Narodna in.unjyerzitetna knjiinlca v Ljubliani 4iy54i V). - . . ■ v>« m . s\v J / • -V> ». mm K, iff/ • .v ■•• > ’i v <. ;S-:> -- S&SSk ■>v '- • .. 1 *1' - '• BS.I * ■S' h&h •aSSKcSoiat •;■*<; S'.'v w a.^ ■ '-n \ - *r- •• /;;> ’m ■ft. . - LXi> 5 • : i*. ':‘Vv]|' '. '•* v% WV C -'u." snviHSg a TrcSS*?' _ *r i '-5«d£'; « << .\, . / •> . * - -» Zc- ■ . $£>* . r* . * § ■ tev.'.-. s V* V-v' tv. ' • . / 4 . • ' •- ■i v • ► s' 4 4 * k , MEVESTA (klSTUSOYA. 5F15AL 5v. ALJFONZ MARIJA LIGVORIJ, skof in cerkveni ucenik. F05L0VENIL P. ALJFONZ FURLAN, masnik reda sv. Franciska. PERYA KNJIGA. Z dovoljenjem prec. redovnega predstojnistva 1G. januvarja 19.04. in visoko castitega knezoskofijstva lavantinskega 21. aprilja i'?04, §tev. 247. * v . ft V BREZICAH. NATISNIL IN ZALOZIL AVGUST SEK 1907 . Doveljenje visoko cast, knezoskofijskega ordinariata Lavant. v MariBpru. „Kn. sk. ordinariat rad dovoli v sjnislu apostolske konstitucije „Officiorum ac munerum w ddo. VIII. Kal. Febr. 1896., da se rokopis na- tisne, in podeli Vam in Vasemu rokopisu in njegovim bralcem sveti blagoslov. w Kn. sk. Lavant. ordinariat v Mariboru, na god sv. Anzelma, Skofa in cerkvenega ucenika, dne 21. aprila v Marijincm svetom letn 1904. f M i h a e 1, knezoskof. predgovor 1 predsfajIjaceV. \.(t i*).n f'Vc Aljfonz Marija Ligvorij je spisal {jW?b knjigo ..La vera sposa di Gesli Cristo“ 'im* 1 za redovnice, kaker sam pravi v pred- govoru. Ta knjiga je ze prestavljena skoraj v vse evropske jezike, Neketeii so jo predstavili tako, kaker jo je spisal sam svetnik; drugi so pa izpustili, kar zadeva samo redovnice, in jo imenovali „Popolni kristjan“, Jaz sern jo poslovenil kaker jo je spisal sv. Aljfonz, rabil sem pa torinsko izdanje leta 1887, Latinske izreke svetnikov in drugih sem dodal pod certoiz nemske prestave P. 0. E. Schmdger ? „Die wahre Brant Jesn Christi, Regensburg, Manz 1874.“ Razdelil sem jo v dve knjige; v pervi nahajas poglavja, ki so koristna vseiri brez izjeme; v drugi pa samo tista, ki so pri- merna redovnim osebam. Tako sem skusal vstreci neketerim, ki bi radi imeli celo knjigo. Mislim pa, da bo koristila ne samo redovnim osebam, ainpak t.udi udom tretjega reda in sploh vsem, ki bi se radi zvelicali. V Brezieah, obrezanja 1904, na praznik Kristusovega Prestavljasec. * predgovoi 1 pisavceV. _ o knjigo, kaker vidis, sern spisal za re- dovnice; vedi pa, ako izvzames neke- tere neci, ki se ticejo redovnic, da je drugo, kar se tice spolnjevanja redovnih obljub. redovnega zivljenjain redovne popolnostd, dobro tudi za redovnike. Koristila bo svet- riim, ker govorira tudi o navaduih kerscanskih cednostih. Na koncu vsakega odstavka sem po- stavil molitev z raznimi poboznimi obcutljaji, ker vein, da jih irnajo zelo rado redovnice, ki ljubijo popolnost; in po vsi pravici. Zakaj sv. Dionizij Areopagit pravi, da obstoji bozja ljubezen bolj y obcutljaji}} serca, kaker pa v znanju razuma. Pri drugih eloveskih vedno still znanje del a lju¬ bezen, v vediiosti svetnikov pa ravno nasproti, ljubezen daje znanje: kedor Boga bolj ljubi, ga tudi bolj pozna. Tedaj lie toliko znanje, ampak ljubezen nas pray za pray druzi z Bpgoin, in nas bogati v zasluzenju za vedno zivljenje. Prava neVesta I^ristusotfa. • • - . ' r* -- I. poglavje. 0 hrspenenju po popolnosti. 1 . fjlervi pomocek, keterega se raora redovna oseba poprijemati, ako hoce popolnost doseci in biti vsa bozja, je hrepenenje po popolnosti. Lovec, ki hoce v zraku ti-c a vstreliti, mora ne- koliko pred njega pomeriti, tako je tudi z naso popolnostjo. Ako se hocemo do ka.ke stopinje popolnosti vzdigniti, je potrebno, da se lire- penece oziramo na najvecjo svetost, ketero je mogoce doseci. Kralj David je zdihoval: „Kedo mi da peroti, kaker golobu, da bi zletel, in poeival ul pri Bogu od vsega pozemelj- skega nagnjenja oproscen? — Svete zelje so tiste blazene peroti, s keterimi se svete duse od sveta odtergajo, ter zletijo na goro popol¬ nosti, kjer najdejo tisti mir, ki ga 11a svetu ne moremo najti. Al-i kako je to, da sveto hrepe- Ps. 54, 7. (S. Pervo poglarje. nenje. duso k Bogu vzdiguje? To nam pove sv. Lovrenc Justinijan l! : Dobro hr'epenenje nas ctelomsL krepca. deloma pa manjsa tezave sterme poti na goro. NasprotfniO pa se ne bo nikedar potrudil popolnost doseci ti&ti. ki ]>o njej ne hrepeni, ter obupuje kaker da ne bi je mogel doseci. Kedor vidi goro, na keteri ve, da je zaklad zakopan, ce pa ne zeli priti do verba, se koraka ne bo storil, da bi tjakaj prisel. ampak bo nemarno in leno ostal ob znozju. Tako bo ostal tudi tisti, ki nima zelje, da bi zaklad popol- nosti dobil. ker se mil vsak trud za to prete- ^aven zdi, vedno len v svoji m'lacnosti, ne da bi na bozji poti se za eno stopinjo napredoval. 2. Da, kedor lie hrepeni in °se ne sili na Gospodovi poti vedno napredovati, ta bo vedno nazaj sel, ter se postavil v veliko nevarnost pogubljenja. Tako pravijo vsi ucitelji duhovnega Jivljenja, in tako tudi skusnja uci. Ravno tega nas spominja Salomon rekoc : „Pot pravicnih je kaker svetla luc, nahaja in raste do polnega dne.-‘* Nasprotno pa pot gresnikov Vedno veeja tema obdaja, dokler revezi na tako stezo ne zabre- dejo, da sami ne znajo. v kak prepad jib vodi. Sv. Avgustin pravi ; ^Dalje ne hoditi, se pravi. vracati se, 3u to je, ne boditi na duhovni poti naprej, je ravno tako, kaker boditi nazaj. Sv. Gregor to prav lepo razlaga s primero cloveka. ki vesla na dereci reki. Ta svetiiik pravi. ke bi bil kedo v colnu na reki. ter bi si ne prizadeval veslati vodi nasproti, marvec bi se hotel usta- viti, in ne iti ne naprej in ne nazaj, bi sel po sili navzdol po vodi, ker bi ga sama seboj nesla. 4 • • • m 1 Vires subrniriistrat, poenaui exfiibet lovibreui. Oc disc.- mon. c. b. — 2 Preg.- 4, 18. — 3 Non progredi jam reverti est. Ep, 17.- E.- B. —'■* Reg. Past.- p. 3.- a.- 1. 0 hrepenenju po popolnosti. 9 Po Adamovem grehu je vsak clovek po naravi ze od svojega rojstva k slab emu nagnjen, *ako se naprej ne spenja in sili poboljsavati se, vlekla ga bo voda cloveske pozeljivosti vedno nazaj. Sv. Bernard vprasa 1 : Dragi kristjan, kaj noces napredovati v duhovnem pridobivanju? Hoces torej popusdati? Ti pravis, da noces. Kaj pa hoces tedaj storiti? vprasa dalje svetnik. Ti mu odgovarjas: Ostati hocem v takern stanu, v ka- kersnem sem; nocem biti ne boljsi, ne slabsi, ,,Ti hoces to, kar ne more biti", odgovarja sv. Bernard, ker na Gospodovem potu treba hoditi naprej in v cednostih napredovati, ali pa se vradati in pogrezati v grehe. 3. Potrebno je torej kaker udi sv. Pavel, da se pri opravilu vecnega zvelidanja nikedar ne vstavimo, ampak v cednostih vedno napre- dujemo, dokler ne dosezemo zastave vecnega zivljenja. „Tako tecite, da jo dosezete. 2 * " Za- pomnimo si pa, da bo mo sami krivi, ako ne do¬ sezemo ; ker Bog hode, da bi bili vsi sveti in popolni: „To namred je volja bozja, vase po- svedenje.‘ iu Da, svetost in popolnost nam se celo zapoveduje: „Bodite tedaj popolni, kaker je vas Ode nebeski popolen. 4 " „Bodite sveti, ker jaz sem svet. 5 " Ali on nam tudi obljubuje in po- nuja pornod za vse, kar nam zapoveduje, same da ga za rijo prosimo, kaker udi tridentinski zbor. Bog ne zapoveduje kaj nemogodega, ampak zapovedovaje nas opominja, da storimo, kar moremo z navadno milostjo. ako je pa vedje milosti potreba, nas opominja, da naj prosimo 1 Non vis pmficere; vis ergo d’efieere -? Nequaquarn. Quid ergo V Inquis: vivere volo et inanere in quo perveni ^ necr pejor fieri patior, ne,c melior eupi©. Hoe ergo vis-, quod esse non postest. Epist. 254. —■ 2 1. Kor. 24, — 8 1 ... Tes. A f 3. — * Mat. 5, 48. — 5 3.. Mojz.- 11, 44, Q 10 Pervo poglavje. zato, cesar ne rnoremo storiti. Ako tedaj porno ci iscemo, nam jo podeli, da rnoremo njegovo za- poved spolnitk 1 Poguiri torej! Castitljivi Tores, iz druzbe poboznih delavcev, je .pisal neki re¬ do vnici, svoji spovedanki, te lepe besede: „Moja hci, razsirimo peroti hrepenenja, da ne bomo ostali na zemlji, temvec zletimo k ljubljenemu in dragemu zeninu, ki nas caka v srecni, vecni domovini". 4. Sv. Avgustin 2 pravi, da je zivljenje do- brega kristjana vedno hrepenenje po popolnostk Kedor torej tega hrepenenja v sercu ne goji, je sicer kristjan, pa ne dober. In ako velja to sploli za vse, velja se ])osebno za redovne osebe. ketere niso sicer dolzne biti popoine, hrepeneti pa vender morajo po popolnosti na posebni nacin, kaker uci sv. Tomaz. Kako pa mora redovna oseba skerbeti za popolnost, pove ravno ta svetnik: Ni dolzna opravljati vseh poboznih vaj. ketere ji pomagajo pridobiti si popolnost, dolzna je pa opravljati tiste vaje, ketere jej njeno vo- dilo prepisuje. 3 Dolzna je spolnjevati svete ob- Ijube, opravljati skupne molitve, sv. obhajila. zatajevanje, ketero vodilo prepisuje,, molcanje in vse druge vaje, ketere opravlja cela druzina. 5. Rekla pa mi bo ketera redovna oseba. Nase vodilo nas ne veze pod grehorn, zavoljo tega pa vender odgovarjam: Uceniki sploh ucijo, da ce tudi ketera koli zapoved he veze sama na sebi pod grehom, vender kedor jo prelomi 1 Dous impossiWa non jubet; sert jubendo monet, et facere quod nossis, ot adjuvat. ut possis. Sess. 6. cap. 11. — 2 Tota vita cbristiani boni sanctum desiderium est. In I. Joan. ti*. 4. — 3 Qui statuin religicnis assumit, non tenetur habere perfectam cliai’itatem, sed tenetur ad hoc teridere, Non tenetur relig-iosus ad omnia exercitia, quibus ad perfectibnom pervenitur, sed ad ilia quae determinate sunt, ei taxata. secutmum regulam iiu m professus est. 2. 2. qu, 180. art. 2. 0 hrepGnenju po popolnosti. 11 brez veljavnega vzroka, stori greh, vsaj majhen. Vzrok je ta. ko prelomis kako zapoved prosto- voljno in brez vzroka, je ne prelomis zavoljo drugega kaker zavoljo strasti ali pa lenobe, in zavoljo tega ne more biti njeno prejomljenje brez vsakega, vsaj majhinega grelm. Zato pise sv. Franeisek Saleski: „Da si ravno ne veze vodilo redovnic obiskovanja Matere bozje pod grehom, vender ne vein, kako bi izgovoril pre> lomljenje majhinega greha, ,.ker keder prelo- muje vodilo, necast dela bo2jim recem, izdaja svoje obljube, vznemirja kongregacijo, in za- pravlja korist dobrega zgleda, keterega mora dajati vsaka“. Zato pravi dalje ta svetnik, da, kedor prelomi vodilo pred drugimi redovnimi osebami stori tudi greh pohujsanja. In razen tega si zapomni, da kedor pogosto prelomi kako zapoved, dela veliko skodo redovnemu zivljenju, in zato tudi lehko smertno gresi; in ravno taka bi bila, ke bi ketera oseba iz zanicevanja pre- loinila vodilo. Sv. Tomaz pravi, 1 pogosto pre- lomljenje vodila nagiba osebo, da zanicuje vo¬ dilo, in tak.o odgovarjain tistim mlacnim re- / se izgovarjajo keder prelo- mijo sveto vodilo, ko pravi jo, da jih njihovo vodilo ne veze pod grehom. 54 Sicer pa gorece redovne osebe ne gledajo na to, ali jih veze njih vodilo pod grehom, ali ne, temuc njim je glede na pridno spolnjevanje zadosti vedeti, da je dal to zapoved Bog, ki se veseli, ako vidi, da jo spolnjujemo. 6. Da na kratko povem, kaker ni cloveka, ki bi v vednosti ali umetelnosti popolnost do- 1 2. 2. qn. art. !). — 2 Vodilo jnaojsih bratov (franoiSkanov) P a v e2e pod siuertnim grehom; prestavljavee. 12 Pervo pogTavje, segel. ne da bi prej vroce hrepenel jo doseci r take tudi ni bilo svetnika, keteri bi bil brez tega hrepenenja po svetosti, svet postal. Sv. Tere- zija pise : „Bog navadno le tistim mnogo velikih milosti daje, ki zelo hrepenijo po njegovi Iju- bezni“. -Kraljevi prerok David pa pravi : Blager cloveku, keteri ima porrioc od tebe. v svojem sercu si napravlja stopnjice — po dolini solz h kraju, ki si ga je odlocil ul . Blager cloveku. ki je v sercu odlocil, dokler na svetu zivi, sto- pati od stopinje do stopinje popolnosti. ker ga bo Bog. obilno podpiral, in napredoval bo od •cednosti do cednosti. Tako so delali svetniki, posebno sv. Andrej Avelinski, ki se je se celo z obljubo zavezal, da bo v popolnosti vedno napredoval. Sv. Terezija pravi: „Bog ne pusti tudi v tem zivljenju nepoplacane nobene dobre zelje“. Tako so dospeli svetniki s pomoejo dobrih zelj do zelo visoke stopinje popolnosti. „Zgodaj je koncal, pa je spolnil mnogo. 2 “ Sv. Alojzij je dosegel.v malo letih — bil je se le 23 let star — toliko stopinjo popolnosti, kaker je rekla sv. Marija Magdalena Paciska, ki ga je v duhu videla v nebesih, da se ji je nekako zdelo, kaker da ni v nebesih svetnika, keteri bi vzival veejo slavo, kaker on. Ob enim je ta svetnica spoznala, da je zato do take stopinje prisel, ker je v zivljenju zelo hrepenel * Boga tako ljubitij kaker zasluzi; in ker je videl, da tega doseci ne more, — ker Bog zasluzi ile- skoneno ljubezen — je preterpel sveti mladenie na svetu maternistvo ljubezni, ketero ga je potem do tako velike slave povzdignilo* 7. Zraven ze navedenega nam daje sv, Te- 1 Ps. 83. G. — 2 Modr. 4, 13. 0 hrepenenju po popolnosti. 13 rezija v svojih spisih se mnogo lepih naukov. „Nasi sklepi naj bodo velikodusni, ker le taki nam prinesejo krepost." Na nekem drugem kraju pravi: „V svojem hrepenenju ne sraemo popu- stiti, ampak zaupati v Boga; zakaj, ako se po malo potrudimo, mogoce nam bo priti tja, kamer so prisli svetniki z bozjo milostjo“, Zopet na drugem kraju pravi: „Bozje velieanstvo ljubi velikodusne ljudi, ako le na se ne zaupajo“. Ta svetnica zaterjuje iz lastne skusnje, da ni ni- kedar videla plasljive duse, ketera bi. bila v mnogih letih toliko napredova’la, kaker napre- dujejo pogumne duse v malo dneh. Da pa pq- gum dobis, je zelo koristno prebirati zivljenje svetnikov, in posebno se takih, ki so iz velikih gresnikov postali veliki svetniki; kaker n. pr. sv. Marija Magdalena, sv. Avgustin, sv, Pelagija,' sv. Marija Egipcanka, posebno pa sv. Margarita Kortonska, ketera je mnogo let v gresnem stanu zivela, ali tudi v tern zalostnem stanu je gojila zeljo po svetosti; in res, ko.se je potem spre- obernila, lotila se je tako hiteti proti popolnosti, da ji je Gospod ze v zivljenju dal spoznati, da ni samo za nebesa izvoljena, ampak tudi, da ima v nebesih pripravljen prostor mej serafi. Zopet na drugem kraju pise sv. Terezija: Hudobni duh nas hoce omamiti, da bi se nam zdelo osabno imeti velike misli in voljo svetnike posnemati. Ali, dostavlja svetnica, to je velika zvijaca. To ni osabnost, ko dusa sama sebi ne zaupa, ter se loti edino v Boga upajoca pogumno napredovati po poti popolnosti, in govori z aposteljnom: ,,Yse zamorem v njem, ki me krepca. lu Sam od sebe ne morem nicesar, ali vse morem z njegovo « Fil. 4, 13. Pervo poglavje. pomocjo; zato sklepam z njegovo milostjo, da ga hocem ljubiti. kaker so ga syetniki ljubili. 8. Zelo koristno je, da svoje hrepenenje po velikih receh povzdigujemo, kaker n. pr. da hocerno Boga ljubiti bolj kaker vsi syetniki; da zelimo bolj kaker ysi raarterniki iz Ijubezni do rrjega terpeti. prenasati in odpustiti vse kri- vice. poprijeti se vsake tezave, da kako duso resimo, in enake reci. Akoravno se tako hre¬ penenje ozira na take reci. ketere se ne bodo nikedar zgodile, je vender per vie pred Bogom zelo zasluzljivo ; ker kaker slabe zelje sovrazi, ravno tako mu dopadajo dobre zelje. Drugic pa, ker to hrepenenje po velikih in tezavnih receh dela duso pogumnejso, da lahko izversuje reci. Zato je zelo koristno ze zjutraj skleniti, vse, koliker bo mogoce, zavoljo Boga storiti, vse, kar se pripeti, in vse zopernosti prenasati, biti vedno v duhu zb ran in vedno djanja 'Ijubezni do Boga obujati. Tako je delal sv. Francesek Asiski, od keterega sporoca sv. Bonaventura, da je s pomocjo milosti Jezusa Kristusa sklepal velike reci storiti. Sv. Terezija pravi: ,,Dobro hrepenenje Gospodu tako dopade, kaker da hi bilo ze spolnjeno“. 0 koliko bolje je, imeti opra- viti z Bogom, kaker pa se svetom! Ako, hoces doseci posvetne dobrote, bogatstvo, cast, hvalo ljudi, ne zadostuje samo hrepenenje, ker to hrepenenje mnozi se le zalost, ako tega ne do- sezes. Pri Bogu je pa vse drugace; dovolj je hrepeneti po njegovi milosti in Ijubezni, da jo dobis. Ravno to je rekel cesarski dvorjan, o keterem sporoca sv. Avgustin 1 ; ta svetnik namrec pripoveduje od dveh cesarskih dvorjanov, 1 Confess. 1. 8. <•. <5. 0 hrepepenju po po'polnosti. 15 ki sta bila v nekem saraostanu pusdavnikov. Eden izmej njiju zacne brati zivljenje sv. An- tona opata. „Bral je, — pise sv. Avgustin, in raej tem, ko je bral se je resilo njegovo serce posvetnih nagnjenj. Potern se oberne k tovarisu, in mu rede: Prijatel, ali sva neumna! Kaj pa hoceva dobiti, ko cesarju s toliko tezavo, se strahom in bojecnostjo sluziva? Ali moreva upati, da postaneva njegova prijatla? In ke bi tudi to sreco dosegla, ne bova storila drugega, kaker, da svoje vedno zvelidanje postaviva se v vedjo nevarnost. Ali tezko, da kedaj cesarjevo prijatelstvo dosezeva. — Potem je tako-le skle- nil: „Ako pa zelim biti bozji prijatel, glej sem ze tudi u . Hotel je reci, da bozje prijatel¬ stvo precej zadobi, kedor ga z resnicno in od- loeno zeljo zadobiti hoce. 9. Pravim. da z resnicno in odlocno zeljo. Kaj pomagajo namrec tiste nerodovitne zelje, s keterimi se neke lene duse pasejo, ki vedno zelijo, pa se koraka na Gospodovem potu ne storijo. Od teh govori Salomon: ?? Lenuh hoce in noceV In na drugem kraju pravi: „Zelje vmore le|uha“. 2 Mlacna dusa zeli popolnost, ali se nikedar ne odloci, da bi se tudi poprije- mala kakega pomocka. Od ene strani hoce, ker premisljuje, kako je zelje vredna; od druge strani pa node, ker premisljuje trud, ki ga zah- teva. Tedaj hoce in node; zeli, ali ne zeli odlocno. Rada bi bila sveta, pa na takem potu, keterega ni v njenem stanu, s takimi pripomocki, ki jih njen stan ne dopusda. Pravi: 0 da bi bila v pus- da vi, zmerej bi hotela moliti in pokoro delati. 0 da bi bila v samostanu, hotela bi se v sobico Prog. 21, 25. 1 Preg. 10, -1. 16 Pervo poglavje. zapreti in samo Bogu sluziti. Ke bi bila zdrava. hotela bi se mnogo zatajevati. „Hotela bi. hotela bi!“ In mej tern reva se tistih dolznosti ne spol- njuje, ketere ji njen zdanji stan nalaga. Malo nioli; da se celo skupne molitve opusca. tudi p.rejemanje svetega obhajila; na kor hodi malo. pogosto pa v govornieo. in pase radovednost; z malo poterpezljivostjo in vdanostjo prenasa nadloge svojih bolezni. Z eno besedo. ona mnogo- krat gresi vsak dan vede in radovoljno. ter se se ne potriuli, da bi se poboljsala. Kaj bodo torej tej dusi koristile zelje tolikih, njenemu stanu nemogocih reei, mej tern ko svojo dolz¬ nosti zanemarja? „Zelje vmore lenuha.“ Take nekoristne zelje bodo cloveka se hitreje pogu- bile, mej tern ko se z njimi brez koristi pase. in zadovoljnje, opusca se poprijemati po- mockov, ki so mu potrebni, da doseze popol- nost in vecno zvelicanje, Dobro pravi glede na to sv. Francisek Saleski: ..Ne odobravarn. da oseba. ketero yeze kaka dolznost ali poklic. po drugacnem zMjenju hrepeni, razen po takem. ketero se strinja z njenim stanom, in tudi ne, da si zeli drugih opravil, keterih njen zdanji stan ne dopusda; ker raztresa serce in priza- deva lenost v dolznih opravilih. Treba tedaj, da ima redovna oseba pred ocmi samo tisto popol- nost. ki je lastna njenemu stanu in njeni sluzbi, ali je predstojnik ali podlozni, zdrava ali bolna. mlada ali stara, in da se poprijemlje pomockov s terdno voljo. Sv. Terezija dostavlja: „Hudobni duh nas prepricuje, da smo ze kako cednost dosegli. n. pr. poterpezljivost, zato ker odlocu- jemo mnogo zavoljo Boga preterpeti. In res se nam zdi. da bomo res preterpeli vsako zoper- IT 0 hrepenenju po popolnosti. nost, zato smo zelo zadovoljni. ker nam hiidre to vero goji. Opominjam vas, da takim cedno- stira nobene vrednosti ne date, in tudi ne mislite, da jo poznate, kaker le po imenu, do- kler poskusnje ne vidite, ker bi se moglo zgo- diti, da se bo zavoljo ene same razzaljive besede zgubila vsa vasa poterpezljivost a . 10. Poglejmo zdaj naj poglavitruejso rec, namrec porabo pomockov. Pomocki rasti y po¬ polnosti se sledeei: P e r v i j e p r e m i s 1 j e v a n j e zlasti. ako premisljujes, kolike ljubezni je Bog vre- den, in kako nas je ljubil, posebno, ko je tako veliko delo nasega zvelicanja prevzel, pri kererem se je tako ponizal, da je y ne- izmernih bolecinah in zanicevanjih svoje ziy- Ijenje za nas darovab in to se ni bilo dost! arnpak da bi si naso ljubezen pridobil. se je tako ponizal, da je nasa jed postal. Te resniee ne vnemajo nasega serca, ako jih pogosto ne premisljujemo. „V mojem premisljevanju se je ogenj vzgal“, pravi kralj David. 1 Ako pogosto premisljnjem dobrotljivost svojega Boga, cutim. da sem yes vnet za njegovo ljubezen. Masprbtno pa pravi veliki svetnik, sv. Alojzij, da nihce ne doseze visoke stopinje popolnosti, ako prej v molitvi mnogo ne napreduje. D r u g i po in ocek je ta, da vedno po- navljamo svoj sklep, da hocemo rasti v lju¬ bezni bozji. Zato je potrebno, da vsaki dan mislis, da si se-le ta dan zacel hoditi po poti popolnosti. Tako je delal David; vedno je po- navljal: „Rekel sem pa: Zdaj zacenjam“, 2 To je bil tudi zadnji nauk, ki ga je dal sy. Anton opat 1 38 , 4 . — 2 76 , 11 . 18 Pervo poglavje. svojim menihom: ,.Otroci moji. mislite si. da je vsak dan pervi. ko zacenjate Bogu sluziti. T r e t j i c je potrebno. da clovek nepre- stano svoje grehe preiskuj.e* Ali to preiskovanje mora biti ostro, kaker pravi sv. Avgustin: „Bratje. preiskujte se brez prilizovanja. Nikedar si ne dopadi, kaksen si. ako hoces priti do tega, ka- kersen nisi“n Potrebno je. da si vedno sam se seboj nezadovoljen, ako hoces tisto popolnost doseci. ketere se nimas : zakaj. govori dal j e ta svetnik: „Kjer si sam sebi dopadel, tam si obstal^, to je. ko ti bo dosezena stop in j a popol- nosti dopadla. tam bos ostal. Kedor je sam se seboj zadovoljen. bo se hrepenenje po napre- dovanju zgubiL Pa dostavlja sv. Avgustin svoj znameniti izrek. keteri mora tiste duse prestra- siti, ki so same se seboj zadovoljne, ter inalo hrepenijo po napredku ; Pravi namrec : Ako pa reces : zadosti je. — (zadostuje mi ta po¬ polnost) pog ubljen si“ ker na bozjem potu ne dalje hoditi. je toliko kaker nazaj iti. kar sem ze zgoraj rekel. in kar sv. Bernard z malo besedami pove : ?/ .Boljsi ne biti. se pravi slab si postajatPb 2 Zato opominja sv. Janez Krizostom. da je potreba vedno misliti na tiste cednosti, ki nam se manjkajo. in nikedar ne na ono malo dobrega. kar smo ze storili; zakaj misliti. pravi ta svetnik, na dobro storjene reci, ni drugo, kaker sam sebe lenega in osabnega delati na duhovnem potu. in tako se podajeino v nevar- nost zgubiti ves napredek.s Sv. Janez Krizostom nadaljuje: „Kedor tece. ne gleda koliko je ze 1 Fratres mei, discutite vos sine palpatione. Sempei 1 tibi displ'ceat, quod es, si vis pervenire ad id quod nondum es. Ubi tibi placuisti, ibi remansisti. Serin. 169. E. B. — 2 Profecto nolle proficere, deficere esr. Epist. 2o4. — 3 Sog-niores facit et in arrogantiam extoliit. Horn. -12. in Ep. Phil ' $ Mtik'W f v' n tv 91 ra ' rat $8se $ *a tfi ^sS 0 hrepenenju po popolnosti. 19 pretekel, ampak koliko mu se manjka.“ 3 Kedor hiti, da bi. do popolnosti prisel, mu ni mar ko¬ liko je ze prehodil, ampak koliko mu se ostaja, da jo doseze. Koliker bolj se gorece duse cilju svojega zivljenja priblizujejo, toliko bolj gorece postajajo „kaker tisti, ki zaklad kopljejo" — pravi Job. 1 2 Tisti ki zaklad kopljejo — tako razlaga to sv. Gregor — toliko urnejse kop¬ ljejo, koliker vec so izkopali, zavoljo hrepe- nenja, da bi hitro dobili zazeljeni zaklad. Tako delajo tudi tisti, ki popolnost iseejo; koliker bolj riapredujejo, toliko bolj se trudijo napre- dovati, da jo dosezejo. 11. Cet-ertic. Da dosezes popolnost, je zeio koristen pomocek, keterega je rabil sv. Bernard! Surij pise, da je ta svetnik vedno v sercu in na jeziku imel to le vprasanje: „Ber¬ nard, zakaj si stopil v red ? 3 Tako bi se mo¬ rale tudi vsaka redovna oseba neprenehoma prasati: Zapustila sem syet in vse kar mi je ponujal svet, da sem prisla v samostan sveta postal, in zdaj kaj del-ant? Ne postajam sveta in se tudi postavljam v nevarnost se pogubiti se svojim mlacnim zivljenjem. — Vredno je tukaj navesti zgled sv. Hijacinte Mariskoti. tretjerednice, ki je v samostanu sv. Bernar- dina v Yiterbu zelo mlacno zivela. Prisel je pa tjakaj za izvanrednega spovednika Bijanketi (P. Bianchetti) franciskan, ko se mu je hotela spovedati, ji ostro rece dobri pater: „Ste vi re¬ do vniea ?“ „ Vedits, da raj ni za nicemerne in osabne redovnice.“ Hijacinta mu odgovori: „Te- daj sem zato svet zapustila, da bom prisla v 1 Qui currit, non reputat quantum spatii perfecerit, sod quantum. ila. da noces hoteti drugega iskati. kaker Boga; da noces hoteti drugega, razen tega. kar ti po- korscina dopusca; da hoces iz ljubezni do Je- zusa vsako zanicevanje in nadlogo preterpeti. Spomin na te reci je spreobernil nekega mla- dega redovnika k pervi gorecnosti. Pripoveduje se o njem v zivljenju starih menihov da mu je mati branila. ko je hotel iti v samostan; naste- vala mu je mnogo vzrokov, zakaj je ne sme zapustiti. Mladenic je na vse to odgovarjal : n Jaz hocem zvelicati svojo duso.“ Ni se dal prema- gati. in stopil je slednjic v samostan. Cez neko- liko casa pa je zgubil gorecnost, in je zacel zelo mlacno ziveti; mej tern je vrnerla njegova mati. sam pa je nevarno zbolel. Ko je enkrat zaspal v bolezni, se mu je zdelo, da stoji na sodbi pred Bogom; zagledal je tudi svojo mater, ki mu jo ocitala: „Sin, kje so tvoje besede: hocem zve¬ licati svojo duso? Zato si stopil v samostan, kako pa zdaj zivis?“ Mladenic se je potem zbudil. in ko je tudi ozdravel, je zacel na ma- terino opominjevanje sveto ziveti, in se poko- riti tako, da so ga drugi k zmernosti opominjali. On jim je pa odgovarjal: „Se ocitanja svoje • matere nisem mogel prenesti, kako bom pa mogel prestati ocitanje Jezusa Krisusa na sodbi, ako njegovemu klicu nezadovolim ? — Zelo ko- ristno je tudi prebirati zivljenje svetnikov, njih zgledi nas zelo ponizujejo in nam pomagajo spoznati svojo revo. Ybogi ne spoznajo se dobro Pervo poglavje. 99 svojega vbostva, clokler ne vidijo zakladov bo- gatinov. v 13. Sestie. Ne sines pa zgubiti poguma ako vidis, da se nisi prisel do zazeljene popol- nosti. To je velika skusnjava hudobnega duha. Sv. Filip Neri pravi, da ne mores svet postati v treh dneh. V zivljenju starih puscavnikov berem o nekem menihu, ki je bil v zacetku zelo gorec, cez nekoliko casa pa je mlacen postal. Zelel je pa stopiti zopet na pravo pot; bil je zelo v zalosten, ker ni vedel, kako bi se tega lotil. Sel se je posvetovat z nekim starim ocakom. Starcek ga je potolazil, in da bi ga ohrabriL mu je povedal sledeci zgled. Neki oce je poslal svojega sin a prekopat zemljisce. ki je bilo polno ternja in plevela, Ko je pa sin videl. koliko trad a to delo zahteva, je zgubil pogum, se vlegel in zaspal, ne da bi kaj storil. Ocetu se je izgovarjal, da si ne upa zaceti tako tezavnega dela; oce mu pa odgovori: „Moj sin. jaz ne zahtevam drugega od tebe, kaker da vsak dan samo toliko zemlje prekopljes, ko- liker prostora pokrije clovesko telo.“ Nato je zacel sin delati in tako je po male pa- zemljo prekopal in ocistil ternja in plevela. Kako lep primer, ki tudi nas lahko hrabri v napredovanju na poti popolnosti! Dovolj je, da to hrepenenje vedno ozivljas ter v napredovanju samega sebe silis; ker z bozjo pomocjo bos po maleiri do- segel zazeJjeno popolnost. Sv. Bernard pravi. da je ze vedno prizadevanje in sila, ketero si delas. da bi popolnost dosegel, ona popolnost, ketero mores doseci v tern zivljenju. 1 Treba pa vedno paziti in nikedar ne opustiti navadnih 1 Jugis conatus ad perfectionem perfeetio rcputatur. Epist. 254. 0 hrepenenju po popolnosti. poboznosti, navadne molitve, sv. ob.hajil, na- vadnega zatajevanja, zlasti pa ne ob casu dusne suhote; ta cas narnrec skusa Gospod verne duse, ter pazi, ako bodo tudi ne glede na navelicanje in tezavo, ki jo v svoji duhovni suhoti cutijo, vse to delale, kaker prej, ko so imele obilno ne- beske tolazbe. 14. Slednjic je velik pomocek popol- nost doseei tudi, ako se na tiste osebe ozi- ramo, ki bozje in cerkvene zapovedi in dolz- iiosti svojega stanu zvestejse spolnjujejo kaker mi, zato, da bi jih posnemali v posebnih ced- nostih, s keterimi nam dober zgled dajejo. Ka- ket nabera cebela, pravi sv. Anton opat, med po raznih cvetlicah, tako mora tudi kristjan pri svojem bliznjemu nabirati dobra zglede cednosti; pri enemu pohlevnost in lepo obnasanje, pri drugemu pogosta sv. obhajila in tako tudi druge cednosti. To je tisti svet in terden sklep, ki ga mora vsaka dobra redovna oseba imeti v samo- sta.nu, namrec posnemati, da se celo prekositi vse druge v njihovih cednostih. Svetni ljudje tekmujejo mej seboj, kedo bo bogatejsi ali bolj cescen, ali pa kedo se bo vec posvetnega veselja navzil, pobozne duse pa mo- rajo nasprotno mej seboj tekmovati, ketera bo bolj ponizna, poterpezljiva, krotka, ljubezniva in dobrotljiva, ketera bo bolj ljubila zanicevanje, vbostvo, cistost in pokorscino. Z eno besedo, tekmovati mo raj o mej seboj, ketera bo Boga bolj ljubila, ter mu vecje veselje napravljala. To edino moramo se svojirai navadnimi opra- vili narneravati, najprej, da Bogu dopademo, potem pa tudi, da drugim osebam dober zgled dajemo, da se tako kaj okoristijo in Gospoda 24 Pervo poglavje. hoij castijo. „Tako naj sveti vasa luc pred ljudmi, da vidijo vasa dobra del a, in castijo vasega Oceta, keteri je v nebesih. (Mat. 5, 16.) In zato i noraj o zelo na vesti imeti re do vile osebe, ki dobro glasujejo za novinca (novinko), keteremu niso dajale v samostanu lepega zgleda; zakaj kaker lepi zgledi zelo vnemajo druge za go- recnost, rayno tako zelo skodujejo slabi zgledi. ker jib prav lahko zapeljejo, da padajo v rayno tiste pogreske, ketere pogosto vidijo pri drugih. Molitev. 0 bozje Serce inojega Jezusa, Serce, ki Ijndi tako Ijubis, Serce vstvarjeno samo zato, da bi ljudi ljubilo, kako je mogoce, da si ti od ljudi tako zanicevano ? Oh jaz vbogi revez ! Tudi jaz sem eden izmej tistih nehvaleznezev, ki sem ze tako dolgo na svetu zivel, ne da bi te bil Ijubil. Odpusti mi, o Jezus, ta velik greh, ker nisem Ijubil tebe. ki si tako Ijubezniv, in ki si mene tako Ijubil, da nisi mo gel se vec storiti, da bi me bil prim oral tebe ljubiti. Za- sluzil bi to obsodbo. da bi te ne mogel vec ljubiti, zato ker sem tako dolgo tvojo ljubezen zaniceval. Ali ne, zenin moje duse, nikar me tako ne kazni, vsako drugo kazen rajsi sprejmem. Daj mi milost tebe ljubiti, in potem delaj z menoj kaker hoces. Ali kako se morem bati to- like kazni. ko me sam neprestano nagovarjas, da naj te ljubim, o moj Gospod ? Ti pravis : „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca a . Ti hoces. da naj te iz eelega serca lju¬ bim, in jaz drugega ne zelim, kaker tebe iz eelega serca ljubiti. 0 ljubezni polno Serce mo- jega Jezusa, zaneti tudi v mojem revnein sercu 25 Drugo poglavje. 0 nevarn. nepop. duse. tisti blazeni ogenj, keterega je on iz nebes na svet prinesel, da bi se vnel. •— Pokoncaj vsa necista nagnjenja, ki v raeni tlijo, in mi bra¬ ni jo, da nisem yes tvoj* Predragi moj Zvelicar, nikar ne zaverzi serca zelecega tebe ljubiti, ketero ti je nekedaj toliko grenkost napravljalo. Nikar ne dopusti, da bi za naprej le en tre- notek zivel, da ne bi te ljubil, ker si ti mene toliko ljubil! 0 ljubezen mojega Jezusa, ti si moja ljubezen ! Up am da te bom vedno ljubil, in da bos tudi ti mene vedno ljubil, in da se ne bo ta najina ljubezen na veke koncala. — 0 mati lepe ljubezni, Marija, ki toliko zelis, da bi bil tvoj Sin ljubljen, zvezi in stisni me z Je- zusom. Stisni me tako, da postanem ves nje- gov, kaker on sam od mene zeli. IL poglavje. 0 nevaraoslsi nepopolne duse, ki sa malo bpji svojih nepopolnosti. 1| ffedor si hoce zasaditi lep vert, mora naj- prej vse ternje in plevel izruti, potem pa tjakaj nasaditi drevesa, ki dober sad rodijo. To je hotel reci Gospod preroku Jeremiju, ko mu je nalozil veliko dolznost, obdelovati svojo cerkev: „Glej, postavil sem te denes cez narode in kra- Ijestva, da rujes in podiras, razdevas in razme- tujeSj zidas in sadist Ako hoce dusa pobozna in sveta postati, mora najprej gledati, da se pogreskov osnazi, potem pa na njih mesto kre- 1 Jer. 1, 10/ 26 Drugo poglavje. posti sadi. Sv. Terezija.pravi, da je perva vaja poboznosti pogreske odstraniti. Tukaj ne govo- rim o velikih grehov, teh mislim. da je bogo- ljubni bravec z bozjo pomocjo ze prost; up am, da ni nikedar milosti bozje zgubil, in ce jo je zgubil, da jo je tudi zopet dobil, ter da je p*ri- pravljen rajsi tisockrat vmreti, kaker pa se en- krat Boga se smertnirn grehom zgubiti. Da se take nesrece izognes, prosim te, irnej vedno pred ocmi tisti prevazni nauk, ki ga nam dajejo sv. ocetje, sv. Bazilij, sv. Hijeronim, sv* Avgu- stin in drugi, keteri se terdno na sv. pismo na- slanjajo, namrec, da je Bog vsakemu cloveku ze odlocil stevilo grehov, ketere mu hoce od- pustiti. Ker pa mi tega stevila ne vemo, zato se mora vsak bati, ako storjenim grehom se enega pridruzi, da ga bo Bog zapustil, in se tako na veke pogubil. 0 kako velik zaderzek je ta misel, da odstrani slepilo, s keterim hu- dobni duh gresnike z nova v greh zapeljuje z upanjem odpuscenja, rekoc : Saj se bos potem spovedal. 0 da bi imel vsak kristjan ta pra- vicen strah pred ocmi, namrec, da ta novi greh mu morebiti ne bo vec odpuscen, koliko bi se jih zderzalo vracati se v grebe ! Ali mrrogo dus je ze nesrecno pogubljenih se sleparskim upa¬ njem odpuscenja, brez pomocka, da bi mogle se kedaj svojo vecno nesreco popraviti. 2. Nocem govoriti tukaj o tistih odpustljivih grehih, niso popolno prostovoljni, ampak stor- jeni edino le iz cloveske slabosti. Ni ga na svetu. keteri bi takih grehov ne imel. ,.V mnogem se pregresimo vsi ul pravi sv. Jakob* Vsi ljudje, tudi svetniki so imeli pogreske. Sv. apostelj 0 nevarnosti nepopolne duse. 27 Janez pise : „Ako recemo, da greha nimamo, sami sebe zapeljujemo, in resnice ni y nas wl . Zavoljo nase po grehu pokvarjene natore, no- simo v sebi toliko nagnjenja do zlega, da se 11am brez posebne milosti. kakersna je bila edino Materi bozji podeljena, ni mogoce obvarovati skozi celo zivljenje yseh majhinih tudi nepo- polno prostovoljnih grehoy. Bog dopusca take madeze tudi na svojih sluzabnikih, ki so po- polno njegovi ljubezni posveceni, zato, da jih ohrani v poboznosti, da jim da spoznati, kaker padajo v te majhine pogreske, ceravno toliko dobrih sklepoy in obljub storijo, da bi padli tudi v velike grehe, ke bi jih njegoya bozja roka ne yzderzavala. Zatorej, ko zapazimo, da smo y take pomanjkljivosti padli. potrebno je, da se ponizamo, pripoznamo svojo slabost in si pri- zadevamo pomnoziti syoje molitve, prosimo Boga, da naj derzi nad nami syojo roko, in naj ne dovoli. da bi se y vecje grehe padli. 3. Tukaj mi slim goyoriti torej samo o pre- misljenih in popolno prostovoljnih majhinih grehih. Yseh takih grehov se z bozjo pomocjo lahko ogibamo, kaker se jih tudi svete duse res ogibajo, ki so pripravljene raj si vmreti, kaker le en sam odpustljivi greh z odpertinii ocmi storiti. Sv, Katarina Zenovska pravi, da je tisti dusi, ki Boga s cisto ljubeznijo ljubi, vsaketeri najmanjsi greh bolj neprenesljiv, kaker sam pekel. Zato je zaterjevala,. da bi se prej y ognjeno morje vergla, kaker pa nalasc odpust- ijivi greh storila. In z veliko pravico so svetniki tako goyorili; ker so od Boga razsvetljeni, jasno spoznali, da je vsako razzaljenje bozje vecje 1 1. Jan 1, 8. 28 Drugo poglavje. zlo, kaker smert in pokoncanje vs eh ljudi in vseh angelev. Sv. Anzelm pise: „Keteri greh. naj se prederzne gresnik reci. da je raajhin ? Boga n am red onecastiti, kedaj je to majhina rec ? U1 Ako bi podloznik kralju rekel: V drugih receh ti bom pokoren. ali v tern te nocem slu- sati, ker ni vazno. Kako grajanje in kazen bi tak zasluzil ! Zato pravi sv. Terezija: „Bog daj r da bi se bali ne hudica, ampak vsakega majhi- nega greha, ki ham more bolj skodovati, kaker vsi peklenski hudiciT Zato je svetnica opo- minjala svoje duhovne hcere : . ? Bog vas varuj premisljenega greha. naj bo §e tako majhen“. To velja posebno redovni osebi. keteri govori sv. Gregor Nazijanski: Yedi, pravi svetnik. da te bo ena sama gerba na dusi bolj g'erdo na- pravila kaker velika rana svetne ljudi u . 1 2 Ke bi stopila delda pred kraija vmazana, bi je kralj zelo ne ozmerjal, in bi se mu vsmilila, ker dela v kuhinjh ce bi pa videl na kraljici en sard madez na njeni obleki, bi bil nevoljen, in bi se zelo pritozil. Ravno tako se vede Jezus Kri- stus proti grehom, ketere delajo svetne osebe in njegove neveste. Nesrecna je oseba. ki se se ne meni za odpustljive grehe ! Nikedar ne bo sveta, in nikedar ne bo dobila miru. Dokler je bilo zivljenje sv. Terezije nepopolno. ni v dufiu napredovala, zalostno je zivela brez dusne in telesne tolazbe. To je tudi vzrok. da mnoge duse, ki so se posvetni nicemernosti odpovedale, vender nesrecno zivijo, ker se majhinih grehov ne ogibljejo. One so terde z Bogom, zato je pa tudi 1 Peecatum poceator anflebit dicere p'-u^um? Dcurn enim exliono- ntre, quando pnrvum est V Med. 2. — - Non ignores mgain tibi unam tur- piorem esse, (piam maxima vulnera iis ? qui in muudo vivunt. Adv. mul. sese orn. 0 nevarnosti nepopolne duse. 29 Bog z njimi terd. Darujmo se popolno Bogu, in Bog se bo tudi popolno nam dal. „Jaz sem svojega ljubega, in on se k meni obraca", pravi Salomon. 1 4. Morebiti pa bo kedo rekel : „Res je, majhini grehi me bodo ovirali, da ne bom svet, ali posvecujoce milosti bozje mi vender ne bodo vzeli, ako jih je se toliko, in se bom vender zvelical; zadosti mi je, da se le zvelicam". Ke- dor pa take govori, naj poslusa sv. Avgustina, ki pravi : „Ko si rekel, zadosti je, pogubil si seV Ti pravis, da ti je dovolj, da se le zve- licas, ko pravis, dovolj je, tedaj se pogubljas. Da bos to razumel, in spoznal nevarnost, ki jo napravljajo majhini grehi, ketere prostovoljno in iz navade delas, pomisli; da navada, odpust- Ijive grehe delati, nagiblje duso na velike grehe. Ka primer, navada majhino sovraktvo imeti, nagiblje na veliko sovrastvo ; navada kaj ma- lega vkrasti, nagiba na veliko tatvino; navada malo meseno nagnjenje imeti, nagiblje do ve¬ like g;a nagnjenja. Sv. Gregor pravi: da ne ostane dusa tain, kamer pade, ampak se vedno nizje pogrezuje. 3 Mnogo smertnih bolezni ne izhaja iz velikih nerednosti, ampak veckrat iz malih, ravno tako imajo tudi mnogi veliki grehi svoj zacetek v majhinih grehih. Pater Aljvarez (Al¬ varez) pravi: .,Tisto malo vedno opravljanje, tiste male merznje, gresne radovednosti, nepo- terpezljivosti, nezmernosti ti sicer ne vmorijo duse, jo pa tako slabijo, da nima toliko moci, da bi se ubranila, ampak pade, ako jo kaka huda bolezen napade“, (to je kaka huda skus- njava). 4 Odpustljivi grehi ne locijo sicer duse ] Vis. pes. 7, 10. — 2 Ubi dixisti s-ufficit, ibi periisti. Serin. 169. E. B. — 3 Numquam illic anima, quo ceciderat, jacet. Mor. 1. 31. c. 12, — 4 De perfect. 1. o. p. 2. c. 16. 30 Drugo poglavje. od Boga, ali jo oddaljujejo od njega, in jo tako v veliko nevarnost postavijo njega izgubiti. Ko so Jezusa na vertu vlovili, ga rii hotel sv. Peter sicer zapustiti. arapak ga je sledil od dalec. Mnogi se nocejo se smertnimi grehi od Jezusa Kristusa lociti, ali vender ga hocejo od dalec slediti, ne hote se zderzevati odpustljivih gre- hov. Ali koliko takih zadene Petrova nesreca. Komaj je namrec stopil v hiso visjega duhov- liika, in bil obdolzen, da je Zvelicarjev ucenec, ga je veckrat s krivo prisego zatajil. Sv. Izidor pravi, da Bog po pravici dopusca. da padajo v smertne grebe, tisti. ki se za majhine grehe ne brigajo, za kazen zavoljo njih nemarnosti in majhine ljubezni do Boga. 1 Ze pred njim je rekel modri Sirah. „Kedor majhino zametuje, bo seasoma padel/* 2 5. Nikar ne reci, te opominja sv. Dorotev. da je navada odpustljive grehe delati. majhino zlo, ampak poglej nasledke. Slaba navada je orisad, ki serce okuzi, in kaker ga slabi v vstav- janju majhinih skusnjav. tako mu jemlje moc, da se velikim skusnjavam vstavljati ne more. In sv. Avgustin pise: „Nikar ne preziraj svojih pogreskov, zato ker jih je mnogo; boj se, da te ne pogubi njih obilno stevilo, ce tudi ne njih velikost^.3 J\ T a drugem kraju pravi ta svetnik: j?Ti pazis, da bi te ne zasul kup peska. To so majhini grehi, keteri so, ako jih je mnogo in iz navade, in ako se ne mislis poboljsati, vzrok, da zgubis strali pred velikimi grehi. Kedor se greha zelo ne boji, ta ni dalec, da bo vanj padel. Zato pravi sv. Janez Krizostom, da se 1 Sent. 1. 2. c. 19. — 2 Sir. 19, 1. — 3 nia contemnere, quia minora sunt, sed time, quia plura sunt; timenda est ruina multitudinis, <>lsi non magnitudinis. Serm. 9. E. B. 0 nevarnosti nepopolne duse. m mo ramo na neki nacin bol j bati odpustljivih grehov, ketere iz navade delaino, kaker pa smertnih; ker je naravno, da smertni grehi obujajo grozo, za majhine grebe se pa ne me- n’ino. in ti naredijo potem duso tako nemarno, da. kaker se je navadila se ne brigati za maj¬ hine grebe, tako se tudi za velike ne bo bri- gala. Zato pravi sv. Duh po kralju Salomonu. PoJovite nam mlade lesice, ketere vinograde pokoncujejo/' 1 Pravi: „Polovite nam mlade le- sice“ — ne pravi : polovite leve in leoparde, arnpak mlade lesice; levov in drugih zverin se clovek boji, zato je tudi previden. in pazi, da se ogne nevarnosti, ne boji se pa majhinih lesic ; ketere vnieujejo vinograde, ker luknje kopljejo, in tako delajo, da se korenike posusijo. Ravno tako tudi vedno, radovoljno, z odpertimi oemi storjeni grebi, akoravno so majbini, napra- vijo, da se posusijo dobre zelje, ki so korenine duhovnega zivljenja, in tako pogubijo duso. 6. Radovoljni odpustljive in iz navade stor¬ jeni grebi spravijo duso v nevarnost pogublje- nja; in sieer pervic ker. jo slabijo, da se ne more vstavljati skusnjavam kaker smo ze videli. — Drugie, ker majbini grebi odtegujejo bozjo pomoc. Nas urn zmerej potrebuje bozjega raz- svetljenja. ki naso voljo na dobro nagiblje, in nas a volja potrebuje bozje pomoci, ki jo dela vpogibljivo in vbogljivo migljajem bozje milosti. Verbu tega zmerej potrebujemo se bozjega varstva proti peklenskim silam, drugace bi nas budiceve skusnjave premagale, ker sami iz sebe nimamo dovolj moci, da bi se jim vstavljali. Bog nam daje moc, ali pa brani hudicu, da nas 1 Vis. pes. 2, 15. Drugo poglavlje. s tako silo ne napada se skusnjavami, ketere bi nas premagale. Zato nas je Jezus Kristus ucil moliti: „In ne pelji nas v skusnjav©“, to je, da naj nas Bog resi tiste skusnjave, ketera bi nas premagala. Kaj pa delajo majhini grehi ? Jemljejo narn to razsyetljenje, pomoc in varstvo bozje, in tako je dusa y tend, slaba in brez tolazbe, in zgubi veselje do bozjih reci, jn ima rajsi easne stvari kaker pa milost bozjo. Se vec, majhini grehi delajo, da Bog hudicu pripusca, nas se hujse skusati. Po pravici zasluzi tista dusa, ki zmerej bolj zapusca Boga, da jo tudi on zapusti. „Kedor piclo seje, bo tudi piclo zel ai . Blazeni Henrik Suzo 2 je videl v „prikazeni deret skal“, da je stalo na pervi skali mnogo ljudi. Vprasal je Jezusa, keteri bi bili ti. Jezus mu odgovori: „Ti so mlaeni, keterim je dovolj, da so brez smertnega greha, keteri ne zelijo boljsi biti. a Blazeni Henrik vprasa dalje, ako se bodo zvelicali. Gospod mu odgovori : „Ako vmerjejo brez smertnega greha, se bodo zvelicali; ali oni so v vecji nevarnosti kaker si mislijo, ker si domisljujejo, da je mogoce sluziti Bogu in po- cutkoni, kar je pa komaj mogoce, in na tak nacin ostati v milosti bozji, je zelo tezavn;o“. T. „Zavoljo odpuscenega greha ne bodi brez strahu“ tako nas opominja sv. Duh po modrem Sirahii . 3 Zakaj naj bi se pa se bali, ko smo ze odpuscenje dobili ? Da, vedno se mo- ramo bati, ker neglede na odpuscenje greha, ostaja nam vedno dolznost poplacati casno kazen, in mej temi kaznimi nahaja se navadno mno- gokrat odtegnenje pomoci bozje. Zato niso svet- niki nikedar prenehali objokovati svojih grehov, 1 2 . kor. 9, 6. — - Be now rup. cap. 23, — 3 Six*. 5 , 5 , 0 nevarnosti nepopolne duso. akoravno so bili majhini in so jim bili ze od- pusceni, ker so se bali, da bi jih Bog zavoijo teh ne kaznil z odtegnjenjem milosti, ki so jim bile za dose go vecnega zvelicanja tako potrebne. Ako kraljevi ljubljenec svojega gospoda razzali, nikaker ne doseze po odpuscenju prejsne mi¬ losti. dokler ne pokaze velikih znamenj svojega kesanja, in da hoce storjeno razzaljenje z vecjo - zyestobo popraviti. Ravno tako se godi, ko dnsa Boga razzali. Ako ona tega iz serca ne obza- luje in si ne prizadeva ; tega z drugimi dobrimi deli popraviti, ji po pravici odtegne Bog svojo pomoc, in se proti nji tako prijazno ne obnasa, kaker prej. Koliker bolj bo dusa ta razzaljenja rnnozila, toliko bolj se bo Bog od nje odtegoval tako, da bo reva deloma slabsain bolj k slabemu nagnjena, kaker sem prej rekel, od druge strani pa od pomoci bozje manj podpirana, bo laglje padala v smertne grebe ter se pogubila. 8. Ako velja to za vsako osebo, ki iz na- vade in prostovoljno v majhine grehe pada. ko pravi, da je dovolj, kaker smo videli, v toliko vecji nevarnosti je pa se redovna oseba, ki dela majhine grehe z odpertimi ocmi, in ne misli na poboljsanje in kazen, ko pravi : „Za- dosti, da se le zvelieam“. Redovna oseba, ki je poklicana v red, je, poklieana zvelicati se kaker svetnik. In sv. Gregor pravi, kedor je poklican se zvelicati kaker svetnik, ne bo zvelican. ako / 7 ne bo svetnik. Bog je rekel nekega dne bla- zeni Angeli Folinjski: „Zapustil bom tiste, ke- tere sem razsvetljeval, da bi hodili po poti popolnosti, se mi pa vstavljajo in zelijo hoditi po navadnem potu.“ Gotovo je, da je vsaka 1 Sir. 5, 5. 3 34 Drugo poglavje. redovna oseba poklicana in dolzna hoditi po poti popolnosti. in iz tega namena ji je Bog dajal mnoge milosti in posebna razsvetljenja. Ako hoce tedaj iz navade nemarno ziveti s po- greski, in ne misliti na poboljsanje, ji bo po vsi praviei odtegnjena potrebna pomoc, s ketero bi niogla spolnjovati dolznosti svojega stana; in tako ne bo sveta saino. teniuc se zyelicala se ne bo. Sv. Avgustin pravi, da Bog navadno zapusti tiste nemarne duse, ki z odpertimi oenii opiiscajo svoje dolznosti, ketere dobro poznajo. se pa za nje ne menijo. 1 9. To pomenijo besede. ki jih je rekel Jezus sv. Petru: „Ako te ne vmijem, ne bos imel deleza z menoj". 2 Kristus gotovo ni mislil. ko je to rekel, na vrnivanje telesa, ainpak na dusno vmivanje majhinih grehov, ako se tell ne opere dusa, ki je k popolnosti poklicana. je v veliki nevarnosti pogubljenja. Sveta Jedert je videla hudica, ki je poberal volno, ki ji je pad ala, kaker pregreske zoper vbostvo. Neki drugi redovnik; je videl na smertno uro hudica. ki mu je kazal polno vreco drobtinc kruha. ketere je v svojem zivljenju metal z mize na tla zoper vodilo, in zavoljo tega ga je hotel napraviti, da bi obupaL 0 kako dobro ve hu- dobni dull, da bo Bog bolj natancen racun terjal od redovnikov kaker pa od svetnih ljudi. In mimogrede vedi, da veliko prestopkov vo- dila, ki so majhini za podlozne redovnike, bodo po splosnem liaukii ucenikov, veliki za pred- stojnike, ako jih ne bodo popravili, in koliker morejo, odpravili, keder je mnogo takih po- 1 Neglig-entes Dcus doserei’C (ionsuevlt. In ps. 118. serin. 10, 2 Jan. 13, 8. 0 nevarnosti nepopolne duse. 35 gresko.v, ki morejo zmanjsati skupno pervotno redovno zivljenje; kaker je posebno: prelom- Ijenje molcanja, vbostva. posta, pri govorjenju z drugimi in enakih reeeh. Take pomanjkljivosti so dolzni visji ne samo posvariti, temuc tudi paziti nanje in jih odstraniti, ako jih najdejo. 10. Vernimo se k nasi stvari, k dolznosti. ketero ima vsaka redovna oseba hrepeneti po popolnosti in bezati tudi pred majhinim grehom. Y Jeznsovi druzbi je zivel o casu sv. Ignacija brat telesni pomocnik (lajik), ki je bil v bozji sluzbi zelo nernaren. Nekega dne ga je sv. Ignaeij k sebi poklical in mu rekel: „Povej mi. moj brat, zakaj si stopil v red? a Mu odgovori: ../Prisel sern Bogu sluzit.“ — „Oj brat, kaj si rekel. a mu je odgovoril svetnik, „ke bi rekel. da si prisel sluzit kardinalju. kralju, bi se mo- gel izgovoriti, ker pa pravis, da si prisel Bogu sluzit. in tako mu sluzis?“ — Treba vedeti. aa / - . / postane redovna oseba sveta, so potrebne mnoge posebne milosti; pa kako more biti Bog rado- daren redovni osebi, ki je stopila v samostan Bogu sluzit, dela mu pa bolj necast, kaker cast? Se svojim nemarnim in nepopolnosti polnim zivljenjem razodeva namrec, kaker da Bog .ne zasluzi, da bi mu bolj marljivo sluzila. Ra\ r no tako razodeva se svojim nepopolnim zivljenjem, da nima v bozji sluzbi tiste srece, ketero tako hvalijo, in ketera sama more napraviti zado- voljno duso. Kaze z eno besedo, da Bog ni vreden tolike Ijubezni, ki nam daje dolznost, da nam mora biti njegova volja ljubsa kaker nasa. 11. Res je, pravi Aljvares, da tudi pobozne duse, ki so se bozji Ijubezni posvetile, niso brez pogreskov, ali si vedno prizadevajo poboljsevati Drugo poglavje. 30 svoje zivljenje in zmanjsevati pogreske. Taki dusi pa. ketera iz navade gresi, in gresiti ne neha. ki ji greh ni zopern, in se ne misli po - boljsati, kako bo mogoce se znebiti grehov ter se ogniti nevarnosti, da se v vecje grehe ne bo padla? Castitljivi Ludvik de Ponte pravi : „Mnogo grehov sem storil, ali nikedar nisem z njimi mira sklenibb Sv. Bernard pravi, da dokler kedo gresi, ob enem pa svoje grehe sovrazi, je npanje, da se bo poboljsal in dobro ziveti zacel; ako pa gresi in grehe v dusi le- zati pusti in se mu ne studijo, tak re-vez bo vedno slabsi. ..Oerknjene muhe skazijo prijet- nost mazila u , pravi Salomon. 1 Dionizij Kar- tuzijan pravi, da so te cerknjene muhe tisti grehi, ki v dusi ostajajo, namree tista navadna jeza, nerndno nagnjenje, nicemerhost, pozres- nost, nespodobnost v oceh in besedah, s cimer gresimo in cesar ne sovrazimo. Kaksno slabost napravlja to ? To dela, da jzgubimo prijetni duh mazila, namrec poboznost pri sv. obhajilu, mo- litvi, obiskovanju presv. Resn-ega Telesa, in ne nahajamo vec hladila in tolazbe v teh receh. 12. Sv. Avgustin pravi, da so taki grehi iz navade kaker ognojena oteklina, ki jemlje dusi vso iepoto, in jo dela tako gnjusno, da je ne objema nebeski zenin. 2 Keder pa dusa v svojih poboznostih veselja in tolazbe vec ne nahaja, jih lahko opusti, in ko ne rabi pomockov vec- nega zvelicanja, se lahko pogubi. In ako tudi sv, obhajila, molitve, obiskovanje presv. Res- njega Telesa nadaljuje, ji bo malo ali nic ko- ristilo. Na nji se vresnicuje, kar pravi sv. Duh: 1 Prid. 10, 1. — 2 Sunt velut scabies et nostrum decus ita extenni- nant, ut a Sponsi amplexibus separent. Serm. 351. E. B, 0 hrepenenju po popolnosti. 37 „Yeliko ste sejali, pa ste malo pridelali.. . in kedor je placilo nabral, ga je vergel v razter- gano vrecoA 1 Tako se godi z mlacno in riepo- polno duso; vse svoje poboznosti spravlja v raz- tergano vreco, in tako ji ne ostane nobeno zaslu- zenje, temuc ker jih s tolikimi pogreski opravlja, zasluzi se vecjo kazen, in da ji Bog odrece obilnejse milosti, ketere bi ji dajal r ce bi bila njegovo navdihovanje bolj zvesto poslusala: „Zakaj kedor ima, mu bo dano, in bo obilno imel. kedor pa nima, mu bo se to, kar ima^, odvzeto .“ 2 Kedor zvesto dela z milostmi in ta- lenti, ketere je od Boga prejel, bo zmiraj vecje milosti in slavo prejemaL Kedor pa svoje talente slabo rabi in jih ne mnozi, ne bo prejel milosti, ketere mu je Bog ze pripravil. Molitev. Glej me, o Gospod, eno izmej tistih ne* srecnih dus,' ki sem zasluzil, da bi me bil za- pustil v moji mlacnosti, v keteri ze toliko let ziyim, brez tvojega razsvetljenja in od tvoje milosti zap us cen. Ali vidim razsvetljenje, ki mi ga^zdaj dajes, slisim tvoj glas. ki me iznova klice. da naj te ljubim* To so znamenja, da me se nisi zapustil, ker me torej se nisi zapustil, ko sem ti tolikokrat nehvalezen postal, nocem ti nikedar vec nehvalezen biti. Ti si prjpravljen mi odpustiti, ako se svojih grehov skesam, da, o moj Jezus, odpusti mi jih, ker se jih kesam, in se mi studijo. Zelim, da bi bil prej vmerl, pre- den sem te razzalil. Ti hoces mojo ljubezen, in jaz ne zelim drugega, kaker tebe ljubiti. 1 XIag. 1, 6. — 2 Mat. 13, 12. 38 Tretje poglavje. Ljubim te, o najvecje dobro, ljubim te> o moj Bog. ki si neskoncne ljubezni vreden. Mnozi v meni, o Gospod, to razsvetljenje in hrepe- nenje. ki mi ga zdaj dajes, da bom tvoj. Ti si vsegamogocen, lahko me spremenis, ti lahko iz mene, ki sem se zoper tvoje milosti vzdignil, velikega ljubivca svoje milosti naredis. Tak hocerri biti, in s tvojo pomocjo up am tudi tak postati. Ti si obljubil, da bos vslisal tega, ki te prosi. Te milosti te prosirri, stori. da bom tvoj in da ne bom ljubil drugega kaker tebe, 0 moj Jezus. zavoljo zasluzenja tvoje Kervi, daj, da te bom ljubil. gresna dusa, ketero si ti tako ljubil, s toliko poterpezljivostjo in toliko let- prenasal! Terdno torej upam, opiraje se na tvojo vsmilje- nost, ljubiti te iz vsega serca na tern in na drugem svetu. kjer bom kaker upam, slavil na vecne case toliko vsmiljenje, ki si mi ga skazal. „Gospodova vsmiljenja bom na vekomaj pre- pevaL a 0 Marija, mati moj a, vse te milosti, ta razsvetljenja, in hrepenenja, to dobro voljo, ki mi jo zdaj Bog daje, vse to pripisujem tvojim prosnjam, ki si jih za me storila. 0 prosi se vedno za me, in ne prenehaj, dokler vidis, da nisem kaker sama zelis, popolnoma Jezusov, Tako upam, tako naj bo. -- III. poglavje. Madaljevanje prsjsnje pazprave. 1* Jvojega pogubljenja mora se zlasfci tista oseba bati, ketera zato gresi, ker ima nagnjen je do kake strasti. Oj moj Bog, koliko je ljudi, ki 39 Nadaljevanje prejsnje razprave. ne bo do nikedar sveti, da se v veliki nevarnosti / bodo glode zvelicanja, pa samo zato, ker se nocejo lociti od nagnjenja do stvari. Pri vseh svojih poboznostih, pri sv. obhajilu, molitvi, duhovnem branju in enakem ne sine imeti po- bozna dusa drugega n amen a, kaker, da premaga vse hude strasti, preterga nagnjenje do po- svetnih reci, sploh, da odstrani vse zaderzke. ki jo ovirajo na potu popolnosti. To mora se vsemi svojimi poboznostmi in molitvami name- ravati. prositi namrec mora Boga, da bi se od- tergala od vseh stvari in popolno zmagala slabo pozeljenje. Najprej mora skerbeti, da zatajuje svoje pocutke. posebno oci, gerlo in jezik.; dalje mora paziti, da se odterga od notranjih strasti, namrec od nagnjenja do lastne hvale, obleke in drugih micnih stvari: paziti mora tudi, 'da se ystavlja' lastni volji. Slednjic si mora se prizadevati, da bo vse to z neko lahkostjo in veseljem delala, zakaj tukaj bo vedno imela kaj vrejevati in popravljati. Neketere duse skerbno 11a to pazijo, da nadaljujejo svoje molitve in sv. obhajila, ali v tern ne i see jo drugega, kaker neko sladko poboznost in duhovno obcutljivo veselje, in da bi to dosegie, je edini njih narnen. Zato se godi, da so se vedno na svet na- gnjene in navezane, kar jih ovira v duhovnem napredku; da, to je se celo krivo, da vedno slabse postajajo. 2. Niso redki slucaji, da se mnogo takih dus slednjic v nemilosti bozji pogubi. Treba dobro pomniti, da zvijaca, ki se je hudic glede poboznih dus posluziije, ne obstoji v tern, da bi jih naenkrat v velike grehe zapeljal; sv. Francisek pravi, da je zadovoljen v zacetku, 40 Trefcje poglavje. ako se dma pusti zvezati z lasom, ker, ako bi jo hotel naenkrat z verigo zvezati kaker siiznjo, bi se prestrasila in pobegnila. Ker se pa reva )iisti z majhinim lasom zvezati, se bo sovrazniku aglje posrecilo zvezati jo potem z nitjo, na to z vervjo in jo bo vklenil v peklensko verigo, ter si jo v suznjost spravil. Postavimo: ko se je kaka oseba z drugo sperla, obderzi potem v svojem sercu neko nevoljo do nje, glej to je las; dalje ne govori vec z njo, ter je ne pozdravlja, glej to je nit; nato zacne slabo go- voriti od nje ter jo dolziti; glej, to je verv; potem ako se ji se v drugi stvari zameri, rodi se ji v sercu smertno sovrastvo, glej to je ve- riga, ketera jo bo slednjic storila hudicevo deklo, Ravno tako. na primer, obudi kaka oseba v sebi neko posvetno nagnjenje do kake druge osebe; v zacetku zacne gojiti to nagnjenje z izgovorom hvaleznosti: potem sledijo mejsebojni darovi; nato genljive besede, in slednjic, ako jo strast se kaj spodbode, zvezana bo reva se smertno verigo. Sploh. kaker se godi z igravcem, ki pravi, ko je ze mnogokrat po malo zgubil: „Naj gre vse u , in zgubi vse, kar ima. Tako se tudi z nilacno duso godi.Ko imamnogo majhinih duhovnih zgub, ko je slednjic bolehnain preslaba, da bi se mogla skusnjavam vstavljati, rece: naj gre vse, in tako zgubi Boga in sebe. 0 s kako veliko silo se za- ganja luidobni dull v nas, ako vidi, da nas kaka hud a strast premaguje! Sv. Ambroz pravi, da opa- zuje nas sovraznik, ketera rec nam bolj dopada, to nam potem predstavlja, ter vzbuja naso poze- ljivost, in tako nastavlja zanjke, da bi nas vjel. 1 1 Tunc maxime iiisirliatur adversarius, quando videt nobis passiones aliquas generari; tunc fomites movet, laqueos parat. De offic. 1. 1. c. 4. 41 Nadaljevanje prejsnje razprave. 3. Kasijan prav-i, da naj ne mislimo, ako slisimo, da je storila velik greh kaka pobozna dusa. da jo je vergla perva skusnjava, temuc si mislimo, da je prej v male grehe padala, in se le potem se je pogreznila v velike. Sv, Janez Krizostom terdi, da je poznal vec takih oseb, ki so se mu zdele sb vsemi cednostmi olepsane, ootem so se pa pogreznile v brezdno^hudobij, ier niso pazile na majhine grebe. Castitljivi sestri Ani od Vclovecenja se je nekedaj prika- zala neka pogubljena dusa. o keteri so splosno mislili, da je svetnica, z mnogimi zivalicami na obrazu; te so bili njeni pervi pogreski, ki jib je- pa prezirala. Ta sestra je slisala, da so rekle neketere teh zivalic : „Z nami si zacela“; druge so rekle : „Z nami si nadaljevala u ; tretje pa : ,,Z nami si se pogubila‘“. Zato je rekla mati Ma- rija Yiktorija Strada : „Hudicu je malo zadosti, ako ne more nmogo dobiti. in s tern dobi po¬ tem mnogo.“ Kaca ni skusala y zacetku Eve, da naj jabolko poje, ampak da naj ga samo pogleda; potem se je zacela razgovarjati in dvojiti nad bozjim zuganjem, in slednjic jo je pripravila v greb, To je ze tudi sv. Hijeronim rekel: „Hudic ne skusa cloveka hitro v velike grebe, ampak v majhine, da le more v njegovo serce priti in gospodovati, potem ga ze zapelje v vecje grebe. al Ravno tako pravi sv. Bernard, da nobeden ne postane naenkrat hudoben; ne, z majhinimi pogreski zacenjajo. v velike se pa pogrezajo. 1 2 Mala iskra, ako je hitro ne vgasnes, 1 Diabolns non pngnat cito contra, aliqnom pet* grandta vitin, se. Ko govori sv. Gregor, 1 o nespreobernje- nein gresnikn, ima se nekaj upanja; ko pa go¬ vori o mlac.ni dusi, ketera se svoje mlacnosti ne boji. obupuje. Vzrok temu je v vze ime- novanih besedah Gospodovih : „ker si pa rala- cen, te bom izpljunil. a Merzlo ali toplo pijaco lahko pijes, mlacne pa ne mores, ker sili ze- lodec, da jo verze iz sebe. V taki nevarnosti je mlacna dusa, da jo bo namrec Bog izpljunil, to je, da jo bo zapustila njegova milost. Prav to pomenjajo besede: „Te bom izpljunil", ker se cloveku gnjusi, kar iz sebe da. Vprasam pa: kako zacenja Bog duso izpljuvati? Opusca in ji ne daje vec kaker prej razsvetljunja, du¬ ll ovne tolazbe, in svetega hrepenenja; odteguje ji one ljubeznive notranje glase. Zavoljo tega zacenja dusa opuscati molitev, sv. obhajila, obiskovanje presv. Resnjega Telesa, premis- ijevanje in vzdihljaje; ali pa opravlja vse to le se zopernostjo, nevoljo in raztreseno; deia vse nekako prisiljeno, razmisljeno, nerairno in brez poboznosti. Tako jo zacenja Bog izpljuvati, in vboga reva slednjic vse opusti in v velike grebe zabrede, ker ne nahaja v svojih poboz- nostih nobene tolazbe, ampak samo tezavo in stud. Mlacnost je jeticna merzliea, ketero ko- niaj spoznas, ki pa cloveka gotovo vnaori. Dusa, __ • • 1 Tepor (qui afervore defecit) in desperatione est. Past. p. 3, adnx, :35. 46 Tretje poglavje. ki je v mlacnost padla, ne misli, da bi popra- vila svoje grebe; arapak grehi jo delajo glede na zb ad an je vesti tako neobcutljivo. da se bo pogubila, in sama ne bo vedela kedaj. 