
mikro računalnik
mikroprocesor? mlkroobravnoval-nlk
monitor? povezovalnlk, zveznik disk z gibljivimi glavami
multipleksor
omrežje
sloj nivo
biblioteka Jlnljn
linijski štampač
puniti
punilac
locjlčki
petlja
maska
mlkro računar mikroprocesor
monitor
disk sa pokretnom glavom
multipleksor
mreža
Noise
Störung
Opcode Output Overlap
Befehlsmode, -code
Ausgang
überlappen
koda operacije, kod operacije	kod operacije
izhod	izlaz
prekrivati se	preklapanje
Package Panel
Paper-tape
Parity
Paripheral
Pin
Plotter Pointer Power
Power-Failure Power Start Power Supply Program Counter Punch
Paket
Bedienungspult
Lochstreifen
Parität
Peripheres Gerät
Anschlusztift
Zeic)iengerät
Zeiger
Leistung
Stromausfall
Einschalten
Spannungsversorgung
Program Mizähler
Stanzer, stanzen
paket
pult? panel? luknjani trak parnost
periferna naprava, zunanja
naprava nožica, priključek risalnik
kazalec (kazalnik?) moč
izpad napajanja vklop napajanja napajalnik programski števnik luknjati
paket panel a
papirna traka
paritet
periterai
izvod
crtač
pokazivač
napajanje, snaga
pad, kvar napajanja
uključivanje napajanja
napajanje
programski brojač
bušiti
R
Rack RAM
Gerätegestell Schreib-Lesespeicher
stojalo
pomnilnik (z naključnim dostopom)
okvir
memorija sa slučajnim pristupom
Hange	bereich	obseg	opseg
Reader	Lo;ser	bralnik, čitalnik?	. čitač
Real-time Clock	Echtzeituhr	ura za realni čas	üat realnog vremena
Reed Relay	Schutzgasrelais	hermetični kontaktnik	zaštiteni rele
Register	Register	register	registar
Reliability	Zuverlässigkeit	zanesljivost	pouzdanost
Recjuest	Anfrage	zahteva	zahtjev
Restart	Restart	ponovitev, ponovni start	ponovni start
ROM	Festwertspeicher,	bralni pomnilnik	memorija za očitavanje
	Lesespeicher		
S Saving	Ersparnis	prihranek	sačuvati
Sclieduling	Arbeitszeiteinteilung	razdelJevanje(delovnega časa)	rasporedji vanje
Sensor	Pühler	senzor	senzor
Se<|uencing.	Nachfolgend	razvrščanje	sekvenciranje .
Sequential	Aufeinanderfolgend	razvrščen	sekvetici Jalni
Serial Transfer	Serielle Übertragung	zaporeden prenos	serijski prenos
Sliarcxl	Geteilt	porazdeljen	zajednički
Shift	Schieben	pomik	pomjeraj
Silicon	Silizium	silicij	silikon
Simulator	Simulator	simulator	simulator
Slot	Steckerplatz	reža	priključnica
Software	Software	programska oprema, softver?	software
Speed	Geciiwindigkeit	hitrost	brzina
Static	Statisch	statičen, trajen	statički
Stack	Stni)el	kopica, odlagalnik	stek
Start	Start	start	start
State/Stntus	Zustand	stanje	stanje
Subsystem	Untersystem	podsistem	podsistem
Switch i lit)	Schaltend	preklapljanje, preklopen	prekidanje
Synchronous	Synchron	sočasen	sinhronl
T Tape	Band	trak	traka
Tape Driver	Bandantrieb	tračni gonilnik	jedinica za pogon trake
Task	Aufgabe	naloga	posao
Terminal	Terminal	terminal, priključek	terminal
I'hreshold	Schwelle	prag	prag
Time-sharinij	Time-sharing	delitev časa	dijeljenje vremena
Track	Spur	Bled	trag
Trap
Transfer Rate
Falle	past	trap
Dbertragungsgeschwlndlg- prenosna hitrost, hitrost prenosa brzina prenosa keit
U
Utility
Dienstprogramm
služnost, služnosten
uslužni program
Vectored Voltage
W
Way
Width
Word
Y
Yield
Vektorisiert Spannung
Weg
Weite
Wort
Ausbeute
vektoriziran napetost
pot
širina
beseda
izplen
vektorski napon
način
širina
riječ
davanje
kratice, ki jih srečujemo
pogosto
''RTL DTL TTL ECL HTL SSI
MSI
LSI
I^L CCD MOS NM OS PM OS CMOS
-Resistor transistor logic. Integrirana vezja
-	Diode transistor logic ,
-	Transistor, transistor logic ,
-	Emitter coupled logic,
-	High threshold logic,
-	Small scale integration, manj kot 25 logičnih vrat v enem čipu.
