Potrošniški krediti
V tretiem tromesečju letos se Je okrepila uporaba potrošniških kreditov. Skupno je b9'o odo-brenih 14 mHijard 300 milijonov odriačano pa 9 miiijard 600 mi-Hjon»T danarjev, tako da je za-doliitev s potrošniškimi krediti porasla za 4 milijarde 700 mi-lijonov. T» je v za«"ajiih več le-tih največji porast potrošniškjh kreditov v enem tromesečju. V samem septembru je bilo odo-brcno 5 milijard 6009 milijonov. kar pravtako predstavlja do-slej najvecji znesek mesečnega tzkoriščanja ptitrošniiiktga kre-dita. Konec septembra znaša stanje kreditov nckaj nad 32 m)lijard.
Ta povečani porast potrošnl-fikih kredštoT je bi> možen zaradi spremcnjenega položaja na tr-žiščn blaga. Po eni strani so glede na povečanje blagovnih skladov za široko potrošnjo v lndustrijl in trcovini v prveni polletju omjlili pogioje zr. upo-rabljanje potrošniikih kreditov. "V začetku junija je bil zmanj-San odstotek, ki ga je treba po-ložiti v gotovjni pred začetkom uporabljanja, kredita, v večini 10 do 5%. V začctku julija so bili objavljena predpisi, s katerimi je bila razširjena lista izdelkov, kj jih je mogoie knpiti z od-plačilnim rokom do dveh iet, hkrati pa je bilo uvedeno ob-navl.ianje kredita pred popolnim odplačiJom. Lažji pogo|i »o pri-teguili številr.e potrošnlke, ki so caprosUl za kredit. Po drugi strand je bila znatno zfooljsans caložcnost    trgovin    i    blagom,
lirši izbor Izdelkov domafe proizvodnje in iz uvoza pa je pravtako vzpodbujal potrošnlke, da so začeli nporabljati kredit za nakup  intfustrijskega blaga.
Zvišonje dvolslnih kreditov
Posebna se je povečalo zani-manje za nakup gospodinjskih predmetov, kakor na primer štcdilnikov, hladihvikov, srelcev, sesaltev za prsh, šivalnih stro-jev, električnlh bojlerjev, razen tega še za radijske aparate in kolesa in tako je najbolj pora-sla zahteva po kred tih z odpla-čilnim rokotn dveh let.
Stevillo uporabntkov potrošni-škega kredita staino naraSča. ob
koncn septembra let«s je bilo nad milijon in pol potrošnišfcili kreditov. V razmerju do Stevila raposlenib v družbenem sektorju izkoriščaj« kredite najbolj de-lavci in uslužbenci v Srbiji (okrog 85%), najmanj pa v Slo-veniji (okrog 30%).
Večina potrošnikov vzame kredit pri banki, najmanj pa je takih, ki ga vzamejo v trgovini, ker imajo s kreditom pri banki možnost večje izbire. V prvem polietju leta 1953 je bilo odo-breno več potroSniških kreditov po trgovinski mreži, nato so se potrošnikj odkar je banka uved-la izdajanje več cekov v zneskih, ki jih žcli potrošnik, čcd&lje bolj usmer.ia;i k banki. K taki usmcritvi .je prispevalo tndi dejsvo, da se je trgovinska mre-ia, prej bran'la dajaii dvolctni in triletni kredit.
Glede pomena povečanja po-roširiškjh kredkov za kupno moč polrošnikov in povprašc-vanje po blagu lahko ugotovi-mc, da se je v tretjem trome-seeju letos s potrošniškimi kre-diti povečalo povpraševanje po industrijskem blagu. V pr em pollctju so se potrošruški kre-(1 ti zmanjSali za 800 milijonov,. v trctjem pa so se dvignili za 4  milijardc 700  milijonov  djn.
Potrošniški krediti in hranilne vloge
S stališča povpraševanja po blagu široke potrošnje pa je po-membno dejstvo, da so se v tem razdobju povečaJe hran''ne vloge skoraj za prav toliko kakor po-trošniški krediti. Povečanje hra ¦ niilnih vlog prcdstavlja   odložitev
potrošnje ali zmanjšanje pot-praševanja na tržišču potroSnega blaga.
Zanimivo je primerjati gl-banje potroiniskih kreditov in hranilnih vlog po ljodskih re-publikah. Tam, kjer nagbolj var^ fujcjo, tam tudi najmanj upo-rabljajo potrošniške kredite. % i/.jetno Hrvatske je v vseh dru-gih repubiikah več vlagateljcr kakor tistih, ki dvigajo kred^te, najvef ja railika pa je v Slove-niji, kjer je hranilnih vlog tri-krat več kakor potrožniškili kreditov.
Kar se tiče vsote, je le T Slovenijii znesek hranilnih vlo^ višji od zneska potrošniškJh kreditov.
Ob koncu naj pripomnimo, da sta bila t zadnjem času storje-na še dva ukrepa, kj naj pri-spevata k nadaljnjemn razvoja gistema potrošnišhih kredilov. V prvi polovici septembra so bili objavljeni predpisi, kj omo-gočajo up«rabo kreditov za letni dopust v okviru predpi-sane kreditne sposobnost! (tret-jinc rednih prejemkov) z odpla-čilnim   rokora  10  mesecev.
Pred nekaj dnevi je bilo ob-iavljeno, da se 'ahko posti, kl so v zvezi z odobravanjera potrošniških kreditov, preaesejo na sospodarske organizacije ali listanove na teraelju dogovora z Narodno banko. Ta ukrep naj olajša potrošnikom jemanje potrošniških kreditov, da bi od-pravili dolgo čakanje pred oken-ci banke >n izgubo delovncga Sasa, do česar je prišlo posebno v zadnjem časa zaradi povc-{¦anega zanimanja za potrošniSk« kredite.
Vesnić