7. Vprasala me bo morebiti taka nesrecna dusa, ki se nahaja v tako zalostnem stanu mlacnosti: Tedaj za me ni vec upanja, da bi se zvelicala. ker mi je ze, kaker pravite, skoraj nemogoce izlezti iz te moje reve ? Poslusaj, kaj ti pravi na mesti niene Jezus Kristas: ,.Kar je nemogoce pri ljudeh, je mogoce pri BoguV Kedor moli. ter se pomockov posluzuje, vse doseze. Poglejmo pa. kaksni so ti pomocki. Ako so pogreski neradovoljni in iz slabosti stor- jeni. taki ne napravijo mnogo skode. kaker sem ze v zacetku rekel, samo ako smo ponizni in jih sovrazimo. Tukaj moram oponmiti, da je dvojna poniznost glede na storjene pogreske; ena je sveta, ki je dar bozji, druga je pa hu- dobna ; ki jo hudic goji. Sveta poniznost je tista, s ketero spoznava dusa svoje nepopolnosti, ter se sramuje, pred Bogom ponizuje in kesa za- voljo njih, in jih sovrazi. ali vedno je mirna. Ko vidi svojo revo. ne zgublja poguma. terse ne vznemimje, ampak zaupa v Boga; goreee si prizadeva nadomestiti svoje pomanjkljivosti z vecjo zvestobo in poboznimi deli. Hudobna. poniznost je pa tista, ketera dnso moti, in jo z nemirom in obupljivostjo napolnjnje; s tern jo pa slabi in skoraj nepripravno za vse dobro dela. Poglejmo kaj nam pravi sv. Terezija o tern: „Prava poniznost. akoravno se dusa za slabo spozna, nikaker ne napravi zmesjave in ne vznemirja seroa, ampak tolazi., Se ve da i Luk. 18, 24. Nadaljevanje prejsnje razprave. 47 razzalosti duso zavoljo bozjega razzaljenja, ali od druge strani ji siri serce z upanjem v bozje vsmiljenje. Dus a dobiva razsvetljenje, da sama sebe ponizuje in hvali Boga. ki je z njo tako poterpezljiv. — Ali v oni drugi poniznosti, ke- tero hudic budi. ni razsvetljenja delati dobro ; zdi se, kaker da bi hotel Bog vse pokoncati z ognjem in kervjo ; in to je ena izmej najbolj prekanjenih hudicevih zvijac, kar jih poznam. u 8. Glede na take grehe tedaj. ki so zayoljo cloveske slabosti neizogibljivi, pravi sv. Bernard 1 , da kaker je neskerbnost gresna, tako je tudi graje vreden prevelik strain Take grehe mo¬ raine pac sovraziti. poguma pa ne smemo zgu- biti, ker jih Gospod rad odpusti, ako se nam studijo. ..Pravicni pade sedemkrat, in zopot vstane'% pravi Salomon 1 . Kedor zavoljo slabosti pade, lahko vstane. ..Pade in vstane.“ Sv. Fran¬ cis ek Saleski pravi, kaker vsakdanje pogreske nevedoiina delarno, jih ravno tako hitro tudi izbrisemo. Ravno to je ze pred njim zapisal sv. Tomaz Akvinski 2 narnrec. da izbrisemo take grehe ze z djanji gorece ljubezni, to je, z do- brimi djanji, ketera pobozna dusanavadno obuja, kaker vdanost v voljo bozjo, darovanje same sebe i. t. d. Ta svetnik se dostavlja. da se taki niajluni grehi opuscajo tudi s pomocjo blago- slovil (sakramentalijev) kaker, ako molis ? .Oce nas”, kesanje, ako se terkas na persa, dobis skoiov blagoslov, se poskropis z blagoslovljeno v °do, ako molis v posveceni eerkvi, i. t. d. Pred vsem se nam odpuscajo majhini grehi pri sv. zakramentih, posebe pa se pri sv. obha- 1 Pce^.. 24, 16. — 2 Quum aliquis ferventer movetur in Deum. qu. 87. a. 3. 48 Tretje poglavje. jilu, o keterem pise sv. Bernardin Sijenski : „ Lahko se zgod'i, da postane dusa tako pobozna ko prejme presv. zakrarnent, da se od vseh majhinih grehov ocistF. 1 9. Kar sem do zdaj l-ekei, velja o nepro- stovoljnih grehih; ce bi pa po nesreci storil kak premisljen majhini greh ali redko, ne sines poguraa zgubiti in se vznernirjati. Prizadevaj si, da bos hitro popravil s terdnim sklepom, ne vec gresiti; in ke bi zopet padeb zopet obudi kesanje in sklep ter zanpaj v Boga, ki te bo slednjie resil teh radovoljnih grehov, ako bos vedno tako delal. Sv. Filip Neri pravi, da ne mores postati svet v enern dnevu. Kedor ne jireneha hoditi po poti popolnosti, kaker je zacel. naj nikar ne obupa, ker s casom jo bo ze do- segel. Bog pripusca vcasih, da pademo v take pomanjkljivosti, da nain da spoznati naso sla- bost in tudi hudobije, v ketere bi zabredli, ce bi nam svojo roko odtegnil. Taki grehi torej, akoravno so prostovoljni, vender ne prinasajo veliko skode, vsaj ne prizadevajo pogubljenja. Tisti grehi pa, kaker sem ze prej rekel, ki jih prostovoljno in iz navade delamo, lahko priza- dene jo pogubljenje, akoravno so odpustljivi; zlasti pa, ako tako gresimo iz nagnjenja do kake strasti, ne da bi studa nad njimi imeli in mislili na poboljsanje; ker vsled takih grehov si lahko mislimo, da je dusa v mlacnost padla, iz ketere se bo tezko vzdignila, kaker smo ze prej videli. Ako bi se pa vender kaka dusa v takem stanu riahajala, poglejmo pomocke, keterih naj se po« sluzuje, da se g'a bo resila. 1 Contingere potest, quod tanta devotione mens, per sumptionem Sacrament!, in Domino absorbeatur, quod ab omnibus venialibus expur^ getur. De Chr. Dom. s. 12. a. 2. c. 1. Nadaljevanje prejsnje razprave. 49 10. Per vie mora dusa resnicno zeljo imeti se osloboditi till pogveskov. In ce bi inorebiti te zelje tudi he iinela, naj vsaj prosi Boga, da ji jo bo obud.il, opiraje se na bozjo obljubo: „Pi;|)site, in se vain bo dalo“. Drugic naj si priza leva spoznati svoje pogreske, zlasti po- glavitni pogresek, na primer, ako sam o sebi previsoko misli, ako se zeli pred drugimi ska- zati, ako veekrat govori kaker tak, ki veljavo ima, in se livali; ako se vznemiruje, ko ga poni- zujejo ali prezirajo. Tak lahko spozna, da v njem nadvlada osabnost. Y drugem pa prevlada Iju- bezen do samega sebe, . ako zavoljo vsake majbine bolezni tozi. ako je zavoljo vsake nad- loge nevoljen, ako hoce biti s hrano dobro preskerbljen, in ako node drugih jedi imeti, kaker samo take, ki njemu dopadajo. Pri eneni prevlada dal j e jezicuost, ako se zavoljo vsake zopernosti vzneiniri, ako merinra in tozi; pri drugem pa prevlada lenoba, ako post a vim za¬ voljo vsake ga majhinega vzroka opusca molitev, sv. obhajilo in e.nake poboznosti. 11. Tretjie, ko dusa svoj poglavitni po¬ gresek spozna. mora storiti terdni sklep, da se ga hoce na vsak nacin resiti in ga preniagati, dokler ga ne zatere. „Pobij jib do cistega", govori Bog Mojzesu. 1 Sv. Terezija pravi: „Bog ne zaliteva drugega od nas, kaker samo terdni sklep, vse drugo bo ze sam storil“. Na drugem kraju pise ta svetnica, da se hudie boji od- locnih dus, tistilx dus pa ne, ki imajo le nekaj dobrih zelj in se terdno ne odlocijo. Nasprotno pa. pravi ta svetnica, da pomaga Gospod vsaki dusi, ce je se tako globoko padla, ako se le 1 5. Mojz. 7 . 2, 4 50 Tretje poglavje. resnicno njegovi Ijubezni daruje. Take skle])e morajo delati pobozne duse v molitvi. Sv. Te- rezija pravi dalje: „Meni je bolj vsec kratka molitev, ki ima veliko vspeha, kaker pa dol- goletna molitev, v keteri dusa nobenega sklepa ne storiT In res, kaj pa koristi tista molitev, v keteri se zadovoljujemo samo s tern, da obujamo neketere pobozne obcutke in oprav- Ijamo nekaj splosnih, tiskanih molitev, ko se )a nikedar ne odlocimo odstraniti pogreskov, cetere spoznamo, da nas zaderzujejo na potu popolnosti. 12. Cetertic, eden izmej najpotrebnisih skle- pov mora biti ta, da se odlocimo odstraniti >riloznosti nasih pogreskov. Hudic se posme- mje vsem nasim sklepom, kederkoli ne be- zimo pred priloznostmi. Nekedaj je bil vprasan, ketera pridiga mu je mej vsemi riaj bolj zo- perna, je odgovoril, da pridiga o gresni priloz- nosti. Pobozna oseba naj torej premisli, ketera priloznost je vzrok njenih pogreskov: ali prija- teljstvo s kako osebo, v hisi ali zunaj, ostajanje na kakem kraju, ali kako dopisovanje, darovi ali pa kaj enakega. Sv. Terezija pravi, ako se dusa posvetnemu radovanju ne umakne, bo kmalu zopet lena postala na Gospodovem potu. Nasprotno pa se bo dusa, ko se umakne slabi priloznosti. hitro vernila k Ijubezni bozji. Ta svetnica daje svojim redovnicam, se drugi lep nauk, namrec, da ne smejo svojih skusnjav ra- zodevati drugim^ dusam, temvec samo tistim, ketere ljubijo popolnost, ker ako jib razodenejo nepopolnim, skodile bodo sebi in drugim. IB. Petic, pobozna oseba mora pa se po- sebno paziti, da goji take cednosti, ketere so Nadaljevanje prejsnje razprave. 51 ravno nasprotne njeniin slabim nagnjenjem, ki jo naj bolj nadlegujejo ter v grebe zapeljujejo. N T a primer, kedor je nagnjen na osabnost, mora delati sklep in si prizadevati, da se pred vsemi ponizuje, in prejeta ponizevanja prenasa. Kedor je nagnjen k pozresnosti, naj si prizadeva ko- liker more, da bo zderzen. in ji ne streze. Tako 7 / «/ je tndi glede na druge pogreske. Zelo koristno je, cesar nas spominja Kasijan, namrec, da naj si predstavljamo v molitvi take priloznosti, ki bi se nam znale pripetiti, postavim, da nas kedo razzali, ali pa kako krivico stork Tedaj je po- trebno skleniti, takrat se ponizati in se vdati v bozjo voljo. 0 kako zelo koristno je, tako pripravljanje (kar pa ne velja o skusnjavah zoper sv. cistost), da je tako dusa pripravljena preterpeti, kar jo nenadoma zadene! Na tak nacin so svetniki dosegli, da so bili tako pri- pravljeni mirno in z veseljem preterpeti ysako zasmehovanje, krivico in tepenje, ki jih je zadelo. Y 14. Sestic, zelo koristno je posebno izpra- sevanje vesti samo o najpoglavitnejsem nasem nogresku, in kako pokoro opraviti, vsakikrat .to v tak grfh pademo, Ne smemo odjenjati preganjati ga, dokler ga ne premagamo; za- upajrno v bozjo pomoc in z Davidom govorimo: „Svoje sovraznike bom podil, in jih bom zgrabil, ter se ne bom vernil, dokler ne poginejo^. 1 Ali pravi sv. Bernard, motis se, bodi se tako dober v cednostih, ako mislis, da si zaterl v sebi vsa huda nagnjenja enkrat za vselej, dokler zivis v tem vmerljivem telesu. 2 Potlacena so sicer _ _ • t 1 Ps.‘ 27, 38. 2 Quantumlibet in hoc corj orc msnens profeceris, erras, si viti £ a putes emortua et non magis suppressa. In Cant, serin, 53, % Tretje pogl. Naclaljevan je prejsne razprave. za nekaj casa. pozneje se pa zopet pokazejo. Zato opominja Kasijan, da treba vedno paziti, da se greh zopet ne vkoreni, ker se bo gotoy.o povernil, in bo sicer z vecjo silo nad teboj gospodoval, ako v ostrosti polenis. 15. Poglavitno je pa to, ako hocemo keteri koli svoj pogresek premagati, se ne srnemo prav nic zanasati na svoje lastne moci in mar- ljivost, ampak raorarno popolno zanpati v Boga in z Davidom govoriti: ..Zakaj ne zanasarn se 11 a svoj lok, in moj mec me ne bo otek*. 1 Ako svojim sklepom in marljivosti zaupamo, potem se bomo prav lahko pogubili. Zato je potrebno, da si prizadevamo, veclno prositi bozjo poraoc in neprenehoina govoriti: Gospod, vsmili se me! Moj Bog, pomagaj mi! Bog je obljubil dati vsakemu. keteri ga prosi. in da ga bo nasel vsak, ki ga isce: „Prosite, in se vain bo dale; iscite, in bote nasli"-. 2 Ponavljam pa: ,.Treba vselej moiiti, in ne jenjati a . Kederkoli bomo molitev opustili, homo zrniraj premagani. Nas- protno pa, ako bomo stanovitno molili, in resnicno hrepeneli po milosti, ceravno bi se nam zdelo, da nismo se zmagali, vender bomo . 7 O 7 zmagali. 1 0 moj Jezus, nikar ne glej, kako sein ti bil nehvalezen za tvoje dobrote, ampak ozri se na svoje zasluzenje in na britkosti, ki si jib za me terpel, od jaselc do kriza. Kesam se iz vsega serca zavoljo vseh tebi prizadetih raz- zaljenj. Od danes naprej tebi posvetim svoje zivljenje, prizadevati si hocem vedno tvojo 1 Ps, 43, 7. — 2 Luk. 11. 9 . >' * • Ceterto pogL 0 vredn. Bogu posvec. devic. voljo spolnjevatT in te ljubiti. Ljubim te, o moj Zveliear. ali ljubim te premalo. Zavoljo svojega vsmiljenja pomnozi v meni ljubezen. Vslisi me in daj mi milost, da ne bom nikedar opustil ponavljati te prosnje. 0 ljubezen duse moje, o da bi bil tako srecen, da bi moje serce ne- prestano gorelo v tvoji ljubezni. Zelo sem te zaiil; ali od zdaj naprej te hocem pa zelo lju- biti. in tebe edinega hocem ljubiti, ker si ti sain vreden. da te 1 jubijo vse stvari. Nocem te ljubiti iz drugega namena, leaker edino zato, ker vso ljubezen zasluzis. 0 Marija. mati in upanje moje, pomagaj mi. - .a.- IV. poglavje. 0 vrsdnosfci Bogu posvBconih devic. 1. ff'evice, ketere so tako srecne, da se darujejo ljubezni Jezusa Kristusa, ko mu lilijo svoje cistosti posvetijo, so Bogu pred vsemi ravno tako dopadljive leaker angelji. „Bodo leaker angelji bozji v nebesihV To dela ced- nost cistosti. Zato pravi sv. Ambroz, da je tisti, lei to cednost ohrani, podoben angelju, leedor jo pa zgubi, je enak hudicu. Baronij 2 po- roca, da je pri smerti neke delelice, po imenu Georgija, velileo golobov oleoli letalo ; ti so se takrat, leo je bil a mertva v cerkev prenesena, na strehi ravno. na tistem mestu vstavili, pod leeterem je bilo telo poleojne polozeno, ter so tukaj do pogreba ostali. Splosna misel je bil a, 1 Mat. 22, 30. — 2 Ann. 480. n 23. in compend. 54 v Ceterto poglavje. da so bili ti golobje angelji, keteri so hoteli vmerli devici pri pogrebu cast skazati. Po pra- vici se imenuje devistvo angelj'ska in nebeska cednost, ker je po spricevanju sv. Ambroza 1 z nebes k nam prisla, da bi jo na zeralji po- snemali, in ker ona svojega zenina le v ne- besih najde, more iskati svojo tovarisijo le v nebesih. 2. Dalje se imenuje devica, ketera daruje svoje devistvo Jezusu Kristusu, nevesta Jezusa Kristusa; zato pise sv. Pavel naravnost svojim ucencem : „Zarocil sem vas enernu mozu, Kri- stusu vas dati cisto devico. 2 Tudi Jezus sam h'oce v evangelijski priliki o devicah njih zenin imenovan biti: „Sle so naproti zeninu .. . sle so z njirn na zenitnino u . 3 Zato, ko govori v evan- geliju o osebah, se imenuje nas ucenik pastir ali oce ; ako pa govori o devicah se imenuje zenin. Sv. Gregor Nazijanski se posluzuje lepih besed : „Pohvala cistih devic je poroka s Kris- tusom. Taka zaroka se napravi s pomocjo vere kaker Ozej pravi: ,,Zarocil se bom s teboj v zvestobi a . 4 Krepost devistva je posebno ljudern zasluzil Jezus Kristus, in zavoljo tega se pravi o devicah, da bodo hodile za Jagnjetom. 5 Mati bozja je razodela neki dusi, da mora Kristusova nevesta ljubiti vse kreposti posebno pa cistost; zakaj ta jo dela njenemu bozjemu zeninu naj- bolj podobno ; in sv. Anton Padovanski pise : „Dasiravno so duse vseh pravicnih Gospodove neveste a kaker je to sv. Bernard vze poprej rekel: ^Nevesta smo mi sami in vsi skupaj smo ena nevesta, in duse posameznih so kaker po- 3 Lib. cle virg*. : E coelo aecersivifc q.uod imitaretur in terris ; vivendi sibi usum quaesivifc in eoolo, qfia« S-'onsum sibi invenit in coelo. — 2 2. Kor. 11, 2. — :{ Mat. 25, i, 10. —- 4 Oz. 2, 20. — 5 Skr. raz. 14, 4. 0 vrednosti Boga posveeenili devic. 55 samezne nevesteV so vender Bogu posvecene device se posebno njegove neveste: vse duse so Kristusove neveste, posebno pa se device; 2 zato imenuje sv. Fnljgencij Jezusa Kristusa zenina vseh Bogu posvecenih devic. 3 3. Ako si hoce devica na tern svetu kako dobro mesto preskerbeti, in ako je previdna, se najprej natanko preprica, keteri zenin bi bil za njo najpripravnejsi, in keteri bi jo naj- zadovoljnejso v tern zivljenji storiti mogel. Re¬ do vnica se pa se svojo obljubo poroci z Jezu- som Kristusom, tako namrec race predstojnik po besedah obrednika: „Zarocim te z Jezusom Kristusom. keteri te hoce cisto ohraniti. Prejnii torej kaker njegova nevesta perstan zvestobe, da bos, ako mu bos zvesto sluzila, na vecno kronana.“ Zvedimo torej od neveste v „Visoki pesnr*, ki je dobro poznala vse prednosti boz- jega zenina, kedo da je? Povej mi, o sveta ne¬ vesta, kaksen je tvoj ljubljenec, keteri je mej vse mi recmi tvoj a edina ljubezen, in keteri te dela najsrecnejso in najzadovoljnejso mej vsemi zenami ? Moj ljubi je, odgovarja, popolnoma erdec zavoljo ljubezni do svojili nevest, z eno besedo, on je tako ljubezniv, tako po]>oln v vseh cednostih, in pri tern pa tako dober in vljuden, da ga ni bolj dragega in ljubeznivega zenina kaker on. Sv. Evherij pravi: ,,Nic ni tako vzvisenega, tako lepega, tako velicastnega kaker oirk 4 Zato naj prevdarjajo srecne device, pravi sv, Ignacij mucenec, da so se posvetile Jezusu Kristusu; naj vedo, da so tako srecne, _ i • • * 1 Sponsa nos ipsi snnras, et onmes sinml ima sponsa, et animae singulornin quasi singulae sponsae. Serin. 2. in Dorn. 1. post Epiph. — 2 Serin, do Virt. — 3 Unus omnium saerarum virginum Sponsus. Ep. ad Prol). do Yirg. c. 4. — 4 Nihil illo m;igniiicentius, nihil gloriosius, nihil pulcherius, nihil munificentius. De contempt, m. Y Oeterto poglavje. da so dobile zenina, in ga ne bodo mogle ni- kedar najti lepsega, zlahtnejsega, bogatejsega in bolj Ijubeznivega ne na zendji ne v nebesih. 1 4. Sv. Klara Monfaljkonska je cislala svoje devistvo tako visoko. da bi bila raj si prenasala celo zivljenje peklensko terpljenje, kaker ga pa izgubila. In zato je imela pray slavljena sv. de- vica Neza, kaker spricuje sv. Ambroz, da je odgovorila, ko ji je bil sin rirnskega poglavarja za zenina ponujen, da je vze nasla veliko bolj- sega zenina. 2 Ravno to je odgovorila tudi sv. Domitila, vnukinja cesarja Domicijana. ko so jo gospe hotele pregovoriti, da se brez nevar- nosti za sv. vero lahko omozi s plemenitim Avrelijanom. ker jo hdce, diisiravno nevernik, pustiti. da ostane kristjana. „Povejte mi pa, je odgovorila svetnica, katerega bi si zbrala devioa, ke bi imela na izbero kralja in km'eta ? 6e bi se jaz omozila z Avrelijanom. bi morala opus- titi poroko z nebeskim kraljem, bi ne bila nespamet? In zato povejte Avrelijanu, da naj ne misli vec na me“. In dala se je po zapovedi njenega ljubimca rajsi sezgati, kaker pa poro- citi se z Avrelijanom, da je ohranila zvestobo Jezusu Kristusu, kateremu je bila svoje devistvo posvetila. 3 Ravno tako je odgovorila sv. devioa Suzana, ko ji je bilo sporoceno od cesarja Dio- klecijana, da jo hoce narediti oesarico, ako se poroci z njegovlm zetom Maksjininom, keterega je ze postavil za cesarja; 4 potent jo je dal cesar vmoriti. Ravno tako so se tudi se druge sv. de¬ vice odpovedale mozitvi z vladarji, da so se zarocile z Jezusom, kaker : zv. Ivana portu- H 1 Virgines agnoscant eui se consecrarunt; Ep.- art. Antioch. — 2 ,De Yirg. 1 . l. — 3 Croisset 12. vc|v. travna. — * Croisset ll.'yel. sec}. 0 vrednosti Bo.gn posvecenih devic. o t galj ka kraljicina ni bote]a Ludovika XT., fran- eoskega k ralja, zvelicana Neza Praska ne ce- sarja Friderika II.. Elizabeta, hci ogerskega kralja in dedin ja ogerske krone, Henrika Av- strijskega nadvojvoda in tako se rnnogo drugih. 5. Razen tega postane devica, ki se po- sveti Jezusu Kristusu vsa bozja z duso in te- lesom, kaker to sv. Pavel dokazuje z besedami: V u „Zena neomozena in devica misli, kar je Go- spodovega, da bi bila sveta na telesu in duhu. Ket ^ra je pa omozena, misli na to, kar je od sveta, kafeo bi mozu dopadla.“ 1 Devica, ki se je darovala Bogu, ne misli na drugo kaker na Doga, in da bi bila vsa njegova; omozena pa, ker je tega sveta, ne more na drugo misliti in z drugim se pecati kaker s posvetnimi recmi* Zato dostavlja apostelj: „To pa k vasemu pridu govorim. kar je posteno, in kar vain daje priloznost brez zaderzka Gospoda moliti". 6. Da postane omozena sveta, treba, da rabi pomocke: pogosto prejema sv. zakramente, rnnogo premisljuje, se zatajuje znnanje in no- tranje, ljubi zanicevanje, ponizevanje in vbos- tvo, sploh da le po tern hrepeni, kar ji je le mogoce storiti Bogu v dopadanje, in zato treba, da se loci od sveta. Toda koliko dasa, priloz- nosti, pomoci in poboznosti more omozena irrieti, da bi se zmiraj pecala z bozjimi recmi? „Omo- zena misli na to, kar je od sveta“. Skerbeti mora za svojo druzino, otroke izrejati, vstrezati niozu in vsem nj e-go vim sorodnikom, starisem in bra-tom pomagati, ki so ji vcasih bolj nad- lezni, kaker moz; zato pravi sv. apostelj, da mora svoje serce deliti mej moza, otroke in 1 1. Ivor. 7, 84. 58 Ceterto poglavje. Boga. Kedaj bo imela omozena cas dosti mo- liti, veckrat pristopati k sv. obhajilu. ako komaj vtegne, da opravi hisne stvari ? Moz hoce, da ga vsi poslusajo, in ako ne storijo po njegovi volji, hitro zacne kricati in zmerjati po svoji navadi; posli delajo nemir v hisi; zdaj kricijo in se prepirajo, zdaj pa tirjajo, kar jim ne gre; otroci, ako so majhini, se zdaj jocejo, zdaj pa nimajo nikedar dosti; ako so pa veliki, delajo tudi velik nemir, velike skerbi in zalost, keder se pajdasijo se slabimi tovarisi, all zahajajo v nevarnosti, ali so bolni. Zdaj pa naj moli, in naj bo zb ran a v sredi tolikih skerbi in zmes- njav! K sy. obhajilu bo ob nedeljah komaj mogla pristopiti. Ostala ji bo samo dobra Yolja; to da y resnici ne bo mogla z vecjo skerbjo in natancnostjo skerbeti za zvelieanje svoje duse. Res si lahko zasluzenje nabira, keder se ne vtegne peeati z bozjimi recrni, s poterpezlji- vostjo in vdanostjo v bozjo voljo, ker je v ne- srecnem stanu tolike podloznosti; res je, da more, to da zelo tezavno in skoraj nemogoce je, imeti to krepostno poterpezljivost in vdanost, ker jo od vseh strani obdaja nemir in raztresenost, brez molitve, brez duhovnega branja in brez zakrament^Y. 7. Bog daj, da ne bi vboge omozene no- bene druge skode ne terpele, kaker da so za- derzane opravljati poboznosti, vee moliti in bolj pogo-sto prejemati sv. obhajiJo. Vecje zlo je pa nevarnost, v keteri vedno zivijo, zgubiti namrec milost bozjo in svojo duso. Ziveti morajo po svpjem stanu, morajo imeti posle, za hiso skerbeti, v druge hise hoditi in obcevati s tako razlicnimi osebami (vsaj pri obiskovanju), doma pa morajo 0 vrednosti Bogu posvecenih devic. 59 obcevati z deverji ali z drugimi mozevimi sorod- niki ali njegovimi, prijateli. 0 koliko nevarnosti se nahaja pri teh priloznostih, da ne bi zgubila Boga.*) Na to dekleta ne mislijo, pac pa dobro vedo omozene, ketere pride jo y take nevarnosti, dobro vedo tudi spovedniki, ki jih spovedujejo. 8. Pustimo pa to zalostno in nesrecno ziv- ljenje vseh omozenih, ■ recem vseh brez izjeme. Yeliko let sem spovedoval omozene plemenite in priproste, pa se ne spominjam, da bi bil nasel eno zadovoljno. Mozje gerdo ravnajo z njimi, skerb za otroke, hisne potreb'e, podlozna biti tascarn in snaham, bolecine poroda. ki so zmiraj se smertno nevarnostjo zvezane, mozeva sum- ljivost ; bojeca in nemirna vest, ako se ne ogi- bajo priloznosti. ali ako otrok prav ne izrejajo, vse to dela strasen vedni nemir. v keterem zi- / vijo vboge omozene in zmiraj zdihujejo in se pritozujejo, ker so si same izbrale tako tezaven stan. 0 da bi Bog dal, da ne bi pri tern tudi dusa terpela, da ne bi pekla ze na tern svetu in tudi v vecnosti obeutile. To je lepa sreca, ketero si mej svetom ziveca dekleta same pri- pravijo. Kako, mi bo ena ali druga odgovorila, ni tedaj mej omozenimi nobene svetnice ? Da, ti odgovarjam, da, bo ketera mej njimi, pa ke- t-era bo ? Tista, ki se z marternistvom posve- cuje, keder terpi vse za Boga in z najvecjo poterpezljivostjo, keder vsako terpljenje mirno in ljubeznivo in brez vznernirjenja Bogu da- ruje. Pa koliko omozenih je tako popolnih? So neketere, pa redke, kaker bele vrane. In ako je ketera taka, kaj dela drugega, kaker kesa se in joce, da je sla za svetom, ki bi bila lahko Pisavee misli 11a svojo de'zelo, La r ko j p restavljavec. 60 Y Ceterto poglavje. svoje devistvo Jezusu Kristusu posvetila. Bogu se y so darovala in tako zadovoljno zivela. 9, Prava sreca torej in najbolj vz risen in srecen stan je stan tistih deklet, ki se SYetu odrecejo, Jezusu Kristusu darujejo in popolno bozji ljubezni posvetijo. Te so resene nevar- nosti, y keterih morajo prisiljeno biti omozene. Njih nagnjenje ni n.avezano ne na otroke, ne na posYetne ljudi, ne na zenske stvari, obleko in nicemernost; omozene pa potrebujejo bogate obleke in lepoticja. da se morejo kazati pri- merno svojemu'stanu in mozein dopasti; devici, ki se je Bogu posvetila zadostuje priprosta obleka, in dala bi se celo pohujsanje, ke bi se hotela lispati ali nicemernost v obleki kazati. Bogu posvecene device nimajo skerbi ne za hiso, ne za otroke, ne za moza; njih edina misel in skerb je, Jezusu Kristusu dopasti, keteremu so posvetile svojo duso in telo in vso svojo Iju- bezen. Ker se jiin ni treba vec ravnati po po- svetnih ljudeh, ker niso vec podlozne svetu in sorodnikom, in ker so oddaljene od posvetnega suma, zato imajo vec prilike in casa sv. obha- jilo bolj pogosto prejemati, moliti, svete knjige prebirati, bolj misliti na duso in zbrane in ze- dinjene biti z Bogom. „Ketera je namrec devica, pravi Teodoret, ima svojo duso prosto nepo- trebnih misli. a In zato nima devica drugega, kaker neprenehoma in ljubeznjivo z Bogom se pogovarjati. Ravno to pomenijo, pravi Ekume- nij, besede sv. aposteljna: „Devica naj bo cista na dusi in na telesu, to je, kaker dalje razlaga, „cista na telesu zavoljo cistosti, cista na dusi, ker z Bogom obcu|e.“ 1 Sv. Anzeljm pravi: ,,Ke 1 In 1. Cor. 7, 82. 0 vrednosti Bogu posvecenili devic. 61 bi ne in ml a devica nobenega drugeg-a placila upati, bi bilo vze to dosti, da je brez posvetnih skerbi, in da more misliti na BogaT In zat.o pravi svetnik dalje, ne bodo imele Bogu po- svecene device sarno velike slave v nebesih ampak tudi na tern svetu bodo - vzivale vze na- prej placilo, mir sercaT 1 JO. Po popolnosti hrepenece redovne osebe so ljubljenke Jezusa Kristusa, ker se mu z duso in teiesom darujejo, in drugega ne mislijo, kaker kako bi njemu dopadle na tem svetu. Sv. Ja- nez je bil imenovan zavoljo svojega devistva ijubljenec Jezusa Kristusa. 2 Device so imeno- vane pervine bozje: ^.Device namrec so. Ti ho- dijo za Jagnjetom, kamer koli gre. Ti so od- kupljeni izinej ljudi pervine Bogu in JagnjetuT 3 Zakaj se pa imenujejo device pervine bozje? Kardinalj Hugon razlaga tako : „Kaker je pervo sadje najboij imenitno. ravno tako so Bogu posvecene device njemu najboij prijetne in naj¬ boij dopadljive. 11. Da se- vec, v visoki pesni se pripove- duje o bozjem zeninu. da se pase mej lilijami. 4 Te lilije so ravno device, ki hranijo svojo cis- tost, da bi Bogu dopadle; glede tega mesta visoke pesni pise neki sveti razlagavec, da kaker se pase hudic v blatu necistosti, tako se pase Kristus mej lilijami cistosti. In sv. Beda terdi, da petje posvecenili devic bozjemu Jagnjetu bolj dopada, kaker petje vseh drugih svetnikov. Vzrok temu je pa ta, ker se vrednost devistva ne more nikeclar dostojno povelicevati. ,,Nobena cena ni vredna zderzne duse“. 5 In zato pravi 1 In 1. Cor. 7. - 4 Visolfa pcs. 1. 1G. 2 Offic. Sir. 20. 20. 3 Kazod. 14. 4 V Ceterto poglavje. 62 kardinalj Hugon, da se dobi odveza (dispenza) drugih obljub, ne pa obljube devistva*), ker se vrednost devistva ne more z nobenim drugim dobrini delom nadomestitb To je povedala tudi presveta devica Mari j a. z besedami, s keterimi je odgovorila nadangelju Gabrijelu: „Kako se bo to zgodilo, ker moza ne poznam?" * 1 S tem je poka-zala, da bi se raj si odpovedala casti, Mati bozja biti, kaker pa sveti cistosti. 12. Sveti Ciprijan imenuje devistvo kraljico vseh kreposti in posestvo vsega premozenja; in sv. Efrem, ko govori o devistvu, pise : „Ako bos ljubil to (devistvo), te bo Bog blagoslovil v vseni a . 2 Jezus Kristus blagoslavlja v vseh receh device, ki se mu neomadezevane posve- tijo. Sv. Bernardin Sijenski dostavlja in pravi, da pripravlja devistvo duso gledati Jezusa svo- jega zenina na tem svetu v luci sv. vere, na drugem pa v luci slave. 3 In kako neskoncno slavo bo pripravil Jezus Kristus v nebeskem raj^i svojim nevestam, ki so mu posvetile na tem svetu svoje devistvo! Veliki sluzabniei Lu- kreciji Orzini je Bog pokazal vzviseno stopinjo slave, ki je pripravljena devicam, ketere se Je- zusu Kristusu posvetijo; on a je potem zavpila: „0 kako ljube so Bogu in Mariji te device!“ Sveti uceniki ucijo, da so device v nebesih s posebno krono slave in radosti odlikovane. Zato pravi tudi skrivno razodenje, ko govori o devicah: „In nihce ni mo-gel peti pesni razen onih sto in stiri in stirideset tisoc, keteri so bili odkupljeni se zemljeV 4 Sv. Avgustin, ko razlaga to mesto, pravi, da veselje, ketero podari Jezus *) 01>ljul>a veclnega devistva je papezu priderzana, prestavljavec. 1 Liilc. 1, 34. — 2 De virt. c. ( J. — 3 F. II. s. 48. a. 1. — 4 llazod. 14, 3. / 0 > f / * 0 vrednosti Bogu posvecenih devic. 68 Kristus devicam, ni dano drugim svetnicam. ki niso bile device: „Veselje lastno Kristusovih devic, ni ravno tisto nedevic, dasiravno so Kris- tusove, zakaj tell je drugoV 13. Ako hoce biti devica sveta in prava; Kristusova nevesta, ni vze zadosti, da je devica, ampak mora biti pametna devica in dovolj olja imeti v svetilnici, to je v svojein sercu, da ima brez prenehanja prizgano od ljubezni do zenina. Nespametne device so bile tudi device, ker so pa pozabile z oljern se preskerbeti, jih je zenin odpravil. ko so hotele na zenitvanje priti, s temi besedami: „Jas vas ne poznam.“ Zato ne sine devica, ketera hoce biti prava Odresenikova . nevesta za nic drugega skerbeti in misliti na tem svetu, kaker le, da bi ljubila in dopadla Jezusu Kristusu. Sv. Bernard pravi, da hoce Jezus Kristus, da se ga bojimo, ker je nas Go- spod; keder se skazuje oceta, hoce, da ga spos- tujemo; keder se pa kaze zenina, hoce da ga ljubimo. Ako se skazuje zenina, bo spremenil; besedo in rekel: „Ako sem jaz zenin, kje je moja ljubezen?" Bog tedaj terja, da se ga bojimo kaker Gospoda, castimo kaker oceta, in ljubimo kaker zenina, 2 14. Ako pa hoce ta devica zvesto ljubiti svojega zenina, in mu ohraniti neoskrunjeno lilijo svojega devistva,. treba da rabi pomocke. Tald najboljsi pomocki so: molitev, sv. obhajilo, zatajevanje in samota, Dasiravno bomo o teh pomockih pozneje se posebej govorili, vender bo dobro, da jih tukaj na kratko omenimo. 1 De virginit. cap. 27.: Gaudia propria vi%inuni Christi non sunt eadem non virginum, quamvis Christi; nam sunt aliis, sed nullis talia. —- 2 Si spbnsum se exliibeat, mutabit vocein, et dicet: Si ego sponsus, ubi est amor mens ? Exigit ergo Deiis timeri ut Dominus, honorari ut Pater, ut Sponsus amari Senn. 88. in Cant. 64 V Ceterto poglavje. Pervi pomocek ljubiti Jezusa Kristusa je rao- litev. To je ona zvelicavna pec. kjer se dusa v bozji ljubezni vzge, kaker pravi psaljmist (ps. 38. 4). Ravno tako treba, da se v sk'usnj avail zoper cistost precej zatefiemo v molitvi k Bogu za pomofi. Castitljiva sestra Cecilija Kasteli je rekla: .,Brez molitve ne bos ohranil cistosti". / / In vze prej je rekel Salomon: „Ko sem pa zvedel, da ne morem drugaee zderzljiv biti. kaker fie Bog da, .... sem pred Gospoda sto- pil. in ga prosil. al Drugi pomocek je sv. obhajilo, ki je, kaker pravi sv. Bonaventura. celica, ka- mer nebeski kralj svoje neveste pelje. da njili srea se sveto ljubeznijo napolnjuje. da bliznjega kaker samega sebe in Boga cez vse ljubijo. Tretji pomocek je zatajevanje. „Kaker lilija mej ternjem, take je moja prijateljica mej lice rami", poje vis oka pesen. Kaker raste lilija mej ter¬ njem, tako tudi devica ne more ostati cista brez zatajevanja. Ravno to pravi sv. Marija Magdalena Paciska z besedami: ..Cistost ne cvete drugace, kaker le mej ternjenkb JNemo- goce je, da bi pobozna dusa, redovna oseba Kristusu zvesta ostala, ako lioce ziveti mej raz- veseljevanjem, v nagnjenju na svet, v obSevanju se svetnimi ljudmi v govornici (parlatorju), jko streze svojirn pocutkom, zdaj gerlu, zdaj pcem, zdaj usesam. Treba, da zivi mej temjem zata- j evanja. Ko govori sv. Bazilij o devicah pravi: ?; Dev.ica se ne sine onecistiti v nobenem delu, ne z jezikom, ne z usesi. ne z ocmi, ne z do- tikanjem, veliko manj pa v mislih". 2 Ako lioce devica cista ostati treba, da je cista v jeziku, da govori z najvecjo spodobnostjo, in se ogiba, i M od r 8, ‘21. 2 Do vora vii’g. 0 vrednosti Bogu posvedenih dus. 65 koliker more, z ljudmi govoriti; cista v usesih in bezati pred svetnim govorjenjem kaker pred srnertjo; cista mora biti v oceh, da jih ima zaperte in pobesene in nikedar ne gleda ljudi v obraz; cista v dotikanju drugih kaker tudi same sebe z najvecjo pazljivostjo; cez vse pa cista v mislih, da se vstavlja vsaki necisti misli, precej, kaker jo zapazi, prosec Jezusa in Marijo pomoci. Kaker bi kraljica skusnjavo zamorskega suznja z molcanjem od sebe od- vernila, molcala in zanicevala, ravno tako mora delati tudi' Kristusova nevesta, keder jo zacenja nadlegovati necista misel. Treba se tudi. ako hoce ostati zvesta in brez madeza, da zatajuje svoje telo s postom, pritergovanjem, bicanjem in z drugo pokoro. Ako pa takega zatajevanja ne more opravljati, ker ni zdrava, naj vsaj bolezni, slabo ravnauje in zanicevanje drugih z mirnim sercem prenasa. ^Jagnjetove neveste mu sledijo kamer gre ai . Ko je Jezus Kristus zivel na tern svetu, ni hodil po poti razveseljevanja in casti, ampak po poti polni britkosti in zanicevanja, in zato so vse sv. de¬ vice tako ljubile terpljenje in zanicevanje in hodile vesele in smejaje se naproti terpljenju, 15. Ceterti poraocek je samota. Gospod irnenuje v viscid pes.ni 2 lica svoje neveste lepa, kaker gerlice. Gerlica se namrec ogiblje tovaiA si je drugih ptic in ljubi samoto. Pobozna dusa bo takrat lepa pred Jezusovimi ocnii, kedar se bo po svoji moci skrivala pred ljudmi. Sv. Marija Magdalena Paciska je re Ida, da je cis- tost cvetlica, ketera saino na zapertem vertu in mej ternjem raste. Se vec, redovna oseba 1 RaZod. 14. 4. -- 2 Vis. pea. 1, 9. 0 66 Ceterto pogllavje. mora sfe samostansko klavzuro zediniti tudi klavzuro svojih pocutkov, in zato se ne sme prikazati pri vratih v parlatoriju in pri oknu drugace, kaker ako ji je potrebno zavoljo sluzbe ali pokorscine. Sv. Hijeronim pravi, da je ta zenin ljubosumen, ker nece, da bi se njegova nevesta kazala drugim: „Ljubosumen je Jezus, nece da bi drugi gledali tvoj obrazV Zato mu je zelo zoperno, ako se zeli kaka njegova ne¬ vesta kazati in se svetnimi osebami obcevati. Svete device ne delajo tako, zmiraj skusajo skrite ostati, in ako se morajo pokazati, se skusajo ogerditi, da bi bile drugim bolj zo- perne kaker pa priljubljene. Bolandisti pisejo, da je sv. Angadrizina devica Boga prosila, da bi jo storil gerdo; bila je vslisana, zakaj hitro po tej prosnji je bila tako polna gob, da se je vsem studila. Jakob Vitrijaski tudi pripoveduje 8 , kaj je storila sv. Evfemija, da bi se resila ne- kega gospoda, ki jo je ljubil. Nekega doe si je prerezala z nozem nos in ustnice rekoc: „Moja nicemerna lepota. nikoli vec mi ne bos priloz- nost greh delati. Enako pripoveduje sv. Antonin in poterjuje Boronij , 3 da si je sv. Eba opatica Koljdinghanskega samostana zavoljo strahu pred napadajocimi divjaki nos in zgornjo ustnico do zob odrezala z britvijo; nji enako so storile tudi druge redovnice (bilo jih je trideset). Prisli so divjaki in pri tern strasnern pogledu so iz zanicevanja zazgali samostan, kjer so vse zive zgorele, Cerkev jih je potem pristela mej mar* ternice. Tega ne 'smejo storiti druge; te svet- nice so storile po navdihnjenju sv. Duha. Iz 1 Zelotypus est Jesus, non vult ab aliis videri faciem tu»m. Ep. ad Eustoch. —r 2 In spec, exempl, ex 19. — 3 Asxno 670. num. 39. 0 vrednosti Bogu posvecenih dus. 67 tega lahko razvidis, kaj so storile te device, neveste Jezusa Kristusa, da so se odtegnile za- sledovanju ljudi. Zato mora redovna oseba sker- beti, da ostane vsaj skrita pred ljudmi; zakaj redovnica, kedar se zaroci z Jezusom Kristusom, se odpove svetu in vsem nj ego vim nicemer- nostim. To je pogodba, ketero je napravila, ko je bila vprasana: Ali se odpoves svetu in vsi njegovi nicemernosti? in je odgovorila: „Od- povem“. Ako si se tore*}', pise sv. Hijeronim, o Kristusova nevesta, odpovedala svetu, spolnjuj, kar si obljubila, in nikar se lie ravnaj po nice¬ mernosti? „Zdaj pa, ker si zapustila svet, spol¬ njuj zvezo, ketero si napravila in se ne ravnaj po tern svetu. “ 1 16. Ako hoces torej cista ostati, kakersna mora biti Kristusova nevesta, pretergaj priloz- nosti; goji sveto nevednost v vsem, kar je na- sprotno sveti cistosti. Popusti branje knjig in takih reci, kar more vznemirjati tvojega duha. Keder si pri omrezju, in ce bi slisala, kar se ne zlaga s tvojirn stanom, precej zbezi, ali pa vsaj zacni govoriti o drugi reci, sicer bos z velikim terpljenjem odganjala skusnjave, ketere te bodo napadale; ogel namrec ali te pece ali pa ocerni. Neketere reci se zdijo majhine, kaker pogled, ljubezniva beseda; darcek je lahko iskra, iz ketere nastane peklenski pozar, v keterem bos pokoncana. Sama sebi ne zaupaj, v tej reci ne bos nikedar prevec previdna. Veruj mu, keteri pozna na tisoce takih nesrecnih slucajev. Ne opravicuj se: „Tako dal©6 nb bom zabredla,** zakaj v prepadu bos, da se ne bos vedela, kedaj % 1 Nunc autera, quia saeculum reliquisti, serva foertus, quod spo- pondisti. Ep. ad Demetr. 68 Ceterto poglavje. si padla vanj. Ako nisi pri -enaki priloznosti gresila, zahvali Boga, ali za naprej se tresi. Svetniki so se sli v puscave’ skrivat, da so ohranili cistost, ti pa se hoces nevarnostim iz- postavljati? Posebno pa, ako si mlada, kako hoces ostati cista, ako se z mladimi ljudrai po- govarjas o posvetnih receh; ako se z njimi salis in smejes besedam, pri keterih bi te morala erdecica obliti? Bezi! bezi! Bodi odkritosrena spovedniku, ne povej mu samo svojih skusnjav, ampak t.udi priloznosti v skusnjave in posvetuj se, kako bi se jih izogibala, 17. Veliko veselje ima Jezus Kristus . tisti dan, ko se zaroci s kako devico; to je pove- dano v Visoki pesni: ,,Pridite, sijonske he ere, in poglejte kralja Salomona s krono, s ketero ga je kronala njegova mati na dan nj ego vega zarocenja in na dan veselja za njegovo serce lU . Mej te spadajo one device, ketere se popolno darujejo ljubezrii nebeskega zenina, in se tako pripravljajo na njegovo zaroko ; hoce pa, da bi se z njini radovala nad to svecanostjo, in jo praznovala vsa nebesa: „Veselimo se in radujmo, in dajmo mu cast; ker je prisla zenitnina Jagnje- tova, in se je njegova ne vesta pripravila. 2 Lepo- tija pa, s ketero hoce Jezus, da so okrasene njegove neveste, ni nic drugega kaker svete cednosti, zlasti ljubezen in cistost: „Zlate za- vratnice ti bomo naredili se srebrom pisane u:! . Zlate se srebrom olepsane verizice pomenjajo ravno cednosti ljubezni in cistosti. Te so torej obleka in drago kamenje, s keterimi Gospod svoje neveste lepotici, kaker je rekla sv. Neza: „Mojo desnico in moj vrat je olepoticil z dra- 1 Vis. posen ,3, 11. 2 Razod. 19, 7. — a Visoka pes, 1, 10. 69 0 vrednosti Bogu posveSenih devic. girni kamni, oblekel me je y zlato obleko in okrasil se zelo dragocenimi zavratnicami". 1 18. Svetni ljudje iscejo svet, bozje neveste pa ne iscejo drugega kaker Boga; zato veljajo prav za prav te besede: „Taksen je zarod njih, keteri ga iscejo". 2 Te redovnice, ketere vidite zaperte v tem samostanu vboge in ponizne, vedite, govori sv. Tomaz Vilanovski, da so tiste duse, ki ne iscejo druge dobrote kaker Boga. Zato ve Odresenikove neveste v tem tekmujte ne, ketera bo bolj plemenitega rodu, bolj na- darjena, ali bolj preskerbljena, temuc ketera bo bolj ponizna, bolj vboga in bolj pokorna: „V tem tekmujte mej seboj, ketera bo temu zeninu bolj draga, ketera bolj prijazna, ketera bolj ponizna, ketera bolj pokorna". 8 In sv. Hi- jeronim pise devici Evstohiji, ki se je hotela oosvetiti Jezusu Kristusu, tako: „Tebe, o hci, d mislis sluziti Bogu, opominja sv. Duh, da se pripravi s poniznostjo in poterpezljivostjo za terpljenje; zakaj v ognju se skusa zlato*. Nihce ne more sluziti dvema gospodarjema; svetu in Bogu. Zavoljo tega tedaj, ker si se posvetila Bogu, treba da zapustis svet in kaker ne vesta svojega Odresenika zmiraj pojes: „Bog sam je moj ves zaklad in edino moje dobro". Zavoljo tega se redovnicam spremeni ime na dan svete obljube, v znamenje, da so ta dan odmerle svetu, in zacele ziveti saino za Jezusa Kristusa, keteri je za nje vmerl. Po besedah sv. Pavla bi morali sicer vsi ljudje to delati: „Za vse je vmerl Kristus, da tudi keteri zive, ne zivd vec sebi, ampak njemu, keteri je zanje • • 1 llesp. na praznik sv. Neze 21. jan. — 2 Ps. 23, 6. — 3 In hoc ad lmicem zelate, quaenam lruic Sponso carior, quaenam familiarior existat, quae obedlentior. De Nat. Mai\ ad mon. cone. 2. — 4 Sir. 2, 1—6. 70 Ceterto poglavje. vmerlV Ako pa tega ne delajo vsi, mora to delati vsaj redovna oseba, ketero si je Zvelicar izvolil za svojo nevesto. Castitljiva sestra Fran- ciska Farneze ni vedela boljsega pomocka svoje redovnice vneti za hrepenjenje po popolnosti, kaker da jih je opomnila, da so neveste Jezusa Kristusa. „Gotovo je, je navadno rekla, vsaka izmej nas je od Boga v zvelicanje poklicana, ker nas je izbral v slavo svoje poroke". 19. Sveti Avgustin pise neki Bogu posve- ceni devici: „0 presrecna devica, ako sama ne poznas svoje srece, poslusaj, kaj pravijo svetniki o nji. Yedi, da imas za zenina najlepsega mej vsemi stvarmi na nebu in na zemlji; dal ti je v zastavo svoje ljubezni, ko te je izbral izmej toliko devic za svojo drago nevesto, da bi spoz- nala kakd gamoras ljubiti". 1 2 In zato pravi zopet sv. Bernard: „0 nevesta Jezusova, ne misli ve5 na se, ne na svet, ti nisi vec ne svoja, ne sveta, ampak Boga, keteremu si se darovala. Pozabi tedaj na vsako rec in misli, kako bi zvesta ostala samo tistemu zeninu, ki to je na tem svetu izbral". 8 Boga si izbrala, Bog pa je prej tebe izvolil za svojo nevesto, pravi dalje sv. Avgustin, koliko in kaksnih je zavrzenih, ki niso mogli prejeti milosti, ketero si ti prejela! Pred vsemi temi te je tvoj Zvelicar rajsi imel, ne da bi bila bolj vredna kaker druge, ampak zato, ker je on tebe bolj ljubil, kaker druge. Zato ti pravi Gospod (tako koncava svetnik): „Glej cas, keterega bos se imela, je cas, da 1 2. Kor. 5, 15. — 2 Si ignoras te, o nimis felix inter mulieres, ex judicio Sanctorum perpende. Sponsum habes pulcherrimum; Misit pignus amoris. in ipso munere poteris agnoscere, quo affectu ilium diligere d^- beas. S. Aug, tom. 9. de Dil. Deo cap. 4. — 3 * * * Nihil tibi et mundo : Obli- viscere omnium, soli omnium serves te ipsam, quern ex omnibus tibi elegis*i. In Cant. Serna. 40. 0 vrednosti Bogu posvcSenih devic. T1 me ljubis, da mi zaupas in cez vse ljubis svo- jega zenina Jezusa, ki te je Ijubil od vecnosti, in iz same ljubezni te je postavil na svet, in potem te nagnil s toliko neznostjo, da bi ga IjubilaV Frevdarjaj to v svojem sercu. 20. Ako bi tedaj svet pozelel tvojo ljubezen, o Kristusova nevesta, odgovori mu se sv. Nezo : „Poberi se spred inene, ti hrana smerti, ti hoces mojo ljubezen, jaz pa ne mo rein ljubiti drugih, kaker samega Boga, ki me je pervi ljubil“. In ravno te besede rece redovnici pri sveti obljubi, ko ji prelat dapeeo: „Moj zenin mi je pokril obraz s to peco, da bi ne gledala in da bi me drugi ne gledali, da bi tak-o ne sprejela dru- gega zenina, kaker le Jezusa Kristusa samega. “ To je sveta osabnost, pravi sv. Hijeronim, ke- tero mora zmiraj gojiti v sercu Kristusova nevesta. „Uci se svete osabnosti, tako govori namred on; vedi, da si ti na boljsem kaker one, in dostavlja: nasla sem ga, keterega je iskala moja dusa, derzala ga bom in ne izpustila“ 2 . Ker si bozja nevesta, pravi ta svetnik, naudi se, da bos sveto prevzetna. Neveste mej svetom so ponosne pri zenitvi s plemenitimi in bo- gatimi osebami, ti se pa ponasaj s tern, da si boljso zadela, ker si nevesta nebeskega kralja. Govori tedaj polna veselja in slave: „Nasla ga sem, keterega ljubi moja dusa, zmiraj ga bom derzala s& svojo ljubeznijo, in tako zve- zanega ne bom nikedar spustila, da bi sel od 1 Quot et quales abjecti sunt, qui hanc, quae tibi data est, gratiam consequi non potuerunt. (>mnibus illis Redemptor tuus te praetulit; elegit te Sponsus tuus, Deus tuus . . . Propterea dicit Dominus: Ecee tempus tuum, tempus amantium. Haec igitur recolens in corde tuo, in eo reponas spem tuam et dilectionem tuam, qui in caritate perpetua dilexit te, et attraxit te miserans, Jesus. Sponsus tuus. De dilig. Deo c. 7. — 2 Dei sponsa disce superbiam sanctam; seito te illis esse meliorem et die: invent quem quaerebat anima mca; tenebo cum et non dimittam. Ep. ad Eustoch. 72 v Ceterto poglavje. mene. Vez pa, ketera veze duso z Bogom je ljubezen, kaker pravi sv. apostelj Pavel: „Imejte ljubezen, ki je vez popolnosti.“ 1 21. Da, tako velika je sreca Bogu posve- cene device, da se lahko hvali: „Zarocena sem s tistim, keteremu strezejo angelji". Moj*stvarnik se je zarocil z menoj, in ker je kralj in gospod vsega, mi je dal krono kraljice. Vedi pa dobro, devica ki to beres, da ta tvoja krona ni vecna, dokler zivis na tem svetu, po svojem zadolzenju jo se lahko zgubis. „Derzi, kar imas, da nihce ne prejme tvoje krone“. 2 Zavoljo tega, da ti je ne I 30 mogel nihce vzeti, derzi jo terdno. Odtergaj se od vseh stvari, in derzi se zmiraj bolj terdno Jezusa Kristusa z ljubeznijo in mo- litvijo, zmiraj ga prosi, da bi ne pripustil, da bi se kedaj od tebe locih In keder bi hotele stvari vzeti tvoje serce in od Jezusa lociti, reci se svetim aposteljnom zaupajoca na bozjo pomoc: „Kedo me bo locil od Kristusove ljubezni? ne smert, ne zivljenje . . . nobena druga stvar me ne bo locila od bozje ljubezni 4 * 8 Molitev. 0 moj Jezus, moj Zvelicar in moj Bog, kako sem jaz zasluzila to milost, da si izvolil mene vbogo gresnico za svojo nevesto, da zivim tukaj na svetu v tvoji hisi, po smerti pa mi hoces dati vecno krono v nebesih, ko si toliko drugih nedolznih devic mej svetom pustil ? Go¬ spod, ko si mi skazal tako veliko milost, raz- svetli me zdaj, da jo bom spoznala, in ti bom za njo hvalezna, in tvojo ljubezen do mene se i Kolos. 3, 14. — 2 Razod. 3, 11. — 3 Rim. 8, 35, 38. 0 vrednosti Bogu posveeenih devic. 78 svojo ljubeznijo vracala. Ti si me rajsi imel, kaker toliko drugih, spodobi se, da se ti vso dam, in da si ti edini moj ljubljenec in edina moja ljubezen. Da, moj Jezus, ces vse te ljubim, in le tebe edinega hocem ljubiti. Ti si se mi dal vsega, in nic nisi priderzal za se, tudi jaz se ti dam vso, in nic ne priderzim za se. Sprejmi me, te prosim, in ne zameri, da te ljubi serce, ki je nekaj casa ljubilo stvari, da jih je se celo rajsi imelo kaker tebe, o najvecja dobrota. Vzemi me in varuj me. Brez tvoje pomoci dru- zega ne iriorem, kaker tebi nezvesta postati; ker si me izvolil za svojo nevesto, stori, da bom tvoja zvesta in hvalezna nevesta. O, ogenj lju- bezni, ki goris v Jezusovem Sercu, vzgi me, in pokoncaj v meni vso ljubezen, ki ni njegova. Stori, da bom zivela samo zato, da bom ljubila svojega ljubeznivega zenina, keteri hoce dati svoje ziv'ljenje za me, da bi ga ljubila. 0 niati bozja, Marija, jaz sem nevesta tvo- jega Sina, in ti nisi samo moja kraljica, ampak tudi moja mati! Ker si me se svojo priprosnjo locila od sveta, in si me pripeljala v to bozjo hiso, in si me napravila nevesto svojega Sina, pridi mi torej zdaj na pomoc, in ne zapusti me. Stori, da bom zivela in vmerla, kaker se spo¬ dobi ziveti in vmreti Kristusovi nevesti. 74 Peto poglavje. Y. poglavje. <. Pobozna oseba mora M vsa bozja. 1. fflutarh * pripoveduje, da je morala ne- vesta v Rimu, ko je bila v zeninovo hiso pri- ppljana, reei: „Kjer si Kaj, tam sem tudi jaz Kaja“, kar je pomenjalo: Kjer bos ti, raoj zenin, se svojo voljo, tam bom tudi jaz se svojo. Ravno to pa zahteva Jezus Kristus od vsake device, svoje neveste : „Daj mi svoje serce“* 0 Moja hci in nevesta, vse, kar od tebe zahtevam je le to, da mi das svoje serce, to je svojo voljo. Ko je Bog vstvaril nase perve starise * 1 Adama in Evo, pravi modri Sirah : „Njegovo oko je pazilo na njih serca", 8 ni gledal njih rok, ampak njuni serci. Zakaj, vsa zunanja dela, ce ne prihajajo iz sere a in jih ne nagiba Iju- bezen, pri Bbgu nic ne veljajo. Vsa nevestina slava obstoji v tern, da je znotraj, to je, njeno serce z bozjim sercem zdruzeno: „Vse veli- castvo kraljeve hcere je znotraj^. 4 Tako je re- dovna oseba popolnoma bozja. 2. Sv, Bernard 5 pravi, da tirja Bog, kaker nas kralj, da se ga bojimo, kaker nas oce tirja, da ga spostujemo, kaker nas zenin pa nece drugega, kaker da ga Ijubimo, in zavoljo tega prenasa Jezus Kristus pri devici, svoji nevesti, rajsi vse druge pogreske, kaker pomanjkanje ljubezni, ce namrec hrani v sercu nagnjenje na druge reci in ne nanj. Zavoljo tega hoce, da sprejme redovnica, ko se Bogu posveti, in ■ 1 Quaest. Rom. 49. — 2 Pregov. 23, 2G. — 3 Sirah 17, 7. — 4 Ps. 44, 14. — 5 Exigit Deus timeri ufc Dominus, honorari ut Pater, ut Sponsus ainari. In Cant, serin. 83. I Oseba mora biti vsa bozja. 75 sveto obljubo naredi, svet pajcolan, in pri ti priliki rece prelat: „Prejmi pajcolan, da ne bos razen njega nobenega drugega ljubila, da od zdaj ne bos vec gledala na stvari, in da bos odganjala iz svojega serca vsako nagnjenje, ketero ne miri na Boga“. Iz ravno tega vzroka zahteva cerkev. da spremeni redovnica svoje ime in pozabi na svet, in se za mertvo ima za vse reci tega sveta in zato, da se sercem go- vori, kar je z ustrni rekla: „Iz ljubezni do Je- zusa, svojega zenina, sera zanicevala svet, njerau samerau sera darovala svojo ljubezen, ko sera spoznala, da je on narvrednisi in Ijubeznivsi". Vsaka redovna oseba bi morala reci sveto Nezo : „Poberi se spred mene, ti hrana sraerti, zakaj drugi ljubljenec te je prehitel“. Ce se namres posvetna ljubezen v njeno serce hoce vkrasti, da. bi se vdelezevala tiste ljubezni, ke¬ tero je celo svojemu nebeskemu zeninu posve- tila, naj zaklice: „Poberi se spred mene, ti slabo nagnjenje, ki hoces ostrupiti moje serce, in me pripraviti v vecno pogubljenje ; zapusti me, zakaj drugi, imenitnisi, zvestejsi in ljubeznivsi me je prej ljubil, kaker ti in si je pridobil moje serce. Ti si zanicljiva revna stvar, jaz pa sem zarocena Gospodu, keteri je kralj nebes in zemlje : zaro¬ cena sem tistemu, kateremu angelji strezejo. 3. Nase serce ne more ziveti, da ne bi Iju- bilo kake reci, ali ljubi Boga ali pa stvari; ce pa stvari ne ljubi, ljubi gotovo Boga. Zavoljo tega nas opominja sveti Duh, da se vso skerbjo ohranimo svoje serce brez vseh nagnjenj, ketera ne merijo na Boga: „Sfe vso skerbjo vari svoje serce. zakaj iz njega izvira zivljenje^^. 1 Dokler 1 Pregov. 4, 23. 76 Peto poglavjo. bo serce Boga ljubilo, bo zivo; ce bo pa ob'er- nilo svojo ljubezen na stvari, bo naslo pri njih smert. Ako hoce dusa postati sveta, mora za- poditi iz serca vse, kat* ni Bog. Ce je kedo k ocakom v puscavo prisel, da bi ga sprejeli. so ga vprasali: „Si prinesel prazno serce se seboj, da ga bo mogel napolnibi sv. Duh?" In prav so imeli; zakaj posvetnih reel polno serce ne more biti napolnjeno z Bozjo ljubeznijo. Ke- dor gre k vodnjaku s posodo polno peska, naj se se tako trudi, je ne bo mogel napolniti z vodo, ce ne bo stresel peska iz nje. „0 moj Bog! Kako je to, da toliko redovnih oseb moli, in pristopa k sv. obhajilu, in vender jih le malo raste v bozji ljubezni? Zato, ker imajo serce polno persti, ker so namrec nagnjeni na lastno cast, nicemernost, lastno voljo, na sorodnike ali na druge stvari. Dokler ne odpravijo zemlje, tako dolgo ne more priti v nje bozja ljubezen. Dusa, ki ne ljubi nobene druge reci na tern svetu, je gotovo polna bozje ljubezni. Zato treba vedno z Davidom prositi: .,Cisto serce vstvari v meni r o Bog!" 1 0 Gospod. daj mi serce brez vsega nagnjenja na stvari. „Gorje dvojnemu sercu^, 2 pravi Bog. „Gorje!" pravi sv. Avgustin, „gorje tistemu, keteri napravi iz enega svojega serca, dve, keteri serce deli, in en del da Bogu, drugega pa hudicu. Zakaj, pravi dalje svetnik, 3 Bog se po pravici jezi cez tistega, ki se proti njemu ravno tako obnasa, kaker proti svojemu sovrazniku, in zato bo tudi serce takega cloveka zapustil, in prepustil hudicu. Vsaj, (sklepa svetnik), dusa, ketera razen Boga 1 Ps. 50, 12. — 2 Sirah. 2, 14. — 3 Vae duplici corde, qui in corde suo partem faciunt Deo, partem diabolo! I rat us Deus, quia fit ibi pars fiiabolo, discedit, et to.tum diabolus posJldet. In Joan, tract 7. Pobozna oseba mora biti vsa bozja. 77 se kaj drugega ljubi, ne more biti nikoli po- polno bozja, in koliker bolj kaj drugega ljubi, toliko manj bo Ijubila Boga. 4. Z eno besedo, vsako narmanjse nagnjenje na stvari zaderzava, da ni dusa vsa z Bogom sklenjena. Dokler je sv. Terezija le majhino neredno nagnjenje (ketero pa ni bilo necisto) na enega svojih sorodnikov v sercu imela, ni bila vsa zedinjena z Bogom. Keder se je pa vsemu nagnjenju na stvari odrekla, in svoje *e/ce bozji ljubezni posvetila, bila je tako srecna, da je od Gospoda te le besede zaslisala: „Tere- zija! zdaj si vsa moja, in jaz sern ves tvoj“. Bv. Jozef Kalasancij je rekel. da nic ne da Jezusu Kristusu, keteri mu ne podari celega svojega sere a. In prav je irnel, zakaj nase ser.ce je ze tako premajhino, da bi neskoncno ljubilo Boga, kaker zasluzi, in to majhino serce naj bi se delili mej Boga in stvari? Ne, je zaklical bla- zeni Egidij, enega je eno ! To eno duso in to eno serce, ketero imamo, moramo nerazdeljeno ni celo le enemu dati, in sicer tistemu, keteri / / vso naso ljubezen zasluzi, keteri je toliko storil in terpel, da bi dobil naso ljubezen. Gotovo ni bilo potrebno, pravi pater Nirenberg, Kristusu t()liko storiti za nase odresenje, in dosti bi bilo, <‘e bi prelil eno samo kapljieo kervi, eno solzo, eno samo navadno molitev opravil; to bi bilo dosti za odresenje celega sveta in nestevilnih zernelj, ali nebeski zenin je hotel preliti vso svojo kri in dati svoje zivljenje ne samo, da nas je odresil, ampak tudi, da bi ga mi ljubiii iz celega serea. Poslal bi lahko tudi angelja, pravi Hugo od sv. Viktorja, da bi nas greha odresil, ga pa ni, da ne bi delil svoje ljubezni 78 Peto poglavje. mej nju, svojim Stvarnikom in angeljem odre- senikom; hotel je biti ob enem tvoj Stvarnik in tvoj Odresenik. 1 5. Bog hoce, da bi ga vsi iz celega serca ljubili; vsakemu zapoveduje: Ljubi Gospoda, svojega Boga iz celega svojega serca. 2 Prav posebno pa to zapoveduje svojim nevestam. Ko je neki redovni brat sv. Janezu Jozefu od Kriza, reda sv. Franciska rekel, da je zato v red stopil, da bi resil svojo duso, mu je odgovoril svetnik: „Ne, moj sin, ne pravis prav, da bi resil svojo duso“, ampak boljse reci: da bi svet¬ nik postal; ta namen mora imeti redovnik, Boga ljubiti na najvisji stopinji. u 0 moj Bog, ako re- dovna oseba ne ljubi Boga iz celega serca, kedo ga bo pa bolj ljubil? Kaj vse je moral storiti Gospod, da te je napravil svojo nevesto v redu! Naj prej te je izbral iz neizmernega stevila stvari, ketere je mogla njegova vsemogocnost vstvariti, in ti je dal bitje in zivljenje. Potem ti je dal prednost pred vsemi drugimi, ki so rojeni mej neverniki in krivoverci, in dal, da si hci (sin) svete cerkve od rojstva po sv. kerstu. Potem te je moral vzeti iz mej toliko ljudi, ki zivijo na svetu, kjer je toliko nevarnosti in pri- loznosti zgubiti vecno zvelicanje. Zato ti je dajal toliko razsvetljenja, ki se imenujejo posebne milosti, da si postala redovnica (redovnik). Ako tedaj ne bos ljubil a Boga iz vsega svojega serca, in ako ne bos vsa njegova, kedo naj bo se potem? ./Pakosen je zarod njih, ki ga iscejo U3 . Ce vidis imenitne device (mladenice), ketere bi bile lahko bolj kaker druge svet vzivale in se ve- selile, ki so pa vender vse zapustile in se za- 1 Ne amorein divideres, tibi factus est Creator et Redemptor. In Ubr. sent. — * Mat. 22, 37. — ^ Ps. 23,,G. Pobozna oseba mora biti vsa bozja. perle v samostane. da bi tukaj v najvecjem vb.ostvu zivele, drugega si ne mores misliti in reci kaker : „Takosen je zarod •V V • ,, iscejo njih, ki Gospoda 8. Treba tedaj, pravi sv. Bernard, 1 da ti, ki si od Boga poklicana biti njegova nevesta, nic drugega ne mislis, kaker Boga samega ljubiti. Kaj imas opraviti se svetom: Pozabi na vse, in misli ie na to, da sebe ohranis tistemu, kete- rega si izmej vseh izbrala. Zdaj, ko si se po- svetiia Jezusu Kristusu, kaj imas se opraviti se svetom? Loci se od vsake stvari in skerbi, da bos ohranila celo serce Bogu samemu, keterega si izvolila izmej vseh stvari ljubiti. Rekel sem, celo svoje serce; zakaj Jezus hoce, da je nje¬ gova nevesta zapert vert, sestra, moja nevesta in zapecaten studenec 2 . Zapert vert, keteri ne dopusca, da bi drugi v njem stanoval se svojo ljubeznijo, kaker le nebeski zenin 3 ; zapecaten studenec, zakaj ta zenin je ljubosumen in nece, da bi se v serce njegove neveste druga lju- bezen vrinila, zato ji zapoveduje: „Deni me ko pecat na svoje serce, ko pecat na svojo roko, ker mocna je ljubezen kaker smert. 4 Hocem, pravi, da me kaker pecat denes na svoje serce in na svojo roko, da ne bos Iju- bila drugega, kaker mene, in ne bos nicesar storila z drugim namenom, kaker le meni do- oasti. Ravno tako razlaga sv. Gregor: Ljub- jenec se prilepi kaker pecat na serce in roko svoje neveste; zakaj pobozna dusa se da spoz- nati po svoji volji in po svojih delih, kako niocno ljubi svojega zenina. 0 kako zelo ljubi, ako dobro ve vsako nagnjenje, ketero se ne i Serm. 40. in Cant. - 2 Visoka pes. 4 ? Vi. in Cant. — 4 Yisoka pes. 8. 6. 3 Gilbert serm. 35 80 Peto poglavjev ozira na Boga, iz serca izgnati. „Ljubezen je mocna taker smert“. Kaker ni vstvarjene moci, ketera bi se vstavljala smerti, keder pride njena ura. tako tudi ni zaderzka in tezave. ketere bi / lie premagala bozja ljubezen, ki stanuje v sercu. „Naj bi dal clovek vse premozenje svoje hise za ljubezen, ko za nic bi zanj maraF 1 * . Boga Iju- bece serce zanicuje vse, kar mu ponuja in more dati svet; na kratko receno, vse zanicuje, kar ni Bog. Keder v hisi gori, pravi sveti Francisek Saleski, pomecejo vse pohistvo skozi okno-; to se pravi, ce gori dusa ljubezni do Boga, ne potrebuje pridig, • duhovnega branja ali spoved- nikovega svetovanja, ampak iz svojega nagiba se oropa vsakega posvetnega blaga, da bi ni- cesar drugega ne imela in ljubila, kaker edino svojo dobroto, ki je Bog. 7. Ali morebiti ne zasluzi nas nebeski zenin' take ljubezni, ki je svoje zivljenje za nas da- roval, in se je nam tolikokrat v svetem obha- jilu podaril, in nam je podelil toliko posebnih milosti, keterih niso drugi prejeli? Pomisli, pravi sveti Krizostom, da se je tebi celega dal in za se ni nic prihranil. „Vse je tebi dal, sebi ni nic priderzal a , te besede so svetega Bernarda, nar- bolj navdusevale ljubiti Boga, in zato je rekel: ,,Moj Bog se mi je vsega dal i’n celega daroval za moje zvelicanje, zato se spodobi, da se tudi jaz njemu iz ljubezni do njega celega po- darim u2 . „Moj ljubi je moj, in jaz sem njegova^ 3 . Moj ljubi se mi je vsega podaril. Sv. Marija Magdalena Paciska je rekla, da redovna oseba, ki je izbrana za nevesto krizanega Jezusa, ne sme celo svoje zivljenje pri vseh svojih opra- i Vis oka, poson. 8, 7. — - Totus milii data s, toms in meos usus , 0 X| ensus est. — - Visoka pes. 2, 1G. — 3 Jan. 12, 31. 81 Pobozna oseba mora biti vsa bozja. vilih na nic drugega misliti. leaker le na kriza- nega Jezusa, in se- ne sme z nobeno drugo reejo pecatijkaker le s premisljevanjem ljubezni, ketero je imel Jezus do nje. Ko je mislil Jezus odresenje koncati je rekel: „Zdaj bo vojvoda tega sveta izverzen“b Ko razlaga sv. Avgustin te besede, pravi: „Kaj? Je mislil Kristus reci, da bo moral hudic iti s tega sveta po njegovi sm,rti? Ne, ampak iz sere vernjh“ 2 . Ne, stem nam je le hotel povedati, da bo hudic iz sere vseh pravovernih izgnan. Ako je pa Jezus za vse ljudi vmerl, je vmerl se posebno za svoje deviske neveste. Ako se je tedaj Bog vsega brez priderzka tebi dal, bi bila tvoja ne hva- leznost prevelika, ke bi se hotel a bran iti po- dariti mu svoje celo seree, ke bi ga hotela ljubiti s priderzkom. Zato veekrat reci: Moj Jezus! Ti si se mi dal brez priderzka, ti si mi dal vso svojo Kri, ves svoj pot, vse svoje zaslu- zenje, nicesar nisi priderzal, kar bi mi se mogel dati, tedaj se tudi jaz vsega tebi dam: dam ti vse dobrote tega sveta, ketere se upati morem, vse svoje veselje, svoje telo, svojo duso, svojo voljo, svojo prostost, vec ti ne morem dati; ke bi imel vec, bi ti hotel se vec dati. Odpovem se vsemu, kar mi more dati svet, in povem. da si mi ti sam zadosti. 0 kako dobro zamenimo, •• * ^ / 4 * . ‘ ft pravi sv. Terezija. ako podarimo Bogu svojo ljubezen, in zanjo njegovo dobimo. Ker pa vse svoje ljubezni Bogu ne darujemo, opominja svetnica, zato tudi nam ne bo dan ves zaklad njegove ljubezni*. 8. Kristusova nevesta ne bi sinela nobene druge pesni pet.i, kaker novo pesen, kaker pravi 1 Jan. 12, 31. — 2 Tract. 4. in I. ep. Joan. 6 82 Peto poglavje. David: „Pojte Gospodu novo pesen. Sv. Av- gustin pravi: Kaj drugega pomeni ta nova pesen, kaker novo ljubezen ? 1 2 Stare pesni so nagnjenje do stvari in do nas, ketero ze od rojstva v sebi nosimo zavoljo nagnjenja k slabemu, ki pri- haja iz izvirnega greha, kaker nas uci sv. Duh: „Cut in misel cloveskega serca sta nagnjena k hudemu od njegove mladosti ". 3 Nova pesen pa je ljubezen nasega serca, ki ga Bogu po- darimo. Zato nas dalje opominja sv. Avgustin: „Glas tega pevca je sveta ljubezen; njega lju- bimo zavoljo njega samega ". 