-	Medium scale integration, običajno 25 all več logičnih vrat v enem čipu.
-	Large scale integration, več kot 100 logičnih vrat na čip
-	Integrated injection logic, bipolarna oblika LSI.
-	Charge coupled device,
-	Metal Oxide Semiconductor
-	N channel MOS.
-	P Channel MOS.
-	Complementary MOS, tako N kot P vrste.
literatura in srečanja
OKTOBER
oktober, Beograd, Jugoslavija
NOVI PRAVCI RAZVOJA HIBRIDNIH RAČUNARSKIH MAŠINA
NEW TRENDS OP HYBRID COMPUTERS DEVELOPMENT
Organizator in Informacije: Institut Mihailo Pupin, Volglna 15, 11000 Beograd
oktober, Beograd, Jugoslavija
SEMINAR O INDUSTRIJSKIM ROBOTIMA I MANIPULATORI-MA
INDUSTRIAL ROBOTS AND MANUPULATORS Organizator in informacije: Institut Mihailo Pupln, Volglna 15, 11000 Beograd
oktober, Bled, Jugoslavija
SIMPOZIJUM O SASTAVNIM DELOVIMA
SYMPOSIUM ON THE COMPONENTS
Organizator in informacije: Jugoslovenski komitet za
ETAN, Kneza Miloša 9, 11000 Beograd, telef. 011 33 957
3-5 oktober, Bonn, ZRN
THIRD INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON MODELING AND PERFORMANCE AND EVALUATION COMPUTER SYSTEMS Organizator: GMD/IRIA/IFIP
Informacije: Mr.P.Hayderhoff-G.M.D. Postfach 1240 d-5205 St. Augustin, Germany
3-5 Okt. Dtlsseldotf, ZRN
SECOND SYMPOSIUM ON CONTROL IN POWER ELECTRONICS AND ELECTRICAL DRIVES Organizator: IFAC
Informacije: VDI/VDE Gesellschaft Mess-und Regelungs-technlc, Postfach 1139, D-4000 Düsseldorf 1, Federal Republic of Germany
3-6 okt. Amsterdam, Nizozemska
EUROMICRO s'"'' Symposium on Microprocessing and
Microcomputing
Organizator: EUROMICRO
Informacije: J.D. Nicoud LCD-EPPL Bellerlve 16 CH-1007 Lausanne, Switzerland
3-8 okt. Bled, Jugoslavija
SIMPOZIJ IN SEMINARJI INFORMATICA 77 Organizator in informacije: Slovensko društvo Informatika, Jamova 39, 61000 Ljubljana, telef. 061/ 63 261 Jugoslavija
5-7	Okt. Niagara Falls, New York, ZDA
MICRO 10: TENTH ANNUAL WORKSHOP ON MICROPROGRAMMING
Organizator: ACM SIGMICRO, lEEE-CS Informacije: ACM HQ, 1133 Avenue Of the Americas, New York, NY 10036,USA
6-8	okt. Tokyo, Japonska
THIRD INTERNATIONAL CONFERENCE ON VERY LARGE DATA BASES
Organizator in Informacije: IFIP	|
6-12 okt. Düsseldorf, ZRN INTERKAMA 1977
INTERNATIONAL EXHIBITION OF MEASURING TECHNIQUES AND AUTOMATICS, CONFERENCE
Organizator in informacije: Düsseldorfer Messegesell- ; Schaft m6H-NOWEA 4 Dusseldorf 30, Postfach 320 203 BRD
9-12	okt. Washington, DC, ZDA INFO /EXPO 77
Organizator: Data Processing Management Association Informacije: DPMA, 505 Busse Highway, Park Ridge, IL 60068, USA
10-12	okt. Chicago, Illinois, ZDA
NATIONAL ELECTRONICS CONFERENCE AND NATIONAL COMMUNICATIONS FORUM
Organizator: National Engineering Consortium Inc. Informacije: National Electronics Conference, Oak Brook Executive Plaza 1, 1301 West 22nd Street, Oak Brook, IL 60521, USA
10-13 Okt. Varna, Bolgarija