4 Glas nasega serca mora biti ogenj sv. ljubezni, ko ga ljubimo, ker zasluzi ljubljen biti, in ko zapodimo iz serca vse, kar ni Bog. Jezus, krizani zenin, hoce, da bi bile tudi njegove neveste krizane v vseh receh tega sveta, in keder nam svet kaze svojo lepoto in razveseljevanje, moramo reci se sve- tirn Pavlinom: „Bogatini naj se le veselijo pri svojem bogastvu in kralji se svojimi kraljestvi, nasa slava pa in nase kraljestvo naj bo sam Jezus Kristus ; 5 njega ljubiti bolj koristi, ka¬ ker irneti posestva celega sveta". Kristusova nevesta si ne sine drugega zeleti, kaker le ljubezen; ne srae ziveti od drugega, ka¬ ker le od ljubezni; drugega ne sine iskati, kaker le zmiraj bolj in bolj v ljubezni rasti; povsod, v koru, v sobici, na vertu, kjerkoli je in zmiraj mora koperneti od ljubezni; da, ogenj njene ljubezni mora biti tako velik, da se ne siri le po samostanu, ampak tudi zunaj samostana; zakaj k tej ljubezni jo opominja in 1 Ps. 05, 1. — 2 Quirt habet cantieum novum, nisi amorem novum? Serin. 33f>. — 3 1. Mojz. 8, 21. — 4 Vox hujus cantoris fervor est sancti amoris, ipsum ameimis propter ipsum. — 5 Sibi habeant rtivitias suas divites, sibi regna sua reges ; nobis gloria et possessio eo regnum Christus est, Ep. art. Aprum. Pobozna oseba mora biti vsa bozja. 83 navdihuje se svojim zgledom preljubi zenin. Srecna redovna oseba, ki more po pravici sfe sv. Franciskom Asiskim reci: „Moj Bog in moje vse!“ 0 moj Bog, ker si me takd ljubeznivo na se zvezal, kako bi mogel iskati posvetnih reci, ker sem tebe nasla, tebe, ki imas v sebi vse dobro? Bog moj in moje vse! kaj so casti, bogastva in veselice tega sveta? Ti si moja cast, moje bogastvo, moje veselje in moje vse. „Kaj imam v nebesih, in kaj ljubim na zemlji kaker tebe? Moje meso koperni, in moje serce, Bog mojega serca in delez moj je Bog veko- mej’V Keterega drugega bi mogel najti v ne¬ besih ali pa na zemlji, ki bi bil ljubeznivsi, ki bi me bolj navezal njega ljubiti, kaker ti? Pra- vicno je tedaj, da si ti sam Gospod mojega serca, ti sam moras vladati y njem in cezenj gospodovati, moje serce pa mora poslusati samo tvojo ljubezen in vse storiti, kar je tebi do- padljivo. „Nasla sem njega, ki ga moja dusa ljubi; prijela sem ga, in ga ne izpu'stim". 2 Nasla sem, keterega ljubi moja dusa in keteri sam mi je zadosti. Naj pride svet se svojimi vese- licami, naj pride pekel se vso svojo mocjo, da bi me locil od tebe, nikoli te ne bom zapustila, Jezus, moj zenin, „prijela sem ga, in ga ne izpustim.“ Se svojo ljubeznijo te hocem terdno derzati, v in nikoli ne bom pustila, da bi me za- pustil. Ziveti in vmreti hocen zmiraj in popolno zdruzena s teboj. 9. Ako hoces popolnost doseci in pravi mir vesti irneti, moras svetu in sebi odmreti. „Blager mertyim, keteri v Gospodu yrnerjejo a . s Ker pa brez bolecin ne mores vmreti, zato moras, ako 1 Ps. 72, 2.5. in 26. — 2 Visolca pes. 3, 4. — 3 Razod. 14, 13. 84 Peto poglavje. hoces svetu odmreti in se lociti od posvetnih reci, imeti pogum terpeti. In zato se primerja nebesko kraljestvo v svetem pismu zdaj za- kladu, za keterega moras vse prodati, ako si ga hoces pridobiti; zdaj se primerja mestu. ke¬ terega vrata so ozka, in zato moras le s trudom vanj priti. Zopet se primerja palaci, ketere zid je iz obdelanega kamenja (to so duse, iz ke- terih je sestavljena); primerja se tudi s poje- dino, ketere se vdeleziti mores, ako vse druge opravke odlozis; primerja se stavi, ako jo hoces dobiti, moras teci do cilja; poslednjic s krono, za ketero se moras vojskovati in zmagati. Z eno besedo, ako hoces odmreti svetu, moras v sebi zamoriti lastno ljubezen. Sveti Avgustin pravi, da ljubezen do Boga toliko bolj v nas raste, koliker bolj odjemlje lastna ljubezen. Smert lastne ljubezni je popolnost bozje ljubezni 1 . Lju¬ bezen do Boga se ne meri po sladkih obcut- ljajih, ampak po njeni moci. Imeriovani svetnik pravi: Goreca ljubezen vse premaga, naj bo se tako tezko ; 2 in na drugem kraju pise, da keder ansa, za Boga, keterega ljubi, terpi, ne obcuti terpljenja, ali ce ga obcuti, ljubi svoje terpljenje . 3 V svojih spovedih (Confessiones) pravi ravno ta cerkveni ucenik, da se mu je prav prijetno zdelo takrat, ko se je Bogu po- svetil s tern, da se je odpovedal zemeljskenm veselju, in kaker se ga je prej bal izgubiti, se zdaj veseli, da ga je zapustil . 4 Redovni osebi, ki le Boga ljubi, je lahko vse: vbostvo, po¬ ke rscin a, zatajevanje in druge reci; ketera pa 1 Niitrimentum eharitatis est iniininutio cupiditat.is; perfectio nulla cupiditas. De div. quaest. q. ;3fi. — 2 Nihil tarn durum, quod non amoris iguc vfncatur. I)e Mor. eccl. eatli. c. 22 . — 3 De bono viduit. e. 21. — 4 Suave inihi subito factum est earere suavitatibns nug'armn; et quas amittere metUs fuerat, jam dimittere gaudium est. Conf. 1. 9. c. 1. ii 85 Pobozna oseba mora biti vsa bozja. razen Boga se kaj drugega isce, se ji zdi vse neprenesljivo. 10. Dasiravno vse dobro, kar storimo, od Boga pride, in brez njegove milosti se imena Jezus lie moremo izreci, kaker nas uci apostelj, vender Bog hoce, da storimo to, kar je v nasih moceh, in da sodelamo za svoje zvelicanje. Mnoge duse bi bile rade svete, pa da bi Bog sam vse storil, brez njih truda in tezav ; to se pa zgoditi ne more. Bozja postava se imenuje jarem, keterega dva no sit a, kar pomenja, da nam jo Bog pomaga spolnjevati, in da mo ram o tudi Sami delati, in vcasih se moramo siliti, da no- simo ta jarem in pridemo v nebesa. Zakaj „ne- besko kraljestvo silo terpi, in silni ga na se potegnejol'. 1 In sv. Pavel uci, da ne bo dobil krone, keteri se nece vojskovati, da bi premagal sovraznike svojega zvelicanja. Zato ti recem, Kristusova eevesta, se svetim Janezom: „Derzi, kar imas, da ti nihce krone ne vzame“. 2 Skerbi, da ti tvoji sovrazniki ne vzamejo vecne krone kraljice, ketero ti je pripravil v nebesih Jezus, ko te je za nevesto izvolil; derzi jo, trudi se Jezusu enaka postati: „Zakaj ketere je poprej vedil, jih je tudi poprej odlocil, da bodo enaki podobi njegovega Sina“. 3 Jezus gre pred nami s ternovo krono kronan, s tezkim krizem oblozen, z ranami obdan, zasmehovan, v takem stanu vabi vse, keteri hocejo za njim hoditi v zata- jevanju samega sebe: „Ako hoce kedo za menoj priti, naj zataji sam sebe a . 4 On je za te vmerl, zato t-reba, da se mu tudi ti iz ljubezni do njega darujes do smerti, in svete ijubezni vnet se sv. Pranciskom reces: „0 dobrotljivi Jezus, 1 Mat. 11, 12. 2 Razod. 3, 11, — 3 Rim. 8, 29. ^ Mat. 16, 24, 86 Peto poglavje* prav je, da iz ljubezni do tvoje ljubezni vmer- jem, ker si ti iz ljubezni do mene vmerl“, Da. prav je, pravi apostelj, da sam sebi odmerjes in le za Boga zivis, keteri je iz ljubezni do tebe vmerl. „Za vse je vmerl Kristus, da tudi, keteri zivijo, ne zivijo vec sebi, ampak njemu, keteri je za nje vmerl‘V Res je, da si preslaba, vse to storiti, Bozja pomoc pa ti bo na strani stala, ce le v dobrotljivost svojega nebeskega zenina zaupas. Keder te bo hudic nadlegoval, ti obupnost navdihoval in pravil, kako bos mogel ziveti v takem zatajevanju, sebe vedno premagovati, odpovedovati se posvetnemu ve- selju, odgovori mu se sv. Pavlom: „Vse za- morem v njem, ki me mocnega dela“. 2 Sam od sebe ne morem nicesar, Bog pa, keteri me je izvolil za se in me poklical, da ga ljubim, dajal mi bo moc, storiti vse, kar bo zahteval od mene. Sv. Terezija pravi: „Ako storimo, kar moremo, se nam ni treba bati, da nam Bog ne bo dal svoje pomoci svete postati“. 0 moj Bog, ce redovna oseba ne bo sveta, kedo pa naj bo potem se svet! Ne opuscaj se tedaj darovati Bogus terdno voljo, vvsem mu dopasti in ga vedno prositi, da bi ti pomagal se svojo milostjo. Obljubil nam je dati vse, cesar ga bomo se zaupanjem prosili. „Vse, kar koli v molitvi pro¬ site, verujte, da bote prejeli, in se vam bo zgodiloV 11. Kaj bi se torej bala? Le pogura! Bog te je ze vzel sd sveta, oprostil te je njegovih zanjk, poklical te, da bi njega ljubila, in ze ima pripravljene za te tisocere milosti in pomocke, ce mu bos le zvesta ostala. Zapustila si ze svet, i 2. Kor. 5, 15. 2 Filip. 4, 13. — 3 Mark. 11, 24. 87 Pobozna oseba mora biti vsa bozja. storila si tedaj ze vecji del, kaker je sv. Tere- zija svojim hceram rekla, manjsi del ti se ostaja, to je, da sveta postanes. Precej se tedaj odloci se svetora pray nic ne imeti opraviti, Ali bi morda hotela potem, ko si ze svet zapustila in se odpovedala posvetnim recem, ketere ti je svet ponujal, potem ko si sebi prostost vzela in se za zmiraj v samostan podala, zavoljo vzitka za'lostnega svetnega veselja in terme v neyarnost se podati, s-vojo duso, nebesa in Boga zgubiti, iz neveste nebeskega kralja postati dekla hudieeva, ki te bo nesrecno storil ze tukaj lia sv.etu in se veliko bolj pa v vecnosti. Precej se tedaj odloci, se enkrat ponavljam, in se tresi, da bi ne bile te besede, ketere zdaj beres zadnji Gospodov klic. Ne vstavljaj se tedaj vec boz- jemu glasu. Kedo ve, da te Bog ravno ta tre- notek ne bo zapustil, ce se mu ravno zdaj se vstavljas. Terdno tedaj skleni! Serfinih dus se hudic boji, je ve^krat rekla sv. Terezija. Serena tedaj bodi! Mnogo dus, pravi sv. Bernard, zato ne bo svetih, ker nimajo serenosti. Serena bodi in zaupaj v Boga! Terdna volja vse premaga. Srecna si, ce poslusas glas bozji, ki te ldice, da bi se vso podarila Jezusu Kristusu; potem mu bos lahko rekla na smertni postelji, kar je sveta devica Agata v zadnjih trenotkih svojega zivljenja rekla: „0 moj Bog, ki si mi resil lju- bezni sveta, da bi tebe cez vse ljubila, sprejmi zdaj m'ojo duso, da bom prisla v tvoje kralje- stvo in te ljubila sb vsemi mocmi. brez straha, da bi se mogla lociti zopet kedaj od tebe, o neizmerna in neskonena dobrota. 12. Ob, ce bi vse redovne osebe posnemale zgled castitljive sestre Franciske Farneze, ke- 88 Peto poglavje. tera je v zacetku nepopolno zivela, potem pa, f ko je po nakljucbi brala zivljenje japonskih marternikoy franciskanskega reda, vsa skesana j rekla: Kaj bomo pa me sestre zacele? Zapu- stile smo hiso, sorodnike, zlozno zivljenje; ho- ! cemo se mar zdaj mej stirimi zidovi vecno pogubiti, ker imamo serce navezano na po- svetne reci, keterih nimamo ?“ Na to je terdno 'sklenila, svet popolnoma zapustila in se Bogu posvetila, kaker je potem tudi res storila, ko je ono cudovito prenovljenje vpeljala, ketero je tudi vodila. Ysi ljudje, pravi sv. Hij.er6.nim skusajo v vednostih, s keterimi se peeajo. popoi- nejsi postati, v vednosti svetnikov pa je toliko zadovoljnih, ce so le zaceli. 1 Ysak kristjan se je dolzan truditi, da popolnost doseze. „0e imenujem kristjana, pise sv. Ambroz, 2 imenujem popolnegaA Ta dolznost izhaja iz zapovedi, da moramo vsi Boga ljubiti se vso mocjo. Razen tega smo se vsi dolzni ohraniti v milosti bozji, | zato smo tudi dolzni vedno popolnejsi postajati v bozji ljubezni; zakaj gotovo je, da tisti, ke- teri na Gospodovi poti ne gre naprej, gre nazaj, ; in da je v nevarnosti smertno gresiti. Ako pa ' to za vse kristjane velja, velja prav posebno za redovne osebe. ketere so se bolj dolzne za 7 popolnost se truditi, ker prejemajo vec milosti in bozje pomoci, pa tudi zavoljo obljub in vodila, kar so obljubile spolnjevati. 13. Po popblnosti hrepeneti, kaker treba. ni zadosti, da imas le prazne in lene zelje, ampak se moras truditi in s terdno voljo rabiti pomoeke, 1 Cum in omnibus mundi studiis non satiantur homines, hie tantum eoepisse sufficiet ? Ad Demetr. de virginit. — 2 Christianum cum dico, pertectum dico. In ps. 118. serm. 12. Pobozna oseba mora biti ysa bozja. 89 da bos dosegel popolnost. Zato pa ne misli, da moras opravljati nenavadna dela cez mero ; za- dosti je, da svoja navadna dela opravljas pridno in pazljivo, zvesto spolnjujes vodilo in se vadis v kerscanskih cednostih. Se ve, da redovni osebi, ki'hoce sveta postati, ne bo zadosti, da bi to malo delala, kar vodilo vsem prepisuje ; zakaj vodilo se mora tudi na slabe ozirati. Zavoljo tega bo pokorna svojemu dusnemu voditelju tudi se djanj molitve, ljubezni in zataje* vanja opravljala. Sv. Bernard pravi: .,Popolno ne more biti. ako ne stoji nad navadnim Ul . Redovna oseba. ketera nece drugega storiti, kaker le to, kar navadno druge opravljajo, ne more dospeti do visoke stopinje popolnosti. Treba tedaj, da se silis in velikodusno rabis pomocke za svojo popolnost. 14. Najinienitnejsi pomocki so sledeci: 1. Imej zivo zeljo sveta postati. 2. Imej veliko zaupanje v Jezusa Kristusa in njegovo bozjo Mater. 3. Bezi pred vsakim greliom, pred vsakim prostovoljnim pogreskom ; ce si pa padla, ne obupaj, obzaluj in nadaljuj mirno svojo pot. 4. Zatajuj v sebi vsako nagnjenje do stvari, lastne volje in lastnega spostovanja. 5. Priza- devaj si. da se vedno vstavljas svojemu nag- njenju. 6. Zvesto spolnjuj svoje vodilo. tudi v se tako majhinih receh. 7. Opravljaj svoje na- vadne poboznosti kaker mores popolno. 8. Z do- voljenjem svojega spovednika pristopaj veekrat k sv. obhajilu, mnogo premisljuj, in opravljaj telesno zatajevanje, kaker ti spovednik dovo- ljuje. 9. Vedno delaj to, kar spoznas, da Bogu bolj dopada, tebi pa je bolj zoperno. 10. Z ve- 1 Perfectum non potest esse, nisi singulare. 90 Peto poglavje. seljem sprejemaj vse tezave, kerere ti prihajajo iz bozje roke. 11. Ljubi in dobro delaj tistim, keteri te preganjajo. 12. Skusi vsak trenotek svojega casa za Boga porabiti. 13. Vsa svoja dela daruj Bogu, zdruzena se zasluzenjem Je- zusa Kristusa. 14. Daruj se Bogu, naj dela s teboj in se vsemi tvojimi opravili, kaker se mu dopada. 15. Vedno Bogu zagotavljaj, da dru- gega ne zahtevas, ^kaker le njemu dopasti in njega ljubiti. 16. Oez vse pa vedno moli in polna zaupanja se priporocuj Jezusu Kristusu in presveti Devici Mariji; zakaj v Marijo inpras posebno zaupati in jo presereno ljubiti. — Skle- nem z besedami castitljivega p. Antona Toresa, ketere je neld nuni, svoji spovedanki, rekel, ko se je zopet iz zamaknjenja zbudil: „Moja hci, ljubi svojega zenina, zakaj on je edin, ki zasluzi ljubljen biti! Molitev. 0 moj Bog, najljubeznivsi prijatel moje duse, o neskoncna ljubezen, kedaj te bom lju- bil, kaker si ti mene ljubil? Vecjega znamenja svoje ljubezni mi vee dati ne mores, zakaj nicesar nisi obderzal, ti si svojo predrago Kri in svoje zivljenje dal, da bi me pridobil za svojo lju- bezen, in jaz naj bi se ti se dalje vstavljal ? Odpusti mi, o moj Jezus, mojo nehvaleznost, da sem tolikokrat sebe bolj ljubil kaker tebe, ke- terega sem dolzan ljubiti. Oh moj Gospod in zenin! odkrivaj mi vedno bolj, kako neskoncno si me ljubil, da bom za te vedno bolj gorel in tebi dopadal, kaker zasluzis. Ti mi zapovedujes, da naj te ljubirn, in jaz drugega ne zelim > 5 .- Pobozna oseba mora biti vsa bozja. 91 kaker le tebe ljubiti. „Govori Gospod, tvoj hlapec poslusa!" Govori, povej mi, kaj od mene zah- tevas, zakaj v vsem ti hocem pokoren biti; necem se dalje tvoji ljubezni in tvojemu vsmi- ljenju vstavljati, ti si se mi vsega podaril, tudi jaz se tebi vsega podarim. Iz vsmiljenja me sprejmi in ne zaverzi. Zasluziil sem, da bi me zavergel, ker sem ti bil tolikokrat nezvest. Zelja pa, katero mi dajes, da bi bil tvoj, me zagotavlja, da si me sprejel. Ljubim te, ki si neskoncno ljubezniv; ljubim te, svojo najvecjo dobroto ; ti si in bos vedno moj edini prijatel, moja edina ljubezen, in ker si obljubil, dati, cesar te kedo prosi, ko si rekel: „Prosite in bote prejeli“, prosim te se sv. Ignacijem Lojolj-. skim: „Daj mi le svojo ljubezen in svojo milost, in bogat sem zadosti, drugega necem in ne zelim od tebe.“ — 0 Marija, ki si bila vedno vsa Bozja, kako srecna si, izprosi po tisti ljubezni, s ketero te je tvoj Bog fjubil, milost, da od zdaj naprej ne bom ljubil drugega, kaker le Boga samega. Amen! -- YI. poglavje. 0 notajem zatajevanju ali zatsajeVanju Iastne ljubezni. 1. §astna ljubezen je dvojna: ena je dobra, druga pa slaba. Dobra lastna ljubezen je tista, s ketero se trudimo za vecno zivljenje, za ke¬ tero nas je Bog vstvaril. Slaba lastna ljubezen je pa tista, s ketero si skusamo pridobiti reci 92 Y* Sesto poglavje. tega sveta v skodo nase duse in razaljenje I Boga. Bozja Ijubezen, pravi sv. Avgustin, 1 je 3 do zanicevanja samega sebe sezidala nebesko 1 mesto; nasa lastna Ijubezen je pa do zanice¬ vanja Boga sezidala pozemeljsko mesto. Zavoljo * tega pravi Jezus Kristus: „Ako hoce kedo za | menoj priti, naj zataji sam sebe“. 2 Kedor se lie v zatajuje, ta ne more hoditi za Kristusom. Lju- ' bezen, pravi sv. Avgustin, 3 raste, ce odjemlje | pozeljivost; Ijubezen je popolna, ce pozeljivost | neha; hoce reci, koliker manj zelis vstreci svojim | nagnjenjem, toliko bolj ljubis Boga; ako pa ne hrepenis po drugem, taker po Bogu, popolno ljubis Boga. Nemogoce pa je, v sedanjem, po grehu pokvarjenem stanu nase natore, da bi ostali prosti skusnjav lastne ljubezni. Le Jezus Kristus mej rnozkimi in preblazena De- vica mej zenskami sta ostala cisto prosta, vsi drugi svetniki pa so se morali vojskovati se | svojirni strastmi. Zavoljo tega mora vsak na to )aziti. da berzda neredne obcutljaje svoje lastne jubezni, tar dela z notranjim zatajevanjem, ; kaker nas uci sv. Avgustin, ki pravi, da vre- 1 juje notranje zatajevanje gibanje duse. 4 - 2. 0 kako revna je dusa, ketera se pusti vladati od svojih strasti! Sv. Bernard pravi 5 : „Sovraznik, keteri z nami v ravno tisti hisi stanuje, najvec skodi. a Nasi sovrazniki so hudic in svet, najhujsi je pa nasa lastna Ijubezen. Sv. Marija Magdalena Paciska pravi: „Lastna Ijubezen dela v dusi, kaker cerv, ki gloda ko- | 1 Fecerunt civitates duas arnores duo : terrenam. amor sui usque ad conternptum Dei; eoelestem, amor Dei usque ad contemptum sui. De civit. Dei 1. 14. c. 28. — 2 Mat. 1G, 24 . — 3 Nut-rimentum charitatis est imminutio eupiditatis ; perfectio nulla cupiditas. De div. quaest, qu. 36. — 4 llegere motus animae. Serm. 15)0. E. B. — 5 Magis nocet domesticua liostis. Medit. c. 13. 0 notranjem zatajevanju. 93 renino drevesu, ker mu ne vzarae le sadu, ampak tud'i zivljenje“. In na drugem kraju: „Najvecji izdajavec je lastna ljubezen, ketera nas kaker Judez s poljubom izda. Kedor to premaga, vse premaga. Ce je ne mores z enim vdarcem vmo- riti, vmori jo pa se strupom“. Vedno moramo tedaj Boga se Salomonom prositi: „Ne izdajaj me nesramnemu in razuzdanemu zivljenjuV 0 inoj Bog! ne prepusti me sili mojih neumnih strasti, ketere mi hocejo yzeti tvoj sveti strah in se celo pamet. 3. Celo nase zivljenje mora biti vedna vojska: „Vojska je clovekovo zivljenje na zemlji", pravi pobozni Job. 1 2 Kedor sovrazniku nasproti stoji, ta mora orozje vedno v rokah imeti. da se more braniti; zakaj, ke bi to le en siim dan opustil, bi bil ravno ta dan premagan. Zapomni si dobro, da ne sine dusa nikoli opu- stiti vojske zoper svoja slaba nagnjenja, tudi, ce jih je ze se tolikokrat premagala. „Verujte mi, u pise sv. Bernard: odrezane zopet pozenejo, in zapojene se zopet vraeajo^, 3 Te hude rast- line nasih strasti, naj bodo se tako porezane, na novo pozenejo, in zapojene se zopet vracajo. V boju zoper nase strasti si za tega voljo drugega ne moremo pridobiti, kaker le to, da nas ne napadajo vec tako pogosto in tako mocno, in da jih s casom laglje premagamo. Neki menih je sel k opatu Teodoru in se mu potozil, da se mu ni posreeilo svojih siabili strasti pop pi noma zatreti, akoravno se ze osem let zoper nje voj- skuje. Teodor mu odgpvori: „0 moj brat! ti se tozi.5, da se ze osem let vojskujes, jaz pa ze sest- 1 Sir. 23, 6. — 2 Job. 7. 1. — 2 Credite mihi, ot putata repullul-'iit, ot effugata redeunt. In Cant, sorni. 58. 94 Sesto poglavje. deset let v samoti zivim in v vsem tem casu nisem prezivel le enega dneva, da ne bi cutil svojih hudih strasti u . „Nase strasti nas bodo vedno vznemirjale; vse drugo pa je , pravi sv. Gregor, divje zverine okoli sebe videti in njih tuljenje slisati, ali pa jih imeti v sercu in pripustiti, da nas pozrejoV 4. Nase serce je vert, na keterem vedno rastejo divja in skodljiva zelisca, in zato mo- ramo vedno imeti v rokah noz svetega zata- jevanja, da jih odrezemo in izrujemo, ce ne, bo kmalu nasa dusa podobna njivi, na keterem le osat in ternje raste. „Premaguj samega sebe“, to je bil izrek, keterega je sv. Ignacij Lojoljski vedno ponavljal, in keterega si je na- vadno za predmet svojih opominjevavnih go- vorov do svojih sobratov jemal! Premagujte lastno ljubezen ; morite lastno voljo; zakaj glavni vzrok, je rekel, da postane malo svet- nikov takih, keteri se v premisljevanju vadijo, je ta, ker jih le malo pazi, da bi sami sebe premagovali. „Od sto ljudi, keteri premfsljujejo, pravi ta svetnik, je vec kaker devetdeset svoje- glavnih^. Zavoljo tega ceni ta svetnik eno djanje zatejevanja lastne volje bolj. kaker vec ur trajajoco molitev polno duhovne tolazbe. Giljbert pise: 1 2 ? ,Kaj koristi terdnjavi, da so njena vrata zaperta, ce je pa sovraznik v nji, namrec lakota, ki vse stiska ?“ S temi besedami hoce reci. da nic ne koristi, mertviti svojih zunanjih pocutkov, ce v sercu gojis kako strast ali nagnjenje k lastni volji, ljubezen k spostovanju samega sebe, 1 Alind est has bestias in campo opens saevientes aspicere. aliud infra corriis caveain frementes tenere. Moral. 1. (5. c. 16. — a Quid pro- licit, clausos esse aditus, si intus hostis fames ci;nctos contristat. Serin. 26. in Cant. 0 notranjem zatajevanju. 95 castilakomnost, jezo ali drugega enakega so- vraznika, keteri vse pokonca. 5. Sv. Francisek Borgijski pravi, da pripelje molitev bozjo ljubezen v serce. zatajevanje pa ji pripravlja prostor v sercu, ker zemljo od- yravi, ketera bi branila ljubezni vhod. Kedor ipee vodo pri studencu zajeti, mora stresti zemljo iz posode, ce ne, ne bo prinesel vode ampak blato. Yazen nauk o tej reci nam je iapustil Baljtazar Aljvares, ki pravi: „Molitev brez zatajevanja je oslepljenje, ali pa traja le kratek cas u . Sv. Ignacij pravi, da se zataje- vajoca dusa v cetert ure trajajoci molitvi bolj z Bogom zdruzi, kaker- nezatajavajoca v vec urah. Zavoljo tega je rekel imenovani svetnik, ko je slisal hvaliti kako osebo, da rnnogo moli: „To je tedaj znamenje, da se zelo zatajuje“. 6. So pa osebe, ki opravljajo mnogo po- boznosti, mnogo obhajil, mnogo molitev, po- stov in drugih spokornih djanj, pri tem pa za- mujajo berzdati neketere majhine strasti, posta- vim, nevoljo, nenaklonjenost, radovednost, ne- varna nagnjenja; ne znajo preterpeti zopernosti, lociti se od neketerih oseb, podvreci svoje lastne volje pokorscini in volji bozji. Kako mo* rejo take duse napredovati v popolnosti? Reve ostanejo zmiraj nepopolne in so dalec od prave poti. Sv. Avgustin pravi: „Dobro tecejo, pa zunaj poti“; dobro tecejo, ali bolje receno, do- misljujejo si, da dobro tecejo, ko neprenehoma opravljajo svoje poboznosti, zmiraj pa ostanejo zunaj pota popolnosti. ketera obstoji v prema- govanju samega sebe. Tomaz Kempcan pravi: ,)Toliko bos rastel v popolnosti, koliker se bos silil. u Necem tukaj grajati molitve, spokornih 96 V Sesto poglavje. del in drugih poboznosti, zmiraj pa mora imeti dusa namen, s temi opravili premagovati svoje hude strasti; zakaj vse poboznosti niso nic dru- gega kaker pomocki cednosti si pridobiti. Zato moramo pri sv. obhajilu, premis jevanju, obis- kovanju presvetega Resnjega Telesa in drugih poboznostili zmiraj Boga prositi, da bi nas s temi deli krepcal, da bi postali ponizni, zatajevani, >okorni in njegovi sv. volji podlozni. Za vsa- vega kristjana je pogresek, ce hoce pri svojih opravilih le samemu sebi streci, za redovno osebo pa je to se mnogo vecji pogresek, ker se je na prav poseben nacin Bpgu posvetila. Laktancij pravi : x „Bog klice cloveka v zivljenje z delom, hudic pa v smert z veseljem; Bog ga klice se zatajevanjem v vecno zivljenje, hudic ga pa klice v vecno pogubljenje, s tern da vsem svojim nagnjenjern streze . a-2 7. Tudi svete reci moramo brez vsega nag- njenja do njih opravljati, tako da mi mo in rado- voljno opustimo svoj sklep, ako se nam nasa opra- vila ne posrecijo, ali pa nam pokorscina prepove. Vsaka las.tna ljubezen ovira nase popolno zdru- zenjez Bogom; terdno se moramo tedaj odlociti, berzdati svoje strasti, da ne bom 9 omagali. Zu- nanje in notranje zatajevanje je k popolnosti potrebno, vender s tern razlockom, da moramo rabiti zunanje, telesno zatajevanje, pametno. notranje pa brez mere in z gorecnostjo. Kaj bi koristilo zatajevati telo, ako pa ne zataju- jemo svojih hudih strasti? „Kaj nam koristi.’* pise sv. Hijeronim,® telo s post pm mertviti, ce 1 Bene em-runt, sed extra vi'ain. — 2 De.us voeat ad. vitam per la- borevn, d:iem|n ,ad mortem per deiicias. — 3 Quid priciest tenunri absci- nentia. al animus hitiunescit superbia? Quid \ inum non inhere et odio. inebriari V Ep. ad Celant. 0 notranjem zatajevanju. 9T smo pa polni napuha, in ce ne moremo ne ene zbadljive besedice in ne ene odrecene prosnje prenesti ? Kaj nam pomaga zderzati se vina, ce smo pa jeze pijani na tiste, keteri nam sitnosti delajo, in se nam vstavljajo ?“ Po pravici po- miluje sv. Bernard slab dusni stan tistih re- dovnikov, keteri se zunanje ponizne kazejo, znotraj pa strasti goje; ti, pravi imenovani svetnik, ne odverzejo pregr.eh, ampak jih le pokrivajo sd znamenjem pokore. 8. Ce pa z gorecnostjo svojo lastno Iju- bezen zatajujemo, smo lahko v kratkem sveti, brez nevarnosti, da bi skodovali zdravju, ali pa postali osabni zavoljo tega, ker je sam Bog prica teh znotranjih djanj. 0 koliko lepih cednosti in zasluzenja si lahko pridobimo, ce svojo voljo, svoja nagnjenja, razzaljenje, rado- vednost, salo ali kaj takega precej v zacetku zatremo! Draga dusa, ako so drugi zoper tebe, rada odnehaj, ce se ni bati za cast bozjo, zakaj tako bos prinesla Jezusu Kristusu lep dar. Ti dobis zazeljeno pismo, vstavi se zelji, odpreti ga, in odpri ga malo pozneje! Ti bi rad v ke¬ teri knjigi konee dogodka prebral, priderzi si to za drugi dan! Pripravljen si, kako saljivo povedati, cvetlico vtergati, pogledati kako rec, opusti iz ljubezni do Jezusa Kristusa. V takih a i pa enakih djanjih cednosti se lahko vadis tisockrat na dan. Sv. Leonard Portomavriski pripoveduje. da je neka pobozna sluzabnica bozja, ko je jajce jedla, osem djanj zatajevanja obudila. s tern si je, kaker ji je bilo pozneje razodeto, osem stopinj milosti in osem stopinj slave prido.bila. Pripoveduje se od sv. Dositeva. da je v kratkem s takimi djanji notranjega za- 7 98 V Sesto poglavje. tajevanja dosegel visoko stopinjo popolnosti. Ko jc bil tasvet mladenc bolan, se ni mogel ne postiti. ne opravljati drugih opravkov re¬ do vno druzine. Drugi menihi pa, ko so ga vi¬ de li tako sercno z Bogora zdruzenega, so se cudili in ga nekega dne vprasali, v keteri cednosti se je posebno vadil? Svetnik jim je odgovoril, da je skusal zatajevati svojo lastno voljo v vseh receli, 9. Sv. Jozef Kalasancij opravi: „Dan brez zatajevanja je zgubljen a . Da bi spoznali, kako je potrebno zatajevanje, je hotel Jezus Kristus popolno v zatajevanju ziveti, brez vsake ob- cutljive tolazbe, poln bolecin in sramote, in zato ga iraenuje Izaija „moza bolecin a . Nas Odresenik bi bil svet lahko s castjo in veseljem odresil, pa ni hotel; z boledinarai in se zani- cevanjem ga je hotel odresiti, namesto mu po- nujenega veselja si je izvolil kriz. (Hebr. 12, 2.) ,,Preglej Jezusovo ziv!jenje a , pravi sv. Bernard >,in zrnirej ga bos nasel v terpljenju in na krizu^ 1 . Sam nas Zvelicar je razodel sv. Katarini Bo- lonjski, da se je njegovo terpljenje ze v telesu device Marije zacelo. Po tern si je izvolil za rojstvo tak letni cas, tak kraj in tako uro, s ketero se je njegovo terpljenje se bolj mo- ralo pomnoziti. Po tern je zivel revno, nepoznan in zanidevan, in ko je vmerl, si je izvolil najbolj bolecin polno in naj sramotnejso smert brez vsake tolazbe. Sv. Katarina Sijenska je rekla: „Kaker zavzije mati grenko zdravilo, da bi ozdra- vila svojega bolnega otroka, keterega se doji, tako je turn Jezus Kristus vse terpljenje svojega iivljenja prevzel, da bi ozdravilnas revne bolnike. 1 Volvo et revolve vitain Jesu, semper eum inveuies in cruce. 0 notranjem zatajevanju. 99 10. Zato nas Gospod sam uci, da gre na goro mire, to se pravi na goro britkosti in bolecin: „Jaz hocem iti na goro mire" (Visoka oes. 9. 6). S temi besedami nas vabi za njim loditi, ce hocemo z njim v tovarsiji biti. „Hoces ti, moja redovna dusa", pravi sv. Peter Damijan, „Krizanega objeti, moras ze biti krizana ali pa da bos krizana". In Jezus sam, (ko je govoril posebno o svojih deviskih ne vest ah) je nekega dne zvelieani Baptisti Yarani rekel: „Krizani zenin (Jezus Kristus) hoce krizano nevesto." Zato morajo redovne osebe, ce hocejo prave neveste Jezusove postati, zatajevane in krizane biti. „Vedno morajo a , kaker pravi sv. Pavel (2. Kor. 1, 10). 1 „Jezusovo zatajevanje na svo- jem telesu nositi", to se pravi, da nikoli ne smejo pri svojih delih in zeljah svoje zadovolj- nosti iskati, ampak le dopadajenje Jezusa Kri- stusa, in zato morajo zatajevati vse svoje zelje; zakaj ti, „keteri so Kristusovi, so krizali svoje meso z grehi in zeljami vred." (Gal. 5, 24). Odresenikove neveste tedaj morajo vse svoje strasti na kriz pribiti, zakaj drugace jih noce spoznati za svoje neveste. 11. Zdaj hocemo govoriti o vaji te ced- nosti in videti, kako moremo priti k pravemu notranjemu zatajevanju. Pervo vodilo je, da se trudirnp spoznati strast, ketera je glavna v nasem sercu in ketera nas veckrat v pogreske zapelje, da jo moremo potem premagati. Sveti Gregor pravi, da se moramo ravno tiste zvijace posluzevati, da hudica premagamo, ketere se on posluzuje, da hi nas premagal. On se truth, da 1 Venis ad Crucifixura, crucifixus venias aut crucifigendus. De Exalt, s. Cruc. sorm. 1. * too Sesto poglavje. bi zmirej bolj yzigal tisto strast, h keteri smo I posebno nagnjeni, ravno tako se morarao tudi J mi truditi, da ravno tisto strast berzdamo. Kedor I svojo glavno strast premaga, bo lahko vse druge I premagal; ce se pa od tiste vladati pusti, ne t bo nikoli v popolnosti napredoval. „Kaj kori- I stijo orlu njegove mocne pernti, ce je na nogi S z vervijo privezan in leteti ne more?" pravi J sv. Efrem. 0 koliko redovnih oseb je v samo- I stanih, ketere bi se kaker kraljevi orli k Bogu 6 povzdignile, pa ne morejo leteti in ne v po l polnosti napredovati, ker so zvezane od zemelj- skega nagnjenja. Sveti Janez od Kriza pravi: I „Narmanjsi nit je zadosti, da zaderzuje duso, da 1 se ne more k Bogu povzdigniti.“ Kedor se od | ketere strasti vladati pusti, ne napreduje samo \ nic v duhovnem zivljenju, ampak Se tudi poda v nevarnost vecno se pogubiti in to je naj hujse. Zato je neobhodno potrebno, da berzda redovna oseba svojo glavno strast, ce ne, ji bodo vsa | druga zatajevanja le malo koristila. Nekedo ri. pr. J ne hrepeni po denarju, zahteva pa, da ga drug! | visoko spostujejo; ce se tak razzaljen ne bo jj skusil premagati, mu bo malo koristilo, da ne I mara prevec za denar. Drugi zopet ni casti la- | komen, ljubi pa denar; ako se ta ne bo trudil J svojega pozeljenja po denarju berzdati, mu bo ^ poterpezljivost pri zanicevanji le malo koristila. | 12. Skleni tedaj, svojo glavno strast s terdno voljo premagati. Terdna volja z bozjo pomocjo •; vse premaga, in bozje pomoci nam nikoli ne E manjka. Sv. Francisek Saleski je bil k jezi zelo | nagnjen, postal je pa se silo, s ketero si je pri- < zadeval, zgied krotkosti in dobrohotnosti, in pokazal se je prav mnogokrat takega, kaker : 0 notranjem zatajevanju. 101 se v njegovem zivljenju pripoveduje, ko so ga z bozjim pripuscenjem sramotili in zalili. Ko je oa ena strast premagana, se moras truditi in crotiti drugo ; zakaj ena sama strast, ketera v dusi ostane, nas more pahniti ^v pogubljenje. Sv. Janez Kalasancij pravi: „0e si tudi vse druge strasti premagal, ako pa le ena v sercu ostane, ne bos mirno zivel“. Sv. Oiril Jeruza- ' v lemski pise: Oe zamudijo zamasiti majhino luknjico v dnu ladije, se bo ladija potopila, naj bo se tako mocna. 1 Zato pravi sv. Avgustin: „0e si premagal strast, verzi jo ob tla, in glej da berzdas drugo, ketera se ti se vstavlja“ 2 . Ako hoces svet postati, ti svetujem, da prosis svojega predstojnika in svojega dusnega vodi- 'telja, ketera naj te peljeta po tisti poti, ketera se jim bo nar boljsa zdela; reci jima, naj ti ne prizanasata, naj se v vsem vstavljata tvoji volji, kolikerkrat se jima bo koristno zdelo. Zatajevana volja je popolna volja, pravi velik sluzabnik bozji kardinal Petruei. Sv. Terezija pripoveduje, da je eden njenih spovednikov posebno pazil na to, da se je njenim z el jam zmirej vstavljal, in svetnica pristavlja, da je njeni dusi ta nar bolj koristil. Veckrat, nadal- juje imenovana svetnica, jo je skusal hudic, da bi tega spovednika zapustila, pa zmirej jo je Bog ostro posvaril, ce je hudicevo navdihovanje ooslusala. „Vsakikrat, (tako on a sama pise) veder sem se odiocila, ga zapustiti, cutila sem oster opomin, keteri me je bolj bolel, kaker vse, kar sem imela od spovednika prestati*' 4 . 13. Drugo vodilo notranjega zatajevanja je, 1 Navis quantumcnnque integra nihil pro dost, si parvum fundo foramen reliuquat. — 2 In cap. 8. ad Rom. Galea jacentem, conflige cum resistente. m Sesto poglavje. da si prizadevamo vstavljati se svojim strastim in jih premagamo, dokler se niso mocne; zakaj tezje jih bo krotiti, ako so se slabo navado ze mocne postale. „Da ne bo postala pozeljivost silna, jo razrusi, dokler je se majhina“, pravi sv. Avgustin . 1 Primeri se, n. pr. da bi razzaljen rad kako bodeco besedo odgovoril, ali pa, da bi pri drugi priloznosti osebo lepe postave rad pogledal, v takih polozajih se moras precej v zacetku premagati, ce ne, bo kaker pravi sv, Efrem, iz majhine rane, ako se odpre in ne zaceli, k malu neozdravljiva oteklina . 1 To nam je star menih., kaker sv. Dorotev pripoveduje, prav jasno dokazal. Ta menih je nekega dne svojemu ucencu zapovedal, da naj majhino ci- preso iz zemljo izruje; ucenec je to hitro storik Potem mu je zapovedal, da naj izruje nekoliko vecjo cipreso, pri tej je moral ucenec svoje moci ze napeti, da se mu je posrecilo. Slednjic pa mu je zapovedal, da naj izruje veliko cipreso, drevo, pa je ni mogel se vsem svojim trudom; potem mu je rekel menih: „Vedi, da je se strastmi ravno taka, kaker s temi cipresami; da^iravno jih tako lahko izrujes v zacetku, jih vender le potem tezko izrujes, ce jih je slaba navada mocne napravila. To tudi lahko vsak sam iz lastne skusnje spozna; razzaljeni hitro cutimo v sebi, da se jeza zbuja; ce jo pa precej v zacetku pomirimo, ce molcimo in raz¬ zaljen je Bogu darujemo, bo ogenj jeze vgasnil, in ostali bomo neposkodovani in ne brez za- sluzenja; ce se pa pervemu obcutku jeze vdamo, 1 Cum parvula est cupiditas, nequaquam consuetudinis robur accipiafc; elide illam. In ps. 136. — 2 Nisi citius pass'ones s-ustuleris, "ftlentf efficiunt, De perfect, mon. 0 notranjem zatajevanju. 103 mislirao na razzaljenje in damo drugim spo- znati, da smo razzaljeni, bo ta majhina iskra s casom velik plamen sovrastva. V sercu dru- gega nastane majliino nagnjenje do kake osebe; ako bo precej v zabetku to nagnjenje zaterl, bo izginilo, be se mu bo pa vdal, bo v kratkem iz tega nagnjenja nastala pregresna ljubezen. Zato se moraino se vso pazljivostjo varovati, da tern zverinam, ketere bi nas slednjib pozerle, nobene hrane ne damo. 14. Tretje vodilo notranjega zatajevanja je, kaker pravi Kasijan, da skerbimo premeniti rec nasih strasti, da postanejo iz skodljivih in pre- gresnih nagnjenj, koristne in svete, kedor n. pr. cuti ljubezen do tistih, keteri so mu dobrohotni, naj spremeni in oberne to strast v ljubezen do Boga, keteri je neskoneno vse ljubezni vreden, in nam ved dobrega stori, kaker vsi drugi. Drugi je nagnjen, da se jezi dez tiste, keteri so mu nasprotni; to jezo naj oberne na sroje grebe, keteri so njegovi sovrazniki, in mu vedjo skodo delajo, kaker vsi hudidi peMa. Drugi zopet bi si rad pridobil cast in pozemeijsko bogastvo, tak naj oberne to nagnjenje na vecno bogastvo in vecno cast. Da bos pa to dosegel, moras veckrat premisljevati vecne resnice, du- hovne knjige brati, z drugirni veckrat o pogla- vitnih rebeh duhovnega zivlj'enja govoriti, po- sebno si pa dobro vtisniti v spomin, n. pr.: „Nihce drugi kaker Bog zasluzi naso ljubezen. Sam6 greh je hudo, ketero nioramo sovraziti. Vse je dobro. kar bode Bog. Na zemlji je vse niinljivo. Boljse, de vzdignes z bozjo voljo sla- niico se zemlje, kaker ke bi brez volje bozje ves svet s preobernil. Zdaj precej moraino to 104 Sesto poglavje. storiti, kar bi si o smertni uri zeleli, da bi bili storili. Na zemlji moramo ziveti, kaker bi bil samo Bog in mi na svetu. u Kedor svoje serce s takimi svetimi mislimi hrani, tega ne vzne- mirjajo pozemeljske reci, in zmirej bo mocnejsi. da bo mogel berzdati svoja slaba nagnjenja. Tako so delali svetniki, in s tem so skoraj ne- obcutlj-ivi postali za dobro in slabo tega sveta. Posebno pa treba moliti, da bos mogel pre- magovati samega sebe in te ne bodo vladale tvoje strasti; da bos to dosegel, prosi zmirej Boga, da ti bo pomagal s pomocjo svoje mi- losti; zakaj: „Vsak, kedor prosi, prejmeV Po¬ sebno pa prosimo Boga, da nam podeli svojo sveto ljubezen; zakaj, kedor ljubi Boga, temu ni nic tezko. Seveda premisljevanja mnogo ko- ristijo, da se vadis v cednosti; vender ena sama iskrica bozje ljubezni vec pripomore, da oprav- ljas Bogu dopadljiya dela, kaker tisoc prev- darkov in premisljevanj. Kedor se hoce s & silo s razlogi navdusevati za dobro, se bo moral zelo truditi, kedor pa ljubi, mu ni tezko storiti, kar ljubi zeli. 2 Molitev. 0 moj Bog! s tolikimi pomoeki, ketere sem od tvoje milosti prejemal, s tolikimi obhajili, s tolikimi pridigami, s tolikimi dobrimi zgledi poboznih oseb, razsvetljenji in navdihnjenji bi moral zdaj ves goreti v ljubezni do tebe. In vender le sem se zmirej tako nepopoln in reven kaker prej. Ti, o moj Bog, nisi nicesar opustil, 1 Luk. 11, 12. — 2 Qui amat, non laborat. In Joan. tr. 48. 0 zatajevanju lastne volje. 105 kriv sem samo jaz; oviral sem tvojo milost, ker se nisera hotel odpovedati svojim strastem. Oh, raoj Jezus! vidim. da sem te se svojem zivljenjem bolj zalil kaker pa castil, ko so me drugi videli, kako sem tebi zarocena dusa, tako nagnjen na svet in na se. Ti si me odtergal svetu, jaz pa sem ljubil svet, bolj, kaker marsi- keteri svetni ljudje; vsmili se me, o moj Bog in ne zapusti me; zakaj poboljsati se hocem. Iz vsega serca mi je zal, da sem tebe, o moja narvecja dobrota, tolikokrat razzalil, da bi vstregel svojim nagnjenjem. Zaceti hocem res* nicno te ljubiti, da od danes naprej hocem zaceti. Dosti dolgo sem zlorabil tvojo poterpezljivost. Zdaj te iz vsega serca ljubim. Od danes naprej Ijubim, in bom ljubil sarno tebe. Yse hocem storiti, da bom tebi dopadal. Ne pripusti, da bi bil se dalje nehvalezen tvoji sercni ljubezni, s ketero si me zvezal, in dolznega storil tebe ljubiti. Rad bom pomanjkanje terpel v vseh zemeljskih tolazbah, rad bom nosil vsak kriz, keterega si mi odlocil; stori z menoj zmirej. kar in kaker ti je ljubo in drago. Ves in zmirej hocem in upam tvoj biti. 0 moj Jezus! tebe sarno in nic drugega. 0 Marija, moja mati, prosi svojega Sina, da me vslisi, zakaj tvoj Sin ti nic ne odrece. ^ M: § 1. O zatajevanju lastne volje. 1. Nic ne skodi bolj osebam. ki so svojo volje Jezusa Kristusu podarile, kaker jda se pustijo voditi svoji lastni volji in svojim nagnjenjem. Zato se vsak red zavaruje proti 106 V Sesto poglavje. lastni volji, najvecji sovraznici duhovnega ziv- ljenja z obljubo pokorsbine. Nib nas ne more lociti od -Boga, ne vsi ljudje na zemlji; ne vsi hudobni dohovi, le sama lastna volja to premore. Naj preneha lastna volja, pravi sv. Bernard in pekla ne bo vec 1 . Ona vnici tudi vsako bednost, in sv. Peter Damijan jo imenuje veliko po- koncevavko cednosti. 2 Sv. Anzeljm pravi, da je Bozja volja izvir vsega dobrega, cloveska volja pa izvir vsega hudega 3 . In kaj dobrega more pribakovati, ki se gre licit k neumnemu ucitelju, kakersen je lastna volja? Tudi sv. Bernard to terdi: Kedor si samega sebe za ucitelja izvoli, kedor zivi po svoji lastni volji, ta vboga be- daka. 4 Sv Anton opat imenuje lastno voljo opi- janljivo vino, ki ne pusti vec, da bi spoznali vrednost cednosti in pa gerdobo pregrehe. 2. Po sv. Avgustinu 5 je hudid po svoji lastni volji hudid postal. Jn peklenski duhovi se posebno lastne volje redovnikov posluzujejo, da bi jih pogubili. Kasijan pripoveduje, da je sv. opat Ahil svojim udencern, ki so ga prasali, s keterem orozjem se peklenski duhovi zoper redovnike bojujejo, tako-le odgovoril: „Ti so- vrazniki se posluzujejo zoper mogocne tega sveta osabnosti, zoper tergovce lakomnosti, zo¬ per mladino nezrnernosti, pri redovnikih pa zelo pazijo na njih lastno voljo; z njo jih napadajo in z njo jih vebkrat premagajo u Dalje pravi opat Pastor, kaker pripoveduje Rufin 6 : „Kader 1 Cesset voluntas propria, et mfernus non erit. In temp, paseli. serin. 3. — 2 Destructio magna virtutum. Horn, de s. Benedict©. — 3 Vo¬ luntas Dei fons est t#tius boni, voluntas- hominis totius est exordium mali. De similit. c. 8. — 4 Qui se sibi magistrum eonstituit, stiilto se discipulum subdit. Epest. 87. Diabolus perversa voluntate ex bono angelo diabolus factus est. — 5 Confess. I. 7. c. 3. — (; Non pugnant nob-iseum daemones quando voluntates nostras faeimus; quia voluntates uostrae daemones factae sunt. Vita Patr. 1. 5. lib. 10 . n. 62. 0 zatajevanju lastne volje. 107 poslusamo lastno voljo, nas hudobni duhovi ne nadlegujejo, zakaj nas a lastna volja je saraa hudobni duh in se hujsi kaker vsi hudici. Rayrio tako pravi sv. Janez Kliniak. pri Zerz6mb(Gerson): „Redovnik, ki zanicuje namesto da bi poslusal vodstvo svojega predstojnika, in hoce sam sebe voditi, ne potrebuje se hudiea. da bi ga skusal, zakaj on je sam sebi hudic.,, 1 3. Zato nas opominja sv. Duh:„ Ne hodi za svojim pozeljenjeirp in obracaj se od svoje volje.„ 2 To velja posebe za redovne osebe. ki so lastno voljo Bogu darovale. ko so obljubile poslusati svoje prednike in sv. vodilo. Kaker morajo redovniki samo Boga ljubiti, tako je pokorscina edina pot do te ljubezni. Najvecja vrednost dela, ketere redovria oseba opravi, obstoji v tem, da ga opravi v pokorscini. 0 castitljivi sestri Katarini iz Kardona, (Cardona) ki je span ski dvor zapustila, puscavnica postala, in tako ostro (da se grozi brati) pokoro deiala, se pripoveduje, da je videla enkrat nekega starega brata bosega karmelita, ki je nesel iz pokorscine butaro derv in po bozjem raz- svetljenji poznala, da je, ker je bil star, zavoljo tega po velja sam pri sebi godernjak ga je spod- bujala rekoc : ?? Brat nosite, nosite vesel derva, zakaj vedite, da si s tem delom pokorscine vec zasluzite, kaker jaz se vsem svojim pokorjenjem. „Nasprotno pa je najvecji pogresek pri opravihh redovne osebe, ako jih po lastni volji opravlja. Zatega voljo pise Tritemij, 3 da hudic ni.cesar bolj ne sovrazi, kaker spolnjevanje pokorscine. In sv. Terezija je veckrat rekla, ko je govorila o 1 Qui sibi dux esse vult, spreto duce proprio, non jam indig-et daernone tentante, quia ipse factus est daemon sibi. De lib. reg\ a men. cons. b. — 2 Sii-. is. 50. — s Is'iliil est, quod diabolus plus oderit, ([uam obedientiam. (In prolog. reg. s. B.) 108 v Sesto poglavje. pokorscini: „Hudic ve, da v tern obstoji zve- licanje dus, in zato se tako zelo trudi, da bi jih odvernil od pokorscine. Ko je delal sv. Fran- cisek Saleski vodilo za svoje redovnice reda Marijinega obiskovanja, mu je nekedo svetoval, naj redovnice bose pusti; na to mu je odgo- voril: „Vi hocete pri nogah zaceti, jaz pa pri glavi.“ To je tudi sv. Filip Nerij prav pogosto svojim spovedancem pravil, da obstoji vsa sve- tost v stirih perstih cela, namrec v zatajevanju lastne volje. In sv. Hijeronim pise: 1 „Koliker bos jemal lastni volji, toliko bos dajal cednosti." To je nagnilo toliko masnikov tudi zupnikov in skofov, da so v red stopili, da bi namrec v po¬ korscini ziveli, akoravno so mej svetom zelo pobozno ziveli. Dobro so poznali, da ne morejo Bogu nic vecjega dati, kaker ako svojo lastno voljo pokorscini podverzejo. 4. 0 srecna redovna oseba, ki more reci na smertni postelji z opatom Janezom: „Nikedar nisem po lastni volji delal!“ Sv. Marija Magda¬ lena Paciska je rekla, da je za srecno smert le eden pomocek in ta je : od svojih predstojnikov se pustiti prav priprosto voditi. Zato je pa, kaker pravi Kasijan, 2 pervi in zadnji namen vsake redovne osebe, zatajevati lastno voljo. In zato se ne more imenovati redovna oseba, ki ne misli na to, da je Bogu posvecena, pac pa da je bozji ropar. Ali je namrec kak rop vecji kaker ta, da Bogu za vselej podarjeno voljo nazaj jemljes. „Tako, pravi sv. Bernard, ni vecjega bozjega ropa, kaker vzeti voljo, ketero je podaril Bogu". 3 Po Samuelovih ustih 1 Tantum adjicies virtuti, quantum subtrasceris proprinc voluntati. — 2 Finis coenobitae est omnes suas crucifigere voluntates. Collat. 19. c S. — 3 Kullum sacrilegii crimen deterius est, quam in voluntate Deo semel oblata reaccipere potestatem. 0 zatajevanju lastne volje. 109 je povedal sv. Duh, 1 da je neko malikovanje, ziveti po lastni volji proti pokorscini. Te besede merijo po sv. Gregorju posebno na nepokorne redovnike, ki hocejo lastni volji verjeti in slu- ziti in se poveljem predstojnikov vstavljati. Zato je, pravi sv. Bazilij, nekaj malikovanja, ko molijo (da take recem) svojo voljo kaker svojega Boga in zato je zapovedal, da naj od- pravijo take redovnike kaker gobove iz druzbe, da bi se se drugi ne okuzili po njihovem sla- bem zgledu. 5. Sveta Koleta je rekla, da je boljse za- tajevati lastno voljo, kaker pa zapustiti vse bogastvo tega sveta. Omeniti pa moram, da to ne velja samo za pomanjkljive ali neznatne reci, ampak tudi za opravila, na keterih se do- zdeva cednost, kaker pokora, molitev, miloscina in enake reci, kolikerkrat jih opravljas zoper pokorscino. Take svete reci, kaker pise Kasijan 2 , storjene iz lastne volje in iz nepokorscine do oredstojnikov navadno napravijo vec skode, cer gresna djanja, ki imajo znamenje poboz- nosti na sebi, tezje popravis. Take redovne osebe, ki hocejo po svoji lastni termi svetniki )ostati, so ravno tiste duse, o katerih govori zaija, da bodo na sodnji dan Jezusu Kristusu rekle: ,,Zakaj smo se postili in nisi pogledal. a On jim bo pa odgovoril, da taka dela ne zaslu- zijo nobenega placila, ker niso storjena zavoljo Boga, ampak samo zavoljo lastnega dopadanja. „Glejte ob dnevu vasega posta se najde vasa terma“. 8 „Oh, kako veliko zlo je torej lastna 1 „Ystavljati se, je kaker greh vrazevanja, in nepokoren bit!, je kaker liudobija malikova.nja. u 1. kraljev 15, 2 ‘ 6 . — 2 A remediis longi- quiorai sunt vitia, quae sub specie virtu turn videntur einergere. Collat. 4. c. 20. — 3 isaija 5 8? 3 . HO v Sesto poglavje. velja“, pravi sv. Bernard 1 ; zakaj ona dela, da najlepsa dela, ki se iz lastnega nagnjenja zoper duha pokorseine opravljajo, niso clobra, ampak pomanjkljiva. Nasprotno pa je najboljsi dokaz, da so dobra, dela redovnikov Bogu dopadljiva, ako jih opravljajo iz pokorseine. Nicefor pripo- veduje, da so se hoteli predstojniki prepricati o sv. Simeonu Stilitu, ki je tako nenavadno spokorno zivel, da je noc in dan pod milira nebom na nekem stebru stal, ali je namrec res to njegevo zivljenje Bogu dopadljivo; za po- skusnjo so zavkazali svetniku, naj se stebra gre, in zopet pri svojih sobratih stanuje. Na pervo besedo je Simeon nogo vzdignil, da bi doll zlezel; precej pa so mu rekli: „Le ostanite gori, oce, zdaj vemo, da je bozja volja, da ostanete ^ v tej pokoriN Torej tudi svete.reci moramo zeleti brez nagnjenja na lastno voljo. ..Jaz le malo hocem, in tudi od tega malega zelo malo hocem a , je rekel sv. Francisek Saleski. Hotel je reci, da nece nicesar po svoji volji, ampak same, da bi Bogu dopadel; zato je bil vedno pripravljen, vse hitro opustiti, kar bi spoznal, da bi ne bilo po bozji volji. 6 . Oh, kako lep mir vziva redovna oseba, ki nece drugega kaker to! Tako je vzival sv. Dorotev veden mir, ko je popolnoma podvergel svojo voljo pokorscini. Vender iz st.raha, da bi ga hudobni duh ne goljufal, je vprasal opata Janeza, svojega ucenika: „Oce. povejte mi, kaj je.pac vzrok, da jaz pri svojem zivljenju toliko zadovoljnost obcutim, da si 11a tern svetu nic drugega ne zelim? :< „Sin, mu je rekel ucenik, 1 Grande nmliiin propria voluntas, qua fit, ut bona tua tibi bona non sint. In Cant, serin. 71. 0 zatajevanju lastne volje. Ill tvoj dusni mir je sad tvoje pokorscine". In kaksno se vecjo sreco more imeti redovna oseba, ki Boga ljubi, ki prav gotovo ve, cla v vsem, kar stori, bozjo voljo spolni. Da. s prerokom se sme srecno imenovati: „Srecni smo Izraeljei, ker namje razodeto, kar Bogu dopade. ai „Zelo sem srecna, zakaj keder poslusam, vem, da delam po bozji volji. 0 kaksna sladkost, je zdihnila sv. Marija Magdalena Paciska, je v ti besedi: bozja volja a . In sv. Peter Damijan pise 2 : „Kedor se lastne volje iznebi, verze se sebe najveeje breme a . In kakega trinoga more imeti rodovna oseba, ki bi bil hujsi, kaker lastna v-olja, ki gospodari ceznjo? Zakaj mnogo reci bo pozelela, dokler zivi v samostanu, keterih ji ne bo mogoce dobiti, in tako bo nesrecna zi- vela, kaker vedno motena in dostikrat bo imela v sercu majhin pekel. Kaj bo pomagalo redovni osebi, pravi sv. Evherij, samostanski mir in molcanje, ako pa razsajajo. v njenem sercu strasti ? Zunaj je mir, znotraj pa nevihta 3 . 7. In odkod, vprasa sv. Bernard, 4 prihaja ves nas nemir, ako ne od tod, da hocerno vstreci lastni volji? Od kod nemir, kaker od tod, da delamo po lastni volji? Kasijan 5 pripoveduje, da so ocaki splosno rekli o vsakem menihu, ki ni mogel lastne volje zatajevati, da ne bo mogel ostati v samostanu. Vsaj, pravim jaz, z dusnim dobickom in mirnim sercem ne bo mogel ziveti m ostati. Nevkrocena lastna volja je edini vzrok, da so mnoge redovne osebe nesrecne. Eden je nemiren, ker ne more imeti spovednika .ali pa predstojnika po svoji volji; drugi, ker te ali 1 Bar. 4, 4. — 2 Gravissirrram a se onus rejecit, qui suatn repul it volimtatem. I">e Disc. mon. c. 7. — 3 Ad Mon. liom. 9. — 4 De Div. s. 2(5. Ue Coenob. inst. I. 4. c. 8. * Sesto poglavje. one sluzbe dobiti ne more, tako dolgo dela in krici, da visji njegovo zeljo izpolnijo, in mu vstrezejo, sarao da ga vec ne slisijo, vender potem ne najde miru. Pa kako bi mogel mir dobiti, ker namesto da bi poslusal, zahteva, da bi predstojnik njega poslusal? Tretji je neza- dovoljen, ker je dobil sluzbo, ketere ni hotel; ceterti, ker so mu kako opravilo ali pa dopiso- vanje prepovedali; peti, ker je povelje dobil, ki mu je zoperno. Ves je razburjen, in hujska v najvecjo skodo in v pohujsanje se svoje pri- jatele in celo samostansko druzino zoper visje; ta pregreha zasluzi ravno tisto kazen, kaker sta jo dva meniha dobila, kaker Surij 1 poroca, ki nista hotela sprejeti za opata Filiberta do- brega redovnika: enega je strela vbila, dru- gemu je pa drob iz trebuha stopil. Sv. Bernard pravi: „Podverzi se popolno svojim predstoj- nikom. ne godernjaj zoper nje, ne priterjuj dru- gim, ako zoper nje godernjajo. ker je to pre- gresek za keterega voljo Bog podlozne ze v tern zivljenji v posebno kazmije“. 2 In sv. Gregor dostavlja: „Cez ravnanje predstojnikov ne smes godernjati, tudi ne, ee bi bilo grajanja vredno 4 '. r Bogov ne obr|kuj a . 3 Necem, da bi slabo go- voril o bogovih, pravi Gospod, to je, o visjih, ki so moji lVamestniki. 8. Poslusajmo, kar je rekla sv. Marija Magda¬ lena Paciska, ko je bila zamaknjena, o nesreci, ketero prinasa redovnim osebam lastna v.olja: „Vidim, je rekla, mnozico dus, mej keterimi je ena, ketera je zbrana, dokler je s teboj zdru- zena, o sladki Jezus; ce se ji pa kaj prigodi, 1 Snrius torn. 4, 2') aug. — 2 Op. Ad. quid ven. c. 3. — 3 2. Moj. 0 zatajevanju lastne volje. 113 kar ni po njeni volji, ne pretece ura, da bi se ne vznemirila. Drugo du§o vidim, ki je polna ljubezni do Boga, keder je pri sv. masi; ako ako se ji pa potem kak pogresek ocita, neee verjeti, glejte v nji je oSabnost in samoljubje. Vidim zopet drugo, ki bi rada se svojim ostrim zivljenjem posnemala sv. Antona; ce se ji pa prepove ta ostrost, je termasta in nece poslu- sati; v tem pa sama sebi dopada, in se zelo ljubi, da jo imajo za svetejso kaker druge. Ako ji dobro postrezejo, se dela, kaker da bi bilo to prevec za njo ; ce pa mora kako pomanj- kanje terpeti, se ji zdi da ne marajo za njo. Druga se trudi, ko govori, toliko modrost ka- zati, kaker bi hotela prekositi modrost sv. Av¬ gustina. Da. ona ve tako modro govoriti, dakaze svojo popolnost, i. t. d. Zopet druga zelo ljubi ljubezen do bliznjega in je pripravljena se od- povedati vsaki zloznosti v postrezbi bliznjemu, hoce pa zato imeti zahvalo in pohvalo drugih. Ko je o t-akih in podobnih redovnih osebah ti svetnici govoril Gospod, je rekel: „One zelijo mojega tluha, pa po svojem nacinu, keder in kaker se jim dobro zdi, in tako se delajo ne- sposobne, da bi ga prejele“. 9. Vernimo se pa k na r emu predmetu. Ako hoees popolen biti in se nekaljenega dusnega mini veseliti. se vstavljaj se vso mocjo lastni volji in natancno spolnjuj ledovno vodilo, kaker ga spolnjujejo vse redovne osebe, ki ljubijo popolnost. Nikedar ne stori nobene reci, da bi sam sebi dopadel in vstregel, ampak vse, kar- koli storis, stori, da bi Bogu dopadel. Zato se odpovej vsem nespametnim zeljam in nagnjenju. Svetni ljudje vedno gledajo, kako bi svojim 8 114 Sesto poglavje. zeljam vstregli, svetniki pa na to, da bi koliker ■: mogoce svojo lastno voljo zatajevali in iskali 1 oriloznosti, da bi jo zatajevali. Sv. Andrej Ave- j: inski je posebno obljubo naredil, vedno se svoji lastni volji vstavljati, kaker beremo v duhovnih I raolitvah za njegov praznik. 1 Skleni vsaj od- l loceno stevilo takih zatajevanj lastne volje za | vsaki dan. Ponavljaj veckrat besede, s keterimi se je sv. Bernard spodbujeval h gorecnosti: ^.Bernard, zakaj si prisel?“ Reci, zakaj sein j prisel v samostan? Morebiti zato, da bi po svoji volji delal? Ne, ce bi to hotel, bi moral mej svetom ostatk Keder sem stopil v red, sem z obljubo pokorscine vso svojo voljo Bogu po- daril. In zakaj bi zdaj hotel storiti, kar je po moji volji? Zakaj bi bil nemiren, ako ne sinem ? vec po svoji volji delati ? Potolazi se, ako ti predstojniki kako prosnjo odrecejo, ali pa kaj narocijo, kar je tvojemu samoljubju zoperno in | vedi, da ti vec dobicka prinese, ako delas iz pokorscine, kaker pa mnogo prostovoljnih spo- kornih del in poboznosti. Velik sluzabnik bozji )ravi: , ? Samo enkrat se zatajiti, je vec vredno, ^aker pa sezidati tisoc bolnic 6 h Imej vedno pred ocmi opominjevanje castitljivega Antona Torresa, poboznega delavca, ketero je redovnici, : svoji spovedanki napisal, da mora ziveti dusa, ki se je vsa Bogu podarila, ne da bi kaj dru- gega ljubila, hotela, iskala ali zelela. ^ 10. To poglavje hocern koncati s tem, kar je pisal imenovani p. Torres neki drugi redov¬ nici, da bi se odpovedala sama sebi in vsem j stvarem in drugega ne ljubila kaker Boga: „Ker ti Bog daje te lepe priloznosti, vaditi se I i Off. de 10. Nov. L. V. 0 zatajevanju lastne volje. 115 v poterpezljivosti in zatajevanju same sebe, porabi to, da se tvoja ljubezen do Boga po- mnozi. Ta ljubezen se imenuje mocna kaker smert; mocna ker loci od vseh stvari, strahu pred ljudmi, in vsega tega, kar svet visoko ceni, tvoje pozeljivosti in od sebe, tako da ni v tebi nicesar, kar bi te vtegnilo ovirati ziveti in se vsemi mislimi, zeljami in hrepenenjem le Boga ljubiti, Po ljubljenem Bogu naj zdihuje tvoje serce; v njern samem, tvojem ljubljencu, naj bo tvoja volja. Na ljubljenca naj merijo tvoje misli in ne na drugega. Ako se tvoja roka trudi, noga prestopi, vse naj se zgodi za ljubljenca in v ljubljencu! Da pa mores do te ljubezni do ljubljenca dospeti, zelim, da se odpoves vsaki dan pred britko martro vsemu, kar bi mogla ljubiti: casti, zloznosti, tolazbi in sorodnikom, sd zivim zaterjevanjem, da neces nobene druge casti, kaker njegovo zasramovanje, nobenega drugega bogatstva, kaker njegovo ljubezen*, no¬ bene druge zloznosti kaker njegov kriz, in ne druge reci kaker njega samega, preljubega in dragega zenina. Ako se sprehajas po vertu, ali gledas nebo, vabi veckrat se sercem vse stvari da naj ljubijo tvojega ljubljenca. Zelim, da se ogibljes takega obcevanja, ki te ne vodi k lju¬ bezni do ljubljenca, da ne delas opravila, ki ni po njegovem dopadenju, in da opustis delo, ki ni zeninu v cast a . Molitev. 0 moj Bog, Gospod in zenin, ti si me tako ljubil, in mi voljo dal tebe ljubiti, jaz sem pa r kbil to voljo, da sem tebe zalil in se ti toliko- * 116 Sesto poglavje. krat zameril. Ke bi ne vedel, da si ti neskoncno vsmiljen Bog, bi moral obupati, se kedaj za- j dobiti tvojo milost. ketero sem zapravil. Se \ svojo nehvaleznostjo sem ze davno zasluzil, da \ bi me bil zavergel, vender vidim, da je tvoje i razsvetljenje se pri meni; se slisirn, da me i klices, tebe ljubiti. Neeem vec dalje tebi ne- hvalezen biti, tebi se neeem vstavljati. Tebi se ; darujem, sprejmi zopet nezvesto duso, ki je toliko let tvojo ljubezen zanicevala, zdaj pa le tebe ljubiti in vsa tvoja biti zeli. Pomagaj mi, I o Jezus! Daj mi tako kesanje nad mojimi grehi, I da mi bo zavoljo njih zal in britko, da sem | tebe, tako dobrega in ljubeznivega Boga, zalil. Gorje mi, ke bi po tern razsveiljenju, ki si ga mi dal, na novo zacel tebe zanicevati, kako bi. nxe mogel se dalje prenasati? Bojim se, da bi te vtegnil zopet razzaliti. 0 Gospod, ne dopusti tega, ne daj mi nikoli vec v to nesreco zabresti! Poslji mi vsako kazen, samo tega ne! Ako bos ( pa kedaj videl, da bi ti zopet nezvest postal, pusti me zdaj vmreti, ko upam, da sem se v !• tvoji milosti, Kaj mi bo pomagalo ziveti, ke bi ^ se se svojim zivljenjem tebi zameril! Ne, o moj Bog, ljubirn te in upam, da te bom vedno ljubil. O Marija, moje upanje, zadobi mi stanovitnost ali pa smert. , . • * YII. poglavje. 1 0 zatajevanju posntkoV. ’■ - : . v v ■ .V.4 . ’ 1. §ruge poti ni, mi vbogi Adamovi otroci se moramo vedno vojskovati do smerti. „Zakaj | meso pozeli zoper du.ha, duh pa zoper meso, u f 0 zatajevanju poSutkov. 117 pise sv. apostelj Pavelj . 1 Ako je lastno neumnim zivalim, da strezejo svojim pocutkom, angeljem pa da spolnjujejo bozjo voljo, tedaj pravi po vsi pravici neki ueen pisatelj, da bomo postali angelji, ako bomo spolnjevali bozjo voljo, ne- umne zivali pa, ako bomo stregli svojim po¬ cutkom. Ali zapoveduje dusa telesu, ali pa telo dusi. Zato moramo delati se svojim telesom tako, kaker dela jezdec z divjim konjem, ke- terega terdno derzi z vajeti, da ga ne verze se sebe, ali pa kaker ravna zdravnik z bolnikom, keteremu prepise zoperna zdravila in prepove skodljive jedi in pijace, kar pa ravno zeli. Kaksen zdravnik bi bil, ki bi ne hotel bolniku prepisati zdravil in sicer zato, ker so grenka, in bi m.u dovolil skodljive reci, zato ker so mu vsec? Se veliko bolj gerdo ravnajo se svojo duso mehkuzni, ki postavljajo svojo duso in telo v veliko nevarnost terpeti veliko vecjo bo- lecino v vecnosti, ko se bojijo, da bi njih telo )revec ne terpelo na tern svetu. „Ta krivicna jubezen pokonca pravo ljubezen; taka vsmilje- nost je grozovitost, s ketero tako streze telesu, da duso vmori a , pravi sv. Bernard . 2 Zato pravi dalje te svetnik, ko govori o mehkuznezih, ki zasmehujejo bozje sluzabnike, keteri zatajujejo svoje meso: „Naj smo tudi grozoviti, ko ne prizanasamo telesu, vi ste pa se bolj grozoviti, ko mu prizanasate U3 v tern zivljenju; zakaj v drugem bo obsojeno telo z duso vred terpeti veliko vec in na vecne case. Zato je modro odgovoril puscavnik, kaker poroca Rodriges (Ro- 1 Oalac. 5, 17. — 2 Ista charitas dcstruit charitatem, talis miseri- cordia crudelitate plena est, qua ita corpori servitur, ut anima juguletur. Apol. ad Guill. c. 8. — 3 Simus nos crudeles interim non parcendo, ut vos parcendo crudeliores. In ps. 90. term. 10. 118 Sedmo poglavje. driguez)> ki je zelo pakoril svoje telo, ko so ga vprasali, zakaj ga tako tepe: „Njega terpincim, ki mene terpinci a .* Martram sovraznika, ki mene martra in me hoee vmoriti. Ravno tako je od- govoril opat Mojzes, ko ga je kedo vprasal zakaj tako ostro zivi: „Keder bodo mirovale strasti, bom tudi jaz miroval.^ 2. Ako se hocemo tedaj zvelicati in Bogu dopasti, moramo ravno nasprotno ravnati; treba da imamo radi, eesar neee meso, in da nimamo radi tega, kar hoce meso. Ravno tako je rekel Gospod nekega dne sv. Francisku Serafinskemu: „Ako po meni hrepenis, ti mora grenko biti sladko, sladko pa grenko disati“. Tukaj ne velja. kaker neketeri pravijo, da popolnost ne obstoji v zatajevanju telesa, ampak v zatajevanju lastne volje; zakaj njim odgovarjam s Pinamontem : Dasiravno vinogradova rodovitost ne obstoji v mocnim plotu, vender plot varuje sadje, in brez tega ternja, sadje ne bi ostalo kaker pravi modri Sirah: „Kjer ni plota, se posestvo ropa“. 3 Dasi¬ ravno je bil sv. Alojzij Goncaga slabega zdravja. je vender zelel tako pokoriti svoje telo. da ni drugega iskal kaker zatajevanje in pokoro; in ko so mu nekedaj rekli, da svetost ne obstoji v zunanjem zatajevanju. ampak v zatajevanju lastne volje, jim je modro odgovoril z besedami sv. evangelja: „To treba storiti, in unega ne opu- stiti’V Hotel je reci, naj bo se tako potrebno zata- jevati lastno voljo, vender ni nic manj potrebno zatajevati svoje telo inberzdati, daposlusa pamet. Zato pravi apostelj sv. Pavel: „Tarem svoje telo in ga v suznost devaui u . 5 Nezatajevano telo bo 1 Vaja y popolnosti 2. del. 1. odstav. 4. pogl. — 2 Quiscant pas- siones, quiescam et ego. — 3 Sir. 36, 27. — * Mat. 23, 23. — 5 1. Kor. 9. 27. 0 zatajevanjn potfutkov. 119 zelo tezavno poslusalo zapoved. Zato pravi sv. Janez od Kriza, ko govori o taki, ki malo ljubijo pokoro in hocejose druge uciti pobozno ziveti, za- nicujejo pa in odsvetujejo zunanje (telesno) zata- jevanje: „Nesmemo verjeti besedam takih, ki sku- sajo uciti. da za pobozno zivljenje ni treba zataje- vati telesa, ke bi mogli tudi s cudezem poterditi. * 3. Svet in hudobni duh sta huda sovraznika nasega zvelicanja, se hujsi je pa nase telo, ker je v hisi. Sv. Bernard pravi: „B°lj skodi do- maci sovraznik^. 1 Za oblegan kraj so najhujsi sovrazniki tisti, ki so v njem; zakaj pred njimi se veliko bolj tezko varuje kaker pa pred zu- nanjimi. Zato pravi sv. Jozef Kalasancij: „Telesa ne smemo bolj varovati kaker kuhinjsko cunjo“. Tako so delali tudi svetniki se svojim telesom. Kaker posvetni nic bolj ne skerbijo kaker, kako bi svojemu telesu z razveseljevanjem pocutkov stregli, ravno tako tudi bogabojece duse niso na nic drugega bolj mislile kaker, kako bi mogle vedno zatajevati svoje telo. Sv. Peter Aljkan- tarski je pravil svojemu telesu: „Poterpi, v tem zivljenju ne bos nikedar pocivalo, in drugega kaker terpljenje ti ne bom dajal; keder bova )a v nebesih, bos vzivalo pocitek, ki ne bo imel tonca“. Ravno tako je delala sv. Marija Magda¬ lena Paciska, in na zadnjo uro je rekla, da se ne spominja, da bi si kedaj privoscila kako ve- selje razen v Bogu. Le prebirajmo zivljenje svetnikov in glejmo njih pokoro, sramovati se morauio, da smo tako nezni in bojeci straho- vati svoje telo. Vzivljenju starih puscavnikov 1 berem o samostanu, kjer je bilo veliko redovnic? ki niso vzivale ne sadja, ne vina; neketere so 1 Lib. I. in Vita S. Euphros. 120 Sedmo poglavje. jedle samo zvecer, druge so se jedi zderzevale po dva, tri dni; vse so nosile oster spokorni pas in y njem spale. Tega sicer ne tirjam od danasnjih redovnic, ali bi bilo pa kaj velikega, ke bi se bicale veckrat v tjednu? ke bi nosile verizico na golem telesu do kosila? ke bi ne sle k ognju se gret po zimi kak dan v tjednu in mej devetdnevnicami ? in ke bi se zderza- vale sadja in sladcic, in se ob sobotah postile ob kruhu in vodi, ali bi bile zadovoljne samo z eno jedjo na cast Materi bozji? 4. Pa mi bo ketera rekla: Sem bolehna in zato mi moj duhovni oce prepoveduje take po- kore. Dobro, poslusaj ga le; prenasaj pa vsaj mirno tezave svoje bolehnosti in neprijetnosti mraza in vrocine. Ako ne mores zatajevati svo- jega telesa s pokorami, si pritergaj vsaj kako dovoljeno veselje. Sv. Prancisek Borgijski je na lovu se sokoli na tla gledal, ko se je sokol spustil na ptica. Sv. Alojzij Goncaga se je enako zatajeval pri veselicah, pri keterih je moral biti. V takih in enakih receh se tudi ti lahko za- tajujes, Ako bos odrekel telesu dovoljeno ve¬ selje. ne bo hrepenelo po prepovedanem, Vin- eencij Karafa, velik sluzabnik bozji Jezusove druzbe, je rekel, da nara je dal Gospod ze- meljsko veselje ne samo zato, da bi ga vzivali, temuc tudi, da bi z njim zahvaljevali Boga; da ga mu namrec morerno nazaj dati, ko se mu odpovemo iz ljubezni do njega. Res je da se zdi nedolzno veselje potrebno nasi slabi naravi, da smo bolj pripravni za. duhovne reci, in za- voljo tega ga moramo rabiti kaker strup. Pa tudi strup more telesno zdravje pospesevati, ako je prav pripravljen, in ga zmerno vzivas; 0 zatajevanju poeutkov. 121 ravno tako moramo tudi telesno veselje pre- vidno in zmerno vzivati, ne da bi bili nanj na- vezani, in samo zato, ker je potrebno, da moremu Bogu bolje sluziti. 5. Razen tega moramo pazljivi biti, da ne bo dusa zbolela, ko skerbimo, da bi ozdravelo telo ; dusa pa je vedno bolna, ako ni telo zata- jevano. Sv. Bernard pravi: „Bolno telo se mi sicer smili, veliko bolj se pa moram bati in varovati dusne bolezni". 1 0 kolikokrat si clovek privosci zavoljo telesne slabosti kako rec, ki ni potrebna! Sv. Terezija je opominjala svoje sestre o tej reci, ko pise : „Denes ne bo mo sle v kor, ker nas glava boli; jutri ne bomo sle, ker nas je glava bolela; pojutersnjem pa ne bomo sle, da nas ne bo zopet bolela". Zato pise precej v drugem poglavju svojim duhovnim . hceram: „Sem ste prisle, ne da bi se mehkuzile, temuc da bi vmerle za Jezusa Kristusa"; ako se ne bomo odlocile preterpeti majhine bo^ lezni ne bo nikedar nic zna mi. In kaj bi bilo, ke bi tudi vmerle? Kolikokrat se je telo z nami norcevalo, in zakaj bi se tudi me enkrat z njim ne salile?" 2 Tudi sv. Jozef Kalasancij pravi: „Gorje redovniku, ki ljubi zdravje bolj kaker svetost!" Sv. Bernard pravi, da se ne spodobi, da bi bolni redovniki vzivali draga zdravila, ko so zanje dobra kuhana zelisca. 8 Jaz sicer necem take ostrosti za redovnice, pravim pa vender, da bo silno tezko dobra redovnica, ki vedno hoce imeti zdravnika in zdravila, in neketeri- krat se s navadnim zdravnikom ni zadovoljna, ln s tern vznemirja ves samostan. Kristusu po- 1 Compatior'infirmitatibus corporum, sed amplius metuenda infir- mitas animarum. Epist. 321. ali 345. — 2 Pot popolnosti pogl. 10, 11. —<■ 3 Epist. 345. 122 Sedmo poglavje. svecene osebe“, pravi Saljvijan, „so navadno bo~ lehne in hocejo biti; zakaj kebi bile terdne, bi bile tezko svete". 1 Osebe, ki so se iz ljubezni posve- tile Jezusu Kristusu, posebno svete redovniee, so vecji del bolehne, (le beri zivljenje sv. Terezije, sv. Roze, sv. Marije Magdalene Paciske, in enakih), in hocejo biti, drugace pravi Saljvijan, bi bile tezko svete. Castitljiva Beatrica od Vclovecenja, perva duhovna hci sv. Terezije, je imela ranogo bolezen in bolecin, in vender je rekla, da bi ne menjala z najbolj srecno princezinjo na tem svetu. Dasiravno je veliko terpela, se vender ni nikedar tozila, in zato ji je saljivo rekla druga redovnica: „Sestra, ti si mi zdis podobna revezem, ki vmirajo od lakote, in rajsi st.radajo, kaker pa da bi z erdecico razodeli svoje vbostvo.^ 2 Te besede obernimo na se; ako zavoljo slabega zdravja ne moremo ostro zatajevati svojega telesa, sprejemajmo vsaj radi bolezni, ketere nam Bog posilja. Mo- rebiti bodo nas te, ako jih bomo poterpezljivo prenasali, prej pripeljale k popolnosti, kaker pa prostovoljna pokora. Sv. Sinkletika je rekla: ,,Kaker se zdravi se zdravili telesna bolezen, ravno tako se zdravijo grehi duse s telesno boleznijo“. 3 6. 0 kako koristn.o je telesno zatajevanje za duhovno zivljenje! Oddaljuje od yabljenja pocutkov, ki ranijo, in veckrat tudi vmorijo duso. „Rane, ketere napravlja ljubezen, pravi Origen, ne pustijo, da bi cutili rane mesa." 4 Se vec, sb zatajevanjem delamo pokoro na tem svetu za svoje grehe ; zakaj kedor je Boga zalil, 1 l)e Gubern. D. 1. 1. — 2 Klostergriind. 12. Hauptst. — 3 In vita pafcrum 1. 3. e. 26. — 4 Vulnera eharitatis non faciunt sentlre vulnera carnis. In Cant, c, 3. 0 zatajevanju pocutkov. 123 mora preterpeti casno kazen, akoravno mu je greh odpuscen; in kedor je ne preterpi na tem svetu, jo bo v vicah; tam pa so neskoncno vecje kazni. „V prav veliki britkosti bodo, ako ne store pokore zavoljo svojih del." 1 Tisti, ki ne bodo storili pokore za svoje grehe. bodo terpeli naj vecje bolecine na drugem svetu. Sv. Antonin pripoveduje o nekem bolniku, ke- teremu je dal njegov angelj varih na izbero, ali terpeti tri dni v vicah, ali pa se dve leti take bolan lezati v postelji. Bolnik si je izbral, biti tri dni v vicah; ali komaj je bil v njih eno uro. ze se je pritozil svojemu angelju varihu, da ga pusti cela leta terpeti namestu treh dni. Angelj mu odgovori: ,,Kaj pravis? Tvoje telo je se toplo na postelji, kjer si vmerl, in ze go- voris od let". Ako hoces tedaj z vdanostjo ter¬ peti, si misli, da moras se petnajst, dvajset let ziveti, in reci sam sebi: To su moje vice; ne telo ampak dusa naj zmaga. 7. Razen tega vzdiguje zatajevanje duso k Bogu. Sv. Prancisek Saleski pravi, da se dusa ne bo nikedar do Boga povzdignila, ako ne bo zatajevala in ostro ravnala se svojim telesom. 0 tem govori sv. Terezija lepe besede: ,,Ne- spametno je misliti, da se bo Bog ljubeznivo obnasal z ljudmi, ki slozno zivijo. 2 Pojedine in pa molitev se ne vjemajo. Resnicno Boga lju- bece duse ne morejo hrepeneti po pocitku". 3 8. Razen tega nam pripravlja zatajevanje veliko slavo v nebesih. Ako se tekmovavci, pravi sv. apostelj Pavel, vsega zderzijo, kar bi jih nioglo slabiti in zaderzavati, da prejmejo min- Ijivo, strohljivo krono, koliker bolj se morarno 1 Ilaz. 2, 22. — 2 Pot popolnosti IP. pogl. 3 Ravnotam 4. pogl. 124 Sedmo poglavje. mi siliti, da bbmo prejeli neminljivo in vecno krono? „Oni sicer, da strohljivo krono prejmejo, mi pa nestrohljivo/* 1 Sv. Janez je videl, da so imeli vsi zvelicani paljmove veje v rokah. 1 Iz tega spoznamo, da moramo biti vsi marterniki po mecu preganjavcev, ako se hocemo zveli- cati. Vediti pa se moramo, da vse, kar na tem svetu terpimo, ni nic proti vecni slavi, ki nas caka v nebesih: „Menim namrec, pise sv. apo- stelj Pavel, da se terpljenje sedanjega casa ne da primeriti prihodnji casti, ketera bo nad nami razodeta“. 2 Z eno besedo, to kratko in malo zatajevanje nam pripravlja vecno in popolno sreco, kaker pise sv. Pavel: „Zakaj nasa sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja neiz- merno visoko, vecno cast, ketera vse preseze“. 3 9. Obujajmo tedaj vero; nase zevljenje na tem svetu je kratko, nasa hisa je vecnost, kjer se bo bolj veselil ta, ki se bo bolj zatajeval v tern zivljenju, Sv. Peter pravi, da so zvelicani zive skale, s keterih je sezidan nebeski Jeru- zalem; te skale pa treba prej na zemlji obde» lati z dletvijo zatajevanja, kaker poje sv. cerkev: So z dletom blago obsekane Z udarci brezstevilnimi, In s kladvom mojstra olikane Te skale v zide stavljene . 4 Mislimo si samo, da je vsako zatajevanje dletev in delo za nebesa; ta misel nam bo delala sladko vsako bolecino in trud. Kedor bi vedel, da bo njegova, koliker zemlje, bo obhodil v enem dnevu, kako sladka in za- zeljena bi se mu zdela ta hoja! V knjigi „du- i Raz. 7. 9. — 2 Rim. 8, 18. — 3 2. Kor. 4, 17. — 4 Himn. Coele- stis urbs Jerusalem. Cecilija 1883. 0 zatajevanju po<5utkov. 125 hovni travnik“ berem, da je hotel neki menih zameniti svojo celico (hisico), da bi bil bolj blizo vode; ko je pa sel nekega dne iz stare celice po vodo, je zapazil, da nekedo za njim steje njegove korake. Oberne se in zagleda mladenica, ki mu rece: „Angelj sem, in stejem tvbje korake, da ne bo nobeden brez placila.“ Ko je menih to slisal, ni vec mislil, da bi za- menjal svojo celico, pac je morebiti zelel, da bi bila se bolj dalec od vode v njegovo se vecje zasluzenje. 10. Pa ne sarao na drugem, ampak tudi ze na tem svetu so zatajevane osebe mirne in za- dovoljne. In kedaj more biti Boga ljubeca dusa bolj zadovoljna, kaker v zatajevanju, ko ve da Bogu dopada? Priterganje pocutnega veselja in bolecina sama je veselje za Boga ljubeco duso; veselje, ne meseno, ampak duhovno. Ljubezen ne more biti brez dela. Kedor Boga ljubi, ne more ziveti, da bi vedno ne kazal znamenja svoje ljubezni. Yecjega znamenja ljubezni pa ne more dati dusa Bogu, kaker keder se odrece posvetnemu veselju, in mu daruje svoje terp- ljenje. Ali dusa, ki ljubi Jezusa Kristusa, ne terpi, ko se zatajuje. Kedor ljubi, se ne tozi“ pravi sv. Avgustin. 1 In kedo ne bo Jezusa Kri¬ stusa objel, pravi sv. Terezija, in po njem hre- penel, ko ga vidi polnega ran in bolecin. 2 In zato pravi tudi sv. Pavel: „Mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kaker s krizem Go- spoda nasega Jezusa Kristusa. us To je znamenje, pravi, po keterem se spoznajo, keteri Kristusa ljubi jo, keteri pa ne: „Keteri so pa Kristusovi 1 Qui amat, non laborat. In Joan, tract. 48. — 2 Pot popolnosti 26. pogl. — 3 (j a b. 6, 14. 126 Sedmo poglavje. so svoje meso krizali zgrehi in zeljami vred.“ Tisti, ki so tega sveta, gledajo, da bi stregli svojemu telesu, keteri so pa Kristusovi, gledajo, da bi ga terpincili in krizali. Na se oberni, bla- govoljna dusa, in si misli, da je blizo tvoja smert, in za nebesa si se malo storila. Skerbi torej vsaj od denes naprej, se zatajevati, koliker mores, da se bos odrekla vsaj temu, kar hoce tvoja lastna ljubezen, in ne zamudi nobene pri* loznosti, kaker te uci sv. Duh, ko pravi: „Ne- puscaj vneraar delca dobrega daru. U2 Yedi, da je taka priloznost se zatajevati. dar bozji si nabirati se vec zasluzenja za drugo zivljenje ; vedi, da kar denes lahko storis, ne bos mogla jutri, zakaj pretecen cas, se ne bo nikedar vec vernil. 11. H koncu hocem povedati in te k pokori zbuditi s tem, kar je videl in popisal sv. Janez Klimak v samostanu, imenovanem jeca pokor- nikov: „Videl sem neketere, ki so stali celo noc pod milim nebom, in se vojskovali sfe spa- njem; druge, ki so gledali proti nebu in so jokaje prosili Boga, naj se jih vsmili, eni so imeli sklenjene roke za herbtom s pripognjeno glavo, kaker da bi ne bili v-redni gledati proti nebu; drugi so klecali na pepelu do tal s pri¬ pognjeno gla\ r o ; Zopet eni so prelivali solze po tleh; drugi so stali na vrocem soncu ; eni so bili zejni, in so si privoscili le toliko kapljic vode, da niso zeje vmerli; drugi pa so vgriz- nili koscek kruha, ali zavziti ga niso hoteli, ker so pravili, da ni vreden zavzivati cloveske hrane, ki je zivel kaker zival. Videl sem jih, ki so imeli vpadena lica od vednega jokanja, drugi i Gal. 5, 24. — 2 Sir. 14, 14. 0 zatajevanju po&utkov. 127 pa suhe z vdertimi ocmi, in zopet dnige, ki so se tako tolkli po persih, da so pljuvali kri, ysi pa so bili bledi in suhi kaker merlici.“i Nazadnje sklene svetnik in pravi, da steje bolj srecne te spokornike, ki so po grehu delali tako pokoro, kaker pa druge, ki niso padli v grehe, take po- kore pa tudi ne delajo. Kaj bi pa rekel o tistih gresnikih, ki so gresili in pokore ne delajo? Molitev. 0 moj zenin, pomagaj mi in dajaj mi moc, ker z danasnjim dnevom ti hocem drugace slu- ziti, kaker sem do zdaj. Do zdaj sem gledal, da sem stregel svojim pocutkom in svoji volji, in nisern pomislil, da to tebi ne dopada, za naprej pa hocem gledati samp na to, da bom dopadal tebi, ki si vreden oele moje Ijubezni. Iz ljubezni do mene si izbral zivljenje polno zalosti in terp- ljenja, in nisi nicesar odpustil, da bi me nagnil tebe ljubiti, jaz pa naj bi se dalje tako nehva- lezno zi.vel, kaker sem toliko let? Ne, o moj Jezus, tako ne bo. Zadosti sem te zalil. Odpiisti mi, da, vse mi odpusti; boli me in iz celega serca mi je zal, da sem te tolikokrat razzalil se svojim slabim zivljenjem. Zdaj te iz celega svo- jega serca ljubim, in vse, kar bom mogel in hocem s.toriti, da ti bom dopadal v vsem brez priderzka. Daj, da bom zvedel po svojem duhovnem ocetu, kar hoces od mene, to sem zdaj sklenil delati, in tudi upam s tvojo pomocjo. 0 moj ljubljeni Odresenik, napolni moje serce sfe svetimi mis- limi, da se bom vedno spominjal bolecin, ke- tere si za me preterpel. 0 moj Bog, napolni 1 Scala paradisi grad. 5. 128 Sedmo poglavje. mojo voljo se svetimi sklepi, da ne bom na nic druzega gledal, kaker le tebi dopasti, in dru- gega ne hoteti, kaker sarao to, kar ti hoces, da ne bom imel vec druge prostosti, in bom ves tvoj., Daj, o Gospod, da te bom ljubil in zelo ljubil; zakaj, ako te bom ljubil, mi bo vsako terpljenje sladko in dr ago. Presveta devica, moja mati, Marija, pomagaj mi, da bom dopadal Bogu v se ostalem zivljenju. Na te popolno zaupam. H: §. 1. O zatajevanju oci in lepem obnasanju sploh 0 % 9 . . . * * ' % . , 1. Skoraj vse strasti, ki vznemirujejo naso duso, prihajajo navadno iz tega, ker syojih oci zadosti ne varujemo. Zakaj nezavarovani po- gledi navadno vzbujajo strasti in hudo nag- njenje. Zato pravi Job, (ko govori o necistih receh: „Zavezo sem storil se svojimi ocmi, da bi celo lie mislil na device. W1 In zakaj je rekel: „da bi celo ne mislil ?“ Zdi se mi, da bi moral reci: sklenil sem, ne pogledati. Pa ne, prav pravi: „da bi celo ne misJil na devico a ; zakaj, misliti je tako sklenjeno z gledanjem, da drugo brez drugega ne more biti, in zato je sklenil svetnik zenske v obraz ne pogledati, da bi ga ne nadlegovala misel na njo.. Sv. Avgustin pravi: „Za pogledom gre misel, za mislijo do- padajenje, za dopadajenjem privolitev. a2 Iz po- gleda pride misel. iz misli zelja (zakaj po be- sedah sv. Franciska Saleskega ne pozelis, cesar ne vidis), zelji pa pristopi dovoljenje. Ke bi ne pogledala Eva prepovedanega jabolka, ne bi storila greha; ker je pa stala in ga ogledovala, , , , _ i i * * 1 Job. 31, 1. — 2 Visum sequitur cogitatio, cogitatiouem delectatio, delectationem consensus. 0 zatajevanju oSi. 129 se ji je zdelo dobro in lepo, in zato ga je vter- gala in zapoved prelomila."* Zato nas skusa hudobni duh najprej, da bi pogledali, nato po- zeleli. potem pa privolili. 2. Glede na to pravi sv. Hijeronim, da'hoce od nas hudobni duh sarao zacetek. Zanj je za dosti, da mu le nekoliko odpres vrata, in kmalu jih bo sam popolno odperl. Ako samo enkrat nameravano upres oci y obraz osebe drugega spola, je to lahko za te iskrica peklenskega ognja, ketera pogubi duso. Sv. Bernard pravi: Skozi oci pride v serce psica nagnjenja". 1 2 Perve psice, ki ranijo ciste duse in jih veckrat tudi vmorijo, pridejo skozi. oci. Z ocmi je padel v greh David, bozji ljubljenec, z ocmi je zabredel v greh Salomon, po keterem je nekedaj govoril sv. Duh, in koliko drugih je pogubljenih zavoljo oci. Zapiraj tedaj svoje oci, ako neces enkrat jokati s prerokora Jeremijem : „Moje oko mi je zivljenje vzelo w (duso poropalo), 3 Moje oci so pogubile mojo duso, ker so prinesle hudo nag- njenje. Zato nas svari sv. Gregor: „Kroti svoje oci, ki se silo vlecejo v greh u . 4 Krotiti moramo svoje oci. zakaj drugace bodo postale peklenske kljuke, ki bodo z mocjo in silo vlekle duso v greh, skoraj zoper njeno voljo. Kedor gleda ne- varno rec, zacne hoteti, cesar prej ni hotel", pravi nadalje ta svetnik. Ravno to pravi sveto pisjno pri Holofernu, da je nje ljepota njegovo duso vjela. 5 3. „Del nedolznosti je slep biti*, pravi Se- neka, G ako je kedo slep, mu to veliko pomaga, 1 1. Mojz. 3, 6. — 2 Per oculos intrat ad mentem sagitta amoris. D e modo bene vivendi serm. 13(23?) — 3 Zal. pes. 3, 51. — 4 Deprimeddi oculi, quasi quidam raptores ad culpam. Misal. 1. 21. c. 2. — 5 Judit. lb. li. — 6 Pars innocentiae eoecitas. De remed. fort. 9 130 Sedmo poglavje. > da ostane cist. In zato si je neki neverni mo- > drijan oci izkopal, kaker pripoveduje Tertulijan, da se je resil necistosti. Tega mi kristjani ne smemo storiti; ako pa hocemo ohraniti sveto cistost, moramo biti slepi po cednosti, da ne gledamo reci, ki bi moglo zbuditi v nas neciste misli. Sv. Duh pravi: „Oberni svoj obraz od lispane zenske, in ne pogleduj ptuje lepote — iz nje se pozeljivost, kaker ogenj vnema." 1 Ne poglej lepote na drugih, zakaj potem pridejo slabe misli, ketere vzgejo necist ogenj. Zato pravi sv. Francisek Saleski: „Kedor hoce, da ne bo prisel sovraznik v grad, naj vrata za- perta ima.“ 4. Zato so svetniki tako skerbne varovali svoje oci, da so jih imeli vedno pobesene, ker so se bali, da bi ne videli kake nevarne reci, in zato se nedolznih reci niso hoteli pogledati. Sv. Bernard ni vedel, ali je strop njegove sobe raven ali obokan, dasiravno je bil ze eno leto v novicijatu. Cerkev tistega samostana, kjer je bil v novicijatu, je irnela tri okna, pa ni vedel, koliko jih ima; zakaj ta cas ni nikedar povzdi- gnil oci od tal. Nekedaj je hodil skoraj ves dan na obrezju nekega jezera, in ko so se pogovar- I jali njegovi tovarisi o jezeru, jih prasa, kje da S so ga videli; zakaj on ga v resnici se opazil ni. Ravilo tako je irnel pobesene oci sv. Peter Aljkantarski, in svojih sobratov, s keterimi je zivel, ni poznal po obrazu, ampak samo po glasu. Se veliko bolj so se pa varovali pogledati osebe drugega spola. Sv. Hugon skof ni nikedar po- gledal zenske v obraz, ko je moral z njimi ob- cevati. Ravno tako ni hotela sv. Klara nikedar i Sir. 9, 8. 0 zatajevanju o£i. 131 pogledati mozkega v obraz, in ko je enkrat mej sv. maso pogledala sv. hostijo, in nehote za- gledala masnikov obraz, je bila zato zelo za- lostna. Sveti Alojzij Goncaga si ni upal pogle¬ dati se celo svoje matere ne v obraz. Pripo- veduje se, ko je prisla v puscavo neka pleme- nita go spa k s vet emu Arzeniju, da bi jo Bogu oriporocil, se je precej obernil od nje, kaker litro je zapazil, da je zenska. In ko mu je potem gospa rekla: „Arzenij. ker me neces videti in poslusati, spominjaj se me vsaj pri svojih moIitvah“, „Ne“, ji odgovori, „Boga bom prosil, da bi na te pozabil in vec ne mislik*. 5. Iz tega spoznas, kako nespametne in prederzne so neketere osebe, dasiravno niso svete Klare, vender hocejo videti vsako red, na ketero naletijo, tudi osebe drugega spola in biti brez skusnjav in nevarnosti gresiti. Op at Pastor je bil nadlegovan 40 let z necistimi skus¬ njavami zato, ker je enkrat radovedno pogledal zensko, ki je pobirala klasje. Sveti Gregor pise, 1 da je imel sveti Benedikt necisto skus- njavo, ketero je pregnal s tern, da se je valjal po tern ju, zato, ker je neprevidno pogledal neko zensko. Svetega Hijeronima je zelo nadlegoval spomin na neke gospe, ketere je dolgo prej videl v Rimu, se potem, ko je zivel v betle- hemski jami, zmirej mold in se zatajeval. Zdaj prevdarjaj, kako morejo biti brez skusnjav take osebe, ki gledajo osebe brez razlocka. Ne to- liko pogledati, kaker hote gledati, pravi sveti Francisek Sale ski, skodi. Zato opominj a sveti Avgustin: „Ako nehote zagledamo kako oseba, skerbimo, da ne bomo hote vanjo oci vperlib* 1 Dial. 1. 2. c. 2. — 2 Oculi vestri, otsi jaciuntur in figantur in nulla, llegul. ad serv. D. n. 6. aliquam, * 132 Sedmo poglavje. Sveti Ignacij Lojoljski je posyaril patra Mana- reja, ker je oci vanj vperl, ko se je poslovil od njega na daljno pot. 1 Iz tega spoznamo, da je nespodobno za redovne osebe, vpreti oci v osebe tudi svojega spola, posebno mlade. To pravim, se navadno samo ne spodobi; gledati pa osebe drugega spola, ni brez majhinega greha, in ako je bliznja nevarnost privoliti, ni brez sraertnega greha. „Pogledati ne smes“, pravi sveti Gregor, „cesar pozeleti ne smes“. 2 Zakaj, ako se tako podis od sebe slabe misli (ki navadno pridejo nadlegovat v serce po pogledu), vender pustijo zmirej kak madez na dusi. Ko so vprasali nekedaj brata Rogerija reda svetega Franciska, zakaj da ne pogleda nobene zenske, je odgovoril: „Keder clovek bezi pred gresno priloznostjo, ga Bog va- ruje; keder se pa sam poda v nevarnost. ga Bog po vsi pravici zapusti in lahko pade v velik greh. 3 6. Kedor svojih oci ne kroti, ako tudi dru- gega hudega ninia, ima vsaj to, da je raztresen rnej molitvijo ; zakaj takrat mu stopa pred oci duse vse, kar je videl, in ga zelo raztresa; in ke bi bil tudi kaksenkrat zbran pri rnolitvi, bo to zbranje duha hitro zgubil, ako se bo oziral. Gotovo pa je, da more raztresena oseba malo skei'beti za cednosti, kaker poniznost, poterpez- ljivost, zatajevanje in druge enake cednosti, in zato treba, da se varuje po gledati iz r a drove d- nosti reci, ki jo odvracajo od svetih misli; gleda naj samo take reci, ki jo povzdigujejo k Bogu. Sveti Bernard pravi, da v tla obrnjene oci pov¬ zdigujejo serce k nebesom. „Kjer je Kristus se svojo ljubeznijo, pravi sv. Gregor Nazijanski, tain je tudi lepo obnasanje a . 4 Ne mislim pa 1 Lancic. op. 2. n. 304. — 2 Intueri non licet, quod non licet con- cupiscere. — 3 Lib. 1. Confor. e. Franc, p. 2. — Ep. ad Dioclem. 0 zatajevanju o<5i. 133 s tem reci, da ne smes nikedar svojih oci vzdig- niti in nobene reci pogledati, atnpak, da gledas samo take reci, pravim, ketere nas povzdigujejo k Bogu, kaker, svete podobe, polje, cvetlice in enake reci; zakaj take lepe reci nas spodbujajo misliti na stvarnika. Sploh vsak, posebno pa se pobozna, redovna oseba mora imeti pobesene oci na krajih, kjer lahko zagleda kako nevarno rec; in keder se pogovarja z osebami drugega spola, jih ne sme, kaker uci sveti Francisek Saleski, ne enkrat ne pogledati, yeliko manj pa zreti yanje. 7. Razen tega vedi, da je krotenje oci ne samo potrebno za tyoj lastni dobicek, ampak tudi za druge zayoljo lepega zgleda. Bog sam vidi nase serce, ljudje pa ne vidijo drugega, kaker zunanja dela, in po njih so boljsi, ali pa se pohujsujeio: „Iz pogleda se moz spoznaV po obrazu spoznas cloyeka, kaksen jeysercu? zato mora biti redoynik, kaker govori sveto pismo o svetem Janezu Kerstniku: „gorece in svetece svetilo^ 2 mora biti bakla, ki gori bozje ljubezni v sercu, in razsvetljuje z lepim obna- sanjem ysakega, ki ga vidi. Redovnikov se po¬ sebno ticejo besede, ketere pise apostelj svojim ucencem: „Smo y razgledovanje svetu, ange- ljem in ljudem“, 8 in na drugem kraju: „Vasa spodobnost bodi znana vsem ljudem* Gospod je blizo a . 4 Na redovne osebe pazljivo gledajo angelji in ljudje, in zato mora biti znano njih lepo obnasanje vsem ljudem, in ako se lepo ne obnasajo, bodo morale dati tezak racun Bogu na sodnji dan. Nasproti pa, o kako lep zgled daje in kako spodbuja k dobremu oseba, ki ima 1 Sirah, 19, 26. 2 Jan. 5, 35. - « 1. Kor. 4, 9. — * Filip. 4, 5. 134 Sedmo poglavje. zmirej pobesene oci! Znano je, kar je storil sveti Francisek Serafinski, ki je nekedaj rekel svojemu tovarisu, da gre pridigat. Stopila sta iz samostana, s pobesenimi ocmi sta sla po mestu in se vernila y samostan. Tovaris ga za- cuden prasa, kedaj da bo pridigal. Svetnik mu odgovori: „Sva ze pridigala, ko sva s pobese¬ nimi ocmi dajala lep zgled vsem, ki so naju videli". Tako se pripoveduje, da so pri vratih rimskega kolegija ucenci cakali in gledali sve- tega Alojzija, ter se spodbujevali nad njegovem lepem obnasanjem, ko je v solo in iz sole hodil. 8. Sveti Ambroz pravi, da svete osebe zelo opominjajo k poboljsanju posvetne ljudi: „Za mnoge je pogled na pravicnega opominjevanje^. 1 „0 kako lepo je“, pravi na dalje ta svetnikr „ako drugim ze koristis, ko te samo vidijo“' 0 svetem Bernardinu Sijenskem, pripovedujejor da so se bali njegovi tovarisi gerdo govoriti pred njem, ko je bil se sveten mladenic. „Tiho? so rekli, Bernardin gre!“ obmolcali so in se zaceli pogovarjati o drugih receh. Nekaj ena- kega pripoveduje sveti Gregor Nisenski o svetem Efremu, ki je ljudi tako spodbujeval k dobremu, da ga nihce ni mogel pogledati, da bi ne bil ginjen in nagiban poboljsati se. Pripoveduje tudi o svetem Bernardu, da je sb svojemi re- dovniki s pobesenimi ocmi tako genii papeza Inocencija II. s kardinalji, ki jih je obiskal v Klarevalu, da se ni mogel zaderzati joka. Surij pripoveduje o svetem redovniku in mar- terniku Lucijanu, 2 da je samo sb svojirn lepim obnasanjem napravil nevernike, da so sprejeli naso vero. Cesar Maksiminijan, ki je to vedel, 1 Plerisque justi aspectus admonitio est . . . Qiiam pulehrum ergo, si videaris, et prosis. In ps. 118. serm. 10. — 2 Die 7. Januar. 0 zatajevanju o£i. 135 se ga ni upal pogledati, ko ga je pred se po- klical, ker se je bal, da bi ga ne spreobernil h kerscanski veri, in zato je govoril se svet- nikom za zagrinjalom. Glede na oci imamo pac najlepsi zgled v Kristusu; zakaj kaker razlaga ‘neki ucen pisavec, ko evangeljisti pravijo, da je povzddgnil svoje oci, in pogledal, hoceje ob enirn reci, da je imel navadno zmirej pobesene: „In je oci obernil v svoje licence". 1 „Ko je tedaj Jezus oci vzdignil" ; 2 s tem so hoteli po- vedati, da je Jezus navadno v tla gledal. Zato je hvalil apostelj lepo vedenje nasega Gospoda in pisal svojim ucencem: „Prosim vas pri krot- kosti in dobrotljivosti Kristusovi". 3 Sklenem s tem, kar je rekel sveti Bazilij svojim redov- nikom: Sinovi, ako hocemo povzdigovati duso proti nebesom, imejmo obernjene oci proti zemlji. Zato prosimo vedno Boga z Davidom zjutraj, ko se zbudimo: „Odverni moje oci, da ne gle- ' dajo nicemernosti". 4 ,0 lepem obnasanju sploh. 9. Ne samo glede na oci, ampak v vsem nasem obnasanju, posebno pa v obleki, hoji, govorjenji i. t. d. treba paziti na skromnost (lepo vedenje). Kar zadeva obleko, pobozne osebe, treba, da je skromna, ne vmazana ali raztergana; toda kako vzpodbujanje bi dajala, ce bi bila nalispana? 5 Sveti Ciprijan pravi, ko govori o posvetnih zenah: „Zenske, ki se lepoticijo se zlatom in biseri, zgubijo vse dusno lepoticje“. Kaj bi moral reci se le o redov.nici ? Sveti Gre¬ gor Nazijanski pravi: „Edino lepoticje bogo- 1 Luk. 6, 20. — 2 Jan. 6, 5. — 3 2 ICor. 10, 1. — 4 p s , 118, 37 , ~~ 0 Tu nasteva pisavec razvade svoje dobe v Italiji; predstavljavec. 136 Sedmo poglavje. ljubnih zen je bogoljubnost, molitev, rocno delo ter zatajevanje oci in uses z lepim vedenjem in molcanjem". 1 10. Ako se zelis y hoji lepo vesti, hodi mozato, ne prehitro pa tudi ne prepocasno. Sveti Bazilij pravi: „Ne hodi ne pocasno, ne' naglo“. 2 Glede sedenja se vari naslanjati se s herbtom; nog ne krizaj, in ne polagaj stegna 11 a stegno. Pri mizi jej hitro in se ne oziraj, kaj in kako drugi jedo. 11. Pred vsem pa je vazna skromnost v govorjenju, da se zderzujemo vsake nedostojne ali nespodone besede. Redovni osebi pa se ne spodobi pogovarjati se o posvetnih receh. Sveti Bazilij pravi: „Ako posvetna oseba s pregovori ne lepo besedo, nikedo ne opazi, ker so take besede lastne takim ljudem, ako se pa oseba. ketera je obljubila popolna postati, kaker re- dovnik, le za noht oddali od svoje dolznosti, vsak zapazi". V razvedrenju se ravnaj po sle- decih naukih, ako hoces ohraniti skromnost v govorjenji: 1. Varuj se mermranja vsake verste, tudi o znanih receh. 2. Ne govori, ko drugi govori: „Mej govorjenjem, pravi sveti Dub, ni- komur v besedo ne segaj“. 8 Kako nespodobno je, ako hoce kedo vedno le sam govoriti in je pripravljen pretergati druge, ko zacnejo govo¬ riti o kaki reci! S tem hoce kazati svojo osab- nost, da vse ve, in hoce druge uciti. To je zelo nadlezno drugim, ki z njim obcujejo. Mej raz- vedrenjem smes sploh tu pa tam spregovoriti, posebno ako vtihnejo vsi; zakaj ke bi vsi mol- cali, bi ne imela nobene koristi skupna zabava, ketero prepisujejo redovne postave. Sploh veleva 1 Advers. mul. se ornom. — 2 Epist-. ad Greg. — 3 Sir. 11, 8. 0 lepem obnasanju. 137 lepo vedenje posebno pa mlajsim, da le toliko govorijo, koliker treba, da se ohrani skupna zabava zivahna, sicer naj rajsi poslusajo. kaker pa govorijo. Staro pravilo je: Molci, keder drugi govorijo ; govori, keder drugi molci jo. 3. Zderzuj se sal, s keterimi bi lahko razzalil druge za- voljo njih poznanih in resnicnih napak in po- greskov. Zakaj, akoravno je sala, vender ne vgaja osebam, o keterih govoris. 4. Ne hvali se, in keder slisis, da te hvalijo drugi, misli na Boga in zacni govoriti o drugi reci; ako ti pa nasprotujejo ali te zasmehujejo, se ne vznemiri. Sveti Prancisek Regis' se je v skupni zabavi, ko so se z njim norcevali njegovi sobrat.je, se nadalje z veseljem pogovarjal z njimi, da jim je bilo njihovo zanicevanje v razvedrilo. 5. Lepo vedenje zahteva tudi, da govorimo bolj tiho in ne preglasno; da ne zalimo drugih uses; „da ne zali drugih preglasna beseda*‘, pravi sveti Arnbroz. 1 6. Tudi v smejanju se moramo zata- jevati; sveti Gregor namrec pripoveduje, da se je enkrat prikazala Mati bozja neki pobozni devici, Muza po iinenu, in ji rekla, da naj glasno smejanje opusti, ako ji hoce dopasti; seveda nezmerno smejanje, kaker pise sveti Bazilij: „Ivedor hoce pobozen biti, se mora varovati nezmernega smejanja a . 2 Sicer pa, pravi ravn.o ta svetnik, ni zoper lepo vedenje ali poboznost zmeren smell, ki razodeva veselo duso. Redovna oseba pa mora biti lepega vedenja in pobozna, ne pa pobita in zalostna; zakaj s tern vzame poboznosti dobro ime, ker bi drugi mislili, da sveto zivljenje ne prinasa mira in veselja, temuc 2 1 Ne cujusquam offendat anrem vox fortior. De offi(^. 1. 1. c. 18. — Cavenduin est ab iis, qui pietati student, ne in risum effusi sint. Ite-g. tus * disp. int. 17. 138 Sedmo poglavje. zalost in otoznost. Nasproti pa vesel in zado- voljen obraz tudi druge spodbuja k poboznosti. Pripovedujejo o dveh dvornikih, da sta pri po- gledu veselega starega puscavnika sklenila, svet zapustiti in se podati k njerau v puscavo. * 1 7. Slednjic ne smejo govoriti redovne osebe o posvetnih stvareh, kaker o zenitvah, sloves- nostih, igrah, obleki, jedi in pijaci, postavim livaliti ali grajati jedi. Sveti Francisek Saleski pravi: „Resni ljudje mislijo na jed se le, ko se vsedejo k mizi.“ Resnicno pobozne redovne osebe skusajo, keder slisijo skodljivo ali ne- koristno govorjenje, oberniti pogovor o Bogu, ko vprasajo kaj koristnega, ali pa porabijo pri- liko, da brez ovinka o Bogu govore, kaker je delal sveti Alojzij Goncaga, ki je vsak dan bral pol ure iz zivljenja kakega svetnika, ali iz druge pobozne knjige, da se je mogel razgo- varjati mej razvedrenjem o duhovnih receh. Keder je bil mej mlajsimi, je sam zacel govo¬ riti o svetih receh ; ako so bili pa masniki in starejsi, jim je dal kako vprasanje iz redovnega zivljenja, da se je ucil s to potjo in tako obernil govor o Bogu. Zakaj vedeli so ze, da ne go- vori o drugih receh, in zato so se vedno vdali njegovi zelji ter govorili o Bogu in rajsi pre- tergali svoj govor, ako so se pogovarjali o kaki drugi reci. Italijanski pregovor pravi: Jezik se zadeva, kjer zob boli. 2 Kar rad imas, o tern vedno govoris. Dozdevalo se je, da sv. Ignacij ne ve govoriti o drugi stvari kaker o samera Bogu, zato so ga imenovali patra, ki vedno go- vori o Bogu. ^ V 1 Ilosign. Verita eterne. — 2 ali kaker prayimo Slovenci: Cesar je polno serce, ratio Sez usta gre. 0 zatajevanju nezmernosti. 139 Molitev. 0 moj Jezus, zavoljo svojega vsmiljenja odpusti moje nestevilne pogreske, ketere sem sto.ril se svojo neolikanostjo; iz serca jih obza- ljujera. Delal sera jih zato, ker sera te raalo ljubil. Spoznam, da v resnici ne zasluzim no- benega vsmiljenja; toda tvoje rane in smert ini dajejo zaupanje, da, zavezujejo me, da naj za- upam. 0 Bog, kolikokrat sem te razzalil, in ti si mi ljubeznivo odpustil! Obljuboval sem ti zvest ostati, toda zopet sem te razzalil! Ali naj se ne bojim, da me bos izrocil moji mlacnosti, keteri bi gotovo sledilo moje pogubljenje? Toda poboljsati se ho pern in zato zaupam samo na tebe s terdnim sklepom, brez nehanja tebe pro- siti pomoci, da bom mogel zvest ostati. Do zdaj sem delal le sklepe; toda opuscal sem se tebi priporocevati, in zato sem tolikokrat gresil. Vecni Oce, zavoljo zasluzenja Jezusa Kristusa vsmili se me, pomagaj mi, in daj mi svojo ljn- bezen in sveto stanovitost! Od tvoje neskoncne dobrotljivosti upam vse. 0 Marija, mati bozja, ti ze ves, koliko na te zaupam, pomagaj mi, in vsmili se me ! * §. 2. O zatajevanju nezmernosti. 1. Sveti Andrej Avelinski pravi, da kedor se hoce podati na pot popolnosti, mora pred vsem zelo skerbno zacenjati krotiti nezmernost. Ze pred njim pravi sveti Gregor ravno to: „Nihce se ne bo povzdignil do_ duhovnega bojevanja, ako ni prej nezmernosti vkrotilV Pater Rogaci 1 Non ad conflictum spiritual is agonis assurgitur, si non prius gulae a ppetitus edomatur. Moral, i. 30. c. 13. 140 Sedmo poglavje. (Rogacci) pise v svoji knjigi: „Eno je potrebno“, da obstoji vecji del zunanjega zatajevanja v zatajevanju nezmernosti. Ali jed naravno dela okusu veselje; naj tedaj nic vec ne jem? Ne, jesti moramo, ker Bog hoce, da si tako vzder- zujemo telesno zivljenje, in mu moremo sluziti, dokler nas hoce imeti na zemlji; mi pa moramo tako skerbeti za telo, pravi p. Vincencij Karafa. kaker bi delal kralj, keteri bi imel polovico sveta, moral bi pa veckrat na dan snaziti konja. Syojo dolznost bi sicer opravljal, gotovo pa sfe studom in gnusom ter koliker mogoce hitro. Syeti Fran- cisek Saleski pravi: „Jesti moramo zato, da ziyimo; ziveti srnemo pa ne, da bi jedli“. Zdi se pa, da neketeri ziyjjo *samo zato, da jedo, kaker neumne ziyali. „Ziyinski je clovek, pravi sveti Bernard, ako ljubi to, kar ljubijo zivaliV Zivali podoben je clovek in ni ne duhoven, ne pameten, ako ljubi ko neumna zival, kaker je storil nesrecni Adam, ki je postal podoben zi- valim, ko je pokusil jabolko. Ravno ta svetnik, Bernard, pravi, ce bi bile zivali pametne, ko so videle, da je Adam zavoljo nesrecne pozelji- vosti po jabolku pozabil na Boga in vecno zve- licanje, bi mu gotovo rekle: Glejte, Adam je postal neumna zival, kaker smo me“. 1 2 Zato je rekla sveta Katarina Sijenska: „Kedor se v jedi ne zatajiije, ni mogoce, da bi ohranil nedolz- nost, ketero je Adam zavoljo pozeljivosti po jedi zgubiB'. Kako zalostno je videti neketere. keterih Bog je trebuh po besedah svetega Pavla !* 2. Koliko nesrecnezev je zavoljo pozres- nosti pogubilo svojo duso? Sveti Gregor pripo- 1 Beluinus est homo amanda talia, qualia beluae. — 2 Puto, in- m'mta dicerent, si loqui fas esset: Ecce Adam factus est quasi unus ex nob s. In Cant. serm. 35. — 3 Fil. 3, 19. 0 zatajevanju nezmernosti. 141 veduje v svojih dvogovorih ; 1 da je v nekem samostanu v Likoniji zivel zelo pobozen re- dovnik. Ko je bil na smertni postelji. so se zbrali njegovi sobratje okoli njega, da bi pre- jeli od njega se kake nauke v spomin. Kaj jim je pa rekel ? „Vedite, moji bratje“, je rekel vmirajoc, „da sem skrivaj jedel, keder ste se vi postili, in zato sem hudicu izrocen, ki me ze mori, in mojo duso seboj pelje“. Ko je te be- sede izgovoril, je vmerl. Poleg tega pripove- duje ravno ta svetnik , 2 da je neka redovnica zagledala na vertu salato in jo zoper prepoved odtergala ter snedla; precej pa je bila od hu- dobnega duha obsedena, ki jo je strasno ter- pinciL Sosestre poklicejo svetega opata Ekvi- eija. Ko ta pride, zavpije hudic rekoc: Kaj sem slabega storil ? Sedel sem ravno na salati; ona je prisla, me vtergala in pojela“. Na povelje sluzabnika bozjega je moral hudic iz nje iti. V zgodovini cistercijenskega reda se pripove- duje: Ko je nekega due obiskal sveti Bernard novince svojega reda, je poklical Aharda k sebi in mu rekel, da bo se tisti dan zapustil samo- stan neki novinec, na keterega je s perstom pokazal; zato mu je zapovedal, da naj, ko ga bo videl bezati, za njim skoci, in ga prime. V resnici je videl Ahard prihodnjo noc hudica, kako se je novincu priblizeval in ga k jedi za- peljeval, ko mu je ponujal pecenega petelina. Mej tem se prebudi nesrecnez, privoli v skus- njavo, vzame svojo obleko in sklene pobegniti samostana. Ahard ga je dosel, ali vse je bilo zastonj; zakaj preslepljen in od jedi premagan ^e je hotel na vsaki nacin mej svet verniti, kjer ]e tudi nesrecno vmerl, kaker dostavlja pisavec. 142 Sedmo poglavje. 3. Pazimo tedaj, da nas ne bo premagala zivalska strast. Sv. Avgustin pravi, 1 da moramo jesti, da ohranimo zivljenje pa tako, kaker zdra- vila, samo toliko, koliker treba, pa ne vec, ne manj. Nezmernost y jedi zelo skoduje telesu in dusi. Kar se telesa tice, je gotovo, da vecji del bolezni prihaja iz nezmernosti: mertud, driska, zapertje, da glava in zelodec boli ter sto drugih bolezni izvira najveckrat iz nezmernega ziv- ljenja. Telesne bolezni so pa najmanjse zlo; mnogo vecje zlo so pa dusevne bolezni, ketere tudi iz tega izvirajo. Sv. Tomaz Akvinski pravi, 2 da ta strast terani parriet in jo dela nepripravno za dusevno delo, posebno pa za molitev. Kaker pripravlja post duso k premisljevanju o Bogu in vecnih dobrotah, ravno tako raztresa nez¬ mernost. Sveti Krizostom pravi, da je clovek s polnim trebuhom podoben preoblozeni ladji, ki se komaj premika in je zato v veliki nevar- nosti, da bi se ne potopila, ako pride vihar skusnjave. 4. Zato pravi sveti Bernard: „Tudi kruh : : vzivaj zmerno, da ti prenapolnjen zelodec ne 1 obtezi molitve u . 3 Zakaj na drugem mestu pravi ta svetnik: „Oe bi naganjal keterega, ki se ni jedi prebavil, da naj cuje, in hvalo Gospodu poje, bos iz njega prej jok in zopernost, kaker pa petje izsilil. Zato treba, da redovniki malo jedo posebno zvecer; zakaj vecerna lakota je j navadno goljufiva lakota, ker izvira od skisanja, ketero so pustile jedi o poludne zavzite, Kedor bi hotel potem lakoto vtolaziti, in se do sitega najesti, bi lahko mero preskocil in drugi dan, 1 Conf. 1. 10. c. 31. — 2 2. 2. Quaest. 148. a. G. — 3 Panem i sum cum meusura studebo sumere, ne onerato ventre stai'e ad oranduin tae- deat. In Cant, serni. 66. 0 zatajevanju nezmernosti. 143 ce ne bo jed prebavljena, bo imel zelodec pre- oblozen, glavo pa tezko in nebistro, da ne bo mogel pobozno zmoliti ene Zdrava Marije. Po- misli tudi, pravi sveti Bernard, ako bo hotel Bog v molitvi tolaziti takega, keteri se misli raz- veseljevati se zavzivanjem jedi in pi jace kaker neurnna zival; zakaj „bozja tolazba se ne daje, pravi ta svetnik, tistim, ki hocejo vzivati drugo tolazbo^ 1 5 . Kedor streze gerlu, bo tudi lahko dru- gim svojim pocutkom zadovoljeval; zakaj ako ni v duhu zbran, kaker sera rekel, bo prav lahko padel v druge pregrehe z nespodobnini govor- jenjem ali se slabira vedenjem. Najvecje zlo je pa to, da je z nezmernostjo v jedi velika ne- varnost zgubiti sveto cistost. „Sit zelodec je sernenisce pozeljivosti“, pravi sv. Hijeronim .2 In Kasijan pravi, da ni raogoce, da bi clovek, ki ima vedno napolnjen zelodec, nikedar ne cutil skusnjav zoper sveto cistost. 3 Zato so bili svetniki tako zraerni, da so ohranili sveto cistost. Sv. Tomaz Akvinski pravi: „Ako premagas hudobnega duha v pozresnosti, te ne bo skusal v nec|stosti a . 6. Nasproti pa tisti, ki skerbno zatajujejo pozresnost, prav lahko krote ostale pocutke, in se vadijo v krepostih, kaker poje sv. cerkev v postnem casu: „Bog, ki s telesnim postora pre¬ grehe pokoncavas, duha povzdigujes, cednost delis in placilo". 4 Po postu daje Bog dusi moc prernagovati pregrehe, vzdigniti se nad poze- meljska nagnjenja, vaditi se v krepostih, in do- 1 Divina consolatio non datur admittentibus alicnam. Serm. 6. de Ascens. — 2 Ventris saturitas seminarium libidinis est. Adv. Jovin. 1 . 2 . j 5 traposibile est saturum ventrem pugnas non experiri. De Coen. lust. • 0. c. 13. _ 4 praef. Quadrag. 144 Sedmo poglavje. seci vecno placilo. Pa bodo raorebiti veseljaki rekli: „Bog je zato vstvaril jedi, da jih vzivamo“. Svetniki pa ne pravijo tako. Castitljivi Vincencij Karafa pravi: „Bog nam je dal zemeljsko raz- veseljevanje ne samo zato, da bi ga vzivali, ampak tudi zato, da bi mu bili hvalezni in ga ljubili s tem, da bi si pritergovali, in njemu darovali njegove darove“. In tako delajo tudi svete osebe. Sv. Hijeronim pravi, da so steli stari redovniki mej velike napake vzivati ku- hane jedi; in njih hrana ni bila druga, kaker koscek kruha. Sv. Alojzij se je postil trikrat v tjednu ob kruhu in vodi, akoravno je bil sla- bega zdravja. Sv. Francisek Ksaver ni vzival na misijonih nic drugega, kaker pecen riz. Ravno tako tudi sv. Francisek Regis ni jedel na svojih misijonih drugega, kaker z vodo zmesano moko. Vsa hrana sv. Petra Aljkantarskega je bila skle- dica neke juhe. V zivljenju sv. Janeza Jozefa od Kriza, Aljkantarinca, keterega sem dobro poznal, berem, da ta bozji sluzabnik po svoji obljubi celih 24 let ni jedel drugega, kaker kruh, zelenjavo ali pa nekoliko sadja, izvzemsi toliko postov, ko ni vzival drugega, kaker kruh in vodo. Ko so mu pa zapovedali zavoljo njegove bolehnosti gorke jedi vzivati, je bil prav zado- voljen s kruhom namocenim v juhi; in ko so ga zdravniki prisilili tudi vino piti, ga je zmesal s to juho, da je revno jed se bolj neokusno napravil. Ne mislim pa nobenega navezati, da bi se ravnal po teh zgledih, jih posnemal in tako postal svetnik; ne, jaz pravim le toliko, da tisti, ki -je nagnjen k nezmernosti in ne skrbi $e resno zatajevati, ne bo nikedar napredoval v duhovnem zivljenju. Olovek je navadno dva- 0 zatajevanju nezmernosti. 145 krat 1 na dan, in ravno zavoljo tega se sto in stokrat pregresi, ki se vsak dan ne zatajuje v jedi in pijaci. 7. Poglejmo zdaj, kako naj si pritergujemo v jedi in pijaci. Sv. Bonaventura nas uci, da naj se zatajujemo v kakovosti, y velicini in v iiacinu. 2 Oziraje se 1. na kakovost, si ne smemo izbirali jedi, ampak moramo biti zadovoljni s pri- prostirni jedmi. „To je znamenje, pravi ta svet- nik na drugem kraju, da je se daljec od popol- nosti redoyna oseba, ki ni zadovoljna z jedmi, ketere ji dajejo, in si zeli drugih, ki so okus- nejse, ali pa zahteva, da naj se te jedi drugace pripravljajo. Tako pa ne dela oseba, ki se za- tajuje, ampak je zadovoljna, kar se pred njo postavi, in keder je vec jedi na mizi, vzarae bolj slabe, ako ji le ne skodijo. Tako je delal sv. Alojzij; jemal je jedi, ki so mu bile bolj zoperne. Sv. Klemen Aleksandrijski pravi, ozi- raje se posebno na vzivanje mesa in vina, da dajeta telesu moc, duso pa slabita. 3 Po cerkvenih postavah niso smeli stari menihi mesa se pokusiti ,u Sv. Bernard je rekel sam o sebi: ,,-Zderzujem se mesa, da ne gojim hudobij mesa. 4a Glede vina pravi sv. pismo: „Ne dajaj kraijem vina“. 5 Ti pa niso kralji, ki vladajo kraljestva, ampak one osebe, ki gospodujejo cez svoja slaba nagnjenja in jih imajo podlozna pameti. Na drugem kraju pravi modri: „I(omu gorje ... ? Ali ne onim, ki pri vinu sede, in pridno ko- zarce izpivajo?“ 6 Gorje, in vecni gorje (zakaj beseda gorje pomeni vecno pogubljenje kaker 1 V nasih krajeli zdaj trikrat na dan; prestavljavec.— 2 De prof, n. 2. C. 47. — 3 Vinum et carnium sagimen robiir quidem adducunt ^orpori, sed animam reddunt languidam. Strom. 1. 7. — 4 In Cant. s. 06, Pre gov. 31, 4 — s Pregov. 23, 30. 10 146 Sedmo poglavje. uci sv. Gregor) tistim, ki so pijancevanju vdani. In zakaj? Sam Salomon nam pove: „Vino ne- cistost delaV Zato je pisal sv. Hijeronim sv. Evstohiji: „Ako hoces ohraniti sveto cistost, kar se spodobi Kristusovi nevesti, ogibaj se vina kaker strupa. Vino in mladost vnemata necistost“. 1 2 Iz tega moras sklepati, da tisti, ki nima milosti, ali se ne more zavoljo slabotnega zdravja mesa in vina zderzati, mora prav zmerno ziveti, da ga ne bodo nadlegovale neciste skus- njave. 8. Dobro bo tudi, da se oseba, ki ljubi za- tajevanje, zderzuje nepotrebnih disav, ki so samo zavoljo slasti. Svetniki niso rabili pri jedi drugih disav, kaker pepel in pelin. Jaz ne zahtevam, da bi se tako zatirala, ljuba dusa, in tako ostro postila. Da, ti se moras, ker ne zivis sama za se v puscavi, ampak v druzini, kaker pravi Kasijan, ogibati vsega, kar ni v navadi v hisi; ker bi lahko postala nicemerna. 8 Sv. Filip Neri pravi: „Pri skupnem obedu moras vzeti vsake reci nekoliko u ; in zato je opominjal svoje redovnike: „Izogibajte se vsega, kar je nena- vadnega; zakaj to je izvir duhovne prevzet- nosti.“ Sploh, kedor se hoce zatajevati, bo ze nasel za to priloznost, da ne bo nihce zapazil. Sv. Janez Klimak je vzival vse, pa bolj na videz, in se je na ta nacin pri zavzivanju jedi in pijace zatajeval brez vse nicemernosti. Sv. Bernard pravi, da se neketerikrat redovna oseba v prico drugih, ki se ne postijo, rajsi posti, kaker pa da bi se sedemkrat z drugimi postila 4 . Zavoljo tega ti pa nikaker ne prepovem, da bi 1 Preg. 20, 1. — 2 Hoe primum moneo, ut sponsa Christi vinum fugiat pro veneno; vinum et adolescentia, duplex incendium yoluptatis est. — 3 De coenob. Inst. 1. 5. c. 23, — 4 De grad, humilit. gr. 5, 0 zatajevanju nezmernosti. 147 se ne smel ob posebnih dnevih n. pr. v petkih, sobotah ali pred kakim Marijinim praznikom ostro postiti ob kruhu in vodi, ker tako se na- vadno postijo pobozne redovne osebe. 9. Ako pa nima§ tako spokornega duha, ali tvoja bolehnost ne dopusca se tako ostro postiti, se pa vsaj ne pritozuj cez jedi in bodi zadovoijen, kar se ti predlozi. Sv. Tomaz Akvin- ski ni nikedar zahteval posebnih jedi, prav za¬ dovoijen je bil z jedmi, ketere so mu dali in jih je vedno zelo zmerno vzival. Ravno tako berem o sv. Ignaciju Lojoljskem, da se ni ni¬ kedar pritozil, da je kaka jed premalo ali prevec kuhana, slabo pripravljena, ali po dimu disala, prevec ali premalo slana. Revez vzame in ne godernja, kar se mu ponudi, da je le zadosti in se prezivi; ravno tako mora tudi redovna oseba, kar ji dajo, kaker miloscinjo vzeti iz bozje roke. 10. Oziraje se drugic na velicino pravi sveti Bonaventura: Ne jej ne prevec, ne preveckrat, kaker se spodobi, da telo okrepcas, ne pa pre- oblozis.^ To pravilo velja torej vsem, ki hocejo pobozni biti, nikedar se ne najesti do sitega. Sv. Hijeronim pise sveti Evstohiji: „Zmerno jej in nikedar ne napolni zelodca. ul So osebe, ki se denes postijo, jutri pa nezmerno zivijo. „Bolje je, pravi sv. Hijeronim, vsaki dan se najesti, koliker treba, kaker se postiti, potem pa nezmerno jedi vzivati“. Ravno ta svetnik nas opominja, da naj se ne najemo do sitega samo dobrih, ampak tudi slabih jedi. 2 Kaj pomaga, ako se nisi perotnine, temuc socivja do sitega ___ 2 1 Epist. 22. Sit tibi moderatus cibus, et nunqiiam venter expletus. Sed et ex vilissimis cibis vitanda satietas est. Adv. Jovin. 1. 2. # 148 Sedmo poglavje. najedel, ko socivje in perotnina erfako skodi, ako se prevec najes. Glede mere, koliko jedi vzivaj, daje sv. Hijeronim vodilo, da naj oseba toliko je, da more precej potem moliti all brati: „Keder jesy misli, da bos moral precej potem moliti ali brati . u> Neki start puscavnik je prav , imel, ko je rekel: „Kedor veliko je, in pri vsem tern lacen ostane, bo imel vecje placilo, kaker oni, ki sioer malo je, je pa vender sit“. Kasijan pripoveduje 1 2 o redovniku, ki je moral veckrat I za mizo sesti, da je tujcem druzbo delal, in l akoravno je zavoljo lepega vedenja vsakikrat | nekoliko jedel, je vender sel od mize lacen. To , je najlepsi, gotovo pa tudi najtezji nacin se r zatajevati, ker je lazje dobre jedi se ne dotak- niti, kaker pa jo pokusiti in potem le malo zavziti. I; 11. Ako se hoces nauciti zmerno jesti, za- cenjaj tako, da si bos po malem pritergoval. tako dolgo, da bos vedel iz skusnje, da mores; shajati in ti ne skoduje. Tako je pripeljal sveti Dorotev svojega ucenca syetega Dositeva k \ zmernemu vzivanju jedi. Najboljse bo, da se I v zatajevanju v jedi ravnas po svetu svojega spovednika. Sveti Bernard pravi, da je tvoje zatajevanje prej kazni kaker pa zasluzenja vredno, ako se zatajujes brez spovedniko- vega dovoljenja. Splosno vodilo pa ostane za j vse, posebno pa se za redovnike, zvecer malo . jesti, tudi ce bi se nam zdela se tako velika potreba., vec zavziti; zakaj vecerna-lakota vec¬ krat ni prava lakota, in zavoljo tega, ako le malo cez mero zavzijes, bos drugo jutro slabe 1 Quando comedis, eogita quod statim tiM orandum et legendm 11 sit. Ep. ad Furiam. — 2 De coenob. inst. 1. 5. c. 25. — 3 Quod siue missione patris spiiitualis sit, praesumpfiioni deputabitur, non mercedi* 0 zatajevanju nezmernosti. 149 volje imel bos tezko glavo in slab zelodec; ne- voljen bos in zato za vsako duhovno delo ne- sposoben. 12. Kar se pijace lice, se lahko navadis brez skode za zdravje, da ne bos pil drugace kaker pri obedu, razen, ako telo posebe po- trebuje, kar se lahko po leti zgodi, in ke bi mogla nevgasena zeja tudi skodovati. Sv. Lov- rencij Justinijan tudi po leti, v vrocini ni ni- kedar drugace pil. kaker pri obedu, in ko so ga vprasali, kako more tako zejo prenasati, je odgovoril: „Ako zdaj ne morern zeje prenasati, kako bom prenasal vrocino vic! u Vedi, da so se pervi kristjani zderzavali tudi pijace v postnih dneh do vecera, ko so se se le otescali. Turki derzijo dandanes poste ravno tako. Ra^najmo se vsaj po zdravnikih, ki prepisujejo stiri ali pet ur po kosilu nic piti. 13. Kar se slednjic tice nacina, kako naj jemo, pravi sveti Bonaventura: ,,Ne jejino pre- zgodaj, to je, dokler ni cas kositi ali vecerjati: ne prehitro, temuc lepo.“ On pravi: „Ne ob pravern casu a ; to se pravi, da ne jes razen pri niizi ob dolocenem casu. Sv. Filip Neri je opo- ftiinjal nekega svojega duhovnega sina, ki se ni mogel zderzevati, da ne bi razen obeda jedel, »Moj sin, ako se ne bos odvadil tega, ne bos napredoval v duhovnem zivljenju. a Modri moz )r avi: „Srecna dezela, ketere kralj je blag, in veteri poglavarji jedo ob svojem casuV Srecen Je pa tudi samostan (hisa), kjer skupaj jedo samo ° poludne in zvecer. Ko je zvedela sv. Terezija, da so dobile neketere redovnice od provincijalja dovoljenje, da smejo irneti jedi v sobi, jih je 1 Prid. 10, 17. 150 Sedmo poglavje. ostro posvarila: „Kaj prosite, s tem bote od* \ pravile ostro redovno zivljenje“, I 14. Z besedo „neredno“ misli sveti Bona- j ventura, da ne sinemo naglo in samogoltno jesti { na obeh straneh ust ali tako hitro, da ko irnamo se koscek v ustih, ze drugega nesemo vanje. Sveti Duh riamrec pravi; „Pri nobeni pojedini i ne bodi samogolten." 1 Treba tudi, da zavzivamo jed z dobrim namenom, samo zato, da ohranirao telesu moci in moremo sluziti Bogu. Oe pa jemo samo zato, ker nam jed disi, nisi no brez rnaj- hinega greha, ker je Inocencij XI. zavergel nauk tistih, ki so ucili, da ni nobenega greha jed in pijaco vzivati samo zato, da se gerlu zadovoli. S tem pa necem reci, da je greh, pri jedi cu- titi veselje; zakaj navadno je nemogoee, da bi pri jedi ne cutili naravnega veselja, ki je z je* djo zvezano; pravim samo, da je greh, ako samo zavoljo tega naravnega veselja je, kaker neumna zival brez drugega dobrega vzroka. Zato smemo, ako irnamo le dober namen najboljse jedi brez greha vzivati, in nasprotno lahko vzivamo prav 5 priproste jedi z grehom, keder jemo samo zato, ker nam jed vgaja. V zivljenju starih puscav- nikov berem, da je nekoc star in svet redovnik videl, kako so neketeri bratje, ki so za mizo vsi ravno tisto jed dobili, jedli med, drugi kruh, tretji pa blato. Bog mu je razrozil to prikazen: I tisti namrec, ki so jedli se svetim strahom, da 1 bi zmernosti ne prestopili, in so ob enem mi- slili na Boga, so jedli med; oni pa, ki so tu pa tam z veseljem jedli in Boga zahvaljevali, so kruh jedli, slednjic oni, ki so samo iz veselja jedli, so zavzivali blato. i Sir. 37. 32. 0 zatajevanju nezmernosti. 151 15. Tukaj moram se opomniti. da se ne- ketere osebe preostro postijo, zato opesajo in ne morejo opravljati svojih dolznosti in spol- njevati svetega vodila. V ta pogresek padejo veckrat taki, ki so komaj zaceli pobozno ziveti; ko obeutijo v poboznem zivljenju gorecnost, ketero jim Bog navadno v zacetku daje, da jih tako spodbada za popolnost, si nalagajo po- koro in poste, zato pa zbolijo in ne morejo opravljati samostanskih opravil, ali pa celo vse opustijo zavoljo take bolozni. V vsaki reci mo- ras biti previden. Gospodar okrega hlapca ne samo takrat, ko da konju prevec jesti, ampak tudi takrat, ko mu da premalo, ker ga ne more rabiti, keder bi hotel. Sv. Francisek Saleski je rekel svojim redovnicam: „Ako vedno zmerno vzivate hrano, je boljse, kaker pa, ako se vec¬ krat ostro postite, ker bote potem oslabele. Razen tega mislijo take, da so bolj pobozne kaker druge, ketere se ne postijo kaker one." m nam treba dvojiti, da ne smemo biti nepre- vidni, pa tudi ne smemo, kar pravi velik ucitelj poboznega zivljenja, pozabiti, da hudobni duh malokrat skusa se prevec zatajevati, telo nas pa^ velikokrat skusa, da naj se ga vsmilimo in resimo, kar mu je neprijetno, 16. Dobro je pa zderzevati se okusnih jedi in ketere vec ali manj skodujejo zdravju, po- stavim pervega sadja, ali celo leto, ali dvakrat ali veckrat v tjednju kakega sadja ne pokusiti, ali vsak dan si kaj pritergati v hrani, ali pustiti kako jed ali jo pa samo pokusiti in pustiti, ka¬ ker je delala sv. Marija Magdalena Paciska z besedami: „Mi ne disi.“ Tudi lahko pustis neko- 152 Sedrno poglavje. liko okusne jedi, kaker svetuje sv. Bernard: „Vsak naj nekaj Bogu daruje, ko je. ul Dobro bo tudi, ako nekoliko pijes in ne precej, ko cutis zejo, ali ako precej ne pokusis primesene jedi. Posebno pa naj se'mladi zderzujejo vina, zganja, popra in drugih disav. Tako se lahko zatajujes in ne bos ne prevzeten, ne svojemu zdravju skodoval. Ni pa treba, da bi se zatajeval v vseh teh receh, arnpak samo v onih, ketere ti dovoli predstojnik ali spovednik. Sicer je pa boljse v manj receh si pritergovati veckrat, kaker pa redko v mnogih in nenavadnih receh, potem se pa ne zatajevati v nobeni reci. V keterih receh in kako se lahko zatajujes v obed- nici, glej 19. poglavje. §. 5. Molitev. 0 moj ljubljeni Zvelicar, sram me je, pred teboj se prikazati, ker imam toliko napak in sem tako mlacen. Zavoljo prejetih milosti bi te moral ljubiti, kaker serann. Ali ne samo, da nisem se- rafin, se nepopolnejsi sem kaker prej. Kolikokrat sem obljubil, da born svet in ves tvoj! Oblju- boval sem, delal pa nisem. To me se tolazi, da si ti, o moj Bog, neskoncno dober. Ne za- pusti me, temuc dajaj mi se moc, da se bom poboljsal s pomocjo tvoje milosti. Ker me lju- bis, necem se ti vstavljati. Yem, ti hoces, da bi bil svet, tudi jaz hocem biti svet, da bom tebi dopadel. Obljubim ti, da bom krotil svoje pocutke posebno v ti reci. (Tukaj povej, v cem se hoces zatajevati.) Vem, o moj Jezus, kako zelo sem dolzan ves tvoj biti. Krivicno bi rav- nal, ce bi ti odrekel kako stvar in te malo 1 Regul. c. 49 : Unusquisque super mensam ali quid offerat Deo. 0 zatajevanju posluha, vonja in tipa. 153 ljubil. Necem vec biti nehvalezen. Ti si bil z menoj tako radodaren, zato necem vec skop biti proti tebi, kaker sem bil do zdaj. Ljubim te, o zenin moje duse in zal mi je, da sem te zalil; odpusti in pomagaj mi, da bom zvest. 0 Marija, ki si bila vedno zvesta Bogu, sprosi mi, da mu bom tudi jaz zvest vse svoje zivljenje* * §. 3. O zatajevanju posluha, vonja in tipa. Vsesa moramo zatajevati, da ne bomo po- slusali nepotrebnega pogovarjanja, godernjanja ali govorjenja o posvetnih receh; zakaj te reci napolnjujejo glavo se sto in sto mislimi in do- misljijami, ce bi nam tudi drugace ne skodovale, nas vsaj potem raztresajo in vznemirjajo v mo- litvi in drugih poboznostih. Keder bos tedaj slisal tako pogovarjanje, skusaj prijazno pre- tergati, postavim, poprasaj po kaki koristni reci; keder pa tega ne bos mogel, pojdi proc, ako mores, ali pa vsaj molci in pobesi oci; tako pokazi, da ti ni vcec se pogovarjati o takih receh. Glede na vonj, se ogibaj nicemernih vonjav, kaker ambre, lepodiseciga kadila, balj- zama, prijetno disece vode in drugih enakih disav. zakaj take nicimerne reci se se svetnim ljudem ne spodobijo. Yeliko bolj skerbi, da bos poterpezljivo prenasal slab zrak pri bolnikih, kaker so delali svetniki, ki so prevzeti od du- ha ljubezni in zatajevanja tako radi prenasali neprijeten duh bolnikov, kaker da bi bili na vertu, polnem prijetno disecih cvetlic. Glede tip se pa moras prav skerbno varovati vsa- kega najmanjsega pogreska; zakaj vsak po- 154 Sedmo poglavje. gresek na tem obcutku postavi duso v nevar- J nost vecnega pogubljenja. 0 pocutku tipa ne i stnem obsirno govoriti, samo to recem, da se mo raj o pobozne osebe zelo lepo in previdno obnasati ne samo z drugimi osebami, ampak tudi mej seboj, da bodo ohranile lepi biser svete cistosti. V ti reci so neketere osebe zelo nespametne, ko se salijo za kratek cas; ali kedo bi se pac salil z ognjem? Ko je sveti Peter ! Aljkantarski vmiral, je cutil, da se ga je do- taknil redovnik, ki mu je stregel, ali precej je rekel: „Pojdi proc, in se me ne dotakni; zakaj se sem ziv, in morem razzaliti Boga. u Treba tedaj, da zatajujemo ta pocutek, koliker mo- remo, in zato treba, da o zunanjem zatajevanju zdaj obsirnejse govorim. I Zunanje ali telesno zatajevanje je: post, spokorni pas, bicanje in bedenje. 