IFAC WORKSHOP ON CONTROL OF MANAGEMENT SYSTEMS ' Organizator: National Centre for Cybernetics and C ompu-ter Techniques, Bulgaria
Informacije; National Centre for Cybernetics and Computer Techniques of the Committee for Science, Technical Progress and Higher Education, 8, Slavyanska Street,Sofia, Bulgaria
16-19	okt. Seattle, Washington, ZDA ACM 77
Organizator: ACM
Informacije: ACM Headquarters, 1133 Avenue of the Americas, New York, NY 10036, USA
17-20	okt. Tokyo, Japonska
IFAC SYMPOSIUM ON INFORMATION-CONTROL PROBLEMS IN MANUFACTURING TECHNOLOGY Organizator: IFAC
Informacije: IFAC Manufacturing Technology Symposium c/o The Society of Instrument and Control Engineers 39 Shiba Kotohira-Cho Minata-Ku, Tokyo, Japan
17-21 okt. Sao Paulo, Brazilija
TENTH NATIONAL CONGRESS OF DATA PROCESSING Organizator: SUCESU
Informacije: Renato A Mazzola, Director Executive, Av Paulista 1159-14 andar-conjs. 1404/5, Sao Paulo, Brazil
17-21 okt, MUnchen, ZRN
INTERNAllONAL SEMINAR AND PROFESSIONAL EXHIBITION -COMPUTER SYSTEMS AND ITS APPLICATIONS Organizator in informacije:Münchner Messe und Auaste-
llungsgeselshaft mbH 8 Postfach 121 009, BRD
19. okt. Herceg Novi, Jugoslavija
SIMPOSIJ O PRIMENI OPERACIONIH ISTRAŽIVANJA Organizator in informacije: Fakultet organizacionih nauka (biblioteka), 11091 Beograd, Ul. Oslobodjenja 1
20-21 okt. Rocquencourt, Francija
SEMINAR ON STANDARDIZATION IN INFORMATICS Organizator: IRIA, GMD,NCC
Informacije: IRIA, Service des Relations Extérieurs, Domaine de Voluceau, Rocquencourt, BP 5, 78150 Le Chesnay, France
24-25 okt. Turku, Finska
SIXTH NORDIC CONGRESS ON OPERATIONS. RESEARCH Organizator: Finish Operations Research Society, Abo Swedish University-School of Economics Informacije: The Secretary, Programme Committee, Handelshi^skolan vid Abo Akademi, Henriksgatan 7, 20500 Abo 50, Finland
24 okt.-27 nov. Philippines, Japonska in Hong Kong
ADVANCl D COURSE ON COMMUNICATION AND INFORMATION
Organizator: Asian Productivity Organization (APO) Informacije: APO, 4-14 Aksaka 8-chome, Minato-Ku, Tokyo 197, Japan
24-28	okt. Paris, Francija
FOURTEENTH SESSION OF THE ICIREPAT TECHNICAL
COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
Organizator : World Intellectual Property Organization
(WIPO)
Informacije: WIPO, 32 Chemin des Colombettés, 1211 Geneva 20, Switzerland
25-27	okt. Compiègne, Francija
IFAC WORKSHOP ON INFORMATION AND SYSTEMS Organizator: IFAC
Inloririacije: Prof B Dubuisson, Université de Technologie de Compiègne, Departement MAI, BP 233, 60206 Compiègne, France
NOVEMBER
9-11 nov. Berlin, ZRN 1977 EUSIDIC CONFERENCE
ürganizator: European Asòciation of Scientific Information Dissemination Centres
Informacije: Dr C Welske, Chemie Information und Dokumentation Berlin, Postfach 126050, Steinplatz 2, 1000 Berlin 12, BDR