1. 0 postu sem ze zgoraj zadosti povedal. 2. Spokornih pasov je vec verst; neketeri so narejeni iz zirae ali scetin, in skodujejo sibkim osebam. Pater Skarameli (Scaramellij namrec pravi, da vna- mejo meso, zelodcu pa jemljejo naravno toploto, in ga slabijo. Druge iz zelezne ali medene zi- ^ ce (drata) spletene verizice manj skodujejo zdravju, ako jih nosis nadkomolcem, stegnu ali plecah; na persih pa ali okoli ledij lahko skodujejo. Ti so navadni spokorni pasi, in jih lahko nosi vsak; svetniki pa so rabili vse dru- | gacne. Sancija Koriljo (Ooriglio) spovedanka | patra Avile je nosila dolgo spokorno obleko | od vrata do kolen. Sveta Roza Limska je ^ nosila dolgo spokorno obleko, v ketero je | zabodla mnogo igl, in veliko zelezno verigo, I okoli ledij. Sveti Peter Aljkantarski je nosil ne- I 0 Zatajevanju posluha, vonja in tipa. 155 kako zelezno srajco, ki ga je vedno glodala na telesu. Torej ne bo nic posebnega, ako bos no- sil zelezno verizico od jutra do poludne. ■ft 3. Bicanje zelo hvali sveti Francisek Sa- leski. in je tudi splosno vpeljano v moskih in zenskih samostanih. Ni svetnika, vsaj mej novej- simi ne, keteri bi pogosto ne delal pokore z bica- njem. Sveti Alojzij Goncaga se je bieal do kervi trikrat na dan, in se na smertni postelji je pro- sil patra provincijalja, da bi ga smeli drugi bicati od nog do glave, ker je bil ze tako slab, da se ni mogel vec sam bicati. Nic posebnega bi ne bilo tedaj, ce bi se bical enkrat na dan, ali vsaj tri ali stirikrat na tjeden, seveda, ako dovoli tvoj spovednik. 4. Bedenje obstoji v tem, da si pritergujes v spanju, kaker je delala sveta Roza, ki je privezala svoji kiti na v steno zabit zrebelj, da se je zbudila v spanju, in tako mogla bedeti in moliti po noci. Sveti Peter Aljkantarski ni spal 40 let vec kaker eno ali poludrugo uro na dan, in da ni bolj dolgo spal, je naslonil svojo glavo na debelo poleno. Tako pa ne sraes delati. ako nimas posebne milosti; v spanju namrec si raorarao pritergovati zelo previdno in zmerno; zakaj kedor zadosti ne spi, navadno ne more, ali vsaj ni tako pripraven dobro I opravljati opravil, kaker brevirja, molitev, pre- misljevanja in duhovnega branja, kaker se je zgo- dilo sv. Karelu Boromejskemu, ki je veckrat premagan od spanja zaspal po dnevu in tudi pri ocitni sluzbi bozji, ker je ponoci premalo spal; zato je potem nekoliko vec spal po noci. Vedi pa, da ni potrebno, da se spodobno ni pobo- znim osebam spati tako dolgo, kaker hoce telo, in 156 Sedmo poglavje. kaker delajo ne'spametne zivali, ki se le takrat nehajo spati, ko se ze navelicajo. Treba^ tedaj spati, ko iker je zadosti, pa ne prevec. Zenske navadno potrebujejo manj spanja, kaker raoski; ako spi zenska pet ali najvec sest ur na dan, je zadosti. Prosim te pa, draga dusa, da vstajaj. zjutraj precej. ko se prebudis o pravem casu, ali to poklicejo, in se ne valjaj v postelji, ka¬ ker delajo neketeri. Sveta Terezija je rekla, da mora redovnica precej stopiti s postelje, kaker hitro zaslisi glas zvonca. 5. Svetniki si pa niso pritergovali samo spanja, ampak so se se drugace zatajevali, ko so spali. Sveti Alojzij Goncaga je stavil v svojo posteljo terske in kamenje; sv. Roza Limska je spala na odsehanih deblih, ketere je napol- nila se zemljo. Castitljiva sestra Marija Krizana iz Sicilije je iraela za zglavje ternje. 0 teh po- korah recem ravno to, kar sem ze prej rekel, da so nevarne, in dasiravno niso za vsakega, naj se vender varuje pobozna oseba, da ne bo iskala mehkuznosti v postelji. Zakaj, ako more spati na slamnici, zakaj bi lezala na zimnici? ali vsaj, ako ji je zadosti ena zimnica, zakaj bi hotela imeti dve ? 6. Pocutek tipa moremo tudi zatajevati, ako poterpezljivo prenasamo vrocino in mraz. Sveti Peter Aljkantarski je hodil vedno bos, gologlav in v eni sami ponoseni obleki (habitu). Tako se sicer ne mores zatajevati, ali. prevec bi ravno ne bilo, ce bi se po zimi ne hodil gret h peci ali ognju, kaker se je ogibal sveti Alojzij Goncaga, ko je bil v Lombardiji, ki je po zimi zelo merzla dezela. Ali bi se ne mogel zajaje- vati tako vsaj neketerikrat v tjednu? ali pa 157 0 zatajevanju posluha, vonja in tipa. vsaj sprejemaj iz bozje roke in poterpezljivo prenasaj vrocino in mraz. Sveti Prancisek Bor- gijski je prisel pozno do jezuiskega samostana; ker so bila vrata ze zaklenjena, je moral celo noc ostati na mrazu in snegu, ki je sel ravno tisto noc. Ko se je zdanilo, so bili zavoljo tega zelo zalostni njegovi duhovni bratje, ali svet- nik jim je odgovoril: „Vedite, moji bratje, da- siravno sem terpel na telesu. je bila vender potolazena moja dusa; zakaj mislim sem, da se Bog veseli zavoljo mojega mraza, in zdelo se mi je, da on se svojimi rokami na me trosi sneg z neba. MoliteV. 0 moj predragi Zvelicar, sram me je pred tebe stopiti, ker sem se tako navezan na po- svetne reci. Dokler si zivel na zemlji, nisi mi- slil, da bi stregel sam sebi. Pozabil sem na tvoje terpljenje in ljubezen do inene. Ali sem v resnici zivel, kaker prava redovna oseba, tvo- ja nevesta, ali nimam samo redovnega imena in redovne obleke ? Zasluzil sem, da bi me izgnal s tega svetega kraja, kjer si mi delil tolike milosti in me tako razsvetljeval, dasiravno sem ti bil zanje nehvalezen, Veliko dobrih sklepov sem sicer storil, in veckrat sem ob- ljubil jih spolnjevati, ali zelo slabo sem jih spolnjeval. 0 moj Jezus, daj mi moc, da bom mogel se pred smertjo vsaj nekoliko delati za te. 0 s kolikim strahom bi vmerl, ce bi moral zdaj vmreti; ti mi daljsas zivljenje, da bi postal svet. Da, postati hocem. Ljubim te, o moj Bog in moj zenin, in hocem te ljubiti, kaka prava nevesta. Necern na nic drugega misliti kakerle, 158 Osmo poglavje. kako bi tebi dopadel. Odpusti mi vse moje grehe, s keterimi sem te zalil v svojem zivljenju, ker jih sovrazim iz celega serca. 0 Bog moje duse ! da bi sam sebi stregel, sem tolikrat za¬ lil tebe, svoj zaklad in svoje zivljenje, ki si me tako zelo ljubil ! Daj mi svojo pomoc, da bom od denes dalje ves tvoj. 0 presveta de- vica in moje upanje, Marija, tudi ti mi pomagaj, in sprosi mi moc, da! bom mogel kaj dobrega storiti za Boga, preden me bo poklical s tega sveta. YIII. poglavje. Sveta poniznosti. §10 dobrotah ki izvirajo iz poniznosti. 1. Svetniki imenujejo poniznost podlago in varihinjo vseh cednosti. In dasiravno krepost poniznosti ni perva glede na vzvisenost, je ven¬ der perva kaker podlaga, pravi sveti Tornaz, 1 Kaker mora biti pri poslopju, sobah in stropu temelj, ce bi bilo vse to tudi iz zlata, ravno tako mora v duhovnem zivljenju tudi poniz¬ nost perva biti, da prezene osabnost, keteri se Bog vstavlja. 2 Zato pise sveti Gregor, da ke- dor se vadi v mnogih krepostih pa brez po¬ niznosti, je podoben cloveku, ki nosi prah proti vetru, ki ga precej raznese. 3 2. 0 nekem v puscavi zivecem menihu, 4 keterega so imeli za zelo poboznega, pripo- 1 2. 2. qu. 161. Art 5. 2. — 2 Humilitas primum locum tenet, in quantum expellit sube biam, cui Deus resistit. 1. c. ad 2 — 3 In ps. poenit, 3. — 4 Specul. exempt, dist. 9. ex. 199, 0 dobrotah svete poniznosti. 159 vedujejo, da je prosil pred svojo smertjo opata za sveto popotnico. Ko je prinesel opat naj- svetejsi zakrament, se je priblizal znan ropar; to sveto opravilo ga je tako genilo, da si ni upal stopiti v puscavnikovo sobo, in je zunaj stokai: „0, da bi bil jaz tak, kaker si ti.“ Me- nih je slisal te besede, in ves napihnjen pre- vzetnosti je pristavil nesrecnez: „Da, blager tebi, ke bi bil taksen, kakersen sem jaz“. Kaj se pa zgodi ? Ropar se je hitel spovedat, padel je pa v prepad in precej vmerl; kmalu nato vmre tudi menih. Njegovo smert je zelo objo- koval njegov tovaris menih, mej tern, ko se je veselil nad roparjevo smertjo. Vprasan za vzrok, je rekel, da je ropar zveliean zavoljo velikega kesanja nad svojimi grehi, menih pa pogubljen zavoljo osabnosti. Ne misli pa, da je bil menih samo na smertni postelji prevzeten; njegove besede na smertni postelji jasno pricajo, da se je osabnost ze davno vkoreninila v nje- govem sercu, in je zavoljo tega nesrecno vmerl. Sploh pravi sveti Avgustin : „Ako ne gre po- niznost pred clovekom in ga ne spremlja do smerti, mu vzame prevzetnost vsa dobra dela. ul 3. To lepo cednost poniznost so ljudje ma- lo poznali in ljubili, da celo studila se jim je, dokler je vladala na zemlji nad Adamovimi po- tomci prevzetnost, ki je ze njega spravila v greh. Zato je prisel Sin bozji iz nebes na zemljo, da nas je ucil poniznosti ne samo z besedami, ampak tudi s6 svojim zgledom, ker je tako ponizal, da je postal clovek in na se vzel podobo hlapca. „On se je sam spre- 1 Nisi humilitas praecesserit et comitetur e consecuta fuerit, to- turn extorquet de manu superbia, Epist. 58. ad Dioscor. 160 Osmo poglavje. menil, in vzel podobo hlapca nase . 1 „Da, hotel je biti mej ljudmi najnizji, tako da ga imenu- je prerok Izaija „najbolj zanicevanega in naj- zadnjega mej ljudmi ,“ 2 In res, poglejmo ga v Betlehemu v hlevu rojenega, in v jasli mej dvemi zivalimi polozenega; y Nazaretu nepoznanega in revnega v delavnici kaker ucenca pri revnem tesarju delajocega. Poglejmo ga dalje v Jeru- zalemu kaker suzna bicanega; kaker nizkega clo- yeka zasramovanega, kaker gledaliskega kralja s ternjem kronanega in slednjic kaker hudo- devnika v smert 11a krizu obsojenega. Poslu- sajmo ga pa, kaj nam priporoca: .,daz sem yam dal, klice nam, zgled, da tudi vi tako de¬ late kaker sem jaz vam storilkaker da nam prayi: Moji otroci, zato sem tako veliko sramoto terpel, da se tudi vi ne sramujete sramote ter- peti po mojem zgledu. Ko govori sveti Avgustin o poniznosti Jezusa Kristusa, pravi: „Ako to zdravilo ne ozdravi napuha, potem ne vem, kaj bi ga moglo se pzdraviti ." 4 In Dijoskuru pise : „Ako hoces vedeti, ketera cednost je perva, ki nas dela Gospodove licence in ketera nas najgotovejse zdruzi z Bogom, pravim jaz : perva je poniznost, druga je poniznost, tretja je po- niznost; in kolikokrat me bos vprasal, bom ravno to odgovoril .“ 5 4 . Sveto pismo pravi: „Gnjusoba. je Gos- podu sleherni prevzetnez ;“ 6 ker je namrec tat, slepec in laznivec. Tat je, ker si prilastuje to, kar je bozje. „Kaj pa imas, ceser bi ne bil prejel ?“ 7 prasa sveti apostelj Pavel. Ali bi se 1 Fil. 2, 7. — 2 Izai. 53, 3. — 3 Jan. 13, 15. — 4 Haee medieina si suberbiain non curat, quid earn curet, nescio. — 5 Ea est prima hiuni* litas, seeunda huinilitas, tertia humilitas, et quoties interrogates, hoc di- cerem, — 3 Preg. 16, 5. — 7 1. Kor. 4, 7. Osrno poglavje. 161 srnel ponasati konj, ke bi nanj polozili zlato odejo in bi bil pameten, ker bi vedel, da mu jo more vzeti gospodar keder hoce? Dalje je slepec, kaker je bilo receno skofu v razodenju : „Pravis: bogat sem in obilno premozen, in ni- cesar ne potrebujem, in ne ves, da si reven, in vsmiljenja vreden, vbog, in slep, in nag." 1 Kaj imas svojega kaker nic in grebe? Oelo ono malo dobrega, kar storimo, je, ako bolj natancno preiscemo, polno nereda in napak, kaker pravi: sveti Bernard 2 . Slednjic je prevzetnez laznivec. Zakaj vsi darovi, ketere ima clovek, naravni: zdravje, bistroumnost, lepa postava. spretnost, i. t. d. kaker tudi darovi milosti na primer : do- bre zelje, obcutno serce, duhovno razsvetljenje, so bozji darovi. Zato pravi sveti Pavel: „Po milosti bozji sem to, kar sem. 643 Z njim tudi mi lahko reeemo, da se dobremisli ne moremo i'meti sami iz sebe:„ Ne kaker da bi premogli iz sebe kaj misliti, kaker iz sebe. U4 ) 5. Prevzetna oseba je nesrecna. Dokler je v nji prevzetnost, ne more priti van jo sveti Dub, hudobni duh pa dela z njo, kar hoce. Sveti Jozef Kalasancij pravi:,, Prevzetnih redovnikov se posluzuje hudic kaker zoge pri igri. w Cezarij^ pripoveduje, da je neki opat stopil k obse- denernu z mladim ali po glasu svetim menihom, in rekel hudicu: „Ako ti zapove ta-le menih, ob- sedenega zapustiti, si bos up ad se v njem ostati ? «Tega se ne bojim," odgovori hudic. Zakaj pa ne? „Ker je prevzeten." — Da bi ne bib prevzetni, pripusca Bog, da nadlegujejo v casih strasne skusnjave njegove sluzabiiike, kakersne so skus- * 1 llazod 3, 17. — 2 Si distincte judicctur, injustitia inveni tur omnis jnstitia nostra. — 2 i Kor. 15, 10. — i 2 Kor. 3, 5. — 5 Lib. 4. c. 5. 11 162 0 dobrotah svete poniznosti. njave zoper sveto cistost; in akoravno ga vec- knat prosijo, da hi bili reseni skusnjav, jih ven¬ der pusti kaker se je godilo svetemu Pavlu, ki pise Korincanom: „Meni je dano zelo v moje meso, angelj satanov, da me bije. Zatega voljo sem takrat Gospoda prosil, da bi odstopil od- mene: pa mi je rekel: „Dovelj ti je moja mi- lost. Lil Gospod torej ni hotel, pravi sv. Hijero- nim, resiti svetega Pavla necistih skusnjav, da je ostal ponizen. Da se vec, Bog celo vcasih pripusti. da pade kedo v kak greh, in se uci biti ponizen, kaker se je zgodilo kralju Davidu, ki je priznal, da je padel zato, ker ni bil po- ni^en^-,,Preden sem bil ponizan, sem gresil.^ 2 6. Sveti Avgustin pise: „Ke.der se ponizas, stopi Bog doli, s teboj se zedeniti; keder si pa prevzeten, zbezi od tebe.“ 3 In Kraljevi prerok pravi da gleda Bog milostljivo na ponizne, od osabnezev pa se obraca, kaker da jih ne pozna. 4 Kaker mi ne poznamo cloveka, ako ga od da- lec gledamo, ravno tako se mi zdi, da ne po¬ zna Bog prevzetnih. V nekem samostanu je bila tako prevzetna nuna, da je rekla drugi: ,.Le redovna obleka, ketero nosive, dela, da skupaj sedive na ti klopi, sicer pa vedite, da niste vredna, biti dekla v moji hisi. „Kako neki je gledal Bog to osabno redovnico? Prevzetnim ni dobro pri Bogu; in jih ne more prenasati. Prevzetni angelji so bili komaj eden trenotek v nebesih, in v drugem trenotkujih je ze vergel Bog v peklensko brezno. Bozja beseda ne more goljufati: „Kedor se povisuje, bo ponizan." 5 Sveti Damijan 6 pripoveduje o nekem osabnem 1 2. Kor. 12, 7. — 2 ps. 118, C>7. — 3 Altus est Deus: humilias te et des’cendit ad te ; erigis te et fugit a te. Serm. de Ascen. — d ps. 13 7, 0. — 5 Mat, 23, 12. — 3 Tract, de duello. Osmo poglavje. 168 cloveku, ki je bil namenjen odlociti neki pre- pir v dvoboju; pred dvobojem je bil pri sv. masi in slisal ravno imenovane besede: „Kedor se povisuje, bo ponizan.“ „ To ni res, pravi, zakaj ke bi se bil jaz ponizal, bi bil zgubil premozenje in spostovanje!“ Pa kaj se zgodi? V dvoboju ga njegov nasprotnik ravno v usta z mecem zadene in prebode Boga preklinjajoc jezik. in ga vbije. 7 . „Bog se vstavlja prevzetnim, poniznim pa daje milost ." 1 Bog je sicer obljubil, da bo vslisal vsakega, ki ga prosi: „Zakaj slehern, keteri prosi, prejme ,“ 2 ali osabnezev ne vslisi Bog ; njih molitvi se vstavlja, kaker pravi sveti Jakob, nasproti je pa poniznim zelo radodaren. „Poniznim pa daje milost“. Njim odpre svoje roke in j i in da, koliker zelijo in prosi jo. „Po- nizuj se pred Bogorn, in njegove roke pri- eakuj, a pravi sveto pismoP Zato je sveti Avgu- stin prosi! : „Gospod, daj mi zaklad poniznosti/*' Poniznost je zaklad, ker Gospod obsipa po- nizne se vsemi dobrotami, Ako je clovesko serce polno samega sebe, se ne more napol- niti z nebeskirni darovi; treba torej, da postane Pfej prazno samega sebe po spoznanju, da n[ 1 J ic. „V dolinah," pravi kraljevi prerok, bi t[ napravil vodnjake, kjer tece vodamed gorami /*' 4 Rog daje, da teko vode po dolinah, to je, da se razlivajo milosti po poniznih dnsah ; ne tako )0 gorah, ponosnih duhovih, od keterih se mi- °sti odtekajo, ne da bi pri njih ostale. Zato pravi Marija mati bozja v svoji pesni, „Magni- hcat ; ,02erl se je na nizkost svoje dekle, . . . zakaj velike reci mi je storil on . U5 Vsegamogocni » Jak. 4, 6. — 2 Luk, 11, 10. — 3 Sir. 13, 9. — * ps. 113, 10. — L uk. 1, 48. * 164 0 dobrotah svete poniznosti. mi je storil velike milosti, ker se je ozerl na poniznost svoje dekle, to je spoznanje moje, da nimam nic. zato je storil velico na nji. Sveta Terezija pravi, da je prejela najvecje milosti, keder se je bila v molitvi zelo ponizala pred Bogom. Molitev poniznega cloveka, pravi modri Sirah, predere oblake in ne gre od ondod, dokler je Bog ne vslisi. 1 Zato dobivajo ponizni od Boga vse, kar prosijo. Poniznemu se ni treba bati, da ne bo vslisan in nepotolazen. 2 Zato je rekel sveti Jozef Kalansancij: „Ako hoces biti svet, bodi ponizen ; aka hoces biti najsvetejsi, bodi najponiznejsi.“ Ravno to je svetoval neki po- bozen moz svetemu Francisku Borgijskemu, ko je se zivel v svetu, ako hoce postati svet, naj se sporninja vsak dan svoje revscine. Svetnik je porabil zato vsak dan pervi dve uri svojega premisljevanja za spoznanje in zanicevanje sa- mega sebe. 8. Dalje pravi sveti Gregor: „Kaker je prevzetnost znamenje zaverzenih, ravno tako je poniznost znamenje izvoljenih.“ 3 Ko je videl sveti opat Anton v duhu, da je ves svet s hu- dicevimi zanjkami preprezen, je zdihnil: „Kedo bo usel tern zanjkam ? u Nato zaslisi glas : „An- ton, poniznost sama hodi varno. Kedor hodi s poveseno glavo se mu ni bati, da bi se vjel.“ Sploh kaker je rekel nas Odresnik, ako ne bomo postali otroci, ne po letih ampak po poniznosti, ne bomo dosegli zvelicanja : ,,Ako niste kaker otroci, ne pojdete v nebesko kraljestvo.“ 4 V. zivljenju svetega Palemona se pripoveduje; da 1 Sir. 35, 21. — 2 ps. 73, 21. — 2 Evidentissinium reprobortun signiun superbia est ; at contra humilitas electorum. Moral lip. 34. in Job. cap. 22. — 4 Mat. 18, 3. Osmo poglav]G. 165 je sel neki menih po zerjavici, prevzel se je pa . in rekel svojim tovarisem : „Recite mi, kedo izmej vas bi mogel iti po zerjavici, da bi se ne \ opekel ?“ Svetnik ga je spomnil njegove nice- mernosti, toda nesrecnez se ni poboljsai, ostal je napuhnjen v osabnosti, dokler ni nesrecno I padel v velike grebe in v zalostnem stanu vmerl. 9. Poniznim, ki so na zemlji zanicevani in preganjani, so obljubljena nebesa: „Blager vam, keder vas bodo kleli in preganjali . . . ker je vase placilo obilno v nebesih.“i Ponizni pa niso samo v prihodnjem zivljenji srecni, anipak ze na zemlji; zakaj nas Odresnik sain pravi: „Uciti se od mene, ker jaz sem krotak in iz serca ponizen, in bote pokoj nasli svojim dusam. a2 Prevzetni ne najde nikedar mira, ker nikedar ne doseze, da bi drugi z njim tako ravnali, kaker sam nicemerno zeli, tudi keder ga drugi castijo, ni zadovoljen, ker vidi druge se v vecji casti; zmiraj mu se manjka kaka cast po keteri hrepeni, in to ga bolj bob, ka¬ ker ga tolazijo vse ze dosezene casti. \ r kako visoki casti je bil ze Am an na Asverovem dvoru, ker je smel celo pri kraljevi mizi obedovati, ker ga pa ni hotel pozdraviti Mardohej se je cutil nesrecnega in je rekel: „Ceravno vse to imam, nieniin da nic nimam, dokler vidim Mardoheja Juda, pred kraljevimi vrati sedeti. u3 Ali kake casti pa ima prevzetni? Niso casti, ker ga ne ' fazveseljujejo, kazane so mu namrec prisiljeno s lr i iz praznih cloveskih obzirov. „Prava cast, P/avi sveti Hijeronim, bezi pred tistem, ki jo isce, in gre za njim, ki jo zanicuje.“ Kaker gre 1 Mat. 5, 11, in 12. — z Mat. ll |9. — 3 Ester. 5. 13. 166 0 dobrotali svete poniznosti. senca za njim, keteri pred njo bezi, in bezi pred njim, ki jo hoce prijeti. 10, Ponizni zivi zadovoljno, ker se mu zdi, da ne zasluzi nobene casti, in ako ga kedo za- sramuje, si misli, da je se vec zaslftzil za svoje grehe in pravi z Jobom: „Gresil sem, in zares sem hudo storil, in nisem prejel, kaker sem bil vreden.“* Sveti Prancisek Borgijski narn je za- pnstil lep zgled, ko je namrec moral nekedaj dalec potovati, so mu svetovali, da naj posljo nap raj sluzabnika, ki bo preskerbel stanovanje, ker drugace bo moral poterpeti kako rec, ali svetnik jim odgovori: „0 ne bojto se, do zdaj sem se zmiraj posiljal pred seboj sela. Kedo je pa ta sel? Misel na pekel, keterga sem za- sluzil, in zato se mi zdi vsako prenocisce ka¬ ker kraljeva palaca, ako ga primerjam s kra- jem, kjer sem zasluzil biti,“ Molitev. 0 moj Bog, morem biti se tako prevzeterp ko sem storil toliko grehov! Da, moji grehi delajo, da sem nehvalezen proti tebi, in tudi prevzeten ! „Ne zaverzi me spred svojega oblicja, kaker sem zasluzil/ 42 Vsmili se me, razsvetli me in daj mi spoznati, kedo sem, in kaj sem za- sluzil. Koliko jih je zdaj v peklu, keteri ne morejo upati, da bodo prisli iz njega, in so manj gresili kaker jaz! Meni si pa pripravljen od- oustiti, ako le hocem. Da, hocem, o moj Zve- ica! odpusti mi; zakaj iz celega serca obza- ljujem vso svojo prevzetnost, s ketero sem za- niceval ne samo svojega bliznjega, ampak tudi 1 Job. 33, 27. 2 ps. 50. 167 Osmo poglavjo. tebe, svojo najvecjo dobroto. Se sveto Katarimo Zenovsko klicem: „0 Bog, ne bom vec gresil, ne bom vec gresil!“ Dosti dolgo sem te zalil, ne bom vec zlo rabil tvoje poterpezljivosti. Ljubim te, b moj Bog, in hocem ziveti samo zato, da bom tebe ljubil in tebi sluzil. 0 moj Jezus, pomagaj mi, zakaj pekel me bo napadal se skusnjavami toliko bolj, koliker bolj bom zelel biti tvoj. Hiti mi pomagat, in ne prepusti me samemu sebi! Presveta devica Marija, ti ze ves, da le v te popolno zaupani; ne prenehaj mi pomagati se svojo priprosnjo, s ketero prej- mes pri Bogu vse, kar prosis. § 2. O poniznosti razuma ali razsodka. 1. Ko smo spoznali velike dobrote, ketere nam prinasa poniznost, pogiejmo, kaj mora de- lati, ki si zeli pridobiti to sveto krepost. Po¬ niznost razuma se loci od poniznosti volje. Tu govorim o poniznosti razuma, brez ketere si ne mores pridobiti poniznosti volje. Poniznost razuma obstoji v tern, da o sebi nizko mislimo in se imamo za tako slabe in revne, kaker smo v resnici. „Poniznost, pravi sveti Bernard, je ce- nost, po keteri spoznava clovek samega sebe, kakersen je v resnici in zato sam sebe zani-. cuje. ai Poniznost je resnica, pise sveta Terezija, in zato Bog tako ljubi ponizne, ker ljubijo res- nico. Res je, da nismo nic, da smo nevedni, slepi in ne moremo nic dobrega storiti; Sami iz sebe nimamo drugega kaker greli, ki nas tako po- niza, da smo se manj kaker nic, in sami iz sebe ne moremo delati drugega kaker hudo. Kar 1 Tract, de grad, tiumil. Ilumilitas est virtus, qua liomo verissima sui cognitioue sibi ipsi vilescit. 168 0 poniznosti razuma razsodka. imamo in storimo dobrega, je Bozje in pride | od Boga. To resnico ima ponizni vedno pred ocmi, in zato ne pripisuje sebi nicesar kaker zlo, in se ima za cloveka, ki je zasluzil vsako I zanicevanje, in zato ne more dopustiti, da bi mu ! drugi pripisovali kako zasluzenje, keterega ni- ! ma. veseli se pa. ako ga zanicujejo in z njim tako ravnajo, kaker zasluzi; zato je ponizni Bogu tako vsec. Sveti Gregor pravi: „Koliker bolj sebe zanicujes, toliko bolj drag si Bogu. al '\ | Zato pravi sveta Marija Magdalena Paciska, ko govori o redovnicah, da sta ljubezen do Boga in zanicevanje satnega sebe podlaga redovne po- polnosti; potem pa se dostavlja, da bo tista dusa bolj cisto gledala Boga, ki se je bolj po- nizala na zemlji. j _ ■ 2. Treba torej, da zmiraj prosimo se sve- j tim Avgustinom: „Daj mi, o Gospod, da bom spoznal, kedo sem jaz, in kedo si ti; da bom ljubil tebe in zaniceval sebe. a2 Ti si sama do- brota, jaz pa sama reva, in sam iz sebe nicesar nimam, ne raorem in nisem za drugo sposoben kaker delati slabo. Modri Sirah pravi: „Ponizni J Boga caste ,“ s zakaj samo ponizni spoznajo da f je Bog edina in najvecja dobrota. Ako hoces j torej castiti svojega Boga, zmiraj gledaj na svojo revo in odkritosrcno spoznavaj, da sam f iz sebe imas le nic in hudobijo, in da je Bog ,. vse. Bodi preprican, da nisi vreden drugega ka- i ker, da te drugi zasramujejo in kaznujejo, in I bodi pripravljen sprejeti vse iz bozje roke, kar- I koli ti bo poslal. I 1 Mor. 1. 18. c. 22. Tanto fit quisque Deo pretiosior, quanto vi- ] or sibi. — 1 2 Lib. de vita beat. Noverim me, noverhn te, ut amen te et ciontemnamme. — 3 Sir. 3, 21. 169 Osmo poglavje. 3. Pervic, ne ponasaj se z nobeno recjo. Svetniki so storili vse kaj drugega kaker ti; zato zrniraj opominjam, da prebiraj mo zivljenje svetnikov, zakaj kedar bomo brali zivljenje svetnikov nara bo presla osabnost, ker bomo videli, kako velike reci so delali svetniki za Boga, kar smo pa mi storili in se delamo, je tako malo, da se moramo sramovati. Kako bi se sploh upali ponasati se se svojim nic ko vemo, da je bozji dar vse, kar imamo do¬ brega? „Kedo bi se ne smejal oblakom, pravi sveti Bernard, 1 ke bi se smejali, da delajo dez? Ravno tako bi tudi mi zasluzili, da bi se nam smejali, ke bi se ponasali, da smo storili malo dobrega. P, Avila pripoveduje, da se je ozenil imeniten gospod z revnim kmeckim dekletom, ] n ji je zaukazal, da naj hrani svojo revno obleko in vedno nanjo misli, da se ne bo prevzela, ko ji bodo stregli drugi in nosila drago obleko, Tako delaj tudi ti, keder se ti bo zbudila misel, da si storil kaj dobrega, poglej svojo staro obleko, in se spomni, kaksen si bil nekedaj, po- fom pa sklepaj iz tega, da je vse dobro, kar imas, le bozja miloscina. 4. Sveti Avgustin pravi: „Kedor ti nas- teva, Gospod, svoje zasluzenje ali ti ne nasteva samo tvojega.^ 2 Keder je storila sveta Terezija kako dobro delo, ali je videla, da so drugi sto- ri \b je zacela hvaliti Boga, ker si je mislila, da pride vse dobro od njega. Zato je modro rekla |a svetnica, da nam poniznost ni na potu, da bi namrec ne mogli spoznati posebnih milosti, keterih nam je Bog dal vec kaker drugim. „To 13 • rd ^ gloriejitur nubes, quod genuerint imbres, qiiis non irideat Serm. • m Cant. — 2 Qnjsquis tibi enumerat merita sua, quid tibi enumerat ni si munera tua ? Conf. 1. 9. c. 13. 170 0 poniznosti razuraa ali razsodka. ni prevzetnost, pravi Sveta Terezija, temuc tako spoznanje nain pomaga, da sirio ponizni in hvalezni, ker nam kaze, da smo itianj vre- dni in pa bolj obdarovani, kaker drugi.“ Relda je pa se ta svetnica, da se nobena dusa ne bo latila storiti kake velike reci za Boga, ako ne spozna. da je velike milosti od njega pre- jela. Znliraj moramo razlocevati. kaj pride od Boga in kaj je nase. Sveti apostelj Pavel se ni bal reci, da se je bolj trudil za Je- zusa Kristusa, kaker vsi drngi aposteljni. „Vec sem delal, kaker vsak njih. al Ali priznal je pa tudi, da je storil vse z bozjo pomocjo, in ne sam iz sebe ;* „Toda ne jaz, anipak milos't bozja z menoj. U2 5. Drugic, ker ves, da ne mores nic do- brega delati brez bozje pomoci, nikedar ne zaupaj sain sebi. kaker ni sveti Filip Neri, ki je. obupal na se. Prevzetni se zanasa na svojo moc in zato pade. kaker se je zgodilo svetemu Petru, ki je terdil Jeznsu Kristusu, da ga celo smert ne bo mogla pripraviti, da bi ga zatajil. ,,AkO' ravno bi mi bilo s teboj vmreti, te ne bom za- tajil.“ i 2 Ker se pa je zanasal na lastno moc, je zatajil svojega ucitelja, ko je komaj prisel v hiso velikega duhovnika. Varuj se tedaj zana- sati se na svoje sklepe in dobro voljo, ampak zaupaj samo na Boga, zmiraj govori se svetim aposteljnom : ,,Vse morem v njem, keteri me mo- cnega dela. u4 Yse morem, pane iz sebe, ampak z Bogom, ki mi daje moc. Potem bos pa lahko upal, da bos storil velike reci, zakaj Izaija )ravi: Oni pa, ki v Gospoda zaupajo, obnav- jajo moc;“ 5 ponizni zaupajo v se, prene- i 1. Kor. 15, 10. — 2 Ravno tain — 3 Mat. 26, 35. — 5 Izai. 40, 31. 4 Fil. 4, 13. Osmo poglavje. 171 hajo biti slabi. kakersni so in bili dosezejo bozjo moc. Zato je rekel sveti Jozef Kalasancij: „Kedor hoce, da ga bo Bog rabil za velike reci. naj si prizadeva. biti najponiznejsi mej vsemi. 44 Delaj kaker je delala sveta Katarina Sijenska, ketera se je ponizala, ko jo je skusal hudobni duh yes raztogoten : ,,Prekleta bodita ti in oni, ki te je naucil tako mene premagovati, ker ne vem vec, kako bi te se mo gel skusati. 441 Keder ti tedaj pravi hudobni duh, da ni gresne ne- varnosti, takrat se boj m premisli da si zgu- bljen v enem trenotku, kaker hitro te bo Bog zapustil ; keder te bo pa skusal, daobupaj, sercno reci z Davidom: ,,V te, Gospod, zaupam, ne bom osramocen na veke. 4 4 2 Gospod, v tebe po- polno zaupam in uparn, da ne bom nikedar osramocen in zgubil tvoje milosti, ne postal sa- tanov hlapec. 6. Tretjic. Ke bi po nesreci padel v kak greh ali pogresek, ne obupaj, temuc se po- inzaj in skesaj, in takrat spoznaj se bolj, da si slab. Zroci se Bogu, in se bolj vanj zaupaj. Ako si namrec nemiren po storjenem grehu, nisi ponizen, temuc prevzeten, ker se cudis, da si mogel pasti v greh ali pogresek. To je pre- vzetnost in satanova zvijacaj ki skusa zapeljati, da hi obupal na potu popolnosti, kaker da bi ne mogel dalje, in te potem pahnil se v vecje grehe. Ne, takrat moras koliker mores terdno zaupati v Boga, in ker si bil nezvest, naj te to nagiba, da bos se bolj upal y bozjo vsmi- Ijenost. Tako moramo umevati besede svetega Pavlja aposteljna: „Yse k dobremu pomaga, 443 celo grehi, kaker pravi razlaga. Glede na to je 1 Dial. c. 67. — 2 ps . 30, 2. — 3 Rim. 8, 28. 172 0 poniznosti razuma ali razsodka. rekel Jezus sveti Gertrudi: ,,Keder ima kedor vmazano roko, jo umije. in je bolj cista kaker prej, tako je tudi dusa bolj prijetna mojira ocem po grehu, ako se ga ocisti s kesanjem. „Bog celo pripusca vcasih, da padejo y kuk pogresek duse, ki se niso dobro vterjene v po¬ niznosti, da se namrec ucijo zaupati samo v njegovo pomoc in ne v se. Ako si padel, ljubi bravec, v kak pogresek, ne ostani v pogresku, ' arnpak hitro vstani, in obudi namrec ljubezen in kesanje, skleni se poboljsati in se bolj zaupaj v Boga. Takrat reci se sveto Katarino Zenovsko : „0 Gospod, tako sadje raste na mojem vertu; ako me ne bo podperala tvoja roka. bom se sla- bsa ! Ali jaz upam v tebe in terdno sklepani, f da ne bom vec padla. u Ke bi zopet padel v star ; greh in pogresek, stori vselej tako in ne zapusti nikedar terdnega sklepa, svet postati. I 7. Oetertic. Ke bi vedel, da je padla druga oseba v velik greh, ne bodi prevzeten in se ne j cudi, ampak naj se ti vsmili; sam se boj in I pripoznaj z Davidom : ,,Ko bi mine oil Gospod i pomagal, bi blizu ze v peklu prebiyala moja J dusa. Ul Varuj se, da se ne bos ponasal, ako ni- | mas pogreskov, ketere imajo drugi, sicer bi te | lahko kaznil Bog ^ato in dopustil, da bi tudi ti vanje padel. Kasijan pripoveduje 2 , da je obi- ' skal mlad menih starega meniha in prosil po- 1 moci zoper svoje neciste skusnjaye. Stari menih ^ ga ni oserceval in potolazil, temuc ga je se I bolj zalostnega in potertega napravil, ko mu je I ocital, kako mora misliti menih na tako vina- I zane reci. Ali kaj se je zgodilo? Bog je pri- 5 pustil, da je hudobni duh tako napadel starega | 1 Ps. 93, 17. — 2 Collat. 2. 5. 13. Osmo poglavje. 173 meriiha z necistimi skusnjavami, da je tekal ves zbegan po samostanu. Ko je zvedel njegov opat Apolon, kako nespametno je ravnal z rala- dim menihom, ga je poiskal in rekel; „Vedi, moj brat, tebi je Bog to skusnjavo pripustil in te kaznil z njo zato, ker si se take cudil vbo- gemu mladenicu, ki je iskal pri tebi pomoc v skus ako apostelj Pavel je opominjal svoje ucence, da naj se ne cudijo. keder mo raj o posvariti druge; vsak naj se ima za tako slabega, da lahko sara pade v ravno take grehe, preden posvari drugega, o katerem se cudi, da je padel : „Bratje, ako je kedo od kakega greha prenaglen, takega vi, ki ste duhovni poucite v duhu krotkosti; in glej sam nase!dane bos tudi ti skusan/- 1 Tak zgled pri- poveduje Kasijan 2 o opatu Mahetu, ki je rekel, da je sam nesrecno padel v ravno-tiste tri po- greske, keterih je obsodil svoje duhovne brate. 8. Petic. Imej se za najvecjega gresnika na svet.u. Zakaj duse, ki so res ponizne, so bolj razsvetljene, in zato tudi bolj poznajo bozje popolnosti, svojo slabost in grehe. Zato so se steli svetniki za najvecje g»*esnike, dasiravno so ziveli sveto in tako razlicno od drugih* po- svetnih ljudi, si pa niso samo domisljevali, ampak so se res tudi za take imeli, kaker sveti Francisek Asiski. Sveti Tomaz iz Vilanove se « jo zrniraj bal, kako bo odgovoril Bogu zavoljo gresnega zivljenja, kaker je sam rekel. Sveta Getruda je stela za cudez, da se zemlja ne odpre pod njenimi nogami in je ne pozre za¬ voljo njenih grehov. Sveti Pavel, pervi pu- njavi in da se ucis vsmiljen biti z dru-gimi, se jim kaj enakega pripeti. u Tudi sveti Gal 6, 1. — 2 De instit. coenob, 1. 5, c. 30. 174 0 poniznosti razmna ali razsodka. scavnik, se je jokal: ,,Gorje raeni gresniku, ker se po krivici imenujem nienih.** P. Avila pri- poveduje 3 o neki zelo pobozni dusi, ki je pro- sila Boga, naj ji dovoli videti svojo duso. Bila je vslisana, videla je svojo duso ali da- siravno je imela sarao majhine grebe, je bila vender tako gerda, da je rekla: ,,0 Bog vsmili se me, in vzemi posasti spred inojih oci.“ 9. Varuj se torej, da se ne bos stel za bolj- sega. kaker so drugi; zakaj ta niisel. da si boljsi kaker drugi. bi te lahko napravila. da bos slabs! kaker drugi. ..Druge si zaniceval pravi Trite- rnij, in postal si slab si kaker drugi. Ul Ravno tako je zadosti misliti si, da imas veliko do- brega,. da nimas vec in si vse zgubil. Naj ime- nitnejse zasluzenje na.se poniznosti je, res ve- rovati, da drugega ne zashizimo kaker, da nas drugi grajajo in kaznujejo. Ako zlorabis od Boga prejete milosti in darove. ker se z n ji mi povisujes cez druge, bos zavoljo njih se bolj ostro sojen. Ni pa se zadosti, da se ne povzdi- gujes cez druge, ternuc treba tudi, da se stejes za zadnjega in najslabsega mej sob rati ali svo- jimi sestrami, kaker sera ze rekel. Zakaj pa? Pervic, ker ves, za svoje mnoge grebe, ne ves pa grehov in kreposfci, ketere iraa raorebiti oseba, ki jo zanicujes. Razen tega moras se premisliti, da bi moral biti ze svet zavoljo veliko od Boga prejetega razsvetljenja in dobrot. Ke bi dal Bog neverniku milosti, ketere je dal tebi, bj bil mogoce ze seraf v svetosti, ko si pa ti se reven in polen pogreskov! Ke bi mislili samo na svojo nebvaleznost, bi se morali imeti za 1 Tract. 5. de Spir. s. c. 4. 1 2 Ceteros contempsisti; ceteris pejor factus es. Osmo poglavje. 175 najslabse; zakaj toliko vecji je greh, koliker vecja je nehvaleznost, kaker uci sveti Tomaz Akvinski, in zato se lahko zgodi, da je tvoj greh vecji pred Bogom, kaker sto grehov d'ru- gih ljudi. ki niso prejeli toliko milosti kaker ti. In ti ves, koliko grehov si ze storil, ti vos tudi, da je eelo tvoje zivljenje nepretergana veriga pro= stovoljnih grehov; in ako si vines kaj dobrega storil. je tako polno nepopolnosti in lastne Iju- bezni. da zasluzi prej kazeh, kaker placilo. 10. Ako vse to preniisljujes, se mbras steti, da nisi vreden poljubiti zeinlje, kjer sto- jijo tvoji bratje, tvoje duhovne sestre. kaker je rekla sveta Marija Magdalena Paciska redov- nicam. Bodi prepxican, da hi bilo le malo. kar si zasluzil se svojim terpljenjem, ke hi preterp.el vsalho mogoce zasramovanje, in bi bil tudi pod vseriri pogubljenimi ha dnu pelda, vse to bi bilo majhino v primeru s tern, kar prav za prav zasluzis. Z mi raj torej klici iz globocine svoje revscine k Bogu: 0 Bog, glej na mojj'o pomoc: Bospod hiti mi pomagat; Urno mi pomagaj, drugace bom pogubljen in zopet te bom zalil in sieer bolj kaker prej in bolj kaker vsi drugi. To prosnjo pa ponavljaj z'miraj, tako rekoc vsak trenotek, ali si v koru ali v sobici ali hodis po samostanu. ali se razgovarjas, keder jes, se zju- h*aj zbudis, ali zvecer vlezes spat, zmiraj klici: Bospod pomagaj mi! Gospod stoj mi na strani! Bospod, vsmili se me. Zakaj v trenotku, ko bi opustil se priporociti Bogu, bi lahko Inulohnejsi na svetu. Jara^se I d - an j u in najmanjse prevzetnost v mx^h J ^ yek z lepimi besedami svetega Bernarda. ,^obe 176 0 ponizno'sti razuma ali razsodka. nega ponizanja nasega duha se ne boj, boj se pa zelo tudi najmanjse prevzetnosti/- 1 ker nas more pahniti v vsako hudo. Molitev. Bog duse moje, zahvalim te, ker si mi dal spoznati, da je vse nicemerno, kar svet zelo ceni. Daj mi se moc, da se bom locil od sveta, preden me bo smert locila od njega. 0 jaz nesrecni ze toliko let zivim v tvoji hisi, da bi svet zapustil, ali koliko svetosti sern ze dosegel? O koliko ostudnih ran imam na svoji dusi. 0 moj Jezus, vsmili se me in ozdravi me. Ti me mores in tudi hoces ozdraviti. ako le hocem spremeniti svoje zivljenje; da. hocem se pobolj- sati. Ti si obljubil, da bos odpustil gresniku vse grehe, ako jih obzaljuje: ,.Ako krivicni za svoje storjene grehe pokoro dela . . . nobenih njegovih storjenih hudobij se ne bom sporrrnil/' 1 Obzaljujem bolj kaker vsako hudo. da sem za- niceval tvojo ljubezen; pozabi vsa moj a raz- zaljenja. Rajsi hocem vmreti, kaker pa te ra- dovoljno z najmanjsim grehom razzaliti. 0 moj Bog, tebe hocem ljubiti, in koga naj bi ljubil, ako ne tebe? Ti si vse ljubezni vreden, ti si me vstvaril in se svojo smertjo me odresil, ti si me poklical v redovni stan. Ker si me ob- sipaval mnogimi milostmi, zato zasluzis vso mojo ljubezen in zato hocem tudi tebe samega ljubiti. Marija, moja kraljica in mogocna po- mocnica, pomagaj mi se svojo priprosnjo, da ne bom se dalje nehvalezen tvojemu Sinu. 1 In aninna non est tirnenda quantalibet liumiliatio ; liorenda au- tem nirniuin vel minima elatio. Serm. 37. in Cant. — 2 Eceli 18, 21. in 22. SsS*.-—: 0 poniznosti volje ali serca. ITT §80 poniznosti volje ali serca. 1. Poniznost razuma obstoji, kaker smo videli, v gotovem prepricanju, da zasluzimo za- nicevani biti; poniznost volje pa obstoji v hre- penenju zanicevan biti. in zanicevanja se ve- seliti. V tom je vecje zasluzenje; zakaj veliko vec si zasluzimo z djanjem volje kaker pa ra- zinna. Sveti Bernard pravi, ko govori o po¬ niznosti volje: ,.Perva in najnizja stopinja po¬ niznosti redovne osebe j.e ; da noce zapovedati: druga je, da hoce podlozna biti; tretja, da je podlozna in z mirnim sercem prenasa krivice/* 1 To je prava poniznost serca, ketero nas uci Jezus se svojim zgledom, ko pravi: Unite se od mene. ker jaz sem krotak, in iz serca po- ni||n .“2 Mnogo je poniziiih z ustmi. v serca pa ne. Sveti Gregor pravi, da ne verjamejo, da so res taki tisti, ki sicer pravijo, da so gres- niki in zasluzijo vsako kazen, zakaj ako jih po- syaris, so berz nemirni in tajijo, da niso sto- rili tega, cesar jib dolzis, Tak je bil neki me- nih, o keterem pripdveduje Kasijan, 3 da se je rad stel za velikega gresiiika, ki ni vrederi, da ga zenjija nosi ; ko ga je pa njegov opat Se- rapijon posvaril zavoljo velikega pogreska, ker se je potikal po sob ah drugih me nib of in le- iiobo pasel, namesto da bi bil v svoji sobiei, kaker vodilo prepisuje, je bil zelo nevoljen. Nato r cce opat: „Tako moj sin, do zdaj si pra- vd. da si velik gresnik, zdaj pa take zameris zavoljo ene same besede ljubeznivega opomina 0 kolikokrat se to .zgodi tudi drugim dusam. Ta . . 1 Primus profectus nolle dominari, secundus velle subjici, ter tins 111 'P sa Subjectione injurias aequantmiter pati. Serin. 18. ali De divers, serm. 60. -1 2 Mat. x i 2 9. — 3 C.ollat. 18. e. 11. 12 178 Osmo poglavje. ali ona pravi, da je najvecja gresnica na svetti, ki zasluzi sto peklov; ali ako jo starisi, pred- stojnik ali drugi lepo opomnijo kake napake, ali samo splosno, da je mlacna, ali da daje slab zgled drugirn, se zacne hitro zagovarjati: ,,Ke* daj ste me videli, da sem storila kaj slabega ali drugega pohujsala ? Posvarite tiste, ki de- lajo, eesar jaz nisem storila. “ Kako?Malo prej si rekla, da zasluzis se svojimi grehi sto peklov, in zdaj ne mores poterpeti ene same besedice. Torej tvoja poniznost je samo na jeziku, ketere Kristus ni priporoceval, ker ni poniznost serca. 2. Sveti Duh pravi: „Neketeri se hinavsko • v" • • • • 1 • • v pomzivje, m njegovo serce je poJno zvijaoe. Neketeri se delajo ponizne, ali se slabim my menom, da bi jih drugi ne svarili ali ponizevali, temuc da bi jib imeli za ponizne in jih hva- lili. Ali ponizevati se in v ponizevanju iskati hvaljen biti. ni ponizen, temuc rusi poniznost, kaker pravi sveti Bernards Zakaj, ko tako dela, sluzi poniznost prevzetnosti. Sveti Vincencij Pavlanski pravi, da je poniznost lepa, ako jo gledamo, zoperna pa, ako jo spolnjujemo; zakaj irava poniznost obstoji v tern, da si rad pod' ozen in zanicevan. Zato pravi sveti Janez Kb- mak, da ni ponizen, kedor samo pravi, da je slab, ampak tisti, ki se veseli, ako ga imajo tudi drugi za slabega, in ga kaker takega za- nicujejo. „Dobro je, pise ta svetnik, da pravis svoje slabosti, boljse pa je, da poterdis in nisi nevoljen, temuc si se vesel, ako slisis druge govoriti o tvojih pogreskili. a In sveti Grego 1 ' pise: 3 „Resnicno ponizni hoce zanicevan bitt ne pa, da bi ga drugi castili. a Resnicno p 0 ' 1 Sir. 19, 23. — 2 Serin. 16. in Cant. — 3 Moral. 1. 22. c. 14> - 0 ponianosti volje ali serca. 179 nizni hoce zanicevan biti, ne pa, da bi ga drugi iraeli za slabega in nepopolnega, ki zasluzi za¬ nicevan biti, in je tudi vesel, keder ga imajo drugi za takega, kakersnega se sam ima, in zato ga ponizanje se bolj poniznega dela, kaker pravi ta svetnik. In sveti Jozef Kalasancij je veckrat rekel: „Kedor ljubi Boga, se ne zeli kazat.i svetega, arnpak zeli svet. postati." 3. Zato ako hoces. bogoljubni bravec, biti resnicno ponizen v sercu in volji, varuj se naj- prej, da ne bos nikedar sebe hvalil glede ob- nasanja, talentov, svoje rodovine, plemstva, bo- gastva, sorodstva. Zakaj sveti.Duh pravi i 1 „Dru- gi naj te hvali, ne pa tvoja u.sta“, ako zelis po¬ nizen biti. Nas pregovor pravi: Lastna hvala smerdi. Kaj bi mislil o cloveku, ki bi rekel, da se z njegovo hiso ne more meriti nobena dru- ga; ali, da zasluzi kako sluzbo bolj kaker dru¬ gi? Vedi, da te enako sodijo tudi drugi, ako se hvalis s kako recjo. Zato se skusaj zmiraj ponizevati in ne povisevati, keder govoris o sebi ali svojih receh. Zakaj ako se bos poni- zal, si ne bos mogel skodovati, prav lahko pa si bos skodoval, kaker pravi sveti Bernard, ako se bos le nekoliko bolj pohvalil, kaker je res. 2 Ako gres skozi vrata in se z glavo bolj globoko pnklonis kaker treba, se ne bosvdaril; ako se Pa samo za perst preinalo pripognes, se bos v glavo vdaril. Kederkoli torej govoris o sebi, Siej, da bos rajsi govoril slabo, kaker dobro; jia bos odkril prej svoje napake, kaker pa dela, ki bi se mogla zdeti drugim kreposti. Najbolje ako ne bos govoril o sebi ne dobro ne slabo, keder se bos z drugimi pogovarjal. Imej 1 Pregov, 27, 2 . — 2 Serin, 37, in Cant, * ! 180 Os mo poglavje. se za tako neveljavnega. ki ne zasluzis, da bi te imenovali: zakaj pogosto se skriva premet-ana [ in pokrita prevzetnost v besedah, s keterimi se hoces osrainotiti pred drugimi. Zakaj ravno tisti cas. ko razodevamo svoje napake, se more! vzbuditi zelja v nasein sereu, da bi se hvaiili ali vsaj veljali za ponizne. To pa ne velja o spovedniku; njemu zmiraj odkrivaj vse svoje napake in lnida nagnjenja, da splosno recem, celo slabe niisli, ki se vzbujajo v tebi. Vcasih se tudi lahko zgodi, da moramo pred drugimi razodeti reci, ki nas zanicljive delajo, in tega ne smemo opusqati, kaker se ni sramoval po- stavim p. Vilanova Jezusove druzbe vsakemu pov.edati, da je njegov brat vbog delavec ; ravno tako je p. Sakini tudi tistega reda nekega due srecal svojega ocet.a, ki je bil mezgar, in ga je objel rekoc: Ta je moj oce! 4. Ke bi se pripetilo, da bi te drugi hva¬ iili, ne da bi sain zelel, ponizaj se vsaj v duhy in pomisli na mnoge svoje grebe. Sveti Gregor pravi, da se prevzetni veselijo. ako jih drugi tudi krivicno hvalijo. ponizni se pa sramujejoI in so zalostni, tudi ako so po pravici hvaljeni- kaker je rekel David o sebi : „Povisan pa, sem bil ponizan in prest.rasen . a 2 Ponizni se prestrasi. pravi sveti Gregor, keder slifii da ga hvalijo| ker ve, da nima tistih lastnosti, ketere mu pfj' pisujejo, in tudi, ker se boji, da bi ne zgubil placila pred Bogoni, ako je morebiti kaj do- Brega storil, ker bi hotel sain sebi dopasti, i’ 1 bi tudi njemu rekel Kristus: „Sin, pomisli, dn si prejel dobro v svojem zivljenju.^ 3 Ako si so veselil one hvale, si ze prejel placilo, drugeg a i Mor. 1. 22. c. 9 — 1. 2G. c. SO. — 2 p s . 87, 1G. — 3 Luk. 1G, 0 poniznosti yolje ali scrca. 181 ne pricakuj. Sveti Dull prayi v knjigi pregovor: „Kaker se srebro v topniku, in zlato v peci poskusi, tako se poskusi clovek po ustih hva- liveovih/* 1 Kaker poskusajo zlato z ognjem. tako poskusajo drugi clovek a. s livalo; namrec, ali ga veseli in se povisuje, ko slisi tako hvalo, ali se pa sramuje in je zalosten kaker sveti Francisek Borgijski, sveti Alojzij Goncaga. Ke bi te torej casti]i in posebno hvalili, ponizaj se in se boj, da bi morebiti zavoljo te casti ne gresil in se pogubil. Pomisli, da je za te lahko naj vecja nesreca, ako te ljudje hvalijo, ker ta hvala lahko pokvari tvoje serce s prevzet- nostjo in te tako pogubi. 5. Spominjaj se zmiraj izreka sveta Pran- ciska Asiskega: ..Toliko veljain, koliker veljam prod Bogom in nic vec. u Mi si is morebiti. da veljas pred Bogom vec. ako te ljudje .hvalijo? Keder te veseli in se preyzames, ako te lju¬ dje hvalijo, in mislis, da si zato boljsi kaker drugi, vedi, da te Bog od sebe palm, ko te dru¬ gi hvalijo. Sveti Avgustin pravi: Drugi nani II e morejo vzeti uasih dobrih del. ako nas za- sramujejo ; in ako nas hvalijo, nisrno zato nic boljsi.Keder te bodo drugi hvalili, reci se svetim Avgustinom: „Sam bolj vein kaker oni, kaksen sem, boljse ko jaz, me pa pozna Bog." D me hvalijo, ali jaz poznam bolj kaker oni, III vein, da ne zasluzim njih livale. Bog me Pa se bolj pozna kaker jaz, in tudi ve, da ne zasluzim biti cescen, ampak zanicevan ha zem- ^ji in v peklu. 1 Pregov. 27, 21. — 2 Nec malam conscientlam sanat laudantis j n0 nee bona vulnerat conviciantis opprobrium Contra Petill. o. c. 7. 182 Os mo poglavje. 6. Se bolj skerbno se yaruj drugic hre- peneti po casti in castnih sluzbah, kaker se ve- seliti hvale drugih. Sveta Marija Magdalena Pa- ciska pravi: Treba nam bezati pred vsakim de- loin, ki je ze na videz castno; zakaj v njerau se skriva prevzetnost. Pa ne samo bezati, am- pak tudi studiti se nam niora. Y samo stank svete Trojice v Napolju je zivela zelo zgledna redovnica Arhangela Sanfelice; nekega due ji je rekel njen spovednik: ..Sestra Arhangela, redovnice vas hocejo izvoliti za svojo opatico (predstojnico).“ Nato mu je najprej odgovorila: „Duhovni oce. kaj pravite ?“ potem je se re- kla: „Bog bo ze drugace napravil.“ In ko je izgovorila te besede, jo je zadel mertud in je tako oslabela, da so morale redovnice drugo izvoliti. Sveti Hilarij pise: „Pri vsaki svetni casti ima hudobni dull kaj opraviti. al Ako po- gubi lakomnost mnogo svetnih ljudi, koliko vec pa se redovnikov. Sveti Leon papez pravi, da drugi sveto cerkev sramotijo in zanicujejo zavoljo prepirov redovnikov, castilakomnih du- hovnikov, ki bi inorali biti zgled poniznosti.“ 1 2 In sveta Terezija pravi posebe o redovnicah : „Kjer je castilakomnost, tarn ne bo nikedar kre- posti.“ Na drugem kraju pravi: ,,Ako je v sa- mostanu castilamnost in hrepenenje po vecji veljavi, ga stej mej zgubljene in porusene ; in redovnice riaj vedo, da so ze davno izgnale iz njega svojega zenina. u Dalje pravi svetnica svo- jim duhovnim hceram: „Ako je mej vami kak Judez, ogibajte se ga kaker kuge, ali pa naj bo vsaj zaperta, ki hrepeni biti predstojnica. 1 Oranis saeculli honor diaboli negotiura est. In Math. c. 3. n. 3, — 8 Corpus ecclesiae amhientlum contentione foedatur. Epist.. 1. i 0 poniznosti volje ali serca. 183 Rajsi bi videla, da bi se ogenj vnel v samostanu, in pozgal vse, kaker pa da bi vanj prisla casti¬ lakomnost/* Ravno tako je mislila tudi sv. Fran- ciska Santalska (de Chantal), ki je rekla: „Rajsi bi videla, da bi se moj samostan poderl, kaker pa da bi bila v njem castilakomnost in hre- penenje po castni sluzbi.“ 7. Poslusajte, kako modro pise Peter Bloaski (de Bois) o ti reci; v 14. pismu 1 nam- rec popisuje strasne nasledke castilakqinnosti in pogubljenje, ketero prinasa dusi: „Oastila- komnost posnema ljubezen, ali ravno nasprotno. Ljubezen terpi vse, ali zanebesa; eastilakomni tudi terpi vse, ali za revno posvetno cast. Lju- bezen je dobrotljiva, ali z revnimi in zanioe- vanimi osebami; castilakomnost je tudi dobrot¬ ljiva ali saino z mogocnimi, ki morejo vstreci njeni zelji. Ljubezen preterpi vse, ali iz ljubezni do Boga; tudi castilakomnost preterpi, ali iz nicemernosti, da bi dosegla kako cast ali sluz- bo. 0 Bog, koliko mora preterpeti, kako se tru- diti, komu se mora odreci, da celo koliko oci- tanja in zasramovanja mora prenesti oseba, da doseze zazeljeno castno sluzbo! Slednjic ljubezen vse veruje in upa, kar se tice vecnega zve- licanja; tudi castilakomnost veruje in upa vse, kar se tice lastnega spostovanja v tem zivljenju. 8. Kaj pa doseze slednjic nesrecna taka oseba se zazeljeno castjo? Nic drugega, kaker malo dima, keteri je ne nasiti, temuc jo dela nehvalevredno in zanicljivo pri drugih. Po pravici tedaj pravi sv. Terezija: „Keder hre- Ponis po casti, bezi pred teboj a Koliker vecjo oast dosezes, toliko vecjo sramota, ki si jo pre- Pot popolnosti 8. in 9. pogl. 184 Osmo poglavje. V- S. skerbel; zakaj koliker bolj se za njo trudi toliko bolj kazes, da je nisi vredend* Sv. Joana Franciska Santalska (Chantal) pravi: ..Koliker bolj se kedor steje vrednega za kako sluzbo, toliko manj jo je vreden, ker mu manjka po- niznosti, ki ga dela najbolj pripravnega sluzbo opravljati.“ In daj Bog, da bi ne bila dole* zena castna sluzba vzrok vecnega pogubljenja! Vincencij Karafa, Jezusove druzbe, je nekedaj obiskal svojega bolnega prijatela. keteremu so podelili prav dobro ali nevarno sluzbo; bolnik ga je prosi'l, riaj mu s )rosi zdravje pri Bogu. ali Karafa mu je rekel : ..Ne, moj prijatel. tebi nocem postati nezvest. v svoji ljubezni do tebe. Bog te klice v drugo zivljenje zdaj, ko si v stanu milosti bozje, ker boce da se zvelicas; ce' bi ti dal zdravje, ne vem. ako se bos zve- lizal v ti sluzbi. u Nato je prijatel mirno spre- jel smert, in je tudi vmerl ves vdan in poto- lazen. Sv. Bonaventura pravi: ..Tezko da bi ne bil v veliki nevarnosti ta, ki je v veliki casti .** 1 Posebno, ako je s tako cast jo zvezana tudi velika odgovornost kaker sluzba pred- stojnika (predstojnice), njegovega namestnika vikarja (njene namestnice prefekte), ueitelja (uciteljice) novincev (novink). V najvecji ne¬ varnosti pogubljenja je oseba, ki se je trudila iz castilakomnosti za tako sluzbo; zakaj reva ne bo mogla potem odreei nobene, ne pravicne ne krivicne reci svojim sestram. keterim se irna zahvaliti, da so jo jzvolile, in tako se bo prav lahko pogubila. Bazen tega Bog ni dolzan da- jati posebnih in za tako sluzbo potrebiiih mi- 1 Vix fieri potest, quod qui dolectatur ho no re, in perieu'o magno non sit. Med, vit. Chr. e. 35. 0 poniznosti volje ali sere a. 185 losti osebi. ki se sania trudi dobiti castno sluzbo; kako bo mogla pa brez te posebne bozje po- moci dobro opravljati svojo sluzbo kaker mom? 0 koliko visjih bomo videli na sodnji dan mej pogubljeriimi, ki so si preskerbeli tako sluzbo! 9. Ako hoces torej, pobozna dusa, ostati ponizna, ne daj se zapeljati od nobenega hre- penenja po svetni casti. Kako poniznost bi nam- rec mogla irneti oseba. ki bi se hotela v svoji casti imeti in kazati bogato in gosposko, in bi hotela imetiv se krasno, s to potjo pa bi za- pravl jala? Kako poniznost bi mogla imeti oseba, ki bi hrepenela, da bi jo imenovali: gospod, gospa ali gospodicna? Ako bi bila ponizna, bi moral a reci vsem, celo poslom svojih sorodnikov, da naj jo tako ne imenujejo. ker se za njo ne spodobi; zakaj za redovnico je bolj castno, da ji pravijo: „castita“, kaker pa ,.nhlostljiva.*‘ Naslov castita se ji daje kaker Kristusovi ne- vesti. milostljiva pa pravijo ljudje svetni gospe. Sv. Prancisek Ksaverij 1 je rekel, da se ne spo¬ dobi kristjanu hrepeneti. da bi ga castili, in se veseliti, ako ga castijo. ker mora vedno mi- sliti na zasramovanega Jezusa. Koliko manj se pa to spodobi redovni osebi, ki se je posvetila dezusu Kristusu, ki je zivel na svetu toliko let neznan in zanicevan? Sv. Marija Magdalena Paciska je rekla: „Oast redovne osebe je to, da jb najzadnja mej vsemi, in se boji biti povi- sana cez druge.“ In sv. Tomaz iz Ahlanove 2 pra- yi: „V tem tekmujte, ketera bo najponiznisa in tako svojemu zeninu najljubsa.“ Keder si stopil v red, si rekel s psalmistom: ,,Raji sem 1 Vita lib, 2. c. 3. — 2 Aclhoe irivicem zelatc, quaenam huic Sponso carior existat, quae humiliOr. De Nat. Mar, a men. cone. 2. 186 Osrno poglavje. najmanjsi v hisi svojega Boga, kaker da bi sta* noval v sotorih gresnikov. ul Izvolil sem si rajsi ponizen ziveti v hisi svojega Boga, kaker pa cescen mej svetom. Zakaj pa zdaj tako hrepe- nis po dimu in nicemernosti sveta? Sveti Bo- naventura te opominja, da raoras zeleti nepo* znan in priprost biti, ako hoces postati svetnik. 10. Ne bodi nevosljiv drugim, ki so bolj razumni in spretni, ali bolj spostovani, kaker ti, temuc tezko naj ti bo le takrat, keder ti ne ljubis Boga, in nisi tako ponizen, kaker so drugi. Ako se bos ponizal, ti bo vec koristilo, kaker vse casti in vsa slava sveta. Najboljsa ved- nost pobozne osebe je, da se zna ponizati, za nicvredno irneti in se veseliti, ko jo drugi imajo za nievredno. Bog ti ni dal vec talentov zato, da bi se z njimi ne pogubil. Bodi tedaj zadovoljen, dragi bravec, s talenti, koliker ti jih je Bog dal, ker tako ostanes ponizen ; poniznost je pa naj bolj varna, da, edina pot, na keteri se mores zvelicati in zvest postati. Ako znajo drugi bolj vladati in si pridobiti splosno spostovanje, sku- skusaj jih prekositi v poniznosti, kaker pravi apostelj: „Temuc da v poniznosti eden drugega cez se cislate.“ 2 Kedor ima cast druge vladati, je v veliki nevarnosti, da se ne prevzame, bozje razsvetljenje izgubi in podoben postane neu- mnim zivalim, ki mislijo samo na revne dobrote na zemlji, ne pa na vecne, kaker pravi David: „01ovek pa, ki je v casti, ne pomisli, enak je neumnim zivalim, in je njim podoben. a3 Ako hoces torej hoditi po varni poti, bezi pred castjo, in rad sprejemaj najnizje sluzbe in dela. Ako hoce redovna oseba postati sveta, ne sme lju- 1 Ps, 83, 11. — 2 Fil. 2, 3. — 3 Ps. 48, 13. i 0 poniznosti volje ali serca. 187 biti drugega, kaker, da bi jo drugi rabili za naj- nizja dela v saraostanu, in zato se mora vec- krat ponuditi predstojniku (predstojnici) in dm- gim, ki so cez njo postavljeni za taka opravila, keterih ne marajo drugi. Nevesta v visoki pesni se nam kaze v raznih podobah, kaker puscav- nica, vojak ali vinogradnica; ali vedno kaker ljubeca nevesta. Ravno tako mora tudi pobozna dusa delati iz ljubezni do svojega zenina vse, kar koli ze dela, in se kazati pravo Kristusovo nevesto pri vseh svojih opravilih, in zato se ne sme sramovati nobene sluzbe ali opravila. Zakaj, opravila, ketera steje svet za necastna, so v samostanu castna in imenitna, po keterih so svetniki najbolj hrepeneli, ker so Jezusii po- sebno vsec. Kasijan pripoveduje, da je Pafnucij zbe- zal in sel v samostan sv. Pahomija, ker so ga v Egiptu zelo castili. Ker ga niso poznali, so mu izrocili vertnarsko sluzbo, in je bil prav za- dovoljen s tern nizkim opravkom. Ko so ga pa pozneje spoznali, so mu vzeli ta opravek, ali sv. menih je bil zelo zalosten, ker je zgubil najden zaklad ponizevanja. 11. Skerbi, da bos ponizen tudi v vbogi obleki in opravi v sobi. Sv. Gregor pripoveduje, da je bil sv. Ekvicij tako revno oblecen, da ga ni nihce pozdravil, ki ga ni poznal. 0 kako spodpada revna obleka! Pripovedujejo, da sta oba Makarja tako genila se svojo revno obleko enega izmej gosposko oblecenih popotnikov, ki so se z njima pripeljali cez Nil, da je zapustil svet in postal menih. 1 Razen tega je tudi dobro, ako zelis ostati ponizen, da imas skromno po- 1 L., de sign, n, 19. Osmo poglavje. cP pobesene oci in tiho govoris. Vedi pa, da te zunajnpsti ti bodo poraagale sarno takrat, keder so zdruzene z notranjo poniznostjo v sercu, sioer bi bila naj bolj gerda prevzetnost, ki bi se skrivala pod poniznostjo. „Mnogo gersa je prevzetnost, pravi sv. Hijeronim, ki se skriva pod plascem poniznosti. ul Molitev. 0 moj Jezus! sram me je, k tebi priti; ti si tako ljubil zanicevanje in zasramovanje, da si hotel vmreti zasmehovan in zasramovan na krizu, jaz pa nisem mogel prenesti najmanjsega razzaljenja. Ti si nedolzno nasicen iz ljubezni do mene se sramoto; jaz pa gresnik, hrepenim same po hvali in slavi! 0 moj zenin, nic ti nisem podoben in lahivo se bojim za svojo zve- licanje, ker m ora jo biti izvoljeni tebi podobni. Obnpati nocem, ker si neskoncno ysmiljen, in zato upam, da mi bos pomagal in me spreo- bernil. S tvojo pomocjo sklenem od zdaj naprej preterpeti vsako zanicevanje in razzaljenje zato, ker to ljubirn. svojim zgledom napravis vsako krivico pnjetno dusam, ki te ljubijo. Lju- bim te in hoceni vse storiti, kar je tebi drago. 0 odpusti mi moje grebe prevzetnosti, ketere obzaljujem iz vsega serca, in daj mi moc, da bom mogel biti zvest v svoji obljubi, kar sem ti denes obljubil, da ne bom z nevoljo nobenega zanicevanja sprejel. 0 Marija, moja mati, ki si bila tako ponizna, izprosi mi milost, da te bom posnemal, koliker bom mogel. 1 Multo, deformior est snperbia, quae sub humilitatis signis latet. Ep. ad Celantiain. 0 prenasanju zanioevanja. 189 §. 4. O prenasanju zanicevanja. 1. Tretjic, no sines zameriti, ako te po- svarijo, da bos ostal poiiizen. Kedor je neyoljen, ako ga drugi posvarijo, kaze, da ni se zacel ponizen biti; zato mora tak Boga prositi. da mu bo dal sveto poniznost, ki je take potrebna krepost za zvelibanje. Rodnges pise, da delajo rnnogi kaker jez, ki se berz zvije v svitek in igle )okaze, ako ga hoces prijeti; lioce reci, da so litro nepoterpezljivi. nevoljni in zacnejo celo godernjati. Sv. Gregor pravi, da je poznal mnoge, ki so se steli za gresnike, dokle.r jib ni nihce grajal; keder so jib pa drugi posvarili zavoljo kakega pogreska so se zaceli opravicevati na vso moc, same, da bi jib ne imeli za gresnike. 1 Tako dela mnogo ljudi; ali naj poslusajo, kaj pravi sv. Dub: Kedor svarjenje sovrazi, je na gresnikovem potu. a2 je na potu pogubljenja. 2. vSv. Bernard pravi, da se prevzetni jezi na onega, ki ga zeli ozdraviti z opominjevanjem, ne pa na tistega, ki ga rani s prilizovanjeni. 3 Strasno je. kar pravi sv. pismo o tistih, ki no- cejo biti posvarjeni: „Zato, ker so krotitev so- vrazili, in za gospodov strah niso marali, . . . in so vso moje svarjenje zanicevali . . . . ne- spametne l>o njih sreca pogubila/* 4 Keteri ne marajo biti posvarjeni, bodo pogubljeni se sreco norcev. Sreca norce.v je, da jib nihce ne po- svari, ali da se ne menijo za opominjevanje in zato se nesrocno pogubijo. Oastitljivi Beda pri- poveduje strasno dogodbo dveb redovnic, ki 1 Multos no.yimuis, qui ai’gnente nullo, peccatores se eonfitentur, cum vero de culpa fuerint correpti, defensionis patrOcinium quaerunt, ne peccatores videantitr. Mor. 1. 22. c. 14. — 2 Sir. 21, 7. — s Medicanti irascitur, qui non irascitur sagittanti. Sirin. 42. Cant. — 4 Pregov. 1, 29.—29. 190 Osmo poglavje. ste se malo brigale za opominjevanje svoje predstojnice; bile ste zmiraj slabsi, in slednjic ste skrivaj zapustile samostan. Ko so ji potem nasli in v samostan pripeljali, ji je vprasala predstojnica sv. Burgundofora, zakaj ste to sto- rile; nato ste odgovorile: „Ker nisrno poslusale vasega opominjevanjaT Kmalu potem ste obe smertno zbolele in se niste hotele spovedati, temuc ste kricale vmiraje: „Pocakajte se malo, pocakajte;“ potem ste se obernile proti redov- nicam in ste jim rekle: ,,Ali ne vidite, da je vse polno zamorcey (hudobnih duhov), ki so prisli po naju ?“ In res so se prikazale strasne sence, ki so se strasnim glasom klicale vmira- joci redovnici, ki ste pa odgovarjale: ,.Pocakajte se malo“, in ste nesrecno vmerle brez svetih zakramentov. 3. Sv. Krizostom pravi, da pravicni objo- kuje svoj pogresek, ako ga opomnis; gresnik je tudi zalosten, ako ga opomnis, pa ne zato, ker je gresil, temuc ker so drugi zvedeli, in ne misli, da bi se kesal nad svojimi pogreski, te¬ muc da bi se opraviSil in se jezi nad onim, ki ga opomni. Kaj pravis ti, pobozna dusa? Si se tudi ti tako obnasala z onimi, ki so te iz Iju- bezni opomnili kake napake? Bos se dalje ta¬ ko delala? Ne, sv. Bernard ti pravi: „Sestra, zelo hvalezna bodi onemu, ki te je posvaril; ne bodi zalostna, ko ti je pokazal pot zvelicanja.^ 1 Da, sv. Marija Magdalena Paciska ti svetuje, da si poisci zvesto sestro, ki naj te opomni, ako bo zapazila na tebi kak pogresek, keterega sama na sebi ne zapazis. Ti ze sama ves, da si slaba in polna pogreskov, edini pomocek za 1 De modo bene vivendi c. 18. 