14-15 nov. Austin, Texas, ZDA
SIXTH TEXAS CONFERENCE ON COMPUTING SYSTEMS Organizator: University of Texas, ACM, lEEE-CS Informacije: ACM HQ, 1133 Avenue of the Americas, New York, NY 10036, USA
16-18 nov. West Lafayette, Indiana, ZDA
SIXTH SYMPOSIUM ON OPERATING SYSTEMS PRINCIPLES Organizator: ACM SIGOPS
Informacije: Saul Rosen (Gen Chm), Department of Computer Science, Purdue University, West Lalayetto, IN 47907, USA
22-24 nov. Versailles, Francija
MODELISATION ET MAITRISE DES SYSTEMS TECHNIQUES, ECONOMIQUES, SOCIAUX
Organizator in Informacije: AFCET, 156, Bulevard Pereira, 75017 Paris, France
26-29 nov. Cairo, Egipt
SECOD IFAC INTERNATIONAL CONFERENCE ON SYSTEMS APPROACH FOR DEVELOPMENT Organizator: IFAC
Informacije: Eng. Sayed Abdel Kader El Sheshe Secretary of Egyptian High Committee of Automatic Control (EHCAC), 6Khall Agha Street, Garden City, Cairo, Egypt
28-30 nov. Amsterdam, Nizozemska
MANAGERS, DATABASES AND INFORMATION SYSTEMS Organizator: The IFIP group for Applied Information Processing in Management and Administration Informacije: lAG Headquarters, 40, Paulus Potterstraat 1071 DB Amsterdam, The Netherlands
29nov.-2dec. Washington, DC, ZDA
1977 SIGMETHICS/CMG VIII: AN INTERNATIONAL CONFERENCE ON COMPUTER PERFORMANCE Organizator: ACM Special Interest Group on Measurement and Evaluation, the Computer Measurement Group Ine
Informacije: Robert L Morrison, IBM Corp (B617072), PO Box 390, Poughkeepsle, NY 12602, USA
november, Enschede, Nizozemska
IFAC WORKSHOP ON CASE STUDIES IN THE HUMANIZATION OF AUTOMATION Organizator: IFAC
Informacije: Konlnklijk Instituut van Ingenieurs, Afde-llng voor Regeitechnlek, c/o Ir.F. Melring, vakroep NR gebouws WandS, Technische Hogeschool, Eindhoven, The Netherlands
november, New Brunswick, New Jersey, ZDA
IMACS/IFAC WORKSHOP ON PHYSIOLOGICAL SYSTEM MODELS
Organizator: IMACS, IFAC
Informacije: American Automatic Control Council, c/o Mr M A Keyes, Vice-President, Bailey Meter Company, 29801 Euclid Avenue, Wlckllffe, Ohio 44092, USA
Organizator: IRIA
Informacije: IRIA, Service des Relations Extérieures, Domaine de Voluceau, Rocquencourt, BP 5, 78150 Le Chesnay, France
LETO 1978
23-25 Jan. Tuscon, Arizona, ZDA
FIFTH ANNUAL ACM SIGACT-SIGPLAN SYMPOSIUM ON PRINCIPLES OF PROGRAMMING LANGUAGES Organizator: ACM
Informacije: Prof Larry Reeker and Prof David Ripley, Department of Computer Science, University of Arizona, Tuscon, AZ 85721, USA
23-27 jan. Valparaiso, Čilo
FIFTH PANEL DISCUSSION ON COMPUTATION TOPICS Organizator: Computation Centre-Valparaiso Catholic University
Informacije: Aldo Migliare, Director, Centrode Compu-taclón, Unlversldad Católlcade Valparaiso, CaslIIa 4059, Valparaiso, Chile
13-15 feb. Llfege, Belgija
SYMPOSIUM ON COMPUTER NETWORK PROTOCOLS Organizator: The University of Llège Informacije: A Danthlne, Symposium on Computer Network Protocols, Avenue des TUIeuls 49, B-4000 Llège, Belgium
23-24 feb. Detroit, Michigan, ZDA SIGCSE/CSA SYMPOSIUM
Organizator: ACM Special interest Group on Computer Science Education, The Computer Science Association Informacije: Kenneth Williams, SIGCSE/CSA Symposium Chairman, Computer Science Group, Western Michigan University, Kalamazoo, MI 49008, USA
7-10 marec Paris, Francija
INTERNATIONAL CONGRESS ON THE CONTRIBUTION OF COMPUTERS TO THE DEVELOPMENT OF CHEMICAL ENGINEERING AND INDUSTRIAL.CHEMISTRY Informacijo; Monsieur Le Professeur A Brusset, Congrès International 1978, Socleté de Chemie Industrielle 28, rue Saint Dominique F-75007 Paris, France
DECEMBER
5-7 dec. Gaithersburg, Maryland, ZDA WINTER SIMULATION CONFERENCE
Organizator; National Bureau of Standards-Us Department of Commerce
Informacije: Dr Robert 0 Sargent (Gen Chm), Syracuse University, Syrracuse, NY 13210, USA
5-9 dec. Rocquencourt, Francija
THIRD INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON COMPUTING METHODS IN APPLIED SCIENCES AND ENGINEERING Organizator: IRIA-LABORIA
Informacije: IRIA, Service des Relations Extérieures, Domaine de Voluceau, Rocquencourt, BP 5, 78150.Le Chesnay, France
5-9 dec. Versailles, Francija
THIRD INTERNATIONAL COLLOQUIUM ON METHODS OF SCIENTIFIC AND TECHNICAL CALCULATION
15-17 marec Tampa, Florida, ZUA
ELEVENTH ANNUAL SIMULATION SYMPOSIUM Organizator; ACM-SIGSIM, lEEE-CS	\
Informacije: ACM HQ, 1133 Avenue of the Americas, New York, NY 10036, USA
27-30 marec. New York, ZDA
INTERNATIONAL CONVENTION AND EXHIBITION OF THE INSTITUT OF ELECTRICAL AND ELECTRONICS ENGINEERS Organizafor: IEEE
Informacije: J.H. Shunwicher, IEEE, 345 East, 47th Street, Nbw York, NY 10017, USA
I
9-12 maj, London, Velika Britanija EUROCOMP 78
Organizator: Online Conferences Limited Informacije: EUftOCOMP 78, Online, Cleveland Road, Uxbridge UB8 2DD, England
22-25 maj,Taormlna, SIcDlja
SIXTH INTERNATIONAL CODATA CONFERENCE
Organizator: CODATA ,
Informacije: CODATA Secretarat, 51 Boulevard de Montmorency, 75016 Paris, France
maj , Bled, Jugosldvija
CONFERENCE ON COMPUTERS IN BANKING AND FINANCE Organizator : lAG
Informacije: IAO HQ, Paulus Potterstraat 40, Amsterdam -1007, The Netherlands
11-17 Junij, Helsinki, Finska
; IFAC CONGRESS Organizator; Finish Society of Automatic Cont Informacije: Mr Olli Pezolanti, Höyläämotle If , Helsinki 38, Finland
' 21-23 junij, Toulouse, Francija
1978 INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON FAULT TOLERANT COMPUTlNG-FTCS-8
Organizator: FTC Technical Committee of the Institute for Electrical and Electronics Engineers Computer So; clety
; Informacije: IEEE, 345 East 47th Street, New York, NY i 10017, USA
11-15 junij, Prague, Češkoslovaška
IFAC/IFIP 2"^ INTERNATIONAL SYMPOSIUM "SOFTWARE