0 Prenasanju zam£evanja. 191 to je, da se ponizas, kolikerkrat sama zapazis svoje napake, ali pa te drugi opomnijo. Sv. Avgustin pravi: „Popolnost sama je nasa po- niznostA 1 Ker srao v cednostih tako nepopolni, bodimo popoliii vsaj v poniznosti in bodimo ve- seli, keder iraamo priloznost sebe osramotiti, ko nas drugi posvarijo zavoljo nasih napak. Vedimo tudi, da dela nasa prevzetnost, da rajsi prenasamo opominjevanje. keterega nismo zasluzili, kaker pa ono, ketero smo zasluzili; zakaj nezasluzeno opominjevanje manj boli lastno ljubezen. Ako te torej drugi posvarijo, in si tudi res zasluzil, berz daruj Bogu to osramocenje in erdecico v zadoscenje svojih grehov. Zmeckaj skorpijona hitro na roki, kjer te je vpicil, in ker te je ze sram, popravi ob enem storjen pogresek in bodi preprican, da koliker bolj ponizno bos po- terpel tako opominjevanje, s toliko vecjo vsmi- ljenostjo ti ga bo Bog odpustil. 4. Ponizno tedaj terpi. keder te kedo po- svari in se ne zagovarjaj in opravicuj. ker je to zelo vsec Bogu. Sveta Terezija pravi: da veo zasluzi redovna oseba, ako se ne zagovarja in opravicuje, keder jo obdolzijo kake napake, kaker, ko bi bila pri desetih pridigah. 2 Zato se iz ljubezni do poniznosti ne opravicuj ali izgovarjaj, tudi ko bi te po nedolznem posvarili razen, ako treba odpraviti pohujsanje. Neka re- dovnica je pisala svojemu spovedniku Antonu Toresu, da bi jo zagovarjal pred neko osebo zavoljo pogreska, keterega so jo obdolzili. Po- slusaj pa, kaj ji je odpisal: „0'stermel sem, kako ste rnogli mi pisati, da naj vas opravicim pred to osebo (i. i.) Obzaljujem Vas. Zavoljo 1 In ps. 130. — 2 Pot popolnosti 16. pogl. 192 Osmo poglavje. opravil zadnjih dni, ste gotovo pozabili, kar ste slisali veliki tjeden. da so vasega zenina ime- novali zapeljivca. Nemogpce je, da ste na to mislili in mseni pisali, da naj vas opravicim. Sramujte se bosa, z vervjo na vratn. pri nogah svojega krizanega Zvelicarja prosite odpuscenja za nezvestobo.. Sklenite, ne zdaj. ne pri drngi priliki, opravicevati ali izgovarjati se, temuc z mi raj priznajite, da ste gresili, tudi c.e br mis- lili. da morate zato vmreti. Tako sramotno je vmerl za vas vas zenin in tako si morate tudi vi prizadevati dobiti Jezusa Kristusa. Sv. Marija Magdalena Paciska je rekla. da pre- neha biti redovnica, ko se zacne izgovarjati, tudi ako je po krivem tozena. V resnici po- nizna dusa ne izgovarja samo svojih napak. temuc jih tudi drugim razodeva. V knjigi Ou- dezi milosti, 1 berenr o trapistih, ki strogo zivijo. da se je sel obtozit neki menih, taker hit.ro je storil kak pogresek, najprej opatu, potem pred- stojniku (prijorju) in stem se ni bil zadovoljen. tudi ocitno se je obtozil pred vsemi v samostanu. Sv Marija Magdalena Paciska je rekla, da za- sluzi redovnica, ki odkriva svoje napake, da jih pokrije Jezus Kristus se svojo Kervjo. 5. Cetertic, ako hoces doseci popolno po- niznost, glej. da bos mirno sprejemal vs ako za- nicevanje in. tebi storjene krivice. Kedor je res preprican, da zasluzi za svoje grehe zani- cevan biti, bo rad prenesal vsako zaniceyanje. V ponizevanju se skusa svetost. Sv. Krizostom oravi, da je najbolj gotovo znamenje, ali je aka dusa krepostna, ako rada sprejema in terpi zanicevanja. Kraset pripoveduje v svoji 1 Prodigi della grazia. Oprenasanju zaniSevanja 193 japonski zgodovini, da je neki misijonar avgu- stinec preoblecen zivel v zadnjem preganjanju kristjanov; ko ga je nekedo vdaril po obrazu, je rnirno poterpel, in na tern so spoznali, da je kristijan, ker so sklepali ti rrialikovavci, da so krotki sarao kristijani. Sv. Francisek Asiskipravi, da mislijo mnogi. da so pobozni, ako veliko molijo in pokoro delajo, ali ne more jo poter- peti le ene same razzaljive besedice, ker ne vedo. da bi veliko vec zasluzili za nebesa, ako bi poterpezljivo prenasali zanicevanja: „Yee si bos zasluzil, ako poterpis razzaljenje, kaker da bi so deset dni postil ob kruhii in vodi. u Na primer, tebi odrecejo, kar drugim dovolijo, ali, kar drugi recejo, je dobro, kar pa ti reces, nic ne velja; kar drugi storijo, hvalijo in po- visujejo. na te pa ne mislijo; da, za vse, kar storis, si zanicevam Ako prenasas mirno vsa ta zanicevanja in bolj gorece mol is za tiste, ki te najbolj zasrainujejo, ker te varujejo pred naj bolj nevarno boleznijo, ki ti lahko prinese sinert s prevzetnostjo namrec, si po izreku sv. Doroteva v resnici ponizen. Prevzetni mislijo, da zasluzijo vsako cast, in zato porabijo vsako ponizevanje v povisanje svoje prevzetnosti; po- nizni pa se stejejo graje vredne, da ne zaslu¬ zijo drugega, kaker zasramovanje in porabijo vsako zanicevanje v pomozenje svoje poniz- nosti. Ponizen je, pravi sv. Bernard, ki spre- minja ponizevanje v poniznost 1 (). -Oela poniznosti. ketere si nalagamo sart ii, so: bolnikom streci, ali poljubiti noge one- mu , keterega smo razzalili in se tozi, da smo •m • tnuiiilis, qui humilhitionem convertit in hurailitatem. Serin, ' n ' in Cant, 13 194 Osmo poglavje. ga razzalili, in druga; boljsa so pa ponizevanja, ketera nam drugi delajo in jih sprejemamo mirno in iz ljubezni do Jezusa Kristusa: ako nas kedo posvari, obdolzi, sramoti ali zasrnebuje, saj pravi sv. Dnh: „Zlato se skusa v ognju, ljub- ciki bozji pa v peci ponizevanja,“* ali kaker je rekla sv. Marija Magdalena Paciska: „Krepost brez preskusnje, ni krepost. Kedor ne prenasa mirno zani-cevanja, ne more nikedar imeti duha popolnosti. „Moja narda daje svoj duh,“* pravi sv. pismo. Narda je lepo diseca rastlina, ki pa le takrat lepo disi, ako jo steres, zdrobis in zribas. O kako prijetno vonjavo razsirja pred Bogom ponizna dusa, ki rada prenasa zasramo- vanje in se veseli, ako ravnajo z njo kaker z najnizjo osebo ! Ko so vprasali meniha Zaha- rija, kaj jirn treba .storiti, da si bodo pridobili pravo poniznost, je prejel svoj plasc, ga vergel pod svoje noge, zacel po njem teptati in je rekel: Kedor rad vidi, da z njim tako delajo kaker jaz zdaj s tem suknom, ta je resnicno ponizen. 0 kako srecno vrare kristjan, ki je bil zanicevan in je mirno terpel to zanicevanje! Takrat ne bo sovrazil tistih, ki so z njim tako ravnali, temuc jim bo zato hvalezen. Sv. Janez Klimak pripoveduje. da se za poboznega me- nrha Albarija njegovi sobratje petnajst let niso zmenili in ga zanicevali, ali na smertni postelji se jim je zato zahvalil, ker so ga s tem po- ponizevali, in je mirno vmerl. 3 7. Neketere pobozne duse se hlinijo po- nizne, ker so prepricane, da so slabe in tudi ob- zaljujejo svoje slabo preteklo zivljenje, neeejo pa biti ponizne in ne morejo prenasati, ako 1 Sir. 2 . 5. — 2 visolc pea. 1, 11. 3 Seal. par. grad. 4. 195 0 Prenasanju zanidevanja. jih premalo castis in spostujes. Zato se ogib- ljejo vsakega nizkega opravila in sploh vsega, kar se ne vjema z njih prevzetnostjo. Ali kaka poniznost je to? Pravijo sicer, da zasluzijo osramotene biti, ali poterpeti ne morejo naj- inanjsega ponizanja ; da se celo zahtevajo, da bi jih drug! spostovali in castili. Sv. Duh nara- ree govori v svetem pismu: „Neketeri se hi- n.avsko ponizuje, in njegovo serce je polno zvi- jaee. ai Neketeri se zunaj ponizuje in pravi, da je najslabsi na zemlji, z not raj pa hrepeni, da bi ga spostovali in castili bolj kaker vse druge. Mislim, da ti nisi tak. Ako tedaj res mislis, da si mej vsemi' naj slabsi, bodi vesel, ako s teboj najslabse ravnajo, in zato ljubi kaker svoje najvecje prijatele tiste. ki ti pomagajo, ko te tako zanieujejo, da si ponizen, se locis od po- svetne casti in se tako bolj tesno zdruzis z Bogom, in tako v tern zivljenju ne isce.s nic drugega kaker njegovo sveto ljubezen. 8. Imej se za vbitega in smerdljivega psa, ker zasluzis. da te vsi zanieujejo ; daruj se Bogu, da hoces preterpeti iz ljubezni do njega m za pokoro za svoje grehe vsako zasramo- vanje, svoji lastni ljubezni pa nikedar nodes do- voliti, da bi se pritozil. Pomisli, da zasluzi se v ^cje zanicevanje, ki si je upal Boga zanice- y ati. biti v peklu pod hudobnimi duhovi. Sv. Bernard pravi, da ne pozna boljsega pripo- ^ocka, zaceliti rane svoje vesti, kaker je kri- v ica in zanicevanje. 2 Veseli se tedaj, Kristusova iievesta. ako te prezirajo. zanieujejo in zasme- dujejo, ako te imajo za neiimnp in najbolj za- ’ • 1 ^ r ‘ 23. — 2 Ego plagis conscientiae nullum judico aecom- ouatius medicamentum probriis et eoutumeliis. m Os mo poglavje. nicljivo. Tudi takrat se ne opravieuj, ako bi te krivieno obdolzili; tudi ne zeli, da bi te za- govarjali drugi, razen ako bi bilo treba se opra- viciti in zagovarjati. kaker sem ze rekel, da odvernes pohujsanje drugih. Ne oviraj, da ne bi se odkrile tvoje napake predstojnikom, Keder te kedo poniza, ne poprasuj, keteri ti je na- pravil to ponizanje, in ako bi zvedek ne ocitaj mu in ne razodeni, da yes, in se ne pritozuj pred drugimi. Keder molis za druge. moli naj- prej za ono osebo. ketera te zanicuje in pre- ganja. Veruj Aljvaresu (Alvarez), ki pravi, da je cas, ko smo zanicevani, cas, ko se moremo resiti svoje revscine in si veliko zasluziti. Ra¬ zen tega je se rekla sy. Marija Magdalena Pa- ciska. da so najvecja prijaznost, ketero skazuje nebeski zenin svojim ljubiiu dusam, krizi in za- sraniovanje; in ko govori ta svetnica o sebi. pravi, da je bila vesela, keder je govorila se zanicevaniini osebami; ker je vedela, kako zelo Ijubi Jezus take duse. In zato je zelo opomin- jala svoje duhovne sestre: „Moje sestre, ne iscite svojega mini v drugera, kaker v zanice- vanju. a Najbolj morarao pa misliti na Kristu- •sove besede: „Blager vam, ko vas bodo ljudje .sovrazili, in ko vas bodo odloeevali (iz svo- jik druzb) in zasramovali, in zametovali vase ime, kaker hudo, zavoljo Sinu clovekovega/* 1 In sv. apostelj Peter dostavlja: „Ako ste za- sramovani zavoljo Kristusovega imena, blager vam! zakaj nad vami pociva, kar je casti, sla¬ ve in moci bozje, in njegov Duh. U2 9. Svetniki niso postali svetniki s hvalo in castjo ampak se zasramovanjem in zanice- ■i X/uk. G, 22. — 2 1, Petr. 4, 14, O prenasa-njtf. zaniSevanja. 197 vanjem, Sv. mucenca Ignacija so kaker svo- jega skof'a verni spostovali in castili, ali potem so ga peljaji v Rim kaker hudotlelnika v mu- eenilko smert. Na potu so gu vojaki zasramo- vali in gerdo z njim ravnali; in takrat je ves- reset rekel: Zdaj seni zacel biti pravi Kristusov neenec, ki je bil zame tako zanicevan. Sv, Franeisek Borgijski je prenoeil z Bustainentom. svojim duhovnim bratom, na potovanju v neki gos-tilni; njegov tovaris je bil nadusljiv in je- vso noe kasljal in pljuval; mislil je, da jdjuje proti zidu, pljuval je pa na sv. FranciSka in veckrat se celo v njegov obraz. Ko se je zda- nilo je zapaz.il, kaj je delal, in je bil zelo za- Iosten, ali svetnik mu je rekel: Ne bodite za- lostni zavoljo tega, moj oce, saj v sobi gotovo - — - m Diio bolj primernega kraja ^to, kaker moj obraz. 0 Bog, kaj zna pobozna dusa^ ^ more poterpeti n o bp n ek 11 v ic o, J^ 1 ^ Yolo- krizanega Jezusa. Oastitlji c . J y c \e stala Kristusa tako zanicevanega . invl koli^keder bozna rrfovnioa je Ba prod Go- Si Jezus zanicevano osebo, ki j ol>o (y ati „ m lroVn hitro io tolazi m ooog^i T S3 Anton Tores J. bil imeli so ga za krivoverca, in _ 1 ne pi smel; o tem svojem ob ^ 0 ^“^ n b obrnko. osebi: Vedite, da ves cas, ko sein ui 193 Os mo poglavje. van, mi je dajal Bog toliko duhovne tolazbe, da take nisem nikedar vec prejel. 10. Ako vesel prenasas zanicevanje, za- sluzis si veliko za nebesa in pridobivas druge duse Bogu. Sv. Janez Krizostom namrec pravi: Kedor mirno prenasa krivice, koristi sebi in dru- gim, ki ga vidijo; zakaj liobeiia red bolj lie spod- buja bljiznjega, pravi ta svetnik, kaker feeder krotko prenasa krivice. 1 P. Mafej pripoveduje, da je neki redovnik iz Jezusove druzbe na Ja- ponskem pridigal; mej pridigo je nanj pljunil hudoben clovek, ali mirno se je obrisal in dalje oridigal, kaker da bi se lie bilo nic pripetilo. ’^a to se je spreobernil h kerscanski veri eden izmej poslusavcev in rekel: vera, ki uci tako poniznost, mora biti prava in bozja. Tudi sv. Francisek Saleski je spreobernil mnogo krivo- vercev s krotkostjo, s ketero je brez najmanj- sega znamenja nevolje prenasal zanicevanje krivoverskih pridigarjev. 11. Kedor hoce pobozno ziveti v hisi, kjer slabo zivijo, naj ve, da ga bodo gotovo vse njegovo zivljenje zmiraj zasmehovali, ceznj go- dernjali, ga zanicevali, sovra^ili in preganjali. Zato ni pomoci, sv. Duh namrec pravi: „Hu- dobni imajo gnjusobo nad njimi, ki so na praveni potu.“ 2 Ni mogoce, da ne bi sovrazili tisti, ki ki hodijo po siroki cesti, onih, ki so na ozkeni potu; zakaj njih lepo zivljenje zmiraj ocita hudobnim, in zato bi hudobni radi videli, da bi vsi njim enako slabo ziveli. Tudi dobra dela pobozne duse: ako se ne mara pogovarjati z drugimi; hodi rada v cerkev, rada molci, noce obenega 1 JSihLl ita conciliat Domins familiares, ut quod ilium viden^ mansuetudine jucundum, Serin, de mansuet. — 2 Preg. 29, 27, O prenasanju zanicevanja. T99* posebnega prijateljstva, zavoljo takih in drugifo dobrih del pravijo, da je euden clovek in hi- navka r ker vse to dela, da bi jo steli za svet- nico. Ako se potera reva v kaki majhini stvari pregresi, ker ni zato se prenehala biti slab a in napakam podverzena; ako postavim, nepoterpez- Ijivo odgovori ali se zagovarja zoper kako krivico, vsi kricijo: „glejte svetnico! glejte! kajj dela, ki je vsako jutro pri obhajilu, zmiraj molci r nosi spokorne pase, ki je yes dari v cerkvi (v koru,) da goljufa svet! In veckrat se tudi kaj zlazej: 0 , Kedor hoce svet postati, naj bo pripravljen terpeti in darovati Bogu tako* ocitanje; zakaj ako ne bo hotel poterpezljivo> terpeti, naj ve, da bo kmalu prenehal pobozno* ziveti, vse bo pustil in kmalu bo postal ncpo- >olen kaker drugL Ko so se pogovarjali o ne- cem redovniku, keterega so imeli za svetega, je rekel sv. Bernard: svet bo lahko ali poglavitne stvari nima, da bi ga namrec imeli za siabega. 12, Dobro si zapomnimo, da je najveeja cast svetnikov na tem svetu preganjan biti r »Vsi, keteri hocejo pobozno ziveti v Kristusu, bodo preganjanje terpeli, ai pravi sveti apostelj BaveL In nas Zvelicar: „Ako so mene pre- ganjali, bodo tudi vas preganjaliA 55 Bos pa rekel: Jaz storim svojo dolznost in nobenemu ne storim nic hudega, zakaj me tedaj pregan- nja? Nam more Bog dati vecjo milost, pravi sveta Terezija, kaker, ako pripusti, da z nami tako ravnajo, kaker je hotel, da so ravnali z njegovim preljubim Sinom na zeralji? Zato je rekel Anton Tores neki nuni, svoji spovedankii ;jVeruj mi, da je mej najvecjimi milostmi boz- 1 2. Tim. 3, 12. — 2 Jan. 15, 20. 200 Os mo poglavje. jimi perva ta, ako te .Kristus vredno stori, da te vse zanicujejo, in ti nobena vec lie veruje. u Keder si tedaj mi si is, da te drugi imajo za naj bolj zanicevano in tako rekoc.z no garni teptano, veseli se in zahvaljnj se za to svojemu zeninu. da pus'ti s teboj ravnati, kaker je sam hotel, da so z njim ravnali na zeinlji. Predstavljaj si. keder molis, ysako zanicevanje, nasprotovanje in preganjanje, ketero bi ti se moglo prigoditi, in vse velikodusno daruj, vse iz ljubezni do Jezusa Kristpsa poterpeti; zakaj tako bos z bozjo pomocjo bolj pripravljena, jih sprejemati, keder bodo prisla na te. 13. Petic in slednjic pravirn, da treba za- cevanje ne samo mirno sprejemati. ampak tudi zadovoljen in vesel prenasati. „Dober redovnik, pravi sveti Jozef Kalasancij, zametuje svet in se veseli, ako ga svet zanicuje.,, Oastitljivi Lu* dovik da Ponte ni mogel spocetka umeti, kako bi se mogla dusa veseliti, keder je zanicevana; ko je dospel do vecje popolnosti, je pray do- bro razumel in skusil. Se svojo mocjo seveda ne moremo dospeti tako visoko, pac pa z mi- lost jo bozjo, kaker aposteljni, ki so sli veseli spred zb ora, ker so bili vredni spoznani, za- voljo Jezusovega imena zasramovanje terpeti. 1 Pri neketerih bomo nasli, pravi sveti Jozef Ka¬ lasancij drugi del (zasramovanje terpeti), per- vega pa ne „so veseli sli.“ Sveti Ignacij Lo- joljski se je prikazal po svoji smerti sveti Ma¬ ri ji Magdaleni Paciski in ji rekel, da obstoji prava poniznost v tern, da smo veseli v vseh receh, ki nas morejo storiti, da zanicujemo sami sebe. Posvetni ljudje se toliko ne veselijo za- 1 Djanj. 5, 41. 0 prenasanju zanicevanja. 201 voljo njim skazane easti, kaker se veselijo svett niki. zanicevani biti. Keder je bil brat Juniper zanicevan, je razgernil svojo redovno obleko kaker bi hotel vanj vjeti bisere. Sveti Francisek Regiski (Regis) ni bil sarao vesel, keder so se drugi z njim salili, temue jih je se sam napeljeval, da so se mu smejali. Zdi se ini, da svetniki niso vedeli drugega na svetu, kaker za Jezusa terpeti in zanicevani biti. Svetemu Janezu od Kriza se je prikazal Zvelicar s krizem na ramah in ternjevo krono na glavi in. mu je rekel: ..Janez, prosi, kar hoces“. Svetnik je odgovoril: „Gospod, zate, terpeti in zanicevan biti!“ Kaker da je hotel reci: Gospod, ker te vidim, da iz ljubezni do mene toliko terpis in si tako zanicevan, kaj drugega naj bi prosil kaker terpljenje in zani- cevanje? Zvelicani Angeli Polinjski je razodel Bog, da je naj gotovejse znamenje, ali je res njegovo razsvetljenje, ketero prejema dusa, ako po razsvetljenju hrepeni iz ljubezni do njega ponizevana biti. Zato zahteva Jezus Kristus od nas, da smo ne samo mirni, keder 11am drugi delajo krivice in nas preganjajo, temufi da se tudi veselimo in radujemo zavoljo placila, ki nam je pripravljeno v nebesih. „Blager vam, keder vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas laznjivo govorili zavoljo mene; ve- selite se, in od veselja poskakujte, ker je vase placilo obilno v nebesih . ul Osebam, ki hocejo iti v samostan in se darovati Jezusu . Kristusu, navadno priporocam posebiio dye reci, pokor- scino in poterpezljivost v zanicevanju. Zato sem bolj obsirno govoril o ti reci; zakaj preprican sem, da brez tega ne bo mogla storiti koraka 1 Mat. 5, 11, 12. 202 Osmo poglavje. v popolnosti. ako bo pa vesela prenasala zani¬ cevanje, bo gotovo svetnica. Sv. Pavlin pravi, da je iz serca ponizni,- serce Kristusovo 1 . Iz serca ponizna dusa, to je, ketera ljubi zanicevanje, bo postala serce Jezusa Kristusa. Ako hoces torej postati sveta, pobozna dusa, bodi prepri- cana, da moras biti zelo ponizevana in zanice- cevana. Tudi, ke bi bile vse tvoje duhovne sestre svete, bo vender Bog dopustil, da bos morala terpeti, ako ne zmiraj, vsaj zelo veliko- krat, ali ti bodo nasprotovali, te prezirali, zani- cevali, tozili in svarili. Kristus bo ze nasel, da bos zanicevana in postala njemu enaka. Zato te prosini, da vsak dan spolnjuj lep nauk, keterega je dajal p. Tores svojim spo- vedancem : „Vsak dan izmoli Oce nas in zdrava Marijo na cast Kristusovega zanicevanega ziv- Ijenja in se ponudi Bogu, terpeti ne samo z mirnim ampak tudi veselim sercern in iz ljubezni do njega vsako nasprotovanje in zanicevanje, ketero ti bo hotel poslati; prosi ga tudi zmiraj pomoci. da bos v tem zvest a . O moj Jezus. moja ljubezen, kako morem biti tako osaben,* ko vidim tebe. svojega Boga, tako ponizanega, da si hotel kaker hudodevnik vmreti na krizu ? Oh, daj mi po zasluzenju tvo- jega zanicevanja spoznati svojo slabost in ger- dobo, da bom sovrazil sebe in mirno in iz lju¬ bezni do tebe terpel. keder me bodo zalili- Q kako drago si ti, moj Odresenik, naredil za- nicevanje dusam, ki tebe Ijubijo! Daj mi spoz- 1 Humilis eorde, cor Christ! esfe. 0 ljubezni do bliznjega. 203 nati tvojo ljubezen in dobroto, da te bom ljubil in prenasal z veseljem vsako zanicevanje in tebi dopadeL Daj, da se ne bom bal 1 judi in mislil, kaker le tebi dopasti. Ljubim te, o moj zanicevani Jezus, in sklepam s tvojo milostjo, da se ne bom tozil, keder bom zasramovan; zato pa tudi upam od tebe potrebno pomoc. Marija, moja mati, pomagaj mi sb svojo pri- prosnjo in prosi Jezusa za me! IX. poglavje. 1. Kako moramo , j ubiti sv °j^ 1 ®^ P ° sebno pa keder sodtmo njegove dela. 1 TWa ne moremo ljubiti. da bi ob enem tudi svofega bljiznjega ne ljubdb Ravno tisa veze tudi svoje brate SS iraaino od Boga, da kedoi J b t 1 Zato X r,sr," sv. Janezu evangeljistu, ko so g . g p, ra - sali njegovi ucenci, zakaj ^dnojnporoca bm tovsko ljubezen, je odgovoril, ,,Ke 3 ,^.<,3 zapovedal, in ako to spolnjuje , J e y a Sveta Katarina Zenovska (iz Genome) 3 e xeiu - ~ 3m 4 , 21 . _ , 2. 2 P. 25. a. praeceptum Do,,, est, et si solum fiat, sufficit. Comm, in P- 204 Deveto poglavje. nekega due Gospodu : „Moj Bog, ti zapovedujes ljubiti drugega. kaker samo tebe.“ Jezus ji je )a odgovoril: „Moja hci, kedor ljubi mene, jubi vse, kar jaz ljubim.“ In res, ako Ijubis kako osebo, Ijubis tudi njene sorodnike, njene sluzabnike, njene podobe in celo njeno obleko; in zakaj ? Zato, ker iraa rad a te reci oseba, ketero Ijubis, Zakaj pa moramo ljubiti svoje bliznje ? Zato, ker jih Bog ljubi. Saj pise sv. apostelj Janez: „Ako kedo rece: Ljubim Boga in sovrazi svojega brata, je" laznik. Ui In Jezus Kristus pravi, da mu je tako drago, ako Iju- bimo najmanjsega njegovih bratov (ki so nasi bliznji), kaker bi njega samega ljubili. „Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjsih bratov, ste meni storili. ai Zato je rekla sv. Katarina Zenovska: „Ako zelis vedeti, kako Ijubis Boga, samo poglej, kako Ijubis svojega bliznjega. u 2. Ali to lepo bozjo hcer, namrec sveto ljubezen, je veeji del ljudi na svetu zapodil in zato isce zavetja v samostanih. Ali kaj pa bi bilo, ako bi jo celo iz kakega samostana za- podili? Kaker se v peklu sovrazijo, tako se v ne- besih ljubijo vsi zvelicani in vsak se srece dru¬ gega tako veseli, kaker da bi bila njeg'ova. 0 kako prijeten raj je samostan (hisa), v keterem kraljuje ljubezen! Bozje veselje je. „Glej, kako dobro, in kako prijetno je, ako bratje skupaj prebivajo. u? Bog ima najvecje dopadajenje, ko vidi, da v njegovi hisi bratje ali sestre v edi- nosti zivijo, to je, da vsi skupaj hocejo Bogu sluziti in drugi drugemu pomagati, z ljubeznijo se zvelicasti, da bi bili vsi zdnizeni tudi po smerti v domovini zvelicanih. To edinost hvali i Mat. 25, 40. — 2 p s . 132. 1. 205 0 ljubezni do bliznjega i. t. d. sv. Lukez pri pervih kristjanih. ko pravi: „Mno- zica vernih pa je bila enega serca in enega duhaT 1 To edinost je sprosil Jezus pred svojo srnertjo od nebeskega Oceta, da bi bili namrec njegovi ucenci po ljubezni eni, kaker je on se svojim Ocetom eno. ,,Sveti Oce, ohrani jih .... da bodo eno, kaker tudi mi.“ 2 Ta edinost je najpoglavitnisi sad odresenja, kaker je prerokoval Izaija: ,,Volk bo pri jagnjetu prebival, in levopard bo pri kozlicu lezal . . . ne bota skodovala, ne morilaT 3 S tern je hotel reci prerok, da raorajo tisti lepo mej seboj ziveti, ki za Kristusom hodijo, akoravno so iz razlicnih dozel, razlicnega serca in nagnjenja. ko se vsak ravna v sveti ljubezni po volji dru- gega. In kaj drugega je ,,samostanska druzina 44 , kaker edinost, ker vsi ravno tisto hocejo, kaker da bi bili vsi le ena oseba? 4 To edinost pa hrani ljubezen; zakaj ni rnogoce, da bi bili v •samostanu vsi ravno tistega nagnjenja in znacaja. Ljubezen zdruzuje serca in vse po- »avna, ko dela, da drugi z drugim poterpi in se vda volji drugili. 3. Sveti Janez Klimak 5 pripoveduje onekem slavnem. samostanu blizo Aleksandrije, kjer so vsi redovniki prav mirno ziveli, ker so se radi vmeli in sveto ljubili. Keder se je kedo pritozil oez drugega, jih je pervi, ki je to opazil, precej spravil se samim znamenjem; ako se pa vender le^nista ho tela pomiriti, so nju poslali v bliznjo hiso, ker ta dva hudobna duhova nista smela se dalje ziveti v samostanu. 0 kalvo lepo je v samostanu (hisi), ako hvali redovnica (redovnik) 1 I>). Ap. 4 . 32. — 2 Jan. 17, 11. — 3 Iza. 11, 6. — 4 Besedo j,eoinmunit.^« razlaga neki pisavec, da jc iz dyeh besed sestavljena come Ulta : k ar pomenja kaker eno. — 5 Seal, par, grad. 4. 206 Deveto poglavje. redovnico, druga pomaga in postreze drugi, in se vse ljubijo, kaker prave sestre! Zato se ime- nujejo redovnice sestre (redovniki bratje), ker jih dela sestre ne kri, ampak ljubezen, ketera jib mora bolj tesno zdruziti, kaker pa meso in kri. ? ,Redovnica brez ljubezni", je rekla sveta Joana Santaljska, ,.je le po imenu. ne pa v res- nici redovnica; sestra je po obleki, ne po Iju- bezni. u Zato so skoraj vsi sveti vstanovitelji in vstanoviteljice redov, kaker beremo v njih zivljenju, priporocali bratovsko ljubezen svojim podloznim na smertni postelji tako iskreno, ker so dobro vedeli. da tam, kjer ni edinosti, tudi Boga ni. 4. Sveti Avgustin pravi i 1 , ? Ako vidis. da se v hisi kamenje in trami dobro derzijo, smes stopiti vanjo miren in brez strahu, da bi se poderla.“ Ako pa opazis, da se je zid locil od tramovja, se ne prederzni stopiti cez prag. S tern hoee reci ta svetnik, da je srecen samostan (hisa), v keterem so vsi zdruzeni v sveti Iju- bezni! Nesrecen je pa samostan, kjer je needi- nost in razpertija; taki samostani niso hise bozje, ampak satanove, pravi sveti Avgustin, ne hise zvelicanja, ampak hise pogubljenja. In kaj po- maga, ako je samostan (hisa) bogat in velik, ako ima lepo cerkev in vert? Ako ni v njem ljubezni in edinosti, je pekel. Druga opravlja drugo, druga st-iska in dobro ima jemlje drugi in sevedno boji, da bi je druga ne prekosila. Na- tolcevanje in skrivno sovrastvo je vedno vecje in o takih reeeh mislijo in govorijo ; to rnislijo keder premisljujejo, pri sveti masi in svetem 1 Quando vides in aliqua fabrica lapides et ligna bene sibi co- haerere, securus intras, ruinam non times. Serin. 2;"6. do temp. 0 ljubezni do bliznjega i. t. d. 207 obhajilu, in zato kaksno je prernisljevanje, kaksne sv. mase, kaksna obhajia! Z eno be- sedo, kjer se lie ljubijo, tam niso zbrani in ne zivijo mirno, tam ni Boga. Bogoljubna dusa, ako v tvojem samostanu (ali hisi) vsak na svojo stran vlece, objokuj in s kervavimi solzami prosi Boga. da bi to odpravil se svojo vsegamogocno roko; zakaj samo vsegamogocni Bog more od- praviti take razpertije, ako so se vteple v kak samostan (hiso). Sicer pa. ako mores pri tem kaj pomagati. stori na vsak nacin in se ne boj nobene tezave; ako pa ne mores, se vsaj ne vdelezuj teh razpertij in se boj bolj kaker smerti. mesati se v tako veliko zlo. 5. Vedi pa, da ne govorim zoper one g >- 1 ‘ece redovne osebe, ki se potegujejo za na- taneno spolnjevanje svetega vodila in se vstav- Ijajo slabirn navadam. Zakaj. ker se potegujejo za samostansko dobro, so na Jezusovi strani, ki zeli, da bi bile vse na njegovi strani. In zato te opominjam, da se poteguj s tistimi, ki na- tanko zivijo po svetem vodilu. keder bi se za- cela vrivati kaka slaba navada. tudi ke bi te druge zapustile, ne nehaj braniti bozje stvari, ke bi tudi sama ostala. Bog te bo ze poplacal, ker si storila, koliker si mogla, da bi zivele po svetem vodilu. Popuscati ali se ne meniti, keder se dela zoper natancno spolnjevanje svetega vodila, ni cednost, ne poniznost, ampak bojec- nost in slabost v gorecnosti in bozji ljubezni. Govorim in mislim samo one redovne osebe, ke- cre gojijo razpertije, da bi dosegle svoje namene a t zavoljo prijateljstva, ali da bi se masscevale za\ oljo razzaljenja. Takih razpertij se moras ogi- . a 1? Gidi ke bi ti kedo ocifcal, da si nehvalezna, 208 Deveto poglavje. neurana in za noberio rabo, tudi ke bi te pre- zirali in nobene vise sluzbe ne dali, in vedwo ponizevana bila. Sploh, da se vernerno k nasi stvari, raoramo popiistiti vse, kar bi radi imeli za se, ako zelimo ohraniti ljubezen in mir, ke- der hocemo odpraviti slabe navade v spolnje- vanju svetega vodila. Ko so bili neketeri skofje. da bi bil sveti Gregor Nazijanski skof v Cari- gradu, drugi pa zoper njega, in niso bili edini, jim je rekel svetnik: „Moji bratje, jaz zelira, da bi ziveli mirno mej seboj, in ako zato treba, da se odpovem svoji skofiji (dasiravno nedolzen) sem pripravljen se odpovedati.* 4 In tako je tudi storil; zapustil je carigrajsko cerkev, cegar skof je bil in sel v puscavo. 6. Poglejmo pa se, kaj treba redovni osebi, da bo zivela v ljubezni se svoji mi sosestrami (sobrati ali domacimi). Ravnati se mora po tem, kar na kratko sveti Pavel svojim ucence.m pravi: ..Oblecite tedaj, kaker izvoljeni bozji, sveti in ljubi presercno vsmiljenje/ 41 Pravi: ,,Oblecite‘ £ , namrec ljubezen! Kaker vedno nosi redovna oseba redovno obleko, ki pokriva celo njeno telo, tako mora tudi redovna oseba vedno imeti ljubezen pri vseh svoji delih in biti pokrita z ljubeznijo. Dalje pravi sveti Pavel: ,,Oblecite presercno vsrnilje- nje“; redovna oseba mora imeti ne sarao ljubezen, temuc presercno ljubezen ; mora ne samo ljubiti svoje duhovne sestre (brate), temuc jib mora pre¬ sercno ljubiti. Keder kedo strastno ljubi kako osebo, le glejte, vedno dobro misli o nji in se ve- seli, ako je srecna in je zalosten, ako jo zadene kaj hudega. kaker da bi njega zadelo ono ali drugo; ako napravi ljubljena oseba kak pogresek, kako jo i Kol. 3. 12. 0 ljubezni do bliznjega i.t. d. 209 zagovarja ali vsaj opravicuje, ako pa stori kaj dobrega, o kako jo hvali in povisuje. Vse to dela strast. Kar dela tedaj pri drugi strast, to mora delati v tebi sveta Ijubezen. 7, Skerbi tedaj vedno, da bos ljubila vse, posebno pa se svoje duhovne sestre (ali brate) v mislih, besedah in djanju. Kar se tide misli, glej da ne bos pervic o postenju drugih dvo- jila, sumila ali krivicno sodila. Zakaj greh je, brez vzroka dvojiti o grehu drugih; vecji greh je sumiti o svojem bljiznjem in se vecji greh je brez pravega vzroka krivicno soditi, da je bliznji gresil. Kedor tako sodi svojega bliznjega. bo sam obsojen po besedah svetega evangelja: „Ne sodite, da ne bote sojeni.“* Rekel sem: „brez pravega vzroka", zakaj, ako imas res veljavne vzroke sumiti ali celo verovati slabo o drugih, ne gresis. Sicer pa je bolj varno in lju- bezni bolj primerno, ako o vsakem dobro niislis in nobenega ne sodis in o nobenem ne sumis; zakaj : „Ljubezen ne inisli hudega", pravi sveti apostelj Pavel. 2 Oponmiti pa vender moram, da to ne velja za predstojnike in take, ki so postavljeni cez druge osebe ali golova opravila; zakaj ti kaker predstojniki (predstojnice), de- lajo^ prav, kaker sera rekel na drugem kraju, da se celo dolzni so sumiti, da zabranijo hudo, ki bi se lahko zgodilo, ke bi ne rabili pripo- mockov. Sicer pa, ako. niraas .nikakersne sluzbe, bi te vezala druge svariti, skerbi, da bos znnraj^ dobro mislil o bliznjem. Sveta Ivana branciska Santalska pravi: „Na bliznjera ne smemo gledati slabega, ampak le dobro." Ako )l se slucajno zmotil, keder bi se pogovarjal 1 Hat. 7, l. — 2 Kor. 13, 5. 14 210 Deveto poglavje. o bliznjem. da bi namrec za dobro imel, kar je pa v resnici slabo. ne bodi zalosten zavoljo te pomote; sveti Avgustin pravi: „Ljubezni ni dosti zal, ako se zmoti, ker tudi o hudern do¬ bro misli.^ 1 Sveta Katarina Bolorijska je relda nekega dne: „Mnogo let ze zivim v samostanu ali nikedar se nisem slabo mislila o svojih du- hovnih sestrah; ker vein, da se ena zdi bolj nepopolna, je pa laliko Bogu bolj dopadljiva, kaker druga, ketera je na videz zelo zgledna.“ Vari se torej pozvedovati napake in djanja drugih, kaker delajo neketeri in se posebno tiste osebe, ketere poprasujejo, kaj govorijo drugi o njih, potem pa sumijo druge in so ne* voljne in zoperne. Ljudje veliko reci povedo narobe, zato ne poslusaj in ne pozveduj, kedo je to rekel, keder slisis, da govorijo drugi o tvojih napakah. Opravljaj svoja dela tako, da jih bo raogel vsaki pohvaliti; sicer pa pusti, naj govorijo drugi. kar hocejo; keder bi te ob- dolzili kake napake. reci: to je se najmanjsa stvar, ketero vedo o meni; o koliko vec bi niogli povedati, ke bi vse vedeli o meni. Lahko tudi odgovoris : Bog me bo sodik 8. Drugic, ako zadene bliznega kaka nesreca ali zboli. ali kako rec zgubi ali se mu pripetj kaj enakega, zahteva ljubezen. da se nam vsinib vsaj v zgornjem delu duse. Pravim v zgornjem delu; zakaj, keder slisimo. da je zadela kaka nesreca n, da bi zmir pocutki. a w veselje zmiraj z voljo zapodimo. Keder torej 1 Caritas non se multum dolet errare, cum bone credit etiam inalo. In ps. 144, asega nasprotnika, se nam zdi kaker, aj cutili veselje se svojimi puntarskta 1 li s tern se ne storimo greha. ako te 0 ljubezni do bliznjega i. t. d. 211 cutis veselje v svojih poeutkih zavoljo nesrece bliznjega, pusti, naj kricijo tvoji pocutki (spodnji del) kaker neumnega psa lajati, in glej, da se ti bo vsmilil revez v zgornjem delu duse. Vcasih se smes veseliti o dobrih nasledkih, ketere prica- kujemo od casne nesrece. ki je zadela bliznjega; postavim, ke bi zbolel pohujsljiv in terdovraten gresnik, se smes veseliti zato, da bi se skesal in poboljsal, ali pa vsaj, da bi drugih vec ne pohujseval. Ke bi nas pa bolnik razzalil v kaki reci, bi bilo sumljivo take veselje. 9. Tretjic nas veze ljubezen, da se veselimo srece bliznjega in se varujemo nevosljivosti, ki obstoji v tem. da smo zalostni zavoljo srece bliznjega, ker mislimo, da je na potu njegova sreca nasi sreci. Na stiri nacine pa smo lahko zalostni zavoljo srece bliznjega, kaker pravi sveti Tomaz Akvinski: 1 pervic, keder se bojimo, da bi mi ali kedo dr'ugi imel skodo zavoljo ? re 9 e bliznjega. Ta strah pa ni nevosljivost I. 11 jo lahko brez greha, keder bi naiji krivicno skodil, kaker pise sveti Gregor: 2 „Veekrat se pnpeti, da se veselimo sovraznikove nesrece in ue gresimo zoper ljubezen, in smo zalostni za- v °Jj° njegove casti, nismo pa nevosljivi, ker Pneakujemo, da se bodo neketeri poboljsali za- x ;°ljo njegove nesrece, in ker se bojimo, da bo- no mnogi po krivici stiskani zavoljo njegovega. Povisanja." Drugic keder vidimo, da se drugim dobro godi, ker zaslnzijo, zavoljo njih srece, oismo pa zalostni. temuc nam je samo zal, da ^gajudi mi nimamp. Ta zalost ni nevosljivost, Cai ..£ 1 2.2. (j-. 36, a. 2. — 2 Evenire pier unique solet ut non amissa euh ' e * inimici nos ruina laetilicct, et rursus eius gloria, sine invidiac l>rofiV Con ^ r j s ^ et > cum et, ruente eo, quosdam bene erigi credimus ; et ' l0ute illo plerosque iniuste opprimi forriridamus. Moral. 1. 22. c, 11. 212 Deveto poglavje. ampak je se eednost, ako se tice duhovnih do- brot. Tretjie, keder se nam tezko zdi, da je bliznji srecen, ker ga imamo za nevrednega te srece; tudi to ni greh, keder spoznamo, da sreca, cast ali bogastvo zelo skodi bliznjemu na dusi. Cetertic, keder nam je tezko. ker je sreca bliznjega riapotu nasi sreci; to je pa prava nevosljivost, ketere se moramo varovati. Modri pravi, da posnemajo nevo.sIjivci hudobnega duha, ki je Adama zapeljal v greh, ker mu je bil nevosljiv zato, ker je bil vstvarjen za nebesa, iz keterih je bil on izgnan. „Po nevosljivosti hudicevi je smert prisla na svet, in keteri so na njegovi strain’, ga posnemajo/*' 1 Ljubezen pa dela, da se veselimo srece bliznjega, kaker svoje, in smo zalostni, aRo se drugemu pripeti kaka nesreca, kaker da bi nas zadela. % Molitev. 0 moj Odresenik, kako rnalo sem ti po- doben! Ti si ljubil svoje preganjavce, jaz se pa jezhn nad svojem bliznjem in ga sovrazim ! Ti si s tako veliko ljubeznijo molil za tiste, ki so te krizali, jaz se pa precej mislim mascevati nad vsakem, ki me je razzalil v kaki reci! Od- pusti mi, o moj Jezus, nocem vec biti tak, ka- kersen sem bil do zdaj, dajaj mi pa pomoc, da bom mogel ljubiti in dobro delati tistemu, ki me je razzalil v kaki reci! Ne prepusti me mojim hudim. strastem. 0 nikar ne prepusti, da bi se se kedaj locil od tebe. Ali kakseji pekel bi pa zasluzil, ako bi te zopet zapustil in se odpovedal tvojemu prijateljstvu, ko sem 0 ljubezeni do bliznega v govorjenju. 218 prejel od tebe toliko railosti. Oh tega nikar lie dopusti zavoljo svoje za me prelite kervi. Veeni Oce, zavoljo zasluzenja tvojega sina, varuj me, da se ti ne bom zameril. in ako bos videl, da te mislim kaki dan razzaliti, daj, da bom vmerl zdaj, ko mislim, da sem v stanu tvoje milosti. • 0 Bog Ijubezni, daj mi svojo ljubezen; ne- skoncna mogocnost, pomagaj mi; o neskonena vsmiljenost, vsmili se me! 0 neskonena dobrot- ljivost, potegni me k sebi. Ljubim te, o nes¬ konena dobrota. 0 Marija, mati bozja, prosi Jezusa za me, zakaj tvoje varstvo je moje upanje. §. 2. O ijubezni do bliznjega v govorjenju. |i 1. Kar se tice Ijubezni do bliznjega v go¬ vorjenju, se najprej in najbolj varuj, da ne bos opravljal drugih; zakaj sv. Dull pravi: „Pod- pihavee svojo duso omadezuje, in je povsod certen u / od Boga in ljudi. In akoravno ga ljudje kakikrat hvalijo in nagovarjajo, da naj govori o bliznjem za kratek cas, se ga vender ogib- ijojo in varujejo, ker si po pravici mislijo, da ko tudi cez nje govoril in jih opravljal, kaker opravlja zdaj druge. Sv. Hijeronim 2 pravi: V to gresno navado zaidejo, ki so zapustili druge gresne navade“. Hotel Bog, da bi tudi v samo- stanih ne bilo redovnih oseb, ki imajo jezik, s keterim ne vedo drugega, kaker kri sesati, hocem reci, ki ne znajo govoriti, da ne bi o bliznjem slabo govorile. Od vsake osebe, o keteri govorijo, vedo kaj slabega povedati. Ta¬ ke strupene jezike bi bilo res treba zapoditi . 1 Sir. 21, 31. — 2 Qui ab aliis vitiis recesserunt, in istud tamen Uc idunt. Epist. ad Calant. 214 13eveto poglavje. iz samostanov, ali pa bi jih raorali imeti vsaj vedno zaperte, ker delajo, da drugi niso zbrani in motijo molcanje, poboznost in mir cele sarno- stanske druzine, z eno besedo. rusijo samostansko zivljenje. In dal Bog. da ne bi vmerli takd| kaker neki obrekovavec duhovnik, keterega je poznal Tomaz Kantipratenski 3 , Id pravi, da je znorel in si jezik razgrizeL Nekemu obrekovavcu je otekel jezik tisti trenotek, ko je hotel obre- kovati svetega Malahija; bil je poln cervov, in je sedmi dan potein nesrecno vmerl. 2. Nasproti pa kako priljubljen je Bogu in Ijudem, ki o vseh dobro govori! Sv. Marija Magdalena Paciska je rekla. da bi osebo. o keteri bi vedela, da ni nikedar v svojem ziv- ljenju slabo o bliznjem govori'Ia, precej za svetnico razglasila. Skerbno se torej ogibaj vsake besede, s ketero bi lahko napeljala, da bi drugi slabo govorili o keterem koli. zlasti pa o tvojih duhovnih sestrah (bratih). posebno pa o svojih yisjih, kaker o predstojniku. opatici, spovedniku. Zakaj slabo govoriti cez pred- stojnike r ne skodi samo njihovemu dobremu imenu r ampak tudi slabi pri podloznih Ijubezen do pokorscine ali vsaj svojo razsodbo visjirn podvrecr. Ako bi tvoje duhovne sestre (bratje) zacele sumiti, da predstejnice nespametno po- stopajo. jih bodo potein tezko poslnsale. kaker so dolzne. Z obrekovanjem pa gresis ne samo keder ocernis dobro ime bliznjega, ko mu pri- pisujes pogresek, keterega nima, ali pa del as vecje njegove pogreske. kaker so v resnici. ali keder razodevas njegove skrivne napake. ampak tudi, keder slabo razlagaS njegova dobra dela, 1 Apuin etc. c. 37. 0 govorjenju do bliznega v govorjenju 215 ali pa podtikas slab namen. Qpravljas dalje tudi, ako tajis dobra dela bliznjega ali mu odtegujes pravidno skazano hvalo. Kaj delajo neketeri stropeni jeziki, da bi bilo njih oprav- Ijanje bolj verjetno? Naj prej zacnejo hvaliti kako osebo, na koncu jo pa opravljajo: Ta oseba je zelo nadarjena, je pa tudi prevzetna; je zelo darezljiva, pa tudi maseevavna. 3. Govori vedno dobro o vseh; o bliznjem govori tako, kaker zelis, da bi drugi govorili o tebi. Keder ni osebe pred teboj, ko mislis o nji govoriti. ravnaj se po lepem nauku svete Marije Magdalene Paciske: „Ne gfovori o osebi, ki te ne slisi. cesar bi se bal / povedati, ako bi bila zravenP Keder slisis, da tvoja duhovna sestra (ali brat) o drugi slabo govori, varuj se r da je ne bos spodbujala ali kazala dopadajenja; s tern bi Se namrec vdelezila ravno tega greha. Obrekovavca posvari, ali pretergaj pogovarjanje, ali pojdi proc, ali pa ga vsaj ne poslusaj. Saj )ravi sv. Duh: „Zagradi s ternjem svoja usesa; ludobnega jezika nikar ne poslusaj^ 1 Treba te- daj pokazati vsaj z molcanjem, resnim obrazom ali s pobesanimi ocmi, da ti ni vsec tako go- vorjenje. Obnasaj se sploh tako, da si ne. bo nobeden vec upal vprico tebe vzeti drugemu dobrega imena. Keder mores, zagovarjaj obre- kovano osebo, kaker zahteva ljubezen. „Kaker skerlatast trak so tvoje ustnice“, pravi Bog v visoki pesni svoji nevesti 2 ; kaker razlaga Teo- doret, premenijo te besede: tvoje besede naj bodo polne ljubezni in naj prikrivajo koliker ttiorejo pogreske drugih, in ako ne mores djanja nikaker opraviciti, opravici vsaj namen, kaker 1 Sir. 28, 28. — 2 vis. ps. 4, 3, 216 Deveto poglavje. svetuje sv. Bernard 1 . Meriiha Konestabila so imenovali po porocilu ‘Surija* plasc, s keterim je brate pokrival, ker je vedno skusal skriti napake drugih, lceder so- o n jill govorili. Ravno tako je delala tudi sv. Terezija, in zavoljo toga so navadno rekle redovnice: Kjer je svetnica. tam je nas herbet pokrit. 4. Varuj se se bolj y da ne bos povedal drugemu, kar so drugi ceznj rekli; zakaj to je po- gosto vzrok, da se prepirajo in sovrazijo me- sece in leta. 0 kako tezek odgovor bodo mo- rali dati Bogu obrekovavci! Kedor seje ne- edinost, ga Bog sovrazi. „Sest reci je, ki jib Gospod sovrazi, sedmo pa studi njegova dusa. in se glasi: ki mi mej brati razpertije trosi.“ 8 Ako se redovna oseba v govbrjenju prenaglb je to se odpustljivo; kako bo pa Bog poterpel z redovno osebo, ki premisljeno kali mir in edinost? Ako bi slisala, da drugi govorijo zo- per kako sestro (sobrata), se zato ravnaj po besedah sv. Duha: r7 Si kako besedo zoper svo- jega bliznjega slisal, naj s teboj vmerje." 4 Be- sede, ketero si slisala zoper bliznjega, ne sines imeti zaperte v svojem sercu, ampak jo moras zadusiti; zakaj kedor je zapert, se lahko zbezi in se .ocitno pokaze; kedor pa mertev v grobu lezi, ne more vec priti iz groba. S tern hocem reci, da ne bos izdala z najmanjsim znamenjem tega, kar si slisala* Zakaj, ako bi samo z be- sedico omenila, ali z glavo dala kako znamenje. bi drugi lahko sklepali na okoliscine in soclili ali vsaj zelo natolcevali o tern, kar si sli¬ sala. Neketere osebe mislijo, da bi vmerle, ako 1 In Cant. horn. 7. — 2 D. 17. Febr. Vit. — 3 Preg. 6, 16. — 4. Sir. 19, 10. 0 ljubezni do bliznjega v govorjenju. 217 lie bi razodele, kar so jirn drugi povedali na. stiri oci. kaker da bi bila ta skrivna rec tern, ki jib bode y sercu tako dolgo, dokler je vsaj nekoliko ne razodenejo drugim. Keder zyes za pogresek kake osebe, ga mores povedati, pa samo predstojniku (starisem) in samo takrat, keder treba razodeti, da more popraviti skodo v hi si ali pa pri doticni osebi, ki ne spolnjuje svojih dolznosti. 5. Se vec, keder so pogovarjas, se varuj, da ne bos zbadal kake osebe, tudi v sali ne. Zakaj sale, ki se ne dopadajo bliznjemu, so zoper ljubezen in Jezusove besede: „Vse tedaj, kar koli hocete da vam ljudje store, tudi vi njim storiteA 1 Ali bi ti bilo prijetno, ako bi se drugi s teboj ocitno norcevali in te zasme- liovali, kaker delas ti z drugimi? Zato se ne noreu j z drugimi. Razen tega se ogibaj, koliker mores, prepitbv. Veckrat namrec nastanejo nas- protnosti zavoljo reci, ki ni vredna besedice, potem pa nastane iz tega nemir in razzaljenje. Nahajamo osebe, ki ne morejo ziveti, da ne bi nasprotovale. Zakaj brez vsake potrebe ali ko- risti poprasujejo to ali ono, kaker ze pravimo. dlako cepijo in tako rusijo ljubezen. V ti reci se ravnaj po svetem Duhu, ki pravi po modrem Sirahu: ;? Ne prepiraj se zavoljo tiste reci, ki ti ni nic mar." 8 Mi bos pa morebiti rekel: Saj imam jaz prav, krivice ne morem poslusati. Poslusaj, kaj pravi kardinal Belarmin: „Vec je vreden gram ljubezni, kaker pa sto kilo- gramov pravicnih vzrokovA 3 Keder se pogo¬ varjas posebno o nevazni stvari, povej svojo 1 Mat. 7, 12. — 2 Sir. 11, 9. — 1 Vale piu un oneia di carita che cento carra di ragione. ■218 Deveto poglavje. misel, ako se hoods razgovarjati, potem pa bodi miren in ne terdi terdovratno; seveda bolje bo r ako odnehas in drugim priterdis. Blazeni Egidij pravi, da tisti zraaga, ki odneha v takihreceh; zmaga riamrec v cednosti in tako ohrani se mir, ki je veliko vec vreden, kaker pa cast, da imas ti prav. Zato pravi sveti Efrem, da je vedno nehal v prepiranju, da je ohranil mir. In sv. Jozef Kalasancij nara daje ta lep nauk: ,,Kedor hoce imeti mir, naj ne nasprdtuje nobenemu." 6. Se vec, ako ljubis ljubezen, skerbi, da bos prijazen in krotek se vsako osebo. Krot- kost je namrec jagnjetova krepost, ketero ljubi Jezus in se zato hoce imenovati jagnje. Krotko govori in se obnasaj se vsemi in ne samo proti predstojniku in drugim, ki so postavljeni cez tebe; se vsemi bodi krotek, pravim, .p5o.seb.no pa se se svojimi diihovnimi brati, (sestrami) ki so te razalili, ali te nimajo radi, ali derzijo z drugimi, ali so ti zoperni, ker se ne obnasajo. lepo, ali so pozabili, kar si jim dobrega storik Ljubezen je poterpezljiva,“ pravi sveti apostelj Pavel, in vse poterpi, zato ne bos nikedar imel prave ljubezni, ako noces prenasati pogreskov svojega bliznjega, Na zemlji ne bos nasel clo- veka, ki bi bii brez vsakega pogreska. naj zivi se tako krepostno, Koliko jih imas sam, pa ho- ces, da bi drugi poterpezljivo prenasali tvoje pogreske! Treba tedaj, da tudi ti druge ljubis in prenasas njih nepopolnosti, kaker opominja sveti apostelj Pavel : „Eden drugega bremena nosite." 1 Glej, kako poterpezljivo prenasajo n;a- tere razposajenosti svojih otrok. In zakaj ? Ker jih 1 jvibijo. Na tern poznas, ako res ljubis svoje duhovne brate (sestre) s pravo ljubezni jo, ki 0 ljubezni do bliznjega y govo-rjenju. 219 mora biti mocnejsa, kaker naravna ljubezen, ker je nadnaravna. Kako ljubeznivo je prenasal nas Zveliear pogreske svojih licence v", dokler je z njimi zivel na zemlji ! Kako ljubeznivo jo poterpel z Judora Iskarjot-om, cel6 noge mu je vmil, da bi ga omehcal! Ali zakaj govorim o drugih? govorim naj rajsi o tebi. Kako poter- pezljivo je prenasal do zdaj tebe ? Ti pa naj ne bi prenasal svojih duhovnih bratov (sester) ? Zdravnik sovrazi bolezen, ljubi pa bolnika; ravno tako moras tudi ti sovraziti pogreske in ljubiti osebe, ki padajo vanje. ako imas res pravo ljubezen. „Kaj pa naj storim ? mi bo kedo re- kel; te osebe ne morem videti in zato si ne up am z njo obcevati ?“ Odgovarjam ti: Imej vecjo gorecnost in ljubezen. in tvoja naravna zopernost do take osebe bo izginila. 7. Pogiejmo se, kako mo ram o spolnjevati to cednost. Naj prej, glej, da bos krotil svojo jezo in sicer koliker bos mogel pri vsaki pri- loznosti. Potem se varuj razzaljivih in se bolj prevzetnih in zbadljivih besed ; ker veckrat nam je bolj zoperno zarobljeno obnasanje, kaker pa razzaljive besede. Keder slisis kako razzaljivo besedo, poterpi iz ljubezni do Jezusa Kristusa, ki je preterpel se veliko vecje zanicevanje iz ljubezni do tebe. 0 moj Bog. kako zalostno je r ako so neketere osebe tako obcutljive, da jih razzali vsaka najmanjsa besedioa in nepazlji- vost. Keder je kedo sestro Mari jo od Vnebo- hoda osramotil, je sla berz pred tabernakelj in rekla Jezusu: „0 moj zenin. ta rnajhin dar sera ti prinesla; sprejmi ga, prosim te, in odpusti temu, ki me je razzaliPb Zakaj ne delas tako i Gal. 6, 2. 220 Deveto poglavje. tudi ti? Treba vse poterpeti, da ohranirao lju- bezen. P. Aljvares (Alvarez) pravi. da je ced- nost sibka, dokler je ne poskusi bliznji se zani- cevanjem ; takrafc lahko poznas, ce iraas ijubezen. 8. Keder govori s teboj kaka oseba jezno ali razialjivo in. ti oeita kako rec, odgovori ji krotko, in hitro se bo pomirila. Saj pravi sv. Duh: „ Rah el odgovor jezo vtolaziA 1 In sv. Janez Krizostom 2 pravi : „Kaker ne mores pogasiti ognja s ognjem. ravno tako tudi ne jeze s jezo.“ Ako bi ti kedo jezno rekel, kako bi ga hotel pomiriti, ako bi mu tudi ti jezno odgovori! ? Se bolj ga bos razdrazil in sarn bos gresil zoper Ijubezen. Ako bos prijazno odgovoril bos berz zadusil ogenj jeze. 0 ti reel pripove- duje Sofronij o dveh redovnikih, ki sta poto- vala, pravo pot zgresila in zasla na se zitom obsejano polje. Poljski cuvaj ju je ozmerjal, zato, ali redovnika sta od zacetku molcala; ko sta pa videla, da je vedno bolj jezen in ju vedno bolj zmerja, sta mu relda: Brat, slabo sva storila, ali zavoljo Boga nama odpusti. Ta krotek odgovor ga je tako presunil, da ju je potem prosil odpuscanja, svet zapustil in re- dovnik postal. 9. Vcasih se ti bo zdelo pametno in tudi potrebno, da bi ostro zavernil prederzno osebo, zlasti, ako si visji in bi doticna oseba zgubila dolzno spostovanje do tebe. Ali ne daj se za- peljati in vedi, da te ne bo nagibala pamet jo zaverniti, ampak huda strast. Ne pravim, ako premisljevavno govorimo, da ni dovoljeno, da bi se ne smeli nikedar razgreti, razjeziti, seveda samo takrat, keder ne storimo nobenega po- 1 Preg. 15, 1. — 2 Horn. 98. in Gen. 0 ljubezni do bliznega v govorjenju. 221 greska, kaker pravi David : „Ko se jezite, rie gresiteV Ali ravno to je pa tezko v djanju. Jezi se prepustiti, je ravno tako kaker jahati divjega konja, ki se ne ravna po uzdi in sam ne ves, kam te nese. Zato prav modro pise sveti Francisek Saleski v svoji Filoteji, da rao- rarno vedno krotiti svojo jezo, ako se nam zdi se tako pravicno, da bi se jezili; ta svetnik namrec pise: Boljsi bo za te. ako bodo drugi rekli, da se nikoli ne jezis, kaker pa, da se po pravici jezis“. 2 „Zakaj jeza se ne da berz z lepa izgnati iz serca, ako se je vrinila v nase serce,“ pravi sveti Avgustin in nas opominja, da naj ji precej od zacetka vrata zapremo. Ko je zgu- bil modrijan Agripin vse svoje reci, je rekel: „Akoravno sem vse zgubil, vender nocem iz- gubiti mira“. Tako reci tudi ti sam sebi, keder te kedo razzali: „Razzaljen sem ze, ali hocem zgubiti se mir z jezo? Ako se bos jezil, bo za te veliko vecja skoda, ketero si sam delas, ko si nemiren, kaker je skoda, ketero je napravilo razzaljenje tvoji casti. Sveti Avgustin namrec pravi: „Kedor se jezi, keder je razzaljen, mas- scuje sam sebe“. Razdrazenost zmiraj skodi, tudi ako sam napravis kak pogresek. Zakaj sveti Alojzij Goncaga pravi, da hudobni duh vedno kaj vjame v motni vodi, namrec v ne- mirni dusi. 10. Rekel sem, da moras krotko odgovo- riti, ako te kedo razzali ali jezno s teboj govori. Zdaj ti pa recem, da molci, keder te je kedo vznemiril, ker bo za te boljsi. Zakaj takrat se ti bo zdelo, da je vse prav in pametno, kar- koli ze odgovoris, ali keder se bos pomiril, bos 1 Psal. 1, 5. — 2 Filot. 3. knj. 8. pogl. '222 Deveto poglavje. videl, da si napacno ravnal. Sveti Bernard pravi: „Oko ne vidi dobro. ketero je otamnila jezad. Keder je nevolja prepregla oko z meglo, ne vidi vec, kaj je pravicno ali krivicno. Misli si namrec, da je ta huda strast kaker debelo zagrinjalo pred ocmi, skozi ketero ne mores razlociti, kaj je prav in kaj ni prav. 11. Ako bi se bliznji kesal, da te je raz- zalil in bi te prosil odpuscanja, varuj se, da ga ne bos nevoljno ali jezno sprejel, da ne bos gledal v tla ali proti nebu, kaker da bi stel zvezde. Ako bi se namrec tako obnasal, bi zelo gresil zoper sveto ljubezen in bi bil kriv, da bi bliznji se bolj terdovraten ostal v sovrastvu do tebe; se vec, s tern bi pohujsal se druge. Tako nikaker ne delaj, ampak kazi se koliker mores prijaznega, in ako bi pokleknil pred tebe, po- klekni tudi ti predenj. In keder bi zacel pro- siti odpuscanja, pretergaj ga in mu red: 0 moj brat (sestra), kaj treba tega, saj ves, da te Iju- bim in castirn. Ti me prosis odpuscanja? Jaz te prosim, odpusti mi, ker sem te vznemiril se svojo nevednostjo in nemarnostjo, ker se nisem tako obnasal kaker bi moral, ti se tedaj mene vsmili in mi odpusti. 12. Ako bi pa ti razzalil ali razzalostil svojega bliznjega, skerbi in vse poskusi, da se bos pomiril z njim in to nevoljo spravil iz nje- govega serca. Sveti Bernard namrec pravi: „Samo poniznost popravi razzaljeno ljubezen^ 1 2 . Ponizaj se kaker le mores hitro in se premagaj. keder se ti te'zko zdi. Zakaj koliker bolj bos odlasal, toliko bolj tezko bo za te in slednjic 1 Turbatus prae ira ocuius rectum non violet. 1. 2. cle consider, c. 11. — 2 Sola humi litas laesae caritatis reparatio est. 0 ljubezni do bliznjega v govorjenju. OOt ne bos nic napravil. Saj ze ves, kaj pravi Kristus: „Ako tedaj svoj dar prineses k oltarju. In se tam spomnis, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred oltarjem in pojdi poprej spravit se se svojira bratom, in tedaj pridi in daruj svoj dar/* 1 ako mislis iti k sv. obhajila ali sv. masi. Vedi pa. da nisi dolzan vsakikrat se tako ponizati, posebno keder pa- nietno sodis, da bi s tem se bolj vznemiril svo- jega bliznjega; takrat ali pocakaj vgostno pri- loznost, ali se pa skusaj pomiriti po drugi osebi; s razzaljeno osebo se pa prav vljudno obnasaj. Molitev. 0 moj Bog, ne glej niojih greliov, ampak Jezusa Kristusa, ki je daroval svoje zivljenje za inoje zvelicanje. Iz ljubezni do Jezusa se me vsmili in mi odpusti vsa razzaljenja, ketera sem ti prizadel, zlasti pa, da sem tako malo ljubil svojega bliznjega. 0 moj Gospod, po- koncaj v meni vse, kar ti ni vsee, in daj mi resnicno hrepenjenje, da bom tebi v vsaki reci dopadel. 0 moj Jezus, nic me bolj ne boli kaker to, da sem ze toliko let na svetu in sem te tako malo ljubil. Daj mi obcutiti nekoliko one bolecine. ketere si terpel na vertu Gecemani za- voljo mojih greliov! 0 da bi bil prej vmerl, preden sem te razzalil. To me tolazi, da mi dajes cas, da te morern se ljubiti. Da, dokler bom zivel na zemlji, te hocetn ljubiti. Ljubim te, o neskoncna dob rota; ljubim te, moj Zve- licar; ljubim te, edina ljubezen moje duse. Daj, i Mat. 5, 23. 24. 224 Deveto poglavje. da bom ves tvoj, preden bo prisla smert po me. Poteguj nase vs'e moje nagnjenje, da rre bom nic drugega ljubil, kaker samo tebe. Ali dokler bom zivel, o moja ljubezen, bom vedno v ne- varnosti, da ne bi te zgubil. 0 kedaj bom mogel reci: „0 moj Jezus, ne morem te vec zgubiti ? O zvezi me. nase, pa tako tesno. da se ne bom mogel nikedar vec od tebe lociti. Stori to za- voljo ljubezni, s ketero si me ljubil, ko si za me na krizu vmerl. 0 najsvetejsa Devica, ti si Bogu zelo draga, nobene prosnje ti ne odrece, zadobi mi milost, da ga ne bom nikedar vec razzalil in da ga bom ljubil iz vsega serca; drugega te lie prosim. §. 3. O ljubezni do bliznjega v djanju. 1. Kar se tice slednjio ljubezni v djanju, bodi vedno pripravljen postreci svojim sobratom (sosestram) v vseh njih potrebah. Neketeri pra- vijo, da ljubijo vsakega; nocejo pa poterpeti iz ljubezni do njih najmanjse nadleznosti. Ali sveti apostelj Janez je svojim ucencem pisal: „Otrocici moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v djanju in v resnici. ul Ni zadosti samo terditi z besedo, da ljubimo svo- jega bliznjega, ampak treba ga ljubiti tudi v djanju. „Pravicni so vsmiljeni." 2 Ysi svetniki so polni ljubezni in vsmiljenja do vsakega, ki potrebuje njih djanske pomoci. 0 sveti Tere- ziji 3 pisejo, da je skusala vsak dan pokazati v djanju, da ljubi svoje duhpvne sestre; in ako ni storila tega po dnevi, je storila po noci, ki i Jan. 3, 18. — 2 Preg. 13, 13. — 3 Ribera Vit. 1, 4, c. 11. 0 ljubezni do bliznjega v djanju sicer s tern, da je posvetila redovnici, ki je sla v temi mirao njene sobice. Keder sines dati vbogajme od svojih dohodkov, daj; saj pravi sveto pismo: „Miloscina resi smerti, in ona je, ki greha izbrisuje, in pomaga najti milost in vecno zivljenje. ul In sveti Ciprijan se dostavlja: „Gospod narn nic bolj pogosto na zapoveduje, kaker dajati miloscino .“2 2. Miloscina pa ne obstoji samo v djanju in v drugih receh, ampak v vsaki pomoci, ke- tero skazes potrebnemu. Sveti Janez pravi: „Ke- dor iina premozenje tega sveta, in vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce pred njim, kako prebiva ljubezen bozja v njern?^ 3 Bogu zelo dopadljiva miloscina je. ako pomaga v samostanih sestra sestri pri njenih opravilih. Sveta redovnica Teodora je vedno mislila, kako bi pomagala svojim duhovnim sestram pri delu, sama pa se je varovala, da ne bi ji druge po¬ rn agale. Sveta Marija Magdalena Paciska se je oonudila vsakikrat, keder je bilo treba storiti ^ako posebno tezavno delo, da ga bo sama storila ; in poleg tega je pomagala navadno pri vseh tezavnih delih svojim duhovnim sestram; zato so o nji govorili, da dela za stiri. sestre lajike. Zato skusaj tudi ti tako delati, koliker mores ; in ako se vtrudis, poglej na svojega kriz nosecega zenina, in sprejmi radovoljno to novo tezavo. Bog te bo tako podpiral, kaker bos ti podpiral svoje sobrate (sestre). „S ka- kersno mero merite, s tako se vain bo tudi nazaj merilo. U4 In zato pravi sveti Krizostom, da je miloscino dajati izmej vseh vmeteljnosti 1 Tob. 12, 9. — 1 2 Domimis nihil crebrius mandat, quam ut in- sistamus eleeinosynis. De op. et Eleemos. — 3 1. Jan. 3, 17. — 4 Mat. 7, 2. 15 226 Deveto poglavje. oerva, s ketero si najvec zasluzimo pri Bogu. 1 n sveta Marija Magdalena Paciska se je bolj veselila, keder je pomagala bliznjemu, kaker da bi bila zamaknjena rnej premisljevanjem; povedala je tudi vzrok, ko je rekla: „ Keder sem zamaknjena mej premisljevanjem Bog mehi pomaga, keder pa pomagam bliznjemu, Bogu pomagam. Saj je bozji Zvelicar sam rekel. da karkoli storimo bliznjemu. njemu same mu sto- rimo. Ako si pa bliznjemu kaj dobrega storil, ne smes sprejeti od svojih duhovnih bratov ali sester nikakersnega placila ali hvale; da se vesel bodi, ako se ti ne zahvali. ali te se graja ; zakaj potem imas dvojni dobicek. Delo ljubezni je tudi, ako storis kar te prosi tvoj bliznji, ako je le pametna prosnja in ne skodi tvojemu du- hoynemu napredku. Ako bi hotel n. pr. sobrat (sestra) brez vzroka, da bi svojo poboznost pre- tergal zato, da bi se z njim kratkocasil, oprav- ljaj le svoje dolznosti. Ljubezen je vrejena, kaker pravi nevesta v visoki pesni: „Y meni je vredil ljubezen.“2 In zato to ni delo ljubezni, ker skodi tebi all tvojim sobratom (sestri). 3. Naj boljsi delo ljubezni je pa goret-i za zvelicanje svojega bliznjega- Koliker je dusa vec vredna kaker telo, ravno tako so Bogu veliko bolj vsec duhovna dela vsmiljenja, kaker telesna. Ta ljubezen obstoji v tern, da opomin- jamo gresnike. Kedor spreoberne enega gres- nika, ne resi samo enega, ampak tudi sebe; zakaj Bog mu bo odpustil zavoljo te ljubezni vse grebe, kaker pise sv. Jakob : „Ivedor gres* nika verne od njegove krive poti, bo resil nje- 1 Eleemosyna est ars omnium artiiun quaestuosissima. Ad pop- Ant. hom. 33.. — a Vis. pes. 2, 4. 0 ljubezni do bliznjega v djanju. 227 govo duso od smerti in pokril veliko stevilo grehov.“i Nasproti pa pravi sv. Avgustin, kedor vidi, da gre bliznji v pogubljenje, postavim, da se jezi na svojega brat a in ga se zasramo- vanjeni zali, in mu noce pomagati, tak je za- voljo svojega molcanja hudobnisi kaker drugi zavoljo zanieevanja. 2 Tudi se ne mores izgo- varjati. da ne razumes drugih opominjati; zakaj zato ni treba toliko modrosti, kaker uci sveti Krizostom, ampak ljubezni. 0 vgodnem casu ga ljubeznivo in krotko opomni in mu bos zelo koristil. Ako si predstojnik (predstojnica), si dolzan zavoljo sluzbe druge opominjati, ako nisi predstojnik, te veze ljubezen, keder upas, da bo koristilo. Ali bi ne bil okruten, ke bi videl slepca, da gre proti brezdnu in ne bi ga hotel resiti casne smerti ? eliko bolj okruten je pa oni, ki zavoljo lenobe opusca, da se njegov sobrat (sestra), keterega bi lahko resil, vecno pogubi. Keder se pa se vzrokom bojis, da ne bo nic pomagalo tvoje opominjevanje, povej vsaj skrivno predstojniku (predstojnici) ali kaki drugi osebi, ki more pomagati. Zato ne reci nikedar: tega nisem dolzan; v to se ne maram mesati. Tako je odgovoril Kanj: „Sem mar jaz varih svojega brata?" 8 Ysak je dolzan resiti svojega bliznjega vecnega pogubljenja, ako more ; zakaj Bog je zapovedal vsakemu, za bliznjega skerbeti.4 4. Sveti Filip Neri pravi: „Keder treba iomagati bliznjemu, posebno v njegovih du- lovnih potrebah, je Bog zadovoljen, ako celo molitev opustimo, ako je potrebna hitra pomoc.“ 1 Jak. o, 20. — 3 Tu eum vides pei’ire et negligis ? peior est tacendo, qxuim ilie cdhviciaiido. De verb. Dom. serm. 16. c. 4. — 3 1. Mojz. 4, 9. — 4 l7j 12, * 228 Deveto poglavje. Sveta Gertruda je hotela nekega due se dalje moliti, ali ob enem je bilo treba storiti iz lju- bezni neko delo in zato ji je rekel Jezus : „Povej mi, Gertruda, kaj hoces, da bom jaz tebi stregel ali ti meni?“ Sveti Gregor pravi: „Ako hocete k Bogu priti, skerbiti, da ne bote sami prisli k Bogu. 6<1 Ravno tako pravi sveti Avgustin : .. Ako Boga ljubite, vlecite vse k bozji ljubezni.