FOR COMPUTER CONTROL"
Organizator in informacije: IFAC/IFIP TC 5
;'6-8 avg. Jèrusalem, Izrael
JERUSALEM CONFERENCE ON INFORMATION TECHNOLOGY Informacije; IFIP Secretariat,3 rue de Marché, 1204 Geneva, Switzerland
21-25 avg. Leiden, Nizozemska COMPSTAT 1978
Organizator; Vereniglng voor Statistiek, Netherlands Society for Statistics, Biometrics, Econometrics and Operational Research
Informacije: COMPSTAT 1978, c/o Central Reken Institut, University of Leiden, Wassenaarseweg 80, Leiden, The Netherlands
september, Berlin, ZRN
THIRD INTERNATIONAL CONGRESS ON ELECTRONIC INFORMATION PROCESSING (IKD)
Organiyjitor: AMK- Berlin, IKD Professional Commission Informacije: AMK-Berlin, Ausstellungs-Mess-Kongress-GmbH, Messedamm 22, D-1000, Berlin 19, Germany
' 4-8 sept. MEDICAL INFORMATICS EUROPE: FIRST CONGRESS OF THE EUROPEAN FEDERATION FOR MEDICAL INFORMATICS
Organizator: furopenn Federation for Medical Informatics Informacije: Dr B Barber, Management Services Division, St Faith's Hospital, London Road, Brentwood, Essex, UK
4-8 sept. Manila, Filipini
SOUTH EAST ASIA REGIONAL COMPUTER CONFERENCE 4978 (SEARCC 78)
Organizator: Singapore Computer Society Informacije: Roljert iau, President, Singapore Computer Society, c/o Central Provident Fund Board, Robinson Road, Singapore 1, Rep. of Singapore
avtorji in sodelavci
SUAD ALAGIĆ (1946)	|
Diplomirao na Elektrotehničkom fakultetu u Sarajevu ; ! marta 1970. Magistrirao na Masačusetskom univerzitetu u Amherstu, SAD, septembra 1972. Tema: Semantika | algoritamskih jezika. Doktorirao na Masačusetskom	|
univerzitetu u Amherstu februara 1974. Tema: Algebarski aspekti programskih i formalnih jezika. Docent Elektrotehničkog fakulteta u Sarajevu. Bavi se računarskim soft- ■ verom, posebno programskim jezicima i metodologijom , programiranja, zatim strukturama podataka i bazama j podataka. Objavio je nekoliko radova u eminentnim svjetskim časopisima 1 veći broj radova u zemlji. Autor je j knjige "Principi programiranja", koju je izdala "Svjetlost"| 1976.
DANČE DAVČEV (1949)
Diplomirao na Elektrotehničkom fakultetu u Beogradu 1972 godine. Nakon odbrane teze "Interpretator APL na I Mitri 15" na univerzitetu u Parizu-Centar za elektroniku ; ORSAY 1975 godine,stekao je naziv doktora-lnženjera. Glavna dosadašnja delatnost bila je na području informa- j tike. Radio je na interpretatoru APL, asemblerskim jezi- j cima i na problemima upravljanja terminala Tektronix preko računala. Trenutno radi kao asistent na Elektro- ; tehničkom fakultetu u Skopju. Bavi se sa problemima vodjenja elektroenergetskog sistema SRM preko proces- | nog računala, sa problemom pretvaranja neelektričnih ; veličina u električne u sistemima za automatsku obradu ; podataka i sa Istraživanjem vrednovanja APL sistema u odnosu na druge sisteme.
JOZO DUJMOVIĆ (1941)
Diplomirao, magistrirao i doktorirao na Elektrotehničkom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Početkom 1964. godine zaposlio se u Institutu "Mlhailo Pupin" u Beogradu, a početkom 1967. godino prešao je na Elektrotehnički fakultet Beograd, gde Je sada zaposlen kao docent za oblast Računarska tehnika i informatika. Publikovao dosada preko 50 naučnih i stručnih radova Iz oblasti računarske tehnike, informatike, primenjene matematike 1 elektronike. Nagradjivan za naučni rad: Aprilska nagrada Beogradskog univerziteta (kao student) i nagrade kongresa CTAN 1970 i INFORMATICA (FCIP) 1970. Od 1969. godine Intenzivno se bavi razvojem metodologije za vrednovanje računara I širše klase srodnih složenih sistema. Metoda koju je razvio uspešno se primenjuje u oblasti profesionalnog vrednovanja 1 izbora računarskih sistema.
MARKO KOVAČEVIĆ (1953)
Diplomirao 1976 godine na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, smjer računalništvo In Informatika. Zaposlen na odjeljenju za elektroniku instituta Jožef Stefan u Ljubljani. Dosadašnje i treniitno jxxIruÈJe rada su operacijski sistemi te softwerska 1 hardverska problematika mlkro računara. Tema diplomskog rada bila je : Izrada makro procesora za asemblerski jezik mlkro računara. Saraduje sa našim uredništvom, posebno pri rubriki novice In zanimivosti.
NEDA PAPIĆ (1951)
Študentka IX semestra Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, smerl računalništvo In informatika. Trenutno
80
dela na podrožju mikro računalnikov. Pri Slovenskèm društvu Informatika Je generalna tajnica in sodeluje pri
vseh akcijah društva. Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je član OOZSMS. V časopisu vodi fubriko "študentska vprašanja

CENIK CXJLASOV
Ovitek - notranja stran (za letnik 1977)
2	stran--------------------16.000 din
3	stran —-------------- 12.000 din
Vmesne strani (za letnik 1977)
1/1 stran------------------- 8.000 din
1/2 strani-----------------^ 5.000 din
Vmesne strani .( za posamezno številko)
1/1 stran------------------ 3.000 din
1/2 strani------------------ 2.000 din
Oglas o potrebeh po kadrih ( za posamezno številko) ------------------ 1.000 din
Razen oglasov v klasični obliki sò zazeljené tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in članki. Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno .
ADVERTIZING RATES
Cover page (for all issues of 1977)
2nd page------------------ 16.000 din
3rd page------------------ 12.000 din
Inside pages (for all issues of 1977)
1/1 page------------------ 8.000 din
1/2 page------------------- 5.000 din
Inside pages (individual issues)
1/1 page------------------ 3.000 din
1/2 page------------------ 2.000 din
Rates for classified advertizing :
each ad------------------- 1.000 din
In addition to advertisments, we wellcome short business or product news, notes and articles. The related charges are negotiable.
mikroračunalniki
STE SE 2E ODLOČILI ZA UPORABO MIKRORAČUNALNIKA V PROIZVODNJI, ALI PA 2E IMATE MIKRORAČUNALNIK IN 2ELITE IZVESTI REŠITVE PO VASI ZAMISLI?
NUDIMO VAM:
-	NAJSODOBNEJŠE TEHNIČNE REŠITVE Z UPORABO NOVE TEHNOLOGIJE
-	PROJEKTIRANJE VEČJIH SISTEMOV (MULTIPBOĆESORSKIH)
-	DIAGNOSTICIRANJE PROCESOV
-	IZDELAVO IN TESTIRANJE UPORABNIŠKIH PROGRAMOV S POMOČJO VELIKIH SISTEMOV
-	KONZULTACIJE ZA UPORABO MIKRORACUNALNISKIH SISTEMOV V INDUSTRIJI IN GOSPODARSTVU
-	IMAMO IZKUŠNJE Z UPORABO MIKROPROCESORJEV (Z 80, 6800, F-8, 8080, 2650, PFL 16, SC/MP), DINAMIČNIH POMNILNIKOV, PERIFERIJE ITN.
Institut Joief Stefan, Ljubllana, Jamova 39 ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Telefon (061)63-281 Int. 305
MIKRORAČUNALNIKI