“ 2 Ako torej ljubis Boga, moras skerbeti, da ga ne bos sam ljubil, ampak vse spodbadaj, da ga bodo ljubili: vse svoje sorodnike, vse, s ke- terimi obcujes, zlasti pa svoje duhovne brate (sestre). Sveta redovna oseba more svet na- praviti ves samostan se svojimi besedami in dobrim zgledom, ako opravlja vse svoje poboz- nosti z namenom, da bi jo tudi druge posne- male. Zavoljo tega se ni treba bati, da bi po¬ stala castilakomna; zakaj reci, ki niso navadne, temuc so zapovedane vsem redovnim osebam, ki hrepenijo po svoji dolznosti po popolnosti, morajo oeitno opravljati z namenom, da bi da- jale svojim duhovnim sestrarn dober zgled in da bi jih b.olj za Boga pridobivale. „Tako naj sveti vasa luc pred ljudmi,“ pravi Jezus Kristus, „da vidijo vasa dobra dela, in caste vasega Oceta, ki je v nebesih.“ 3 Ako pobozno zivis, . se zatajujes, spolnjujes sveto vodilo, rada molis in premisljujes, pogosto hodis k sv. obhajilu zato, da bi drugim dajala dober zgled, to niso dela nicemernosti, ampak dela ljubezni, ki so Bogu zelo vsec. 5. Pomagaj torej vsem, koliker mores z besedo in v djanju, posebno pa se z molitvijo* 1 Si ad Deum tenditis, curate, ne ad Deum soli veniatis. Horn, 6. in evang. — 2 Si amatis Deum, rapifce omnes ad amorem Dei. In ps* 33. — 3 Mat. 5, 16. 0 ljubezni do bliznjega v djanju. 229 Vse Kristusove neveste morajo goreti za nje- govo cast, kaker je sam rekel sveti Tereziji, ko jo je izbral za nevesto. „Odsihdob raoras kaker prava nevesta goreti za mojo cast. 441 Ako se Kristusova nevesta ne bo potegovala zanj, kedo naj se potem? Mnogi sveti uceniki terdijo se svetim Bazilijera, da je Kristus obljubil z be- sedami: „Resnieno, resnicno, vam povemrAko bote Oceta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal,“ 2 vslisati ne samo tistega, ki prosi, ampak tudi tiste, za ketere prosi, ako se sami (narav- nost) ne vstavljajo. Zato se spominjaj vedno pri skupni molitvi, pri zahvali po svetem ob- hajilu, pri obiskovanju presvetega Resnjega Telesa in priporocuj Bogu vboge gresnike, ne- vernike, krivoverce in sploh vse, ki zive brez Boga. 0 kako vsec je Jezusu molitev njegovih nevest za gresnike! Sam je rekel nekega due castitljivi sestri Serafini Kapriski (Capri): JMoja hci, se svojo molitvijo mi pomagaj resevati duse. a In ravno tako je rekel sveti Mariji Magda- leni Paciski : „Ali ne vidis, Magdalena, kako so kristjani pod hudicevo oblastjo? Ako ne bi jih resili moji izvoljeni sd svojo molitvijo, bi jih pozerl“. Zato je tudi ta svetnica opominjala svoje redovnice: „Ljube sestre, Bog nas ni le zato locil od sveta, da bi samo za se dobro delale, ampak tudi zato, da bi delale za zvelicanje gresnikov.“ In na drugem kraju pravi: „Ljube sestre, enkrat homo morale dati racun za mnogo pogubljenih dus; zakaj, ako bi bile gorece pro¬ file Boga zanje, morebiti bi ne bile pogubljene. a Tako berem tudi v njenem zivljenju, da ni pretekla ura, da ne bi bila molila za gresnike. i Jan. 16, 23. 230 Deveto poglavje. Druga velika sluzabnica bozja, sestra Stefa- nija iz Son-Sin a (Soncino) je 40 let delala ostro pokoro in vso d&rovala za gresnike. 0 koliko dus se spreoberne ne toliko zavoljo pridig. arnpak zavoljo molitve redovnikov! Nekemu pridigarju je bilo razodetb, da se ima zahvaliti za dober vspeh, ne svojim pridigam, ampak molitvi nekega brata redovnika, ki mu je stregel. Moli pa ob enem tudi za duhovnike, da bi delali s pravo gorecnostjo za zvelicanje dus. 6. Ne opuscaj moliti tudi za vboge duse v vicah. Neki ucen pisavec pravi, da narn sveta ljubezen ne svetuje sarno, ampak tudi nalaga dolznost moliti za te svete duse, ki zelo potre- bujejo nase molitve. Sveti Tomaz Akvinski uci. da se raztega kerscanska ljubezen ne samo na zive, ampak tudi na one, ki so vmerli v milosti bozji. Kaker smo tedaj dolzni pomagati zivim bliznjim v njih potrebah, ravno tako smo tudi dolzni iz ljubezni pomagati tern svetim dusam, ki so se v vicah; zakaj njih terpljenje je, kaker pravi sveti Tomaz Akvinski, hujse kaker kete- rokoli terpljenje na zemlji, in ker si same ne morejo pomagati, potrebujejo se bolj nase po- moci. Neki redovnik iz cistercijenskega reda je namrec po svoji smerti prosil zakristana svojega samostana: „Pomagaj mi se svojo molitvijo. zakaj sam si ne morem pomagati . C(1 Ako so dolzni tedaj vsi kristjani pomagati tern svetim dusam, so redovne osebe se veliko bolj dolzne moliti za nje, ker jih je Bog poklical v samostan, ki je hisa molitve. Nobeden dan ne opusti v svojih molitvah priporocati Bogu teh njegovih nevest, ki te prosijo pomoci. Naj se ti tudi ne zdi 1 Ilist. Ord. Cisterc. 0 ljubezni do bliznjega v djanju. 131 prevec, jim darovati kak post ali drugo zata- jevanje, posebno pa bodi zanje pri sveti masi; zakaj sveta masa je zelo velika poraoc za te duse, ki niso nehvalezne; in dasiravno so se v jeci, vender nam mo re jo ze zdaj veliko mi- losti sprositi od Boga in se vec nam bodo spro- sile, ko bodo prisle v nebesa. 7. Iz tega, fear sem do zdaj rekel, lahko spoznas, kako zelo ti je potrebna cednost. lju- bezni do bliznjega, ne samo, da mores biti svet, ampak sploh, da se bos . mogel zvelicati. Lju- biti moras vse svoje bliznje, posebno pa se svoje duliovne brate (sestre). Ako bi zivel v puscavi, bi ti ne bila ta ljubezen tako zelo po¬ trebna; zakaj v puscavi bi lahko postal svet z go re co molitvijo in pokoro, v samostanu pa in v druzbi svojih mnogih duhovnih bratov (sester) bos sto in stokrat na dan gresil in se morebiti celo pogubil. ako ne bos ljubil svo- jega bliznjega. Ako zadene vihar na sirokem morju ladijo, popotniki na nji samo na to mi- slijo, kako bi drugi drugemu pomagali in ladijo neposkodovano ohranili. Ravno tako si misli tudi ti, da te je Bog pripeljal v samostan kaker na ladijo, kjer morate drugi drugemu pomagati, da se resite vecne smerti in pridete v nebesa, kjer bote zdruzeni, kaker upate, vedno Boga hvalili. 8. Zlasti moras ljubiti svoje bolne du- hovne brate (sestre), naj so ze korne ali sestre lajike (masniki ali lajiki). Pater Anton Torres je veckrat rekel: „Eeder hoces vedeti ali je v samostanu (hisi) dull bozji, prasaj samo, kako strezejo bolnikom a , in dasiravno je bil po na- ravi mil, je vender, keder je bil predstojnik, 232 Deveto poglavje. streznike ostro kaznil, kolikerkrat je videl, da niso imeli prave ljubezni do bolnikov. 0 kako vsec so Bogu dela ljubezni do bolnikov ! Yse redovne osebe, ki hrepenijo po popolnosti, so pogosto v koru ali pa pri bolnikih. Sveta Ma- rija Magdalena Paciska ni nikedar opustila biti pri bolnikih in jim streci, ce je le mogla in se celo takrat, keder ni iraela sluzbe bolnikom streci. Rekla je tudi, da bi bila vedno rada v bolnici, da bi vedno opravljala Bogu tako do- padljivo sluzbo, namrec bolnikom stregla. Zakaj, dobro pomni, boljse je streci bolnikom, kaker zdravim, in sicer zato, ker bolniki bolj potre- bujejo pomoci; pervic ker so pogosto popolno zapusceni od drugih, terpijo in so zalostni in otozni. 0 kako drago je Bogu, ako jih v njih zalostpem stanu tolazimo in pomagamo! Drugic ima postrezba bolnikov vecje zasluzenje, ker je bolj tezavna; pri bolnikih v sobi je navadno slab zrak in otozno. Zavoljo tega pa nikedar ne opusti, draga dusa, bolnikov obiskovati, ce le mores, tudi ako bi bila bolna najnizja sestra lajika (lajik) v samostani. Da, ravno tern moras najbolj pomagati, ker so navadno bolj zapus- cene, posebno v dolgi bolezni. Tolazi jih, strezi jim, in prinesi kako rec; ne zahtevaj pa od njih hvale, ampak poterpi njih tozbe, nepoter- pezljivost in nevoljo ; zakaj toliko bolj obilno ti bo Bog poplacal dela ljubezni. V zgodovini reda karmelicank berem o neki redovnici, ki je videla, kako so angelji mater Izabelo berz po njeni smerti obdali se svetlobo in spremenili v nebesa; nato je rekla redovnici, ki se ji je prikazala, da ji je Bog zavoljo njenih del lju¬ bezni do bolnikov dal tako slavo. 0 ljubezni do bliznjega y djanju. 283 9. Slednjic ti pa se naj bolj priporocam ljubezen do onih sesfcer (bratov), ki ti naspro- tujejo. Jaz sem naklonjena onim, pravi ena ali druga, ketere se proti meni vljudno vedejo; nehvaleznih pa ne morem prenasati. Ali se celo neverniki so, kaker pravi Jezus Kristas, hvalezni onim, ki jim dobro delajo, kristjanova cednost pa obstoji v tem, da dobro zelimo in dobro delamo tudi oneinu, ki nas sovrazi in nara kaj slabega stori: ,,Jaz pa vain povem: Ljabite svoje sovraznike, dobro jim storite, keteri vas sovrazijo, in molite zanje, keteri vas pregan- jajo in obrekujejo Ul ) 0 kako strasno je, ako je jezna na svojo duhovno sestro (brata) redovna oseba, ki vsaki dan premisljuje in p'ogosto pri- stopa k svetemu obhajilu, in se ne boji tega celo ocitno kazati, ki jo povsod, keder se o nji govori, koliker more prezira; ako jo sreca, je ne pozdravi in ako jo nagovori, se od nje oberne! Ali kaker se ona obraca od svoje du- hovne sestre (brata), ravno tako se tudi Bog sam obraca od nje. Misli si, kako bo pogledalo bozje Jagnje take peklenske tigre! Reva in nesrecna oseba, ki zivi v samostanu in je jezna na kako osebo! Pekel ima ze v tem in drugem zivljenju! Na zemlji ze terpi, ker terpi, kaker pogubljeni v peklu, ker mora vedno ziveti z osebo, ketere ne more videti. 10. „Ali, moj oce, mi bo morebiti rekla taka oseba, ona je prevec neotesana in nepre- nesljiva“. Ali ravno v tem obstoji cednost ljubezni do bliznjega, da z ljubeznijo prenasamo one, ki so neprenesljivi. Ako te drugi ponizuje, nasprotuje ali ti celo vzame dobro ime, ti se delaj, kaker da nic ne ves o tem; premaguj se, 234 Deveto poglavje. da mu ne bos kazal najmanjse zopernosti ali merzenja; in ako se pred teboj poniza. pozdravi ga in skusaj pndobiti s krotkostjo. Tako rav- nanje ni za te ponizevanje, ampak najbolj castno. kar mores storiti, ker je Bogu zelo vsec: „Ta oseba nima nikake pravice tako delati.“ Poslusaj, kaj pravi sveta Terezija: „Kedor noce kriza nositi brez vzroka, naj gre nazaj mej svet, kje si izmidjujejo take dobre vzroke.“ Edin vzrok pa, ki mora pri tebi odlocevati je, da ljubis bliznjega in si tako Bogu vsec, ako bi moral tudi voireti zavoljo tega. 11. Ako bi ti kedo nalasc kako skodo na- pravil, se le mascuj. pa tako kaker se mascu- jejo svetniki. Kako se pa ti mascujejo, ti pove svet-i Pavlin: „Sovraznika ljubiti je nebesko mascevanje.,, 1 Svetniki so se mascevali nad svojirni sovrazniki s tern, da so jih ljubili, hvalili in dobro delali. Sveta Katarina Sijenska je dolgo stregla kaker dekla bolni zeni, ki jo je prej ocitno obdolzila necistosti. Sveti Ahacij je orodal vse svoje reci, da je pomagal cloveku, ^i mu je vzel dobro ime. Sveti Ambroz je vkazal cloveku, ki ga je hotel vmoriti, vsaki dan dati toliko denarja, da je mo gel posteno ziveti. Venustan, dezelni poglavar na Toskanskem je vkazal, svetemu skofu Sabinu roki presekati zavoljo svete vere; ko je pa potem cutil hude bolecine v oceh, je prosilte ga svetnika zdravila; svetnik je molil, povzdignil se kervav komovep, blagoslovil poglavarja in mu zadobil zdravje in ob enem tudi zvelicanje njegove duse; zakaj skesal se je in spreo.berh.il. Ko je sveti Milecij, kaker pripoveduje sveti Krizostom, s pogla- 1 Inimicura cliligere vindicta coelestis est. 235 0 ljubezni do bliznjega v djanjti. varjem; ki ga je peljal v pregnanstvo, na vozu sedel in vide], da ljudstvo kamenje pobira in ga hoce vbiti, ga je varoval se svojimi rokanii in ga tako resil smerti. Pater Senjeri (Segneri 1 ) iripoveduje, da je nekedo vmoril materi iz Aolonje njenega edinega sina; ko je morilec pribezal v njeno hiso, da bi skril sodniskim sluzabnikom, kaj je ona storila? Skrila ga je in mu rekla : „Ker sem zgubila svojega sina, bodi ti namesto njega moj sin in dedic; vzemi ta denar in bezi, ker tukaj nisi varen ! Glede teh zgledov mi bo morebiti kedo rekel: „Ti so bili svetniki, jaz pa ne morern kaj takega storiti!“ Ali sveti Ambroz ti bo odgovoril namesto mene: „Ako si slab, prosi Boga, in ti bo dal pomoc. 2 12. Kedor odpusti svojemu sovrazniku, mu bo tudi Bog gotovo odpustil, ki pravi: .,Od- puscajte, in vam bo odpusceno, u;J Blazon a Bap- tista Varanska reda svete Klare je rekla: „Ako bi mertve obujala, ne bi bila tako gotova, da me Bog ljubi, kaker sem, keder sem pripravljena hudo z dobrim poverniti.“ Gospod sam je rekel blazeni Angelji Folinjski: „Najboljse znamenje ljubezni mej menoj in mojimi sluzabniki je, ke¬ der ljubi jo tiste, ki so jih razzalili. u Ako ne mores druge dobrote storiti, vsaj moli in gorece priporoeuj Bogu vse, ki so te razzalili in pre- ganjali, kaker nam zapoveduje Jezus Kristus: „Molite zanje, keteri vas preganjajo in obreku- jejo/‘ 4 Blazena Joana od Kriza je neprenehoma molila za one, ki so jo razzalili. Ko je sveta Elizabeta, hoi ogerskega kralja, nekoc molila za svojega sovraznika, je slisala od Boga te 1 Crist, istr. p. 1. disc. 20. n. 20. — 2 Si iiiftrmus es, ora; tu oras et Deus protegit. — a Luk. 6, ‘61. — 4 Mat. 5, 44. 236 Deveto poglavje. besede: „Vedi, da nobena tvojih molitev rai ni tako dopadla, kaker ta in zavoljo te molitve ti odpustim vse tvoje grehe." Delaj tudi ti tako in gotovo bos zadobil odpuscanje grehov in ljubezen svojega bozjega Zenina. Molitev. 0 moj Jesus, daj mi svojo sveto ljubezen, da bom rad terpel vsako zasramovanje, razzal- jenje, in tako tebi dopadel. Daj mi moc, da bom zapustil vse, kar ti ni drago, in sprejemal vse, kar ne dopade moji lastni ljubezni: bole- cine, preganjanje, zgubo svojih sorodnikov, svojega zdravja, dobrega imena in vse krize, ketere mi bos posiljal. Iz tvoje roke sprejmem vse radovoljno: sprejmem vse krize svojega zivljenja, posebno pa smertne tezave. Daj, da bom zivel samo zato, da bi tebi dopadal in vmirajoc ti daroval iz celega serca svoje ziv- ljenje. 0 moj Bog, ti mi zapovedujes, da naj te ne zalim, in sarn se bojim tebe razzaliti bolj kaker smerti. Ti mi zapovedujes, da naj te ljubim; in drugega bolj ne zelim, kaker tebe ljubiti. Poznam svojo slabost, pomagaj mi vedno se svojo milostjo. Ne prepusti me samega sebi, zakaj zopet bom nezvest. Ljubim te, o moja najvecja dobrota, in upam, da te bom vedno ljubil. 0 Marija, moja mati in moje upanje, zadobi mi milost, da bom ostal Bogu zvest in ga tako ljubil, kaker zasluzi nas neskoncno dobrotljivi Bog. 0 poterpezljivosti sploh. 237 X. poglavje. 0 pofcerpezljivosfci. O poterpezljivosti sploh. 1. „Poterpezljivost delo dopolni", prayi apostelj Jakob. 1 Poterpezljivost je popolna da- ritev, ketero Bogu darujemo ; zakaj ko terpimo n ad logo in nesrece, ne pridenemo nic svojega, kar Bogu darujemo, ampak samo to, da iz nje- govih rok sprejemamo kriz, keterega nam posilja. Sveto pismo pravi: Boljsi je poterpezljiv, kaker mocen clovek.® Neketeri je zadosti mocen, da zacne in dokonca kako bogoljubno delo, nima >a poterpezljivosti, da bi mogel prenasati nad- oge. Zanj bi bilo bolje, da bi bil bolj mocen v poterpezljivosti, kaker pa pri dobrih delih. Zemlja je kraj zasluzenja, in zato ni kraj po- citka, ampak truda in terpljenja; zakaj zasluzenja ne dobimo s pocitkom, ampak s terpljenjem, in vsaki, ki zivi na tern svetu, naj bo pravicen ali gresnik, mora terpeti, zakaj enemu manjka ta rec, drugemu pa druga. Ta je plemenitega redu, pa brez posestva; oni je bogat, pa ni plemenit; tretji je plemenitega rodu in bogat, je pa bolan. Vsi morajo terpeti, se celo kralji, tudi zato, ker bolj imenitni so na zemlji, imajo tudi vecje tezave. Zato obstoji nasa sreca v tern, da po- terpezljivo prenasamo krize. Za tega voljo nas opominja sveti Dull, da naj ne bodimo kaker zi- vali, ketere se razdrazijo, ako ne vstrezejo svojim zeljam. ,.Ne bodite, kaker konj in mezeg, ki nimata pameti." 8 In kaj nam pomaga, ako smo i Jak. 1 , 4 . — 2 p r eg. 16, 32. — 3 p s . 31, 9. 238 Deseto poglavje. nepoterpezljivi v nadlogah kaker, da so se en- krat vecje nase zopernosti? Dobri in hudobni razbojnik sta vmerla na krizu v enakih bole- cinah, ker je pa dobri razbojnik poterpezljivo terpel. se je zvelical, hudobni je pa pogubljen, ker ni terpel poterpezljivo. Ena in tista nadloga, pravi sveti Avgustin, pelje v nebesko slavo dobre, ki rairno terpijo, v ogenj pa hudobne, ker ne terpijo poterpezljivo. 1 2. Veckrat se zgodi, da tisti, ki se misli ogniti kriza, keterega mu Bog hoce naloziti, naleti se na vecji: „Keteri se slane boje, nje bo sneg zapadel.“ pravi Job. 2 Ta redovna osba pravi: Vzemite mi to sluzbo in dajte mi drugo." V drugi sluzbi pa bo terpela veliko vec kaker v pervi z majhinim zasluzenjem ali pa se celo brez vsakega zasluzenja. Ti pa ne govori tako, temuc objerni kriz in nadlogo, ketero ti Bog nalozi. Bog naj gospodari: zakaj potem bos z njo vec zasluzenja dobil in bos manj terpel. ali pa bos vsaj mirno terpel, ker ves, da je bozja volja in ne tvoja, da to terpis. „Prepri- cajmo se,“ pravi sveti Avgustin, „da mora biti celo kristjanovo zivljenje kriz. a3 To pa velja posebno za tiste redovne osebe, ketere se ho- cejo zvelicati, .,Te plemenite duse namrec, pravi sveti Gregor Nazijanski, imajo vbostvo za bo- gastvo, zanicevanje za cast, veselje, ko se odrecejo posvetnemu veseljuA Zato vprasa sveti Janez Kliraak: „Kedo je prava redovna oseba? in odgovarja: „Tisti, ki vedno sam sebi silo delo-k Kedaj pa poneha ta vojska? Se smertjo, pravi sveti Prosper. Takrat bo koncana vojska, ko 1 Una eademque tunsio bonos prodncit ad gloriam, raalos redigit in favillam. Serin. 52. App. E. B. — 2 6, 16. — 3 loco citato. 0 poterpezljivosti sploh. 239 bomo dobili nebesa. Ako se sicer spomnis, da si v prejsnem zivljenju Boga zalil, se pa vender hoces zvelicati, moras biti potolazen, ako te Bog z nadlogami obiskuje. Sveti Krizostom nanirec pise: ,,Greh je tur na dusi, ako ga ne bo izvlekla nadloga, bo dusa poguMjena. Ne- sreden je gresnik, keterega Bog ne kaznuje za njegove grebe na tem svetu!** 3. „Vedi tedaj dobro,“ pravi sveti Avgustin, keder ti Bog poslje terpljenje, ravno tako dela. taker zdravnik, in nadloga. ketero ti poslje, ni kazen tvojega pogubljenja, arnpak zdravilo za vecno zvelicanje/- 1 Za tega voljo hvali Boga. keder te kaznuje; zakaj to je znamenje, date ljubi. „Koger Gospod ljubi; ga pokori in tepe vsakega otroka, keterega sprejme, a ‘ 2 pravi apo- stelj Pavel. Zato vprasa sveti Avgustin: „Se veselis, vedi, da te ljubi oce: Terpis? spoznaj Oceta. keteri te kaznuje., 7 S Pomilovanja vredeh bi bil, pravi ta svetnik, ko bi te Bog ne tepel ze v tern zivljenju za tvoje grehe; to bi bilo namrec znamenje, da te noce imeti mej svojimi otroci. Ne reci tedaj, da je Bog na te pozabil, keder te obiscejo nadloge, temvec precej reei, da si ti pozabil na svoje grehe! Kedor je Boga zalil, naj rnoli se svetim Bonaventurom: „Hiti Gospod in vdari svoje sluzabnike z ran ami lju- bezni in zvelicanja, da ne bomo enkrat vdarjeni z ranarai jeze in vecne smerti, vecno pogubljeni“. 4. Bodimo tedaj prepricani, da nam Bog ne posilja krizev, da bi bili pogubljeni, temuc, da bi se zvelicali; ako pa ne rabimo krizev v svoje zvelicanje, smo sami krivi. Ko razlaga 1 Intelligat homo medicum esse Deum, et tribulationem medica- rnentum esse ad salutcm, non poenam ad damnationem. In ps. 21. en. 2. ~~ 2 Ilebr. 12, 6. — 3 In ps, 54. 240 Deseto poglavje. sveti Gregor besede preroka Eeehiela: „Oni so zelezo in svinec v peci“/ pravi: ,.Je, kaker, da bi hotel Bog reci: „Hotel sem jih ocistiti z ognjem nadlog in iskal sem jih narediti kaker zlato, pa v peci so mi postali svineo“. 1 2 Ti so gresniki, ki so ze veckrat zasluzili pekel, so pa se nepoterpezljivi; ako jih tezave nadiegujejo, so nevoljni in skoraj Boga dolzijo, da dela z njimi krivicno in trinosko in se upajo se celo reci: samo mene kaznujes. Slab sem in ne mo- rem nositi tako velikega kriza. Kaj pravis reva? Ti pravis: „Saj te nisem samo jaz razzalil“, Ako so ga tndi drugi zazzalili in Bog hoce biti z njimi vsmiljen, jih bo kaznoval gotovo se v tern zivljenju. Ali ne ves, da je najvecja kazen za gresnika, ako ga Bog ne kaznuje ze tukaj na zemlji, kaker pravi sam po Ecehielu: „Moja gorecnost naj se bo spred tebe umaknila, in odahnil se bom in se ne vec jezil.“ 3 Ne bom gorel za tvojo duso in se ne bom vec jezil nad teboj, dokler zivis. Ali sveti Bernard 4 pravi: Takrat je Beg najbolj jezen, keder se vec ne jezi na gresnika in ga ne kaznuje. Zato je prosil ta svetnik Boga: „Gospod, jaz te prosim, o moj Bog. skazuj se meni vsmiljenega oceta in zato zelim, da me kaznujes tu na zemlji za moje grehe. da me bos tako resil vecne kazni. a Morda bos rekel: „Nisem tako mocen. da bi mogel prenasati ta kriz! Ako nimas zadosti moci, zakaj pa ne prosis Boga? Saj je vsem obljubil dati, ako ga prosijo: „Prosite. in se vam bo dalo“. 5 5. Ako te torej Bog obisce z boleznijo, ali kaj zgubis ali te preganjajo, ponizaj se draga 1 Eeeh. 22, 18. — 2 Pastor, n. 3. — 3 Eceh. 16, 42. — 4 Serm. 43. in Cant. — 5 Mat. 7, 7. 241 0 poterpezljivosti sploh. dusa in reci z desnim razbojnikom: „Po zaslu- zenju svojih del prejemavaV Moj Bog, za¬ sluzil sem ta kriz, ker te sem razzalil. Bodi po- nizen in se tolazi; zakaj. ako te Bog kaznuje tu na zemlji, je znamenje, da ti hoce odpustiti vecno kazen. „In to bodi moja tolazba, je rekel Job, da on, ki me z boleeino tepe, ne pri- zanasaV To naj bo moja tolazba, da me Bog na tern svetu tepe in ne prizanasa, da mi bo prizanesel v vecnosti. 0 moj Bog, kako se more t-oziti ta. ki je zasluzil pekel, ako mu posljes kak kriz! Akoravno bi bilo v peklu majhino terpljenje, bi ga vender morali zamenjati se vsakim drugiin casnim terpljenjem, ker je ono vecno ; toda v peklu je terpljenje vsake verste in vsako terpljenje je veliko in vecno. In ako bi tudi ohranil kerstno nedolznost in pekla ne zasluzil, bi vsaj vice zasluzil. Ali pa tudi ves, kaj se pravi terpeti v vicah? Sveti Tomaz 3 pravi ? da terpijo duse v vicah v ravno tistern ognju kaker pogubljeni v peklu; in sveti Avgustin 4 pravi, da je terpljenje v tern ognju hujse, kaker keterokoli terpljenje na svetu. Bodi torej vesel, da si ze tu na svetu kaznovan in ne se le na onem, in toliko bolj, ker v tern zivljenju terpis se zasluzenjem, ako poterpezljivo prenasas svoje krize, na drugena svetu pa bos terpel vec in brez zasluzenja. 6. Tolazi se pa tudi v terpljenju z upan- jem, da terpis za nebesa. Sveti Jozef Kalasancij je rekel: „Nebesa dobiti, je vsak trud majhen“. Pred njim je pa ze sveti Pavel rekel: ..Menim namrec da se terpljenje sadanjega casa ne da i Luk. 23, 41. — 2 Job. 6, 10. — 3 in 4 Sent. disc. 21. — i Gra- vior erit ille ignis, qnam quidquid potest homo pati in hac vita. In ps. 37. 16 242 Deseto poglavje. primeriti prihoclnji casti, ketera bo nad narni razodetaV Majhina rec bi bila. ako bi terpel vse bolecine tega sveta, da bi se le eden tre- notek veselil ,v nebesih. Koliko bolj moramo mi sp.rejem.ati krize, ketere nam Bog posilja, ker venio, da nam bo prineslo to kratko ter- pljenje.na svetu vecno sreco v nebesih: „Nasa sadanja, kratka in lahka nadloga nam pripravljl nezmerno visoko vecno cast, ketera vse pre- seze : b 2 Ne smeino biti torej zalostni, teinuc se moramo veseliti, ako nam Bog posilja na tern svetu terpljenje. Ivedor se z vecjim zasluzenjem na drngi svet preseli, bo tudi vecje placijo do- bil. in ravno zavoljo tega nam Bog posilja nadloge. Oednosti, ki so studenci zasluzenj, si ne pridobis drugaci kaker z dobrimi djanji. Kedor ima vec priloznosti se jeziti, bo storil vec djanj poterpezljivosti; kedor je veckrat razzaljen, se bo bolj vadil v krotkosti. Zato pravi sveti Jakob : ,,Blager cloveku, keteri pre- terpi sknsnjavo, ker skusen bo prejel krono zivljenja u . 3 7. Ta misel je nagnila svetega Agapita, mladenica, 15 let starega, da je rekel trinogu, ko mu je zapovedal, njegovo glavo se zerjavico obdati: „Res majhina stvar je to, da paces mo jo glavo, ki bo zavoljo tega kronana se slavo v nebesih. a — Ta misel je nagnila tudi Joba, da je rekel: „Ako smo dobro iz roke bozje pre- jemali, zakaj bi hudega ne sprejeli?“, 4 Hotel je reci, ako smo dobro radi prejemali od Boga, zakaj ne bi pa tudi radi prejemali casnega ter- pljenja, ki nam bo dobilo v nebesih vecne dobrote? Ko je to premisljeval, je celo pel pus* 1 Ilim. 8, 18. — 2 2. Ivor. 4, 17. — 2 Jak. 1, 12. — 4 Job. 2, 10. 0 poterpezljivosti sploh. 243 cavnik, keterega je nasel neki vojak vsega v ra:)ah. Vojak ga je namrec vprasal: „Alt ste vi peli?“ ,,Da, mu odgovori, jaz sem pel in po vsi pravici, k’er mej Bogorn in menoj je le ta zid inojega telesa; zdaj. ko vidim, da ze razpada rnoje telo. se veselim, ker se bliza cas, da bom * ' ' sel vzivat svojega Boga. 1 To je nagnilo tudi svetega Franciska Asiskega, da je rekel: „Pla- eilo, ki me caka, je toliko. da se mi zdi vsako terpljenje veseljeA Z eno besedo; svetniki so bili veseli, keder so na zemlji terpeli, zalostni ])a. keder so bili polni tolazbe. \ r zgodovini Karmelicank berem. da je sestra Izabela od Angeljev, ko je mold a besede pri dnevnih molitvah (brevirju): ,.Kedaj me bos potolazilA 2 merzlo in tako hitro izgovarjala, da je prehitela druge. Ko so jo vprasale. zakaj takd dela. jim je rekla: ..Bojim se. da bi me Bog ze tu na svetu tolazd. k * 8. V tern zivljenju terpeti jelepo znamenje preizvolitve. „Tu na svetu terpijo izvoljeni, pravi sveti Gregor, keteritu je pripravljeno vecno zvelicanje a . 3 V zivljenju svetnikov berem tudi, da so vsi brez izjeme ze tukaj na zemlji veliko terpeli. To je pisal sveti Hijeronim sveti devici Evstohiji: „Lsei, ia. bos nasla r da so terpeli nad- loge vsi svetniki. Edini Salomon je zivel v veselicah in zato je morda tudi pogubljen, a pravi ta svetnik. Sveti Pavel pravi, da morajo biti vsi preizvoljeni podobni Jezusu Kristusu: Ketere je poprej vide , jin je tudi poprej odlocil, da bodo enaki pod obi njegovega Sin a a . 4 Kri- stusovo zivljenje pa je bilo vedno terpljenje: 1 la speeul. exempt, 'list. 9. ex 139. vet. 138. 3 Moral, lib. 16. c. 17. — » liim. 8, 29. 2 Ps. 118, 82. 244 Deseto poglayje. in zato pravi sveti Pavel: „Ako le z njira ter- pi mo, da bomo tudi z njirn povelicaniV 9. Yedi pa, da bomo prisli v to povelicanje °,amo takrat, ako bomo poterpezljivo terpeli, kaker je terpel nas Zvelicar, „On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretilV Sveti Gregor namrec pravi: „Kaker je poterpe¬ zljivo terpeti, znamenje zvelicanja, ravno tako je nepoterpezljivo terpeti, znamenje pogub- IjenjaA Zato nas opominja Jezus, da se ne bomo zvelicali, ako ne bomo poterpezljivo ter¬ peli: „V svoji poterpezljivosti bote ohranili svoje duse“. 8 Bodimo tedaj prepricani, da nam Bog le zato nadloge posilja, ker nam hoce dobro; zato nas skus.a lociti od posvetnega veselja, da ne bi izgubili nebes. Sveti Avgustin pravi: „Svet je zato tako grenek, ker vse nje- govo veselje ne more zadovoljiti nasega serca, in dasiravno se slednjic spremeni v grenkoto in nerairno vest, ga vender ljubinioA Zdaj po- mislite, pravi dalje ta svetnik, kako bi svet ljubili se le takrat, ako bi bil sladek in kako Intro bi pozabila dusa Boga in zvelicanje. Ako hoce mati svojega otroka odstaviti, namaze per- sa sfe zolcem; tako dela tudi Bog. Veselje tega sveta spremeni v grenkost, da se locimo od njega in hrepenimo po vecnem veselju, ketero ima pripravljeno v nebesih za tistega, ki njega Ijubi. Iz tega n amen a je tudi nas ljubeznivi Zvelicar na zemljo prisel terpet, da bi se mi zavoljo njegovega zgleda ne sramovali ga po- snemati: „Kristus je za nas terpel in vam je zapustil zgled, da hodite po njegovih stopinjahV pise sveti Peter. Glejte, kako nas vabi, da bi i Rim. 8, 17. — 2 1. Pet. 2, 23. — 3 Luk. 21, 19. — * 1. Pet. 2, 21. 0 poterpezljivosti sploh. 245 ga sledili: „Ako hoee kedo za menoj priti, naj zataji sain sebe in naj vzame svoj kriz, in naj hodi za menoj V kaker da bi rekel, kedor noce terpeti in se brani, se odpove biti moj ucenec in tudi lioditi za menoj v nebesa. 10. Najimenitnisi naraen, keterega, mora imeti Boga ljubeca dusa je, da Bogu dopade. Modri Sirah namrec pravi, da so neketeri samo y sreci prijateli, v nesreci pa zapustijo prijatela. „Marisketeri je pri j at el le do svojega casa, pa ne ostarie v dan nadloge“. i 2 Najboljse znamenje prave Ijubezni je, ako rad terpis za ljubljeno osebo. Bogu najbolj dopadljivi dar je, ako poterpezljivo sprejemas vse krize, ketere ti posilja; zakaj: „Ljubezen je poterpezljiva, vse poterpi", pise sveti apostelj Pavel. 3 Ljubeze vse poterpi: ako zgubi zdravje, premozenje, cast, sorodnike, prijatele; prenasa notranje krize, strah, skusnjave, .bolecine in duhovno zapus- cenost. S poterpezljivostjo skusas tudi cednost. in za tega voljo je omenjena v zivljenju svetnikov posebno njih poterpezljivost v nesrecah. S po¬ terpezljivostjo skusa Bog naso zvestobo ; skusa nas hudic, pa tudi Bog; hudic nas skusa, da bi nas pogubil, Bog pa nas skusa, da spozna naso zvestobo : „Kaker zlato v peci jih poskusa". 4 Kaker se poskusa zlato v ognju, ravno tako Bog poskusa ljubezen svojih ljubih v ognju terpljenja. Ako kedo prav veliko terpi, je zna¬ menje, da ga Bog zelo ljubi, saj je rekel angel j Tobiju : „Ker si bil Bogu prijeten, je bilo potreba, da te je skusnjava skusiia“. 5 In sveti Krizostom pravi, da keder da Bog komu kako priloznost i Mat. 16, 24. — 2 Sir. 6, 8. — 3 1. Kor. 13, 4. in 7. — * Modr. 3, 6. —■ 5 Tob. 12, 18. 246 Deseto poglavfe. terpeti, mu da vecjo milost, kaker da bi mu dal mi lost mertve obujati; in pove zakaj; ako delamo cudeze, smo mi Bogu dolzni. ako pa poterpezljivo terpimo. je Bog nekako nas dob znikJ 11. 0 moj Bog! kako je mogoce gledati krizanega Jezusa, keteri je vmerlv rxiorju bolecin in zasmehovanja, da ne bi radi terpeli in hre- peneli vse preterpeti, ako ga ljubimo. Sveta Marija Magdalena Praciska je rekla: „Najvecja bolecina postaja prijetna, keder gledas Jezusa na krizu. a Ko je nekedaj uceni Just Lipsij neiz- recerie bolecine terpel, ga je nekedo nagovarjal, da naj terpi po zgledu ajdovskih stojikov. ali bolnik je pogledal na kriz in mu rekel: „To je p'rava poterpezljivostP S tern je mislil reci, da sam zgled Boga, keteri je iz ljubezni do nas toliko terpel. nas more osereevati, da moremo iz ljubezni do njega preiiamti vs ako terpljenje. Ke- dor ljubi krizanega Jezusa. pravi sveti Bernard, so mu prijetne vse bolecine in zanicevanja a . 1 2 Ko je vp rasa la devica sveta A fra svojega zenina svetega Eleazarja. kako more prenasati tolike krivice,. ketere mu delajo surovi ljudje, in ni nevoljen. ji je odgovoril: „Ne misli moja nevesta, da sem neobcutljiv; dobro cutim te krivice. pa ob erne m se k svojeinu kriz an emu Jezusu in ga tako dolgo gledam. dokler se jeza v meni ne poleze. „Ljubezen stori vse lahko,“ pravi sveti Avgustin. 3 Ko je bozja ljubezen sveto Katarino Zenovsko presunila, je rekla, da ne ve, kaj se pravi terpeti, in dasiravno je veliko terpela, vender ni nic obcutila, ko je mislila, da ji po- silja to terpljenje oni, keteri jo toliko ljubi. 1 In Phil. liom. 4. — 2 Serm. 25. in Caut. — 3 Omnia hunt fa- cilia charitate De Nat. et Grat. c. 09. 0 poterpezljivosti sploli. 247 Tako je tudi vprasal sam sebe neki pobozen redovnik Jezusove druz.be, ko mu je Bog poslal bolezen, holecine ali preganjanje: „Povej mi bolecina, bolezen. preganjanje, kedo te je poslal ? Ako te je poslal Bog, srecno doslo! in je zmiraj mirno in pokojno zivel in terpel. 12. Ker moramo terpeti v tem zivljenju radi ali neradi, leaker smo videli, skerbimo tedaj, da bomo terpeli sebi v zasluzenje, to se pravi, terpimo poterpezljivo. Poterpezljivost je scit, ki lias varuje pred vsako nadlogo, ketero nam prin as ajo preganjanje, bolezen, z glib a in druge nesre.ee. Kedor tedaj nima tega scita. je pod- verzen vsem nadlogam. Prosimo tedej naj prej Boga, da nam da to poterpezljivost; zakaj, ako ga ne bo mo prosili, ne bomo nikedar dosegli te velike milosti; potem pa, ko nas zadene kaka nadloga, ustavljamo se se silo, da ne homo kazali v besedah nepoterpezljivosti ali tozbe. Ako vzames ognju zrak, sam vgasne. ..Pre¬ in agave u bom dal skrite mane". 1 0 kako slad- kost da Bog dusi, ko se je prisilila, da je precej vzela od Boga poslan kriz v nadlogali, in dasiravno je ta sladkost skrita svetnim ljudem, jo vender vzivajo duse, ki Boga ljubijo. V ne- sreci cisto vest imeti, pravi sveti Avgustin. je boljsi, kaker pa se slabo vestjo vsa veselja vzivati. 2 Sveta Terezijaje rekla o sebi: „V;eckrat sem ze skusila, da mi je Bog dal veselje do- koncati kako rec, za ketero sem se v zacetku junasko odlocila. On hoce, da iina dusa v zacetku strah, da si vec zasluzi. / 13. Kedor se odloci za Boga terpeti, ne terpi vec; Beriino zivljenje svetnikov in po- 1 Razor!. 2, 17. — 2 J.ucundius gaudere de bona conscientia inter ^olestias, quam de mala inter delicias. Dc catechu, rud. c. 16. 248 Deseto poglavje. glejmo, kako so ljubili terpljenje. Sveta Gertruda je rekla, da je imela tako veselje v terpljenju, da za njo ni bilo nic hujsega, kaker biti brez terpljenja. Sveta Terezija je reida, da si ni upala ziveti brez terpljenja, in zato je veckrat vzdi- hovala: ,,Terpeti ali pa vmreti!“ Sveta Marija Paciska pa je se druge prekosila in Boga prosila: ,,Terpeti pa ne vmretiA Sveti Prokop mucenec je rekel trinogu, ko mu je pripravljal novo terpljenje: „Muci me, koliker hoces, ne ves, da tistemu, keteri ljubi Jezusa Kristusa, ni nic prijetnise, kaker zanj terpeti P 1 Sveti Bazilij pripoveduje, da je sveti Gordijan odgovoril, ko so mu zugali z najvecjim terpljenjem, ako Boga ne zataji: „Zal mi je, da ne morem veckrat, kaker sarno enkrat vmreti za Jezusa Kristusa!“ in je potem vmerl brez straha. Sveta devica Potomijena je rekla trinogu, ki ji je zugal se smertjo v vreli smoli: „Dobro, pa prosim te, da me ne verzes v kotel, ternuc po malem vanj spuscas, da bom se vec terpela za svojega Jezusa Kristusa. In tako je tudi vkazal trinog, dokler je ni smola zadusila. Znamenita je mu- ceniska srnert svetih devic, Pides (vera), Spes (upanje) in Karitas (ljubezen). Kaker Baronij poroca , 2 jib je strasil trinog Antijoh z najgro- zovitejsim terpljenjem, ali odgovorile so nepre- strasene „Mari ne ves, da kristjani najbolj zelijo zavoljo Jezusa terpeti?" Sveta Fides bila je najprej bicana, potem so ji odrezali persa, na to so jo pekli z ognjem in slednjic so ji odsekali glavo. Sveta Spes je bila tepena z volovskimi zilami, na rebrih so ji meso se zeleznim gre- benom razmesarili in slednjic so jo vergli v 1 Surius, 8. Jul. 2 Ann. 122. 0 poterpezljivosti sploh. 249 kotel vrele smole. Sveta Karitas je bila naj- mlajsa, se le devet let stara, in zato je upal trinog, da se bo vstrasila terpljenje in se od- oovedala sveti veri, zato ji je rebel: „Moja icerka, bodi pametna vsaj ti, ako noces vmreti v takera terpljenju, kaker tvoje sestre.“ Sveta deklica mu je pa odgovorila: „Ti se zelo motis, o Antijoh, vse tvoje terpljenje me ne bo nagnilo, da bi zapustila Jezusa Kristusa.“ Nato jo je dal trinog na natezavnico navezati in jo grozno terpinciti; veckrat so jo z visokega vergli na zemljo, da so bili zvinjeni vsi njeni udje; potem ji je zapovedal vse ude se zelezom tako prebosti, da je vmerla sveta devica. 14. Poslusajmo se nekoliko zgledov iz novejsih casov. Ko so na Japonskem mucili zeno Maksencijo, je hotel neki rabelj terpljenje olajsati, pa ni hotela. Ker je pa se vedno stanovitna ostala sveti veri, ji je nekedo dvakrat polozil mec na vrat, da bi jo vstrasil, ali on a je odgovorila: „0 moj Bog, kako me bos vstrasil se smertjo, po keteri hrepenim? Ako me hoces vstrasiti, me moras pustiti se dalje ziveti.“ Po teh besedah je nagnila vrat rabeljnu, ki ji je glavo odsekal. Ko je bil pater Janez Kerstnik Masjado (Maciado) Jezusove druzbe na vlaznem kraju na Japonskem zapert, kjer je 40 dni tako terpel, da ni imel pocitka ne po noci, ne po dnevi, je pisal svojemu sobratu: „Moj oce, dasi- ravno toliko terpim, vender sem tako zadovoljen, da ne bi menjal z najvecjim vladarjem sveta .“ Tudi pater Karel Spinola je pisal svojim so- bratom iz jece, v keteri je veliko terpel: ,.0 kako sladko je za Jezusa terpeti. Zvedel sem, da so me k smerti obsodili; prosim vas, da 250 Deseto poglavje. zahvalite Roga za tako dobroto, ketero mi je sfcazal.“ V pismu se je podpisal: „Karel Spinola za Jezusa Kristusa k smerti obsojen.“ Kmalu potem so ga podasi sezgali. Ko so ga k stebru privezali, pravijo, da je zapel v zahvalo 116. psalem : ,-Hvalite Gospoda, vsi narodi“ in potem je kmalu vmeiiL 15. Kako so pa mogli sveti mueenci tako veseli terpeti, bos morebiti vprasal? Morebiti niso bill iz mesa, kaker mi? Morebiti je Bog napravil, da niso cutili terpljenja? Ne, pravi sveti Bernard; cutljivi so bib ali ljubezen do Jezusa Kristusa jih je naredila, da so z narvecjo poterpezljivostjo in veseljem terpeli. Imeli so bolecine, ali iz ljubezni do Boga so jih pre- magali in zanicevali 1 . Velik bozji sluzabnik pater Hipolit Duraco (Durazzo), Jezusove druzbe, je rekel: „Bog ni za me nikedar predrag .“ In sveti Jozef Kalasancij je rekel, da ne zna Jezusa dobiti, kedor zanj ne terpi. Ali one duse, ketere ljubijo Boga, dobro vedo najti v krizah in te- zavah veselje, ker jih sprejemajo zato, da Bogu veselje delajo. Molitev. 0 moj krizani Jezus! ti si zavoljo mene preterpel toliko bolecin in zanicevanja. Ti si vmerl, da bi si pridobil mojo ljubezen, in jaz sem se tolikokrat odrekel za prazen nio tvoji ljubezni ! Ysmisli se me in odpusti mi! Hvaljena naj bo tvoja vsmiljenost, ketera me je prenasala tako dolgo in tako poterpezljivo! Takrat te nisem Jjubil in nisem maral za tvojo ljubezen, zdaj pa te ljubim iz celega serca, in moja naj- 1 Senn. 61. in Cant. 0 poterpezljivosti v bolezni i. t. d. 251 vecja bolecina je ta, da sem razzalil tebe, o moj Zvelicar, ki si me toliko ljubil. Da, to je moja najvecja bolecina, ki me pa tolazi, da si mi ze odpustil. 0 da bi bil vmerl, preden sem te razzalil! 0 moj Bog, ako te nisein do zdaj ljubil, glej, zdaj se ti pa vsega darujem. Vse hocem zapustiti, da bom ljubil samo tebe, o moj Zvelicar, ki zasluzis neskoncno ljubljen biti. Zadosti sem te zalil; cas, keteriga mi bos dal na zemlji, hocem porabiti zato, da bom delal veselje tvojernu sercu, ki me toliko ljubi. Povej mi vse, kar od merie zahtevas, zakaj vse bom storil; daj mi zato samo potrebno pomoc. Ljubiin te, o neskoncna dobrota! Ljubim te iz celega serca, in iz ljubezni do tebe bom sprejel vsako terpljenje, ketero mi bos poslal. Marija, moja mati, pomagaj mi se svojo pri- prosnjo, zakaj na te zaupam. §. 2. O poterpezljivosti v bolezni, vbostvu za- nicevanju in duhovni zapuscenosti. 1. Poterpezljivi moramo biti naj prej v bolezni. V bolezni spoznamo kaksni smo, cisto srebro ali blescec svinec. Neketere osebe so ve- sele, poterpezljive in pobozne, dokler so zdrave; kaker hitro jih pa Bog obisce z boleznijo, so polne pogreskov in se ne dajo potolaziti; ne- poterpezljive so proti vsem, celo proti tistim, ki jim strezejo iz ljubezni; pritozujejo se cez vse, kar jim ni prav in kar terpijo; tozijo cez vse, zdravnika, predstojnika in streznika in pra- vijo, da so zapuscene in jim slabo strezejo. Glej, tako se kazejo, da niso cisto srebro, ampak tamo svinec. ;J Kako pa, moj oce, toliko terpim, in se Deseto poglavje. potoziti bi se ne smel ?“ mi bos morebiti rekel. Ne prepovedujem ti razodevati svojih bolecin, keder so velike; ali keder so majhine, kazes pa svojo slabost, ako se pri vseh tozis in hoces, da ti vsi pomagajo in pomilujejo. In ako ti zdravila ne pomagajo. ne bodi nepoterpezljiv, temuc se poterpezljivo vdaj bozji volji. Drugi mi bo pa rekel: „K je je ljubezen? Glejte, vsi so na me pozabili in me zapustili v bolezni. “ — 0 revez ! vsmilis se mi. pa ne zavoljo tvoje telesne bolezni, temuc zavoljo tvoje nepoterpez- ljivosti, ki dela, da si bolan na dusi in telesu. Drugi so pozabili na te. ti si pa pozabil na Jezusa Kristusa, ki je od vseh zapuscen na krizu vmerl iz ljubezni do tebe. Kaj ti poma¬ gajo tvoje tozbe v tern zivljenju in po smerfci? Tozi sam sebe, ker tako malo ljubis Jezusa, ko si nepoterpezljiv. Sveti Jozef Kalasancij je rekel: „Ako bi bili bolniki poterpezljivi, ne bi se tozili.“ Salvijan 1 pise, da bi se mnogi ne mogli zvelicati, ako bi bili zdravi. In res, v ziv¬ ljenju, posebno svetnic, berem, da so bile skoraj vse bolehne. Sveta Terezija v 40 letih le en dan ni bila brez terpljenja. In zavoljo tega pri- stavlja se Salvijan, da so osebe, ki se posvetijo Kristusu, bolehne in hocejo tudi bolehne biti. 2. Zopet drugi mi bo rekel: „Jaz se ne branim bolan biti, zal mi je pa, da v bolezni ne morem hoditi na kor, k obhajilu, moliti in sem drugim nadlezen u . Dovol.i mi, da ti odgo- vorim na eno in drugo. Reci mi, zakaj hoces iti molit y cerkev in iti k sv. obhajilu? Da bi bil Bogu dopadljiv ? Dobro, ako je pa bozja volja, da ne mores v cerkev in k sv. obhajilu 1 De Gub. Dei 1. 1. 253 0 poterpezljivosti v bolezni i. t. d. iti,' ampak, da lezis v postelji in terpis, zakaj torej togujes? Pater Avila je pisal bolnemu duhovniku: 1 „Prijatel, ne misli zdaj, kaj bi rad storil, ako bi bil zdrav, ampak bodi zadovoljen, tak<5 dolgo bolan biti. dolder Bog hoce ! Ako hoces izpolnjevati bozjo voljo, nic zato ali si bolan ali zdrav .“ Tudi sveti Francisek Saleski pravi, da Bogu bolj sluzis, ako terpis, kaker pa, ako delas. Ti pravis, da ne mores moliti v bo- lezni. Zakaj pa ne? Yem, da v bolezni ne mo¬ res premisljevati, ali kaj ti brani krizanega Je- zusa gledati in mu svoje bole cine darovati? In ali do bis lepso molitev, kaker je ta, ako terpis in se v bozjo voljo vdas, ko svoje bolecine z Jezusovimi bolecinami zedinis in jih tako zdru- zene Bogu darujes ? Ti se se tozis. da v bo¬ lezni ne mores delati in si drugim nadlezen. Kaker se moras ti vdati volji bozji, ravno tako moras misliti tudi od svojih domacih. da vedo namrec, da nisi sam tega kriv, ampak ker Bog tako lioce. Te tvoje zelje in tozbe ne izvirajo iz bozje ljubezni, ampak iz lastne ljubezni; zakaj ti bi rad Bogu sluzil, pa ne kaker on hoce, ampak kaker sam zelis. 3. Ako res zelis Bogu prijeten biti in dru¬ gim lep zgled dajati, poterpezljivo sprejemaj vse bolezni, ketere ti bo Bog posiljal! 0 kako lep zgled daje, ki je v bolezni. na smertni po¬ stelji vesel in se ne pritozi ne cez zdravnika, ne svoje domace, temuc zahvali za vsako se tako majhino postrezbo in rad rabi zdravila, naj so se tako grenka in naj ga se tako bob. Surij pripoveduje o sveti Ludovini. da je lezala 38 le»t na terdi dilji zapuscena in vsa v ranah in bole- 1 E]»ist. 2. ali Part. 2. Ep. 54. 254 Deseto poglavje. * cinah, pa se ni nikedar pritozila cez kako rec, te'muc je vse poterpezljivo sprejemala iz bozjih rok. Blazena Humilijana Florencijska, tretjega reda svetega Franciska, je v raznih in hudih boleznih vzdignila roki proti nebu in nepreile- homa klicala: „Blagoslovljena moja ljubezen, blagoslovljena bodi ! u ' Tudi sveta Klara je bila 28 let bp In a, pa se ni nikedar pritozila. Sveti Teodor opat je .imel celo svoje zivljenje boleco rand, rekel je pa, da mu jo je Bog zato dal, da ga more neprenehoma hvaliti, kaker ga je tudi res hvalik V bolezni se spominjajmo svetih mucencev, keterim so telesa razmesarili in jih na ognju pekli, potem bomo gotovo lahko Bogu darovali svoje majhino terpljenje. — Poterpez- ljivi moramo biti tudi, keder je slabo vreme. Mnogi so nevoljni in se tozijo, ako je hud mraz ali velika vrocina posebno, ako nimajo potrebne obleke ali drugih reci, kaker zelijo. Ti pa ne delaj tako, temuc povelicnj tudi te stvari, ki so pokorne Bogu in klici s prerokom Danielom: „Oastita Gospoda, ogenj in vrocina; castita Go- spoda srez in ivjeV 4. Posebno pa moramo ob zadnji uri smert ooterpezljivo pricakovati, in sicer tako smert, vakersno nam je Bog name nil. Nase zivljenje na zeinlji ni nic drugega, kaker vedna nevihta, v keteri smo zmiraj v nevarnosti se vecno po- gubiti. Sveti Alojzij Goncaga je vesel sprejel smert, akoravno je bil se v mladeniski dobi, in je se celo rekel: „Zdaj sem, kaker mislim, v stanu milosti; potem pa ne vein, kaj bi se se lahko zgodilo z menoj, zato zapustim vesel svet, ako me Bog hoce poklicati v drugo zivljenje'*- 1 Dan. 3, 66. in 69. 0 poterpezljivosti v bolezni i. t. cl. 255 Mi bos pa odgovoril: „Sveti Alojzij je bil svetnik, jaz sem pa gresnik“. Poslusaj, kaj bi ti pater Avila na to odgovoril: „Vsaki clovek, ki je v dobrem ali vsaj srednjem dnsnem stanu, si iliora sinert zeleti, da se obvaruje nevarnosti izgubiti rnilost bozjo; v ti nevarnosti lino pa zmiraj, dokler zivimo na zemlji.- Ali raoremo imeti veejo sreco, kaker, ako smo gotovi, da ne bomo ni- kedar Boga izgubili? 44 — Do zdaj pa nisem se nic dobrega zasluzil za svojo duso, mi bos mo- rebiti odgovoril, zato bi rad se zivel, da bi pred smertjo se kaj dobrega storil. Yes pa tudi, da lie bos morebiti se slabsi, kaker si zdaj, ali celo v vecje grebe padel in se slednjic na veke pogubil, ako bos se dalje zivel? In ako bi tudi drugih vzrokov ne imeli, morarno sprejeti sinert z veseljem, keder bo prisla ze zato, ker nas bo resila nevarnosti, zopet gresiti. Tu na zemlji ni nihce brez greha, vsaj brez majhinih ne. Zato vprasa sveti Bernard: „Zakaj zelimo se dalje ziveti, ko dobro vemo, da bolj dolgo bomo ziveli, toliko vec grehov bomo storili?" 1 Ako Boga res ljubimo, morarno zeleti smert, da bomo )rej gledali Boga z oblicjem v oblicje in ga jubili; zakaj, ako nam smert ne odpre vrat, ne morarno priti v ljubo domovino. Zato je zdihoval od bozje ljubezni gorec sveti Avgustin: „Gpspod, pusti me vmreti, da te bom mogel gledati^ 2 . 5. Drugic morarno biti poterpezijivi tudi v revi, ketero prinasa vbostvo, ako namree ni- mamo casnih reci. Kedaj bo imel dosti ta, keteremu je Bog premalo, prasa sveti Avgustin? Kedor ima Boga, ima vse, ako tudi nic nima, in more reci po pravici: „Moj Bog in moje vse.“ 1 Medit. c. 2. — :i Solil. an. ad D. c. 1. 256 Deseto poglavje. Zato pravi sveti Pavel, dasiravno svetniki nic nimajo. imajo vender vse: „Kaker, da bi nic ne imeli, in vender vse posedemo/' 1 Ako nimamo torej v bolezni zdravil, hrane, ako nimamo po zimi peci in obleke, vzdihujmo : „() moj Bog, ako imanio tebe, imamo dosti!“' in se poto- lazimo. 6. Poterpezljivo prenasaj tudi, ke bi iz- gubil bogastvo, sorodnike in prijatelje. Neke- teri napravijo velik nemir in se ne morejo po- tolaziti, ako izgubijo kako majhino stvar, knjigo ali svecico ali svetinco ; ako pa vmre celo sorodnik ali dober sobrat, se ne dajo potolaziti, opuscajo molitev in sveto obhajilo; so nepo- terpezljivi z drugimi, se zapirajo, nocejo jesti in ne marajo zanje, keteri jih hocejo potola¬ ziti. Delajo pa tako prav ? Ali bi jih ne smeli vprasati: „Tako ljubite Boga ? Ni torej res, da je Bog tvoje vse; zakaj, ako izgubis enega cloveka, si ze nemiren in se zdi, kaker da bi se vec ne zmenil za Boga? Povej torej, kaj ti koristi tvoje zalovanje? Mislis li ranjkemu s tem pomagati ? Gotovo ne, ker to ni drago ne Bogu, ne ranjkemu. Oberna bi bilol jubse, ke bi se brez tozbe vdal v voljo bozjo in se ne jokal, temuc se se toliko bolj vdal Bogu in mold za ranjkega. ako je morebiti se v yicah. Pri sorodnikovi smerti jokati je naravna slabost, ketero lahko spregledamo ljudern ; prevec zalovati je pa sla- host v duhovnem zivljenju in v ljubezni bozji. Tudi svete osebe obcutijo, ako jim vmre kaka draga oseba, ali ker vedo, da je tako hotel Bog, se precej vdajo v voljo bozjo in pomirijo. za rajnkega se vec molijo, bolj pogosto hodijo i 2. Kor. 6, 10. 0 poterpezljivosti v zanicevanju. 257 k obhajilu in se bolj tesno sklenejo z Bogom, ko obujajo v sebi upanje, da bodo tudi same nekedaj prisle v nebesa, kjer bodo skupaj Boga gledale c.elo veenost. 7. Druge osebe, ki hocejo biti zelo pobozne, ne zalujejo toliko nad svojimi rajnimi in prija- teli, koliker nad svojim rajnem spovednikom, in zdi se mi, kaker da bi se hotele pravdati z Bogom, ko se tozijo, da jib je Bog zapustil, ker jim je vzel spovednika in z njim njegovo pomoc in vodstvo. 0 kako nespametno delajo! Sam Bog je, ki nas more svete storiti, ne pa spo¬ vednik ; Bog sicer hoee, da naj ne zapustimo svojega spovednika, dokl.er ga imamo, da od njega zvemo, kaj zahteva Bog od nas. Ako ga in am pa vzam.e, bo ze sam skerbel, da nam bo dal drugega, ali ga nadomestil na drugi nacin. Ako smo nemirni, ko izgubimo svojega spove¬ dnika, kazemo, da nisrno popolni, ampak zelo nepopolni; zakaj nemirni smo zato, ker smo nagnjeni nanj ali pa premalo zaupamo v Boga. Zato glej, da ne bos preved navezan na svo¬ jega spovednika, ako ga imas; zmiraj bodi pri- pravljen ga izgubiti, ako Bog hoce. Ako bi te zapustil spovednik, ali bi ga Bog poklical k sebi, reci z Jobom: „Gospod je dal, Gospod je vzel; kaker je Gospodu dopadlo, tako se je zgo- dilo, bodi cesceno Gospodovo ime. ai In dokler ne bos dobil drugega spovednikapo svoji volji, lahko zivis, kaker te je ucil tvoj prejsni spovednik. Ako bi imel kaj na sercu, se. pogovori se spoved- ^ikom, pri keterem bos spoved opravil; zakaj °n te bo najbolj varno vodil, ker tega ti Bog da, svojega posebnega spovednika si pa sam izberes. 1 Job. 1, 21. 258 Deseto poglavje. 8. Tretjic moramo biti poterpezljivi, keder nas drugi zanicujejo in preganjajo. Pa bos rekel: „2akaj bi me drugi zanicevali. preganjali. saj nisem storil nic hudega? Tega Bog gotovo noce.“ Ali ne yes, kaj je rekel Kristus sve- teirm Petru mucencu, ki se je pritozil, da je po kriyici zapert: „Gospod, kaj hudega sem storil, da moram terpeti to preganjanje?“ Jezus mu je pa odgoyoril se kriza: „Kaj sem pa jaz hu¬ dega storil, da so me pribili na kriz?“ Ako je tedaj hotel Zvelicar iz ljubezni do tebe vmreti za te, ljuba dusa. tedaj ne bo nic posebnega, ako tudi ti iz ljubezni do njega tako kriyico ooterpezljivo poterpis. Dasiravno Bog noee gre- la, keterega dela. ki ti dela kriyico in te preganja, vender pa hoce, da ti iz ljubezni do njega in za syoje dobro poterpezljivo prenasas vse te zopernosti. In ako ravno nismo storili greha, keterega nam pripisujejo, pravi sveti Avgustin, sino pa storili druge, s keterimi smo zasluzili to in se vecjo kazen. 1 9. Yse svetnike so preganjali na zemlji. Svetega Bazilija so zatozili pri papezu Darnazu, da je kriyoyerec; syetega Cirila Aleksandrij- skega je 40 skofoy y cerkvenem zboru spoznalo za krivoverca in zato so mu vzeli skofijo. Sveti Atanazij je bil zatozen vrazevanja, sveti Krizo- stom necistosti. Ko je bil sveti Romoaljd cez sto let star, so ga obdolzili zelo velikega greha in so pravili, da zasluzi biti ziv sezgan. Svetega Franciseka Saleskega so obrekovali, da gresno zivi z neko posvetno zensko, in to sramotno obrekovanje je moral terpeti tri leta, dokler se nuis 1 Etsi non babe mu s peccatum, quod nobis objicit inimicus, h.'d>e- taraen alteruna, quod digne in nobis flagelletui - . In ps. 68. serin. 259 0 poterpezljivosti v zanioevanju. ni dokazalo, da je nedolzen. Pripovedujejo tudi, da je prisla neka zenska k sveti Ludovini v sobo in ji je vse gerdo izrekla, kar si le rnisliti raoremo; in ker se zato ni zjezila svetnica, se je ta hudobna zena se bolj raztogotila in ji je zacela pljuvati v obraz; in ker se Ludovina tudi zdaj ni zjezila. je zacela kricati, da je svet¬ nica znorela. Nic ne poraaga tedaj, sveti apostelj Pavel namrec pravi: „Vsi, keteri hocejo pobozno Sveti v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli/* 1 In sveti Avgustin pravi: „Ako noces terpeti preganjanja, se in or as bati, da se nisi zacel posnemati Jezusa Kristusa“. Kedo je bil bolj nedolzen in svet, kaker nas Zvelicar, in vender so ga ljudje tako preganjali, da je moral vmreti ves razmesarjen in v najvecji srarnoti na krizu. Zato nas opominja sveti Pavel, da naj zmiraj mislimo na nasega krizanega Zveli- carja, da homo mogli poterpezljivo prenasati preganjanje: ,.Mislite nanj, keteri je tako nas- protovanje zoper sebe od gresnikov prestal/' 2 Bodirno tedaj prepricani, da nas bo Bog zago- varjal, ako bo mo radi terpeli preganjanje, in ako bo tudi morebiti kedaj dopustil, da bi ziveli obrekovani na tern svetu do smerti, bo to storil samo zato, da bo z vecjo castjo poplacal naso poterpezlji.vost na drugem svetu. 10. Oetertic moramo poterpezljivi biti tudi v duhovni zapuscenosti. ki je na. tern svetu najbolj obcutljivo in najhujse terpljenje za duso, ketera ljubi Boga. Keder Bog tolazi duso, ne boli, ako jo drugi zanicujejo in preganjajo, a ko terpi ali kaj izgubi, temuc vse to jo se tolazi, ker ji daje priloznost, da more darovati 260 Deseto poglavje. Jpzusu to terpljenje in se se bolj zdruziti se svojim svetim zeninom. Grenko terpljenje je pa za duso, ki ljubi Boga, keder ne obcuti pohoz- nosti, gorecnosti in hrepenenja, keder se ji studi molitev in sveto obhajilo. Ali s tem posleusa Bog najbolj njeno ljubezen, leaker pravi syeta Terezija. keder brez duhovnega veselja, da se eelo se strahom in tezavo poterpezljivo se dalje pobozno zivi. Ta svetnica je namrec rekla: „Gospod skusa pobozne duse z duhovno zapu- scenostjo in skusnjavami." Ko je bila zVelicana Angela Polinjska brez vsake duhovne tolazbe r se je pptozila Jezusn. ker je mislila, da jo je zapustil; ali Jezus ji je rekel: „Ne, moja hei, zdaj te bolj ljubim in sem se bolj zdruzen s teboj, leaker prej. a Neketere osebe, ki so se le zacele pobozno ziveti, menijo, da jib je Bog zapustil, ako nimajo duhovne tolazbe, ali pa si mislijo, da njso za popolno zivljenje. in zato zapustijo zaceto pobozno zivljenje; zacnejostreoi svojim pocutkom in tako izgubijo vse. lear so do zdaj dobrega storile. Varuj se tedaj in se ne daj premotiti hudobnemu duhu; keder si brez duhovne tolazbe, opravljaj stanovitno se dalje svoje navadne poboznosti. Ponizuj se in reci, da si to zasluzil se svojirni grehi; posebno pa se izroci volji bozji in se bolj zaupaj v Boga; zaleaj tale rat irnas priloznost. da se pokazes svo- jemu nebeskemu zeninu se bolj dopadljivega. Mislis morebiti, da so imeli svetniki zmiraj v svojem zivljenju duhovno tolazbo in prijetnosti? Ali vedi, da so preziveli veeji del svojega ziv- ljenja v duhovni temoti in zapuscenosti. Resnioo govorim in iz lastne skusnje vem; jaz malo upam taleim osebam, ki imajo polno duhovno 0 poterpezljivosti v duhovni zapuscenosti. 261 tolazbe, ne da bi prej cutile notranje terpljenje, zakaj zgodi se in ne redko, da pobozno zivijo take duse, dokler imajo tolazbo; keder so pa skusane z duhovno zapuscenostjo, zapustijo vse in z acne jo mlacno ziveti. 11. Mi bo pa morebiti kedo rekel: „Jaz se sicer ne vstavljam temu krizu, ako je volja bozja, ali bojim se, da je ta dushovna zapuscenost kazen za mojo nezvestobo“. Odgovorjam ti: „Naj bo kazen, kaker pravis: da te s tern kaz- nuje Bog, posebno ako si se pregresil in imel nagnjenje na kako stvar; zakaj Jezus je sumljiv na serca svojih nevest. S tern te Bog kaznuje, ali ne po vsi pravioi? Node Bog, da sprejmes to kazen? Sprejemaj jo torej raimo; zakaj take bos odpravil vzroke, zavoljo keterih si izg-ubil tolazbo, odpravil bos nagnjenje na stvari, raz- tresenost duha, ker si do zdaj hotel prevec videti, govoriti in slisati, in se enkrat se Bogu popolno daruj. Jezus bo pa hitro pozabil tvoje pregreske in ti bo zopet delil svoje prejsne milosti. Nikaker pa ne zahtevaj, da bi ti tako ljubeznivo dajal duhovno tolazbo, kaker prej, temuc ga prosi, da bi ti dal moo prej ko rno- goce, da bi mu zmiraj zvest ostal. Bodi terdrio preprican, da nam Bog diahovhe tolazbe sanlo zato ne daje, da imarno vedjo korist, in da poskusa naso ljubezen. Sveti Gertrudi je rekel Jezus, da so mu zelo vsec one duse, ketere mu sluzijo na svoje stroske, to je, v duhovni suhoti in brez vsake obcutne prijetnosti. ^ 12. Ljubezni ne kazemo samo, ako urno gremo za njim, ki has ljubi, ampak tudi za onim, keteri bezi pred nami. „Ne boj se Je- 262 Deseto poglavje. zusova nevesta, pravi sveti Bernard 1 in ne dvomi, ako ti skrije Zenin svoj obraz za kratek cas; vedi. da bo vse to za te dobro.“ On se nararec zato skrije pred teboj, da bos ti bolj varen, da ne bi zacel drugih zanicevati, sebe pa imeti za boljsega kaker so drugi. To dela pa tudi zato. da ti bolj hrepenis po njem in ga isces z vecjo skerbjo.“ Sieer pa opravljaj se dalje vse svoje.poboznosti, tudi ke bi bilo treba preterpeti smertne tezave. Najhujse smertne te¬ zave je preterpel Jezus, tvoj zenin na vertu Gece- mani, ko se je pripravljal na smert in je mold za te, kaker pise sveti Lukez: ,,Ko so ga smertne tezave obsie, je delj mold."* Zato ga stanovit.no isci, da se ne bo dolgo mudil priti in te potolazil: „Cakaj ga (videnje), ker bo gotovo prislo in se ne bo mudiloT 3 In ako ravno ne bi prisel in bi ti ne prinesel tolazbe in ljubezni. ga vender prosi, da naj ti da moc in duha ljubiti ga brez placila tolazb tu na zemlji; zakaj Bog ima raj si mocno. kaker pa nezno ljubezen. 13. Sveti Tomaz pravi, da bo zelo koristno, ako se pripravimo na nadloge preden nas za- denejo, da moremo potem velikodusno sprejeti sploh vse, kar nas more zadeti. Tako je tudi opomnil svoje ucence „Na svetu bote veliko britkost imeli; ali zaupajte, jaz sem svet pre- magal." 4 Zakaj, ako ze naprej mislimo na terpljenje in smo pripravljeni ga poterpezljivo sprejeti, se nam ne bo zdelo hudo, ampak dobro za vecno zivljenje in se ne bojimo terpljenja. Tako so delali svetniki; sprejemali so kriz ze od dalec, preden jih je zadel, in tako so bili 1 Scala claustr. c. 8. — 2 Luk. 2. 2, 43. — 3 Habak. 2, 3. — 4 Jan. 16, 33. 0 poterpezljivosti v terpljenju. 263 oripravljeni terpeti z mirnim sercem, ako jih je Bog neprevidno z njim obiskal. Zato se navadi, ko mol is in premisljujes, sprejemati nadloge, ketere te lahko neprevidno zaclenejo. In ako hi se ti kedaj zdelo, da ne mores prenasati ter- pljenja, prosi Gospoda pomoci, zaupaj vanj in reci: „Yse jnorem v njem, keteri me mocnega dela. ul Ako bos tako delal, ti ni treba dvojiti, zakaj molitev ti bo dajala moc, ketere nimas. In od kod so dobivali mucenci tako seronost, da so preterpeli toliko terpljenje in smert, ali ne, ker so Boga prosili in se mu priporocevali ? Keder te bo pa kriz ze zadel, precej zacni moliti, kaker priporoca sveti Jakob: „Je kedo mej vami zalosten, naj moli .“ 2 Ako te tare kaka nadloga ali huda strast, moli in ne nehaj moliti, dokler se tvoje serce lie pomiri. Saj pravi Bog sam : „Y me bo klical, in jaz ga bom vslisal; pri njem sem v stiski; resil ga bom, in ga povelicald^ Keder se priporoca stiskana dusa Bogu, jo resi hudega, kar terpi, ali pa ji da mi lost, da po- terpezljivo terpi in tako casti dusa svojega Gospoda. Sveti Ignacij Lojolski je rekel, da bi g*a moglo na tern svetu najbolj boleti, ako bi zaterli njegovo druzbo, ali ako bi le cetert ure molil, bi bil zopet potolazen. Razen tega pre- * jemaj v stiskah tudi bolj pogosto sveto obhajilo. Pervi kristjanr so se pripravljali na smert v preganjanju s pogostim prejemanjein svetega obkajila. Takrat se tudi bolj posvetuj se svojim spovednikom, ali s kako drugo duhovno osebo; zakaj ena sam a besedica tolazbe bo zelo poina- gala, da bos poterpezljivo nosil svoj kriz. Varuj se pa, da se ne bos posvetoval z nepopolno 1 Fil. 4, 13. — 2 Jak. 5, 13. 8 ps. 90, 15. 264 Deseto poglavje. osebo ; zakaj taka oseba bi te prav lahko vzne- mirila in zmesala, posebno ako te je kedo zelo razzalil ali te drugi res preganjajo, Naj bolj pa moli, zopet recem, obiskuj presveto Resnje Telo in prosi Jezusa, da bi se mogel ravnati v vseh receb po njegovi sveti volji, saj je ob- Ijubil, da bo potolazil zalostne, ki se k njemu zatecejo: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obtezeni, in jaz vas bom pozivil/ 41 ♦ 0 moj Bog, jaz ti darujem terpljenje Je¬ zusa, tvojega Sina v zadoscenje svojih grehov. On je ono jagnje. ketero je bilo nekedaj daro- vano na oltarju svetega kriza v tvojo cast in v nase odresenje. Iz ljubezni do te, tebi take drage daritve, odpusti mi vse, velike in maj- hine grehe vsega mojega zivljenja; zakaj iz celega serca mi je zal, da sem razzalil tebe, svojo neskoneno dobroto. Ti me vabis, da naj te ljubim; glej, vse zapustim in grem k tebi, o moja najvecja dobrota in moje zivljenje! Ljubim te in zato se odpovem bogastvu, casti in veselju tega sveta. 0 moja najvecja dobrota, tebe ljubim bolj, taker vse drugo. 0 moj Jezus! lie pripusti, da bi se ti se dalje vstavljal in ne- hvalezen bil tvoji ljubezni, s ketero si me lju- bil. 0 razodevaj mi zmiraj bolj in bolj svojo veliko dobrotljivost, da bom zacel ljubiti tebe, neskoneno ljubezen. Ti si Jjubil mojo duso, in on a naj bi ljubila kaj drugega, kaker tebe? Ne, • moj Zvelicar! od denes dalje bom zivel samo i Mat. 11, 28. 0 poterpezljivosti v skusnjavah. 265 za le, in samo tebe bom ljubil. 0 Marija, moja mati, pomagaj mi in sprosi mi mi lost, da bom zvest v ti obljubi. §. 3. O poterpezljivosti v skusnjavah. 1. Blagovoljni bravec, s tvojim prejsnjem zivljenjem ni zadovoljen ne Bog, ne ti. Ako bi moral zdaj vmreti, bi gotovo mirno ne vmiral. Ker smem upati, da si se ze odlocil Bogu bolje sluziti in ga bolj ljnbiti, kaker do zdaj, pri- pravljaj se za skusnjave, kaker te opominja sveti Duh: „Sin, ko v sluzbo bozjo stopis : pri- pravi svojo duso za skusnjavoV V edi tudi, da so pobozne osebe po besedah prerokovih, sa- tanova „izbrana jedV Hudobni duh se bolj trudi za se pridobiti eno redovno osebo, kaker sto svetnih. Zakaj pa? Pervic zato, ker je njegova zrnaga veliko vecja, ako napravi Kristusovo nevesto za svojo deklo, in drugic, ako si pri- dobi eno redovno osebo, jih lahko se vec drugih za se dobi, ker ta prav lahko pokvari se svojim slabim zgledom se druge. Nasproti pa tudi Bog veckrat pripusti, da so bolj skusane one osebe, ketere ga bolj ljubijo. Ko je sveti Hijeronim v pus.cavi v Palestini mblil in se pokoiil, so ga zelo napadale skusnjave, kaker sain pise: „Dasi- ravno sem bil sam in je bilo moje serce polno britkosti, moj suhi* zivot sama kost in koza, na sebi sem imel vreco za obleko, moja koza je bila cerna kaker kakega zamorca, gola zemlja je bila moja postelja, kjer sem bolj terpel. kaker se pa odpocil; in prav malo sem jedel, so i Sir. 2, 1 . — 2 Habak. 1, 1G. 263 Deseto poglavje. se vender vzbujale v mojem sercu slabe zelje zoper mo jo voljo. Moje edino pribezalisee je bilo, da sem se zatekal k Jezusu in ga prosil pomoci. 1 2. Za nas duhovni dobicek pripusca Bog, da imamo skusnjave. Pervic, da smo bolj po- nizni; modri Sirah namrec pravi: „Kaj ve, ke- dor ni bil skusan?“ 2 In res, nobeden ne spozna svoje slabosti bolj, kaker skusani. Sveti Av- gustin pravi, da se je sveti Peter prevzel. preden je bil skusan; bahal se je celo, da je oripravljen prej vmreti, kaker pa zatajiti Jezusa; veder je bil pa skusan, ga je sramotno zatajil, in se le takrat je spoznal svojo slabost. „ Peter se je naucil spoznati sebe v skusnjavi, ki se je prevzel pred skusnjavo“, pravi sveti Avgustin. 3 Zato je Bog tudi pripustil, da je imel sveti Pavel neciste skusnjave, ki delajo cloveka naj- bolj poniznega, da bi se ne prevzel, ker mu je razodel nebeske gkrivnosti: „Da se zavoljo ve- likega razodenja ne prevzamem, ini je dano zelo v moje meso, angelj satanov, da me bije.“ 4 3. Drugic nam pripusca Bog skusnjave, da si moremo vec zasluziti z njimi. Mnoge osebe so nemirne zavoljo slabih misli, ki jib nadle- gujejo, ali brez vzroka; zakaj slabe misli cutiti ni greh, ampak vanje privoliti je greh, Naj bo do skusnjave se tako. velike, duse ne oskrunijo, ako nismo sami krivi, da pridejo, in jih zapo- dimo. Sveta Katarina Sijenska in zvelicana An¬ gela Polinjska ste imele neciste skusnjave, ali vse te skusnjave niso zmanjsale njune cistosti, temuc se povecaie. Keder ima dusa skusnjave 1 Epist. ad Eustoch. — 2 Petrus, qui ante tentationem praesumpsit de se, in tentatione didicit se. In ps. 36. — 3 2. Kor. 12, 7. 0 poterpezijivosti v skusnjavah. 267 in jih preraaga, prejme vsakikrat eno stopinjo milosti, za ketero bo dobila v nebesih vis jo stopinjo slave; ali kaker pravi sveti Bernard, koliker skusnjav bomo premagali, toliko kron bomo prejeli. 1 In Kristus Sara je rekel sveti Mehtildi: „Koliker skusnjav bo kedo premagal z mo jo poraocjo. toliko dragih kamenov bo djal na mo jo glavo.“ 2 V zgodovini Cistercijenskega reda herein, da je imel raenih neko noc trade neciste skusnjave, ketere je pa srecno prema¬ gal; neki lajik je pa imel ta cas to prikazen; videl je zalega mladenica, ki rau je izrocil lepo krono in mu rekel: „Idi k onerau menihu in mu daj to krono, ketero si je zasluzil to noc.“ Brat lajik je povedal opatu to prikazen; opat je potem poklical meniha, ki je imel skusnjave, in ko je zvedel, kako se je vstavljal skusnja- vam, je spoznal, kako placilo mu je Bog pri- pravil zato v nebesih. Mati bozja je razodela sveti Brigiti, da ji bo vender Bog poplacal, dasiravno jo niso zapustile slabe misli, ker se je silila jih zapoditi: „Ti bos prejela krono za ta trud“. 8 4. „Bog pa j-e zvest, ki vas ne bo pustil skusati bolj, kaker premorete, terauc bo storil tudi se skusnjavo izid, da jo zmagate,“ 4 Sveti Hijeronim pravi, da ni hujse nevihte za ladjo, kaker, ako je zelo dolgo mirno morje. S tern hoce reci, da varuje vihar skusnjav cloveka Pred lenobo in ga nagiba, da prosi Boga po- naoci, dela dobre sklepe in obuja v sebi po- niznost, zaupanje in vdanost v voljo bozjo in se se bolj z Bogom sklene. Da je to res, berem 3 1 Quoties vincimns, to ties coroiiamur. — 2 Revel. 1. 6. c. 94. — Tunc ille conatu's reputabitur tibi pro corona. Revel. 1. 6. c. 94. — 1. Kor. 10, 13. 26 S Deseto poglavje. v zivljenju starih puscknikov, o mladenicu, ki je imel neprenehoma hude skusnjave zoper sveto cistost. Nekega dne je zapazil njegov duhovni oee, da je otozen, in mu j'e rekel: ..Moj sin, zelis, da bi prosil Boga in te resjl skusnjav, brez keterih nisi eno uro ?“ Pobozni mladenic mu je pa odgovoril: „Ne, moj du¬ hovni oce, dasiravno me zelo nadlegujejo te skusnjave, mi vender tudi koristijo, ker z bozjo pomocjo zrniraj obujam djanja cednosti. Zdaj namrec vee molim, se vec postim in cujeiti in se silim razlicno zatajevati svoje puntarsko meso. Bolje bo tedaj, ako bote prosili Boga, da naj mi pomaga poterpezljivo prenasati te skusnjave, s keterimi bom rastel v popolnosti /' 1 Takih skusnjav si ne smemo zeleti, sprejemati jih pa moramo in sicer vdani v voljo bozjo; mislimo si. da narn jih Bog pripusca v naso veejo korist. Sveti Pavel je veckrat prosil Boga v skusnjavah, da bi ga njih resil, ali Bog mu je odgovoril, da je zadosti njegova milost: „Za tega voljo sem trikrat Gospoda prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je rekel: „Dovolj ti je moja milost, zakaj moc se v slabosti spo- polnj.uje .“ 2 Ti bos pa morebiti rekel: Sveti Pavel je bil svetnik. a Ali sveti Avgustin te vprasa: ,,Kaj mislis? Ali so se vstavljali svet- niki skusnjavam z lastno ali bozjo pomocjo ?“® Svetniki so zaupali v Boga in so zato zmagal 1 „In zato se pravi dalje ta cerkveni ucenik, iz- roci se tudi ti Bogu in se ne boj; zakaj on te ne bo pustil samega, ko te postavi v vojsko, da bos premagan. 1 §. 7. — 2 Kor. 12, 8. in 9. — 3 An isti in sernetipsis possunt, annon in Domino ? Conf. 1. 8. c. 11, 0 poterpezljivosti v skusnjavah. 289 5. Poglejmo pa, kako naj se vedemo v skusnjavah in keteri so pripomoeki in orozje, s keterim borao mogli premagovati sknsnjave. Pervi, najpoglavitnisi in lahko recem edini in neobhoclno potrebni pomoeek sknsnjave pre- magati je molitev. Ko govori sveti Avgustin. da raoramo ponizni biti, ako hocerao biti pravi Kristusovi ucenci, pravi: „Ako bi me vprasal, kaj se udimo najprej v soli Kristusovi, bi od- govoril: Poniznosti; kaj potem? poniznosti; in potem? poniznosti, in kolikerkrat me bos vprasal, tolikokrat, ti bom ravno tako odgovoril/*' 1 In ako me vprasas, keteri so pripomoeki sknsnjave premagati, ti odgovarjam : ,,Pervi pripomocek je molitev; drugi je molitev; tretji je molitev, in ako me stokrat vprasas, ti bom stokrat tako odgovoril. To velja posebno za neciste skus- lijave, ketere moremo premagati samo s pobozno raolitvijo, kaker pravi modri: ,,Ko sem pa zve- del, da ne morem drugaei zderzljiv biti. kaker, ako da Bog, sem pred Gospoda stopil in ga )rosil.“ 2 3 * Zato pise sveti Hijeronim, da kaker litro obcutimo v sebi nagnjenje na necistost, precej zaklieimo: 0 Bog, pomagaj mi, da te ne bom razzalil. 8 Tako je ucil tudi opat Izaija svoje licence, da naj v takih skusnjavah zmiraj ponavljajo besede: „0 Bog, glej na mojo po- moc! a in je rekel, da se bodo gotovo vbranili; in to je prav lahko rekel. Zakaj Bog ne more pozabiti, kar je tolikokrat obljubil, da bo vsli- sal vsakega, ki ga bo prosil: ,,Klici me, in te 1 Quidqnid sit prinram in disciplina Cliristi ? Respondebo : pri- mum est humilitas, quid secundum? Humilitas. Quid tertium ? Humilitas. pt quoties interrogabis, toties hoc dicam. Ep. 5(5. — a Modr. 8, 21. — 3 Statim ut libido titilaverit sensum, erumpamus in vocem : Ep. 22. ad Eustoeh. 270 Deseto poglavje. bom vslisal. ul „Elici ob dnevih stiske, otel te bom/* 2 „Prosite, in se yam bo dalo.“ 3 „Zakaj sleher-n, keteri prosi, prejme.“ 4 „Prosite kar koli hocete, in se yarn bo zgodilo/' 5 6. V knjigi „Izrekov starih puscavnik ov“, herein, da je nekedaj sveti Pahomij svojim ucencem pripovedoval, kaj so se pogovarjali hodobni duhovi nekega dne. Eden se je bahal in rekel: „Eeder skusam svojega meniha, me poslusa, in ker ne prosi Boga, ga zato labko premagam. Drugi se je pa tozil, da ne more zapeljati svojega meniha, ker se hitro zatece k Bogu in ga tako menih premaga. Na zadnje je rekel opat: ,,Zato se zmiraj vstavljajte skus- njavam, moji bratje, in izgovarjajte ime Jezus. a To pa moras hitro storiti in ne smes poslusati skusnjaye ali se v nji zaderzavati. Neki pus- cavnik se je tozil staremu menihu, da ga zmiraj nadlegujejo neciste skusnjaye. Stari puscavnik je zacel zanj moliti, ali Bog mu je razodel, da mladi puscavnik hitro ne zapodi skusnjave, temuc se zaderzava v nji, in zato ne pomaga njegova molitev. Na to je povedal stari menih mlajsemu, da ima zato skusnjave, ker jih ima sain rad. Potem je pa zacel odganjati skusnjave od sebe, in od takrat ni imel vec skusnjav. „Vbij sovraznika, dokler je se mlad*k pise sveti Hijeronim sveti Evstohiji. 1 Prav mladega leva lahko vbijes, starega pa ne. Skusnjave zoper sveto cistost hitro stresi se sebe, kaker iskro z obleke. Naj lagje jih boz premagal, ako bezis pred njimi, kaker sem rekel in se ne zmenis za nje. Ako hi skusal zapeljati zamorski suzenj 1 Jer. 33, 3. — 2 ps . 49, 15. — 3 Mat. 7, 7. — 4 Luk. 11, 10. — 5 Jan. 15, 7. 0 poterpezljivosti y skui§njavah. 271 kraljico, kaj bi storila? Zbezala bi gotovo in se spregovorila ne bi z njirn. Tako delaj tudi ti, draga dnsa; ako te skusa hudic, bezi, ne odgovori mu, temuc pobozno izgovarjaj imeni Jezus in Marija; ako bos tako delala, gotovo ne bos nikedar padla. Sveti Prancisek Saleski oravi: „Ako skusnjavo cutis, stori kafcer otroci, u se precej tecejo materi ali ocetu v narocje, ali jih pomoci prosijo, keder zagledajo volka; ravno tako se tudi ti zategaj k Jezusu in Mariji z otrocjim zaupanjem. 7. Zelo koristno je tudi v skusnjavi se prekrizati; sveti Avgustin namrec pravi: „Kriz razdere vse stanove zvijace. ul Jezus je se svojo smertjo na krizu pokoncal moc pekla, in zato zginejo pred znamenjem kriza vse skusnjave hudobnih duhov. Sveti Atanazij pravi, da je sveti Anton op at precej napravil na sebi zna- menje svetega kriza, ko so ga napadli hudobni duhovi in jim rekel: „Zakaj se zastonj trudite skodovati meni, ker sern varen pod tern zna- menjem in zaupain v svojega Gospoda“. Sveti Gregor Nazijanski pripoveduje nekaj zelo sve¬ tega o cesarju Julijanu; dasiravno je sovrazil Jezusa Kristusa, se je vender zmiraj prekrizal t keder so ga strasili hudici, in precej so zbezali. 2 8. Drugi pripomocek skusnjave premagati obstoji v tern, da si ponizen in ne zaupas v lastno moc. Bog veckrat pripusca skusnjave, tudi najgerse, in sicer zato, da bi bili po- nizni. Keder imamo tedaj skusnjave, poni- zajmo se in recimo: 0 moj Bog se svojimi starimi grehi sem zasluzil, da sem tako nadle- ■ ■ ■ ■ i ■ 1 Omnia daemonum machinamenta (virtute Crucis.) ad nihilum rorlogit (Christas) Serm. 24, 7. app. 34. B. — 2 Ad Crueem confugit, eaque ^versus errores consignat. In Julian, orat. 1. 272 Deseto poglavje. go van. Y zivljenju starih .puseavnikov berera, da je neeist.i duh strasno skusal Saro device in puscavnico ; ali nikedar ni prosila Boga, da hi jo resil teh necistih skusnjav, temuc ga je po- nizno prosila samo pomoci. Koliker hujse so bile skusnjave, toliko bolj se je ponizevala in prosila pomoci. Iver je hudobni dull ni mo gel zapeljati v necisti greh, jo je skusal zapeljati v prevzetnost in zato ji je glasno rekel: „Ti si zmagala Sara! Ti si zmagala! Ali ponizna bozja sluzabnica je odgovorila: Jaz te nisem premagala. hudobni duh. preiwagal te je Jezus, moj Bog. 1 * Take se ponizajmo tudi mi in ob enem se zaupanjem prosimo Boga, ki je „varih vseh, ki vanj zaupajo. a2 Saj je sam obljubib da bo resil vsakega. ki zaupa vanj: „Ker je v me zaupal, ga bom otel. <<8 Keder nas tedaj skusnjave nad- legujejo in se bojimo, da bi ne izgubili Boga, recimo velikodusno: „V te. Gospod, zaupam, ne bom osramocen 11 a vekeA 4 Pravim, veliko¬ dusno ; zakaj sveta Terezija pravi: „Ako vidijo hudici, da se malo zanje zmenimo. so brez moci, in keder nam dela hudic, da se narn zdi pre- tezivo, vse storiti, kar treba, ako hocemo postati sveti, ne zaupajmo v sebe, ampak v Boga: „Yse zamorem v njem, keteri me mocnega dela,“ pise sveti Pavel. 5 Sam iz sebe ne morem nic, hoce reci, vse pa z bozjo pomoejo. 9. Tretji pripomocek premagovati skusnjave obstoji v tern, da jih razodenes svojemu spo- vedn4ku. r Patje zbezijo. ako zapazijo, da jih drugi vidijo. Zato je rekel sveti Filip Ne'ri, da je razodeta skusnjava na pol premagana. 0 1 Erib. llosveid. vita P. P. 1. 3. — 2 \)S. 17, 31. — 3 ps. 90, 14. — 4 ps. 30, 2. — Filip. 4, 13. 0 poterpezljivosti v skusnjavah. 273 tom pripoveduje sveti Antonin, 1 da je irnel brat Rutin, tovaris svetega Franciska Asiskega, hudo skusnjavo, da naj obupa. ker ga je Bog odmenil za vecno pogubljenje, in da je vse za- stonj, kar dobrega stori. Vbogi brat ni razodel teh skusnjav svojemu predstojniku svetemu Fran- cisku, in zato je bila skusnjava vsaki dan hujsa. Nekega dne se mu je prikazal hudobni dull v podobi krizanega Jezusa in rek.el: „Vedi, da ste ti, Francisek in vsi njegovi ucenci pogubljeni. Po ti prikazni se je stel Rutin za pogubljenega. To je pa Bog razodel svetemu Prancisku, ki je nato poldical brata Rufina, ki pa ni hotel priti; slednjic je vender le prisel in razodel skusnjavo. Sveti Francisek mu je zapovedal, da naj se ne zmeni za to skusnjavo. Hudic je zopet prisel skusat brata Rufina, ali, ko je videl, da ga zanicuje je zbezal; na to se mu je pa prikazal sain krizani Jezus in ga zagotovil, da je v njegovi milosti. 10. Oeterti in zelo vazen pripomoeek skus- njave premagovati je bezati pred gresnimi priloznostmi. Sveti Bazilij pravi, da Bog onim pornaga, keteri se proti svoji volji vojskujejo, keteri se pa prostovoljno poda v nevarnost, ni yreden vsmiljenja. in zato ga Bog zapusti. To je ze pred njim rekel modri Si rah: „Keclor nevarnost ljubi, bo v nji poginil."? Potem tudi ne pornaga- zaupati v Boga; zakaj prostovoljno podati se v nevarnost in v Boga zaupati ni sveto, temuc prederzno zaupanje, ki zasluzi zato kaznovano biti. 11. Slednjic moram se dve vazni reci ome- niti: Pervic neketerim skusnjavam se moramo 1 Hist. p. 3. tit. 24. e. 7. §. 7. — 2 Sir. 3, 27. 18 274 Deseto poglavje. w kar naravnost vstavljati in jim ravno nasprotno delati; ako si skusan, da bi se masceval nad 7 7 kakirn clovekom, mu moras kaj dobrega storiti, ki te je razzalil; skusnjave prevzetnosti pre- maguj s poniznostjo, skusnjave nevosljivosti s tern, da se veselis, ker se drugim dobro godi, in take premaguj enake skusnjave. Druge skus¬ njave pa. postavim zoper sveto vero, sveto cistost ali skusnjave preklinjevati, bos lagje premagal, ako se za nje ne zmenis in obujas v sebi zaupanje ali kesanje. Sveti Janez Kliniak pripoveduje, 1 da je bil neki menih tako hudo skusan, da je bil ves zrnesan ; sel je pa k po- bpznemu puscavniku in mu razodel kaksno preklinjevanje mu roji po glavi. Na to mu je rekel puscavnik: ,,Dobro, jaz bom prevzel vse te tvoje grebe, ti se pa od zdaj na prej ne zmeni vec zanje. Menih je tako delal in je bil potem zmiraj miren. Kar se pa tiee skusnjav zoper sveto cistost, poboznim nikaker ne sve- t-ujein, da bi se kar naravnost vstavljali ali vojskovaliin govorili: Nocem, noeem tega storiti. nocem privoliti v skusnjavo ; zakaj tako bi si vzbujali domisljijo o necistih receh, in zato bi se m or ali vstavljati bolj dolgo in bolj mocno. Boljse bo tedaj, ako sklenes stokrat raj si vmreti, kaker pa Boga razzaliti. Dobro je tudi, ako ponovis svete obljube in posebno obljubo svete cistosti; potem pa moras precej Boga prositi pomoci, obuditi upanje in ljubezen, in veckrat izgoyoriti presveti imeni Jezus in Marija. 12. Drugic moras tudi vediti, da so one skusnjave najbolj nevarne, keder si skusan v kako na videz dobro stvar in zato bi lahko 1 Scala paracl. grad. 33, 0 poterpezljivosti v skusnjavah. 275 padel v velik gre-h. V take skusnjave prav lahko privolijo posebno pobozne duse; zakaj sveti Bernard pravi, da dobrega kristjana zapelje satan samo z na videz dobrimi recrai . 1 Tako pripo- veduje sveti Bonaventura,* da je neki brat tako molcal, da se celo pri spovedi ni hotel govoriti, temuc je se znamenjem razodeval svoje grehe. Predstojnik ga je pohvalil svetemu Francisku, ker rad molci, ali svetnik mu je rekel: Vi se motile, moj Ijubi oce, zapovejte le bratu, da naj se dvakrat na tjeden spove; predstojnik mu je to res zapovedal, ali brat ni hotel poslusati, in je bil tako svojeglaven, d Y a je raj si zapustil red, kaker pa pokoren bil. Se bolj nevarno bi bilo, ako bi bila pobozna dusa skusana svojemu spovedniku ali kaki drugi osebi biti bolj vdana, kaker se spodobi in sicer zato, ker je ona oseba sveta. Hudic sepeta taki osebi, da bo bolj rastla v popolnosti, ako bo obcevala s tako osebo. ali se dala voditi. Zato vzbuja v njenim sercu zeljo, da bi ga mogla dobiti za duhovnega vod- nika, in tako dolgo dela, da ga dobi. Keder je to dosegla. ji vzbuja hudobni duh v zacetku na-gnjenje, ki se ji zdi prav nedolzno; potent jo pripelje do mejsebojne zaupnosti. potem se do vecje prostosti; na to do ljubeznivih besed bi nazadnje do nespodobnega podenjanja ali bogoskrunskih zelj; to sem pa ze omenil na- drugern kraju te knjige. Sklepam ta odstavek se enkrat povem, da so vsi nasteti pomocki P r av dobri, s keterimi moremo premagovati skusnjave; ali pervi in najbolj potreben po- n iocek je, Boga prositi, da naj nas razsvetljuje . 1 „Bon«s nunquam nisi boni simulatione deceptus est. w Serm. 60. 11 taut. — 2 j n vita s. Franeisci. cap. 10. 276 Deseto poglavje. in moc daje skuSnjave premagovati. Zakaj brez molit^e ne moremo premagati skusnjav, z mo- litvijo pa jih bomo gotovo premagali: „Hvalil bom Gospoda in ga klical; in resen bom svojih sovraznikov/* 1 * Molitev. 0 moj Bog, nocerri se vec vstavljati tvoji ljubezni. Zavoljo te ljubezni si me take poter- pezljivo prenasal, keder sem te razzalil. 0 moj Jezus, zavoljo tvojega zasluzenja ne dopusti, da bi te zopet razzalil; daj, da ne bom vec nehva- lezen ali pa pusti me rajsi vmreti. Vein, ti hoces, da se zvelicam, in tudi jaz se hoeem zvelicati, da bom mogel hvaliti in castiti v nebesih vecno tvojo vsmiljenost. 0 Gospod! ne zapusti me! Ze vem, da me ne bos ti nikedar zapustil, ako te jaz ne bom prej zapustil ; ali ravno tega se bojim; zakaj veckrat sem ze skusil, kako slab sem. Zavoljo tvoje britke smerti na sve- tem krizu dajaj mi moc v skusnjavah, posebno pa milost, da se bom precej k tebi zatekel Ljubim te, o neskoncna dobrota, in upam te zmiraj ljubiti. Zvezi me se sladko verigo svoje ljubezni, da se ne bo nikedar locila moja dusa od tebe. 0 Marija! ti se imenujes mati stano- vitnosti; to veliko milost deli Bog po tebi, zato te prosim in terdno upam, da jo bom gotovo prejel po tvojem posredovanju. Enajsto poglavje o vdanosti v voljo bozjo. 277 XI. poglavje. 0 Vdanosti v Yoljo bozjo, §. 1. Kako koristno je, da se v voljo bozjo vdamo. 1. Sveti Janez Krizostom pravi, da obstoji. vsa popolnost ljubezni do Boga v vdanosti v njegovo pres veto voljo. Kaker loci sovrastvo voljo sovraznikov, tako zdruzuje ljubezen voljo ljubecih in sicer tako, da kar eden hoce, to hoce tudi drugi. Sveti Hijeronim pise divici Demetriji, da obstoji pravo prijateljstvo v tem, da prijatela eno in tisto rec hoceta ali pa no- feta ; in zato pravi modri: „Zvesti v ljubezni, mu bodo pokorni." 1 Duse, ki Boga zvesto lju- bijo, so sd vsein zadovoljne, kar on hoce. Naj- lepsi dar, keterega moremo Bogu darovati, je pa dar nase lastne volje, ker niuiamo nic dru- gega, kar bi nam bilo bolj prijetno; in ravno to je, kar Bog vedno tako zelo od nas tirja: :: Daj mi, moj sin, svoje serce", 8 to se pravi, svojo voljo. Ako Bogu damo vse, ne bo nike- dar popolno zadovoljen, ako lastno voljo sebi priderzimo. To hocem razjasniti s primerom. Ako bi imel dve deldi, ena bi hotela vedno delati, ali po svoji glavi, druga bi se pa manj trudila, ali poslusala bi te v vsaki stvari; ti bi gotovo rajsi imel drugo deklo, perve pa ne tako ali prav nic. Oh kolikokrat se goljufarno, bo hocemo storiti kako rec, ki je po nasi volji, dasiravno ne venio, ako tudi Bogu dopade, 1 Modr. 3, 9. 2 Preg. 23, 26. 278 Enajsto poglavje. vender pravi mo: To bom storil, ker bo v cast bozjo. Prepridati se pa moramo, da najvecja cast, katero moremo izkazati Bogu, obstoji v tem, da skusamo svojo voljo ravnati po njegovi sveti volji. Sveti Henrik Suzon pravi: „Boga ne castis enako, ako imas obilno dusnega raz- svetljenja in tolazbe, ampak veliko bo j s tem, da se v vdas v njegovo bozjo voljo“. Ko je bla- zena Stefanija od Soncina zagledala mej sera- fini v nebesih duse, ketere je na zemlji po- znala, ji je bilo razodeto, da so ene zato tako poyisane, ker so imele v tem zivljenju popoino zedinjeno svojo voijo z bozjo voljo. 2 . Vsa hudobija greha obstoji v tern, da. mi hocemo, cesar Bog nece, ker tako bi nekako radi Bogn vkradli njegovo krono, pravi sveti Anzeljm. ,,Kedor se vstavlja volji bozji in svojo voljo poslusa, jemlje Bogu cast; zakaj kaker se spodobi krona samo kralju, ravno tako v spada tudi Bogu popolna neodvisnost volje . i(1 Ze Sa¬ muel je rekel kralju Savlu: pNepqkoren biti, je kaker hudobija malikpvanja.“ 2 Malikovanje je; ker nepokoren sluzi svoji volji namesto bozji. Kaker obstoji vsa hudobija clovekova v tenp da nasprotuje svojemu Stvarniku, ravno tako obstoji tudi vsa njegova popolnost v zdruzenju nj°gove volje z voljo svojega Stvarnika. Kedor ravna po volji bozji, ta je moz po bozji volji kaker je Bog sam rekel o Davidu: „Nasel sem Davida, moza po svojem sercu, keteri bo storil vso mojo voljo .“ 3 Se vec, Bog pravi: dusa, ketera mu je vdana: „Imenovala se bos: Mojo dopadajenje had njo. a4 i De simil. c. 8. — 2 j. Kralj. 15, 23. — 3 Razod. 13, 22, - 4 Izai. 62, 4. Korist vdarrosti v bozjo voljo. 279 3. Sreden, kedor more vedno reci se sveto nevesto: „Mo ja dusa se je tajala, ko je govoril moj ljubi. ai Zakaj pravi: „se je tajala ?“ Stajene reci nimajo ved.pervotne podobe, temuc vza- rnejo podobo posode, v katero so vlite. Ravno tako tudi ne ohranijo Ijubece duse svoje lastne volje, temuc se podverzejo volji ljubega; imajo nezno- in riaubljivo voljo za vse. kar Bog. hoce; kakersni pa niso tisti, ki so terde volje, ki se mu vstavljajo. Orodje je le takrat dobro, dok- ler je pokorno delavcu, ki ga rabi, drugadi ne koristi. Ako copic, na primer, nasprotuje slikar- jevi roki, ako se oberne na levo, keder ga za- suce na desno, ako ga hoce gori oberniti, se oberne doli, kaj bi z njim storil slikar? Ali bi ga ne verge! v ogenj? Neketeri mislijo, da so sveti, ako delajo pokoro, drugi, ako se pogosto obhajajo, tretji, ako veliko molijo, sveti Tomaz 2 pa pravi, da popolnost ne obstoji v teh receh, temuc v vdanosti v voljo bozjo. Pokora, molitev in sveta obhajila so le toliko dobra, koliker jib. Bog hoce, in za tega voljo le pomocki, ki nam pomagajo, da se moremo zdruziti z voljo bozjo; vsa nasa popolnost in svetost pa obstoji v tern, da delamo to, kar Bog od nas zahteva. Kratko : bozja volja je vodiio vsega dobrega in vseh cednosti, in ker je sveta, dela svete tudi vse, dn|ge reel, tudi take, ki niso ne dobre, ne slabe, ako jih delamo zato, da bi Bogu do- Padli. .,Bozia volja je vase posvecenje“ pravi sveti apostelj Pavel. 3 4. Dobro vein, da se ljudje radi vdajo v v °ljo bozjo, ako se jim godi po njih zelji, v nesreci pa se node jo vdati. To je pa zelo ne- 1 Visok, pes. 5. 6. — 2 2. 2. q. 81. a. 7. — 3 1. Tes. 4, 3. 280 P^najsto pogl-avje. spametno; zakaj tako morarao terpeti dvakrat vec in brez zasluzenja, ker se mora spolniti volja bozja, ako hocemo ali nocemo. „Moj sklep bo ostal in vsa moja volja se bo zgodilaA 1 Ali kaj pomaga bolniku, ako svojih boleein poter- pezljivo ne prenasa, je nejevoljen in se na druge jezi? Ali se bo resil se svojo nevoljo svojega terpljenja? Ne, se rnnozil si bo svoje terpljenje; ker se vstavlja volji bozji ze tako terpi in ob enem izgubi tudi mir; zakaj: „Kedo se je Bogu vstavljal, in je mir imel? vprasa Job . 2 Ako bi pa svoje terpljenje poterpezljivo sprejel, bi ga veliko manj bolelo, tolazila bi ga mrsel, da je Bogu vsec, ako sprejme ta kriz iz njegovih rok. Kako veselje dela Bogu, ki pravi z Davidom v nadlogah: „Vmolknil sern, in nisem odperl svojih ust, ker ti si storilA 3 Za nas nobeden bolj ne skerbi in nas bolj ne ljubi kaker nas Stvarnik, zato bodimo prepricani, da dela vse, karkoli stori, za nas blager, ker nas ljubi. Ve¬ liko reci iraamo za nesreco in pravimo, da je za nas nesreea: ako bi pa vedeli. kaksne na- mene ima Bog s tem, bi videli, da so milosti. Zdi se nam, da je bila velika nesreea za kraija Manaseta, ker so mu vzeli kraljestvo in ga odpeljali v asirsko suznost, ali zanj je bila naj- vecja sreea; zakaj po ti nesreci se je spre- obernil in pokoro delal za svoje grebe: „In potem, ko je bil stiskaip je molil k Gospodu svojemu Bogu, in mocno je pokoro delal pred Bogom .“ 4 Ako se hitro vertimo, se nam zdi, da mi stojimo, druge reci pa se okoli nas vertijo, ravno tako dela z narni tudi nasa lastria lju- bezen, da se nam narnrec zdijo reci drugacne, I/.ai. 46, 10. — 2 Job. 0, 4. — 3 Ps. 38, 10. _ 4 Kron, 33 7 12. Korist vdanosti v voljo bozjo. 231 kaker so res. „Kako pa to, da mi gro vse na- rpbe ?“ pravi redovna oseba. Ne tako, draga dusa, ti ne hodis prav. Zakaj vse, kar se zgodi, Bog stori samo za tvoj blager, eesar pa ti nodes umeti. 5. Koga pa moremo najti, ki bi bolj sker- bel za nas blager iri za nase zvelicairje, kaker Bog? Da bi to resnico prav spoznali, se pri¬ mer j a Jezus pastirju, ki isee v puscavi svojo izgubljeno ovcico; 1 materi ki ne more pozabiti svojega otroka: „Ali more zena pozabiti svoje dete, da bi se ne vsmilila sinu svojega telesa? 2 koklji, ki zbira svoja pisceta pod perote in jih varuje, da se jim nic hudega ne zgodi: „Jeru- zalem, Jeruzalem . . . kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kaker koklja zbira svoja pisceta, pod perote, in nisi hotel. 4 * 8 Sploh, Bog nas obdaja se svojo dobro voljo, kaker pravi kralj David, da nas varuje pred sovraz- niki, da nam ne morejo skoditi: „Gospod! kaker se scitom, si nas kronal se svojo dobro voljo.“ 4 Zakaj se tedaj ne izrocimo vodstvu, tako do- brega Oceta? Ali bi ne bil neumen slepeo, ki bi stal na kraju prepada, in ne bi se dal, da bi ga peljal njegov dober oce, ki ga ljubi, te- muc bi hotel sam iti po svoji glavi po drugi ^oti? Srecne duse, ki hodijo po oni poti, po ^eteri jih vodi Bog. Pater Sen Zir (Saint Jure) pripoveduje o mladenicu, ki bi rad stopil v druzbo Jezusovo, ker je pa videl samo z enim ocesom, ga niso hoteli precej sprejeti. Kedo ne bi si mislil, da bo ta telesni pogresek velika nesreca za mladenica? ali zanj je bila najvecja sreca. Zavoljo tega pogreska so ga sprejeli pa 1 Luk. 15, 4. — 2 Iza. 49, 15. — 2 Mat. 23, 37. — * Ps. 5. 13. 282 Enajsto poglavje. sarao sto pogodbo, ako se zaveze iti ko raisi- jonar v Indijo, kar je pa tudi storil in je imel sreco, da je kaker mueeaec vmerl za sveto vero. 1 Zato je veckrat rekel pater Baltazar Aljvares : „Nebesko kraijestvo je kraljestvo hromovih, skusanih in zanicevanihA Dajmo se tedaj kaker slepei Bogu voditi po keterikoli poti, naj bo ze ravna ali sterma, in prepricani bodirao. da bomo tako prisli v vedno zvelicanje. Sveta Terezija je namrec rekla: Bog nam ne poslje nobenega terpljenja, da ne bi- ga poplacal, ako ga le z vdanostjo sprejmemo. 6. 0 kako velik mir vziva dusa, ki se trudi zediniti svojo'voljo z b.ozjo voljo! Ker nie dru- gega ne zeli. kaker to, kar Bog hoce, ima vselej vse, kar zeli; zakaj vse, kar se na zemlji zgodi, • se po volji bozji zgodi. Panormitan pripovednje, da so nekedaj vprasali kraija Aljfonza Yelikega, keterega cloveka na zemlji ima za najbolj srec- nega; „Tistega, ki se popolno izroci volji bozji", je kralj prav modro odgovoril. In res, ali nismo nemirni vedno zato, ker se reoi drugace zgodijo kaker mi hocemo, in ker se vstavljaino volji bozji? „Pravicno je Bog napravil, pravi sveti Bernard, da oni, ki se mu ne da, da bi ga lepo vladal, sam sebe vodi." 2 Kedor hoce samo to, kar Bog hoce, se mu bo zgodilo vse, kar hoce, in zato je vedno miren, naj se mu godi dobro ali pa slabo. Ako torej zagledas zalostnega cloveka, vedi, da je zato zalosten, ker se nofie vdati volji bozji. Svetniki niso bili zalostni tudi v najbolj groznexn preganjanju in najhujsem terpljenju. Zakaj ne? Zato, ker so bili zedinjeni * t ' ' • 1 Erario spirifeuale. — 2 Ad justam legem Dei pertinuit, ut, qui a Deo noluit suaviter regi, poenali|er a sei^so regeretur. Epist. 11. asluzenja, ker se morajo zelo truditi in Gospod JA vodi kaker mocne; eesar na zemlji ne 1 Unio passiva. 292 Enajsto poglavje. vzivajo, jim hrani Bog in jim bo dal vse na enkrat v nebesih. Kardinalj Petruci ravno tako pravi, da more dusa tudi brez vlitega, visokega premisljevanja 1 samo z navadno milostjo bozjo dobiti, da svojo lastno voljo pokonca in jo spremeni v bozjo voljo; iz tega sklepa, da naj nic drugega od Boga ne zahtevamo in prosimo, kaker da naj se godi njegova volja nad nami; zakaj v tein obstoji vsa nasa svetost. To se pravi samemu sebi vmreti, da se namrec od- povemo vsemu veseljn in zeljam, da le volja bozja v nas zjvi, in to je hotel sveti apostelj Pavel reci: „Zivim, toda ne jaz. zivi pa v meni Kristus.. <<2 Zakaj ne zivim vec jaz v sebi, ampak Jezus Eristus, ker nocem nic drugega. kaker kar on hoce. 7. Draga dusa, skerbi torej, da bos pri vsem, kar se ti zgodi, posebno pa, kar je zo- perno telesnim pocutkom, vedno izgovarjala besede nasega Zvelicarja: „Prav Oce, tako je bilo tebi vsec. U3 Cezarij pripoveduje o nekem meniliu, ki je vel'iko cudezev naredil; njegov visji ga je vprasal, kaj dela tako nenavadnega, da mu daje Bog te posebne milosti; na to je odgovoril: „Nic drugega ne delam, kaker samo to, .da sern pripravljen storiti samo to, kar Bog hoce in sprejeti iz njegove roke vsako reck* Opat ga je se dalje vprasal: „Ali nisi bil v-ceraj nevoljen, ko nam je pred vcerajsnjim na- nravil sovraznik tako §kodo? a Ne, je odgovoril, !cer sera si mislil, da je Bog tako hotel.“ Iz tega je spoznal opat, da je bil ta menih zavoljo tega tako dopadljiv Bogu. Tako moras tudi ti reci, draga dusa, keder se bojis, da ne bi te zadela 1 Conteinp'latio. — * Gal. 2, 20. — 3 Mat. 11, 26. Vaja vdanosti v bozjo voljo. 298 kaka velika nadloga: Gospod! jaz hocem to, kar ti hoces, stori z menoj in s & vsemi mojemi recmi, kaker je tebi vsec, Sveti Gregor pripo- veduje, da je nadlegoval hudobni dull y podobi kace tri leta poboznega redovnika, ali pri vsem tem ni zgubil notranjega raira, temuc je vedno govoril hudobnemu duhii: „Stori vedno z me¬ noj, kar hoces, ako Bog tako hoce.“ T.udi ti vedno moli tako le : Gospod, tvoja volja naj se zgodi! Zjutraj, ko vstanes, zvecer ko gres spat, keder premisljujes, keder gres k svetemu obha- jilu, keder obisces presveto Resnje Telo, vedno ponavljaj: Gospod, tvoja volja naj se zgodi. Sveta Gertruda je tristokrat na dan rekla: Moj Jeaus! ne moj a, temuc tvoja volja naj se zgodi. 8. Srecen bos tudi ti, ako bos vedno tako / delal vdan volji bozji; srecen bos v zivijenju in v smerti. Blozij pravi, da bo resen ne samo pekla, temuc tudi vie, ke bi imel grehe vsega sveta na vesti, kedor se ob smertni uri popolno vda volji bpzji, zakaj, kedor sprejme srnert po¬ polno vdan, dobi zasiuzenje kaker sveti mucenci, ki so prostovoljno v darovali svoje zivljenje za Jezusa Kristusa, Se vec, kedor vmerje ves vdan v voljo bozjo, vmerje miren in vesel tudi v najhujsih bolecinah. Vmiral je menih cister- cijenskega reda, meso na njegovem telesu je gnjilo in mu delalo najhujse bolecine, ali po- bozni redovnik ni drugega delal, kaker Boga zato zahvaljeval, in je bil ves cas vesel in poln tolazbe. Ko je bil ze blizu smerti, je zacel ves vesel peti v tolikem terpljenju. Njegovi sobratje so stali okrog njega in stermeli, ko so ga gledali tako veselega v tolikih bolecinah ; on je bil pa vesel do zadnjega vzdihljeja in je srecno vmerl. 294 Enajsto pogfavje. „Njim. keteri Boga ljubijo, pravi sveti apostelj Pavel, vse k dobremu pomaga." 1 Ternu, ki Boga ljubi, je vse v zasluzenje in tolazbo ; zakaj on ve, da nam Bog krize in tezave le v zvelicanje posilja. To je namrec Bog razodel nekega dne sveti Katarini Sijenski : „Ne morem drugega hoteti kaker to, kar je vara koristno. Kaker sem cloveka prostovoljno vstvaril, ga tudi neizrecno ljubim. Iz tega mores spoznati, da pripravljam nadloge samo za vase dobro, kar vam bolj zelim kaker vi sami. u Neka druga zena je vmerla za turi, ki so popacili njeno celo telo; ko jo je skof obiskal in videl tako terpeti, se ni mogel zderzati solz; ona se je pa v smejala in cudila, ko je videla, da se joce. Skof je stermel, ko jo je videl smejati in jo je zato vprasal: „Zakaj se sraejes? u Nato mu je odgovorila: Ako bi bila kaka princesinja v jedi in bi vedela, da ne bo prej dobila svojega kraljestva, preden ne bo jeca poderta, ali bi se ne veselila, ko bi videla, da se zidovje podira? Ravno tako se tudi jaz veselim in sinejem od veselja, ker bom kmalu zapustila jeco svojega telesa. 9. Ne bom govoril o ti reci dalje, namrec o vdanosti nase volje v bozjo voljo, o center bi moral vedno govoriti, ker sem ze o nji pisal v knjigi obiskovanja presvetega Resnjega Telesa. Ako imas to knjizico, prebiraj jo pogosto, za¬ kaj gotovo je, da nase zvelicanje, nas mir in n.asa popolnost v obstoji v zdruzenju nase volje z bozjo voljo: „Zivljenje pride iz njegove volje. 10. Slednjic te se prosim, skerbi da bos vsa svoja dela opravljal le iz tega namena, da bos spolnjeval voljo bozjo; zakaj ako bos tako Yaja vdanostl v voljo bozjo. '295 delal, ne bos nikedar nemiren ; tudi ako se ti del® ne posreci tako, kaker si zelel. Tako bos vedno miren in Bogu dopadljiv. 0 kako lepo je Bogu dopasti 1 Hoces li vedeti, kaj se pravi: Bogu dopasti ? Povedal ti bom s p. Toresom: „Bogu dopasti, pravi on, se pravi onemu lju- beeemu sercu dopasti, keteremu smo tako veliko dojssni; se pravi, onemu bozjemu ocesu dopadljiv biti, ketero vedno za nas najbolje skerbi; oni volji dopasti, ki je vedno obernjena proti nani z Ijubeznijo. Bogu dopasti je namen, za keterega nas je Bog vstvaril; cilj, po keterem morajo hrepeneti vse nase zelje; pravilo, po keterem raoramo vrejevati svoje zivljenje. Bogu dopasti so iskali svetniki, in to je nagnilo toliko nda- denicev in devic, da so sle v samostan in toliko puscavnikov je v puscavo zvabilo; zelja Bogu dopasti, je delala, da preganjani niso cutili obre-kovanja in zasramovanja, mucencem pa je delala terpljenje in smert sladko. Bogu dopasti je ono, kar je razsvetljevalo duse, da so se od- locile vsemu se odpovedati, preterpeti vse bolecine, najnesramnejse obrekovanje, najhujse smert, da, celd peklensko terpljenje. Bogu do¬ pasti moramo torej bolj ceniti kaker lastno korist in sreco. Bogu dopasti je nekaj tako velikega, da bi bili svetniki rajsi v peklu kaker pa v nebesih, ke bi vedeli, da bi bilo Bogu bolj do- padljivo, in perva mej njimi bi bila presveta Devica, ki bi sla v pekel, da bi tarn v vecnem terpljenju Bogu bolj dopadla. To je tedaj Bogu dopasti." 298 Enajsto pogl'avje. Molitev. 0 moj Jezus! vsraili se me; oh kolikokrat sem se jaz nesrecnez sain v pekel obsodil. ko sem zivel po svoji volji. Ako bi me bil pustil takrat vmreti, bi bii zdaj ze v peklu, kj'er bi celo vecnost tvojo voljo preklinjal in sovrazil. Ali tega nisi storil; zato te zdaj hvalim in Iju* him in te hocem vedno ljubiti. 0 moj Zvelicar! odpusti mi, zakaj glej, v prihodnje se ti ne bom vec vstavljal. Povej mi, kaj zahtevas od mene in daj mi mo5, da bom mogel to tudi spolnjevati, Tvoja volja naj se zg’odi! Daj, da bom ostale dni svojega zivljenja tvojo voljo popolnoma spolnjeval, in nic drugega te ne prosim. Oh, moja najslajsa ljubezen, kaj hoces dmgeg-a, kaker za me dobro in moje vecno zvelicanje? Vecni Oce, daj mi to milost, prosim te zavoljo ljubezni Jezusa Kristusa, ki me je ucil tebe v njegovem imenu prositi: Gospod! z menoj naj se godi kaker ti hoces! Z menoj naj se godi tvoja volja! Srecen bom, ako bom vedno tako zivel in enkrat vmerl, ako bom namrec vedno spolnjeval tvojo presveto voljo. 0 Marija, srecna, ki si vedno in popolnoma spolnjevaia voljo bozjo; o moja najljubsa Mati! sprosi mi milost, da bom v prihodnje vedno bozjo voljo spolnjeval. To milost upain od tebe. Pri(5ujo5nost bozja.. 297 XII. poglavje. 0 pricujocnosfsi bozji. 1. Hfcitelji poboznega zivljenja imenujejo spomin na pricujocnost bozjo podlago duhov- nega zivljenja, ki obstoji iz treh reci: varovati se greha, delati dobro in zdruzen biti z Bogorn. vse to pa dela spomin na pricujocnost bozjo; duso namrec resi greha, jo vodi po poti ced- nosti in nagiba, da se zedini z Bogom se sveto ljubeznijo. 2. Kar se tice perve reci, namrec varovati se greha, ni bolj zdatnega pomocka krotiti hude strasti, premagovati skusnjave, in se tako varovati greha, kaker je ravno spomin na pri¬ cujocnost bozjo. Sveti Tomaz Akvinski namrec pravi: „Ako bi mislili, da nas Bog vidi, bi tezko ali nikedar ne gresiliV In sveti Hijeronim pise ? da zapre spomin na Boga vrata vsem grehom. 2 In res, ako se ljudje bojijo v prico svojega cesarja, oceta ali predstojnika prelomiti kako njih zapoved, kako bi si upali prelomiti bozje zapovedi, ako bi si mislili, da jih Bog vidi? Sveti Ambroz pripoveduje, o nekem dvorskem niladenicu Aleksandra Yelikega, da je rajsi derzal goreco bakljo, ki ga je opelda, kaker Pa da bi jo iz roke spustil, kar bi bilo nedo- stojno, ker je ravno ta cas daroval kralj Alek- sander; na to pravi ta svetnik glede nase reci: »Ako je tako spostoval mladenic svojega via* 1 Si Dominum praesentem cogitaremus, vix aut nunquam pecca- r emus. op. 58. cap. 2. — 2 Memoria Dei excludit cuncta flagitia. In Ecech. c. 22. v 29S Dvanajsto poglavje. darja, da je premagal svojo naravo, in ga ni razzalil," 1 koliko bolj bo raogla misel na pri¬ cujocnost bozjo premagati vsako skusnjavo in preterpeti vsako bolecino, kaker pa v prico Boga se slabo obnasati. 3. Vsi nasi grehi izvirajo od tod, ker po* zabimo na bozjo pricujocnost. „Vsa nasa ne- sre’ca prihaja od tod, pravi sveta Terezija, ker ne mislimo, da nas vidi in da je dalec od nas.“ In se pred njo je rekel kralj David: „Nima Boga pred ocmi; njegova pota so ognusena vsaki cas.“ 2 Ker pozabi gresnik, da ga Bog gleda, zato ga zali vsaki cas. Opat Dijokel (Diodes) je veckrat rekel: „Kedor se znebi spomina na pricujocnost bozjo, postane ali zival ali pa hudic a ; 3 in po vsi pravici. Zakaj takrat ga bo precej napadlo meseno pozeljenje ali hudobni duh, keterim se pa ne bo mogel vstavljati. 4. Nasproti so pa svetniki premagafi vse skusnjave z mislijo, da jih Bog vidi. Ta misel je daia pogum sveti Suzani, da je premagala starce, ki so jo skusali, da celo se smertjo ji zugali, in jim sercno rekla: Boljsi je pasti v vase roke in vmFeti brez greha, kaker pa gre- siti pred bozjkni ocmi. Ta misel je spreobernila neko gresnico, ki je hotela zapeljati svetega Efrema v necisti greh; ta svetnik ji. je namrec rekel, ako hoce gresiti, naj ga gre iskat v sredo mesta. „Pa kako je mogoce, mu je odgovorila, gresiti pred toliko ljudi ? Nato ji je rekel. svet¬ nik: „Kako je pa mogoce gresiti v prico Boga, ki vse vidi?" Nato se je skesana razjokala in 1 Tanta in puero fuit ^isciplina reverentiae, ut naturam vinceret. De virg. 1. 3. — 2 Ps. 10, 5. (po hebrejskem). — 3 Ap. Pallad. Histor. c. 98. 0 pridujodnosii bozji. 299 do tal priklonjena je prosila svetnika, naj ji odpusti in nauci, kako se bo mogla zvelicati. Sveti Efrem jo je poslal v samostan, kjer je sveto zivela in objokovala svoje grehe do sinerti. Ravno tako se je zgodilo opatu Pafnuciju z gresnico Taido ; ta ga je skusala nekega dne v greh zapeljati na takern kraju, kjer ju bi nobeden drugi ne videl, kaker Bog sam. Nato ji je ostro odgovoril svetnik: „Ti verujes tedaj, da te Bog vidi, in hoces gresiti ?“ Te ostre be- sede so ganile Taido, skesala se je in zacela obzalovati svoje gresno zivljenje; potem je spravila vse svoje reci, obleko in lepoticje, ketero si je nabrala sfe svojim nesramnim ziv- ljenjem, nesla na terg in sezgala. Potem je sla v samostan, kjer se je postila tri leta ob kruhu in vodi in vedno prosila: „Ki si me vstvaril, vsmili se me," 1 in cez tri leta je sveto vmerla. Potem je bilo razodeto Pavlu, ucencu svetega Antona opata, da vziva ta srecna spokornica veliko cast mej svetniki v nebesih. 5. Glej, kako pomaga spomin na pricu- jocnost bozjo varovati se greha. Prosimo tedaj vedno Boga z Jobom: „Deni me zraven sebe, in slednjega roka naj se z menoj bojuje".* 0 moj Bog, daj, da te bom vedno pred ocmi imeb da se bom namrec vedno spominjal, da me povsod vidis, in takrat naj me le napadejo vsi moji sovrazniki, saj jih bom vselej premagal. Zato skiepa sveti Janez Krizostom: „Ako bomo vedno mislili na pricujjnost bozjo, ne bomo nic hudega mislili, govorili in storili, kjer si bomo fcislili, da Bog vidi vse nase misli, slisi vsako naso besedo in gleda vsako nase djanje. 1 Qui plasmasti me, miserere mei. 2 Job. 17, 3. / 300 Dvanajsto poglavje. 6. Spomin 11 a pricujocnost bozjo je tudi dober pomocek, kar se tice drugic delati dobro. 0 kako se trudijo vojaki pred svojern eesarjem! Sama misel, da jih gleda njih cesar, ki jih more sam obdariti ali kazniti, jih navdusuje in osercuje; ravno tako prava redovna oseba, o kako lepo moli, kako lepo se obnasa se svojinii duhovnimi sestrami (sobrati), in kar ji je za- povedano, kako natanko spolni pred svojo pred- stojnico (predstojnikom)! In zato bi storile vse redovne osebe, ako bi mislile pri vseh svojih opravkih, da jih Bog gleda, vse dobro z dobrim namenom, samo Bogu dopasti in ne bi se me- nile za druge ljudi. Sveti Bazilij pravi: „Ako bi stal pred eesarjem in kinetom, gotovo ne bi se zmenil za kmeta; temuc bi mislil samo, kako bi vstregel cesarju, ravno tako, kedor misli na Boga, ne misli streci stvarem, temuc samo kako bi vstregel Bogu, ki ga vidi. 7. Spomin na pricujocnost bozjo pomaga tretjic, da se dusa zdruzi z Bogom. Ljubezen je ze taka, da raste v prico ljubljene stvari; to se godi tudi mej ljudmi, akoravno bolj spoz- namo njih pogreske, ko obcujemo z njimi. Ko- liko bolj bo rastla v dusi ljubezen do Boga, ako bo vedno nanj mislila, ker se ji Bog vedno lepsega in prijaznega razodeva. Ni pa ze za- dosti jutranja in vecerna molitev, da je dusa vedno zdruzena z Bogom; sv. Janez Krizostom namrec pravi, da se voda, naj se tako vre, zopet ohladi, ako jo denes od ognja, zato treba po moiitvi greti gorecnost se spominom na pri¬ cujocnost bozjo, namrec ponavljati obcutljaje. Sveti Bernard pravi^sam o sebi, da je bilo za- dosti, keder je bil v zacetku svojega redovnega 0 pri<5ujoSnosti bo2ji. 801 zivljenja nemiren ali se ohladil v poboznosti, da se je le spomnil take mertve ali oddaljene osebe, in precej se je razveselil in ogrel v go- recnosti. 1 Naj bo dusa, ki Boga res ljubi, se t.ako otozna in zapuscena, bo potolazena in ve- sela. ako se bo le spornnila na svojega ljublje- nega Boga; Zato so Boga ljubece duse vedno mirne. ker karkoli se jim zgodi in pri vseh svojih delih skerbijo, da zivijo in delajo v prico svojega Boga, kaker so non ice, ki so vedno ober- njene proti soncu. Sveta Terezija pravi: „Kedor resnicno ljubi, se vedno spominja ljubljene osebe." 8. Poglejmo pa zdaj, kako si moremo pred- stavljati Boga. Ta vaja obstoji nekoliko v djanju raziuna in nekoliko v djanju volje; z razumom si domisljujemo Boga, z voljo se pa zdruzujemo z njim, ko se ponizamo pred njim, ga niolinio, ljubinio i. t. d. 0 tern bom zdaj nekoliko po- sebe govoril. Z razumom si lahko na stiri na- cine domisljujemo pricujocega Boga. Pervic si lahko domisljujemo, kaker da bi videli pred seboj Jezusa, svojega Odresenika, ki nas spremlja in gleda na vsakem kraju. Zato si ga lahko )redstavljamo zdaj v eni, potem pa v dmgi skrivnosti, na primer,.zdaj ko dete v bet- leliemskem lilevu, drugic ko bezi v Egipet, po- lern kaker mladenica, ki pomaga sv. Jozefu, ^otem zopet terpecega v Jeruzalemu, ko so ga >icali in s ternjem kronali ali na kri£ pribili. Sv. Terezija je zelo hvalila na ta nacin si pred- stavljati pricujoeega Boga, ali opomniti moram, da naj bo ta nacin se tako dober, vender se 1 Ad solam defnncti seu absentis memoriam, flabat spiritus et fluebant aquae. In Cant. aerm. 14. Dvanajst© poglavje. ni najboljsi, in ni vedno koristen. in sicer pervic zato, ker se vedno ne naslanja na resnieo, za- kaj Jezus Kristus ni vedno pred nami kaker Bog in clovek ob enem, razen keder smo pri svetem obhajilu, ali keder kleciino pred svetim ReSnjim Telesom. Razen tega nas ta nacin lahko premoti ali si vsaj glavo lahko zmesamo se zivo domisljijo. Ako se hoces tako pred-- stavljati pricujocega Boga, treba da si pred- stavljas mirno, in samo toliko, koliker koristi, ne da bi si glavo vbijal. kaksnega obraza, po- stave, barve je bil Kristus; zadosti je, da si splosno mislimo, da gleda na vse, kar delamo. 9. Drugi nacin je bolj varen in bolj vzvi- sen, naslanja se na resnieo nase svete vere in obstoji v tern, da gledamo z o.cmi svete vere Boga, ki je povsod prioujoc, ki je vedno pri nas, vidi in gleda na vse, kar delamo. In kaj zato, ako ga ne vidinio, ko vender vemo, da nas obdaja od vseh strani, in da zivimo v njem, zakaj brez nje'ga ne bi mogli ne dihati. ne zi- veti. Boga ne vidimo, ali sveta vera narn pravi, da je vedno pred nami pricujoc: „Mar jaz ne napolnjujem neba in zemlje?" 1 Morebiti ni res, pravi Bog po preroku Jeremiju. da napolnjujem se svojo pricujocnostjo nebo in zemljo ? Kaker je goba v vodi obdana in napita od vode od vseh strani, ravno tako tudi mi, pravi sveti apostelj Pavel, v Bogu zivimo, se gibljemo in smo. 1 In ta nas Bog pravi sv. Avgultin, tako gleda na vsako nas.e delo, besedo in misel, kaker da bi pozabil na vse druge stvari in samo na nas gledal, in ker vse vidi, kar de¬ lamo, govorimo in mislimo, zato vse to za- 1 Jer. 23, 24. — 2 Djan. ap. 17, 28. Korist vdanosti y voljo bozjo. 803 znamlja in zapisuje, da bo terjal racun od nas ua sodni dan od vsega tega in nas ali poplacal ali pa kaznil, kaker smo zasluzili. Tako si pred- stavljati Boga, ne vtrudi glave; zato je treba samo vero obuditi: 0 raoj Bog, terdno verujem, da si zdaj pred menoj. Se zivo vero pa prav lahko obuclis se ljubezen ali vdanost v voljo. bozjo. ali dober namen in druga djanja. 10. Tretji nacin misliti na pricujocega Boga obstoji v tern, da ga preinisljujemo v vseh stvareh, keterim daje zivljenje (bitje) in moc rau sluziti. Bog je v vodi, ki nas cisti, v ognju, ki nas greje, v soncu. ki nam sveti, v jedi, ki nas zivi. v obleki ? ki nas pokriva, tako je v vseh stvareh, ketere je vstvaril zavoljo nas. Keder vidirno, kako lepo rec, lep vert, le.po evetlieo, raislirno si, da se sveti iz nje niajhin zarek*neskonene lepote bozje, ki daje bitje ti reci. Ako se pogovarjamo se svetim in ucenim clovekom, raislirno si, da mu Bog daje nekoliko svoje svetosti in modrosti. Ravno tako si rais- limo, keder slisimo lepo petje, zaduhamo prijetno vonjavo ali pokusirno kako sladko jed ali pijaco, da nam daje Bog se svojo prieujocnostjo t-o prijetnost, da bi se vzdignili od teh in hrepeneli po nebeskih prijetnostih. 11. Zato se navadirao, da si bomo mislili Boga v vsaki reci pricujocega, in takrat se ran zahvaljujmo in galjubimo; prevdarjajmo namrec, da je mislil ze od vekov sera vstvariti toliko lepih reci zato, da bi ga ljubili. „Uci se, pravi sveti Avgustin, v stvari ljubiti svojega Stvar- wika; ne imej nagnjenja na rec, ketero je Bog vstvaril, da te ne bo potegnila na se, in da ne 804 Dvanajsto poglavje. bos izgubil Boga, ki je vstvaril tudi tebe. 1 Tako je delal tudi sveti Avgustin; ko je gledal stvari, je povzdigoval svoje serce k Bogu in vzdi- hoval: ..Nebo in zemlja in vse stvari mi pravijo, da naj te ljubim. “2 Ko je gledal nebo, zvezde, polja in gore, se mu je zdelo, kaker da bi mu vse pravilo: ,, Avgustin, ljubi Boga, zakaj Bog nas. je vstvaril sanio zato, da bi ti njega ljubi 1. Ravno tako se je zdelo sveti Te- reziji, ko je gledala lepe kraje, inorje, potoke ali druge lepe reci, da ji vse oeitajo njeno nehvaleznost proti Bogu. Ravno tako je vlekla • sveto Mari jo Magdaleno Pacisko, da naj ljubi Boga, lepa cvetlica ali lep sad, ko ga je ogle- davala, in sama -se seboj govorila: To cvetlico, ta sad je tedaj Bog ze od vekov mi si i I vstvariti iz ljubezni do mene, in da bi mi razodel svojo Ijubezen. Tudi o svetem Frandisku Asiskem pravijo. da se je dotikal s palico cvetlic in rastlin, ko je sel po p'olju in jim pravil: „Molcite ze, mol cite; zakaj, ve mi ocitate, da ne ljubim onega Boga, ki vas je tako lepe vstvaril iz ljubezni do mene, da bi ga zato ljubil, ali ga ne ljubim. Vas ze slisim, molcite in mi vec ne oeitajteA V 12. Oeterti in se bolj popolen nacin, misliti na Boga, obstoji v tern, da si ga mislimo J svojem sercu. Zato nam ni treba iti v nebesa, da bi tam nasli svojega Boga, zadosti je, da se zberemo, in v svojem sercu ga bomo nasli. Ako mislimo na Boga, keder molimo, kaker da bi bil dalec od nas, nas to zelo raztresa. Sveta 1 Disce amare in creatura Crcatorem, ct in factura Faetorem, ne teneat te quod ab illo factum est, et amittas eum, a quo et ipse facta* es Knarr. in ps. 39. — 2 Coelum et terra et omnia inihi dicunt, amem te. 0 pricujoSnosfci bozji. 305 Terezija nararec pravi: „Nisem vedela, kaj se pravi prav moliti dokler me ni Bog tako naucil moliti. Keder sem bila tako zbrana, mi je vedno zelo koristilo“. Ako pa hocemo doseci, da bomo prav molili, treba vediti, da je Bog v sercu nasem drugace, kaker v zivalih ; v nasem sercu prebiva kaker v tempeljnu in hisi; sv. apostelj Pavel liamrec pise: „Ali ne veste, da ste tempelj bozji, in da Duh bozji v vas prebiva ?“ l Zato pravi nas Odresenik, da bo prise! sarn in se svojim ne- beskim O-cetom in sv. Du bom v duso, ki ga ljubi, ne samo za kratek eas, ampak da bo vedno v nji prebival: .,Ako me kedo ljubi 7 bo moje be- sede spoinjeval; in moj Oce ga bo Ijubil ? in bova k njimu prisla, in pri njeni prebival a." 2 13. Dasiravno imajo kralji na zemlji svoje velike hise, imajo vender se svojo posebno so bo. kjer bolj dolgo prebivajo; ravno tako je tudi Bog povsod, v nebesih in na zemlji, ali na posebni nacin prebiva v nasih dusah, in se v n jib mudi in razveseljuje, kaker na tolikih vertih, kaker sam pravi po svojem aposteljnu sv. Pavlu: „Pri njill bom prebival in mej njimi bom hodil, in bom njih Bog/ e modo beae viv. c. 50. — 2 Lectio et oratio sunt arma, quibus diabolus expug- aatur, beaSitudo exquirahir. 314 Trinajsto poglavje. duhovno branje nadomestuje vse, ko 11am kaze, kako naj bezimo pred hudidevimi skulujav.ami in last no ljubeznijo, in obenern spoznavamo voljo bozjo. Zato pravi sv. Atanazij , 1 2 da ne bos nasel duse, ki si res prizadeva Bogu sluziti. da bi ne brala poboznih knjig (ako zna brati). Zato so tudi vsi vstanovitelji redov zelo priporoce- vali duhovno branje svojim redovnikom. Mej drugimi je zapovedal sv. Benedikt, da mo raj o njegovi menihi vsak dan opraviti duhovno branje in zato naj bota odlocena brata, ki rao- rata hoditi od sobice do sobice in gledati, ako O vsak spolnjuje to zapoved, in ako bi nasla v tern neniarnega, naj ga kaznujejo. Ali pred vsemi je ze sv. apostelj Pavel Timoteju pre- pisal duhovno branje: „Bodi priden v branju.“« Zapornni si besedi, „bodi priden“. ki nam ka- zete, da je hotel sv. Pavel, da naj ne prebira svetih knjig samo poversno in.kratek das, ako je se tako oblozen z delom, (ker je bil skof) pri vodstvu svojih vernih. 2 . Kaker skodi branje slabih knjig, ravno tako koristi branje dobrih knjig. Kaker je branje dobrih knjig spreobernilo mnogo gresnikov, ravno tako tudi vsak dan pokyari mnogo mla- dine branje slabih knjig. Zadetnik dobrih knjig je namred sveti Duh, slabih pa hudobni dull, ki se posluzuje neketerih oseb in skriva strup v take slabe knjige, ketere potem drugi here jo z izgovorom, da zato berejo take knjige, da bi se iz njih naucili lepo govoriti, ali se lepo obna- sati ali vsaj. da jim ni dolg das. Jaz pa pravim, da nid bolj ne skodi pobozni dusi, kaker branje 1 Sine legend! studio neminem ad Deum intentum videas. — 2 1. Tim. 4, 13. 0 duhovnem branju. 315 slabih knjig. Mej slabe knjige ne stejem samo onih, ketere je prepovedala brati sveta cerkev, ki govore o krivi veri a.li o gnjnsnih receh, temuc tudi vse knjige. ki govorijo o svetni ljubezni. Kaksnega duha bi bila pobozna dusa. ki bi brala romane, igre in svetne pesni? Kako more biti zbrana pri molitvah in svetem obhajilu? Bi rnogli imenovati tako duso Kristusovo nevesto, alislabo nevesto sveta? Zakaj ze dekleta, ki zivijo mej svetom in berejo take knjige, so navadno tezko dobre svetne zenske. 3. Pa mi bo rekla kaka dusa: Kaj skodijo taki romani in posvetne pesni, v keterih ni gerdih besed? Ti vprasas: Kaj skodijo ?“ Glej, vzigajo hudo pozelenje v poeutkih, vzbujajo posebno hude strasti, ki potem prav lahko pre- magajo voljo, ali jo vsaj tako slabo storijo, da jo najde hudobni duh pripravljeno za greh pri oervi priloznosti kakega necistega nagnjenja do lake osebe. Neki mocler pisavec pravi, da se zato vsak dan brezverstvo take siri, ker se sirijo in berejo knjige, ki ucijo razuzdano zivljenje. Strup, ki je v slabih knjigah, se pocasi razliva v serce : najprej se polasti uraa, potem pokvari voljo in slednjic vrnori duso. Hudobni duh mo- rebiti nirna boljsega pripomocka pogubiti dekleta in mladeniee, kaker so slabe knjige. 0 kako nesreco napravi tak strup, ako se prikrade v kako hiso ali druzino; ena sama slab a knjiga jo lahko pogubi. Ako imas kako tako knjigo. o Kristosova ne vesta, hitro jo verzi v ogenj, da je ne bo vec. Ako si pa visji foce, mati) skerbi koliker mores, da bos pokoncal take knjige v hisi (druzini), ako nodes enkrat zato dati Bogu tezkega odgovora. 316 Trinajsto poglavje. 4. Yedi dalje, da so tudi knj.fge, v keterih ni nic pregresnega, koristile pa tudi ne bodo nic; tudi take knjige ti bodo skodiie, ker z njimi zapravljas drag cas, keterega bi lahko porabil v korist svoje duse. Sv. Hijeronim je pisal svoji ucenki, sveti Evstohiji, da bi jo sh svojirn zgledom svariJ, da je v betlehemski votljini rad prebiral Ciceronove knjige, sveto pismo brati pa se mu je studilo, ker je spisano v slabem jeziku. Kar je enkrat hudo zbolel. V T ti bolezni je bil enkrat postavljen v duhu pred sodni stol bozji in Kristus ga je vprasal: ,.Povej mi, kedo si? w Na to je svetnik odgovoril: „Kristijan sem." Lazes, mu odgovori sodnik, Ti si kristijan ? Cieeronec si, pa ne kristijan.“ Na to ga je Kristus zapovedal pretepsti. Takrat je svetnik obljubil, da se bo poboljsal, in ko se je zopet zavedel, je videl, da je bil v prekazni, tepen po herbtu, ki je bil ves visnjev in razbit. Od tega casa je pustil Ciceronove knjige in je prebiral sveto pismo. Res je, da najdes vcasih v takih knjigab tudi kako dobro misel; ali sv. JHijeronim je pisal neki drugi ucenki o tern: „Cemu iskati v tolikem blatu nekoliko zern zlata?, 1 ko mores ^ **>► •» .* * - •* /‘* • brati pobozne knjige, kjer bos nasla cisto zlato brez blata. Ravno tako tudi redovnicam na- vadno ne koristi, vcasih je celo nevarn; brati kerscanske nravoslovne (moraine) knjige zakaj s takimi knjigami bi si lahko nemirno vest delale, ali pa izvedele, cesar jim ni treba ve- deti. Kaki pobozni pa prenapeti dusi bi lahko skodilo tudi branj.e knjig, v keterih so popisane nadnaravne in nenavadne poti, po keterih Bog vodi duso, da se popolno zdruzi z njim, ker bi se 1 Xoh necesse liabes aurum in Into quaerere. Bp. ad Furiain. 0 dahoynem branjw. 817 Jahko podala na pot nadnaravne molitve in za- pustila navadno pot svoje navadne molitve, pre- misljevanja in obujanja obcut.ljajev, in tako ji ne bi koristilo ne eno ne dmgo. Zakaj nobeden naj se ne sili v visoko premisljevanje, ako. ga Bog sam ocitrro ni zato poklicak Zato se je prikazala sv. Terezija po svoji smert svoji mini in ji zapovedala, da naj visji prepovejo nnnani brati njene knjige, v keterih popisuje prikazni in razodenja, in ji je rekla, da ona ni postala svetniea s prikaznimi in razodenjem, teimie s cednostmi. 5. Vernimo se k nasi reci. 0 kako koristi branje svetih knjig! Pervic branje slabih knjjg, kaker sem ze rekel, napolnjuje duso se svetnimi in skodljivinii mislimi, branje svetih knjig jo pa napolnjuje se svetimi in dobrimi zeljami. Kako more biti zbran v svetih mislih, misliti na pricu- jocega Boga in se z njim pogovarjati z obujanjem cednosti, ki vecji del dneva radovedno here niee- merne in svethe reci. ki vzbujajo v njegovi glavi sto in sto svetnih misli in obcutljajev? Mlinski kainen nielje kakersno zito nanj pada; kako more napraviti dobro irioko, ako je slabo zito? Ravno tako tud'i ti ne bos mislil na Boga in obujal ljubezni in zaupanja va'nj, ki bos zacel moliti, ali sel k svetem obhajilu, ako bos prebiral kako nicemerno in svetno knjigo; raztresen bos. zakaj vse nicemerne reci, ketere si. bral, !»e ti bodo v duhu predstavljale. Nasproti pa, ako je napoljena tvoja glava s poboznimi pred- st*avami, se svetimi izreki, lepimi zgledi svet- nikov. te bodo spremljevale te svete misli ne samo pri molitvi, temuc tudi zunaj molitve in te bodo imele vedno zbranega v Bogu. Sv. Bernard 318 Trinajsto poglavje. razjasnuje to lepo priliko, ko namrec razlaga prelepe besede svetega Janeza: „ Iscite in bote nasliV pravi: Iscite z branjem in bote nasli s premisljevanjem; zakaj branje podaje takorekoc hrano ustain. premisljevanje jo pa zvece. 2 6. Drugic je dusa, ki rada prebira duhovne knjige, bolj pripravna zapoditi notranje skus* nj-ave; tako je svetoval sv. Hijeronini svoji ucenki Saljvini : „Skerbi, da bos vedno irnela kako pobozno knjigo, da se bos mogla z njo varovati slabih misli.“ 3 Tretjic je duhovno branje ogledalo, kjer morerao videti in oprati rnadeze, ketere ima nasa dusa. Sv. Hijeronini namrec pise s\ r . Demetriji: „Namesto ogledala rabi duhovno branje.“ 4 S temi besedami je hotel reci, kaker vidimo v ogiedalu rnadeze na svojem obrazu, ravno tako nam kazejo pobozne knjige pogreske, ketere imamo na svoji vesti. Ko go- vori sv. Gregor o duhovneui branju, pravi: „Tu spoznarno svojo zgubo in napredek v du- hovnem zivLjenju; tu opazimo, ali smo slabsi ali boljsi na potu popolnosti. 5 Cetertic prejemamo od Boga obilno razsvetljenja in navdihnjenja iz’poboznih knjig. Sv. Hijeronini pravi. da se mi pogovarjamo z Bogom, keder molirno ; keder pa beremo. govori Bog z nami. 6 Ravno tako pravi sv. Arnbroz: „jjeder molimo, poslusa Bog nase molitve, keder pa beremo. poslusamo mi glas bozjf". 7 Zgoraj sem ze rekel, da ne moremo vedno imeti svojega spovednika pri 1 Jan. 10, 24. — 2 Quaerite legendo et invenietis meditandb ; lectio quasi cibum ori apponit, raeditatio masticat. Seal, claust. — 3 Sem- i er in manibus tuis sit divina lectio, ut omnes cogitationum sagittae hujusmodi clypeo repellantur. — 4 Lectionem, adhibeas speculi vice. — 6 Ibi foeda, ibi pulchra nostra cognoscimus, ibi sentimus, quantum pro- ficimiis. Mor. 1. 2. c. 1. — 6 Oras, loqueris ad Sponsmn. Lcgis, ille tibi loquitur. Epist ad. Eustoch. — 7 Ilium alloquimur-, cum oramus ; ilium audimus cum legimus. De offic. 1. 1. c. 20. 0 duhovnem branju. 319 sebi, ne vedno poslusati pridig pridigarjev, ki nas vbdijo po potu popolnosti, vse to nam nadomestujejo dobre knjige. Sv. Avgustin 1 namrec pise, da so svete knjige pisma, polna ljubezni, ketere nam Bog posilja in v keterih nas opominja nevarnosti in nam kaze pot zve- licanja; nas navdusuje terpeti zopernosti, nas razsvetljuje in vziga za svojo ljubezen. Kedor tedaj hrepeni se zvelicati in si pridobiti bozjo ljubezen, mora pogosto prebirati ta nebeska pisma. 7. 0 koliko svetnikov je zapustilo svet in se Bogu posvetilo zavoljo branja kake po- bozne knjige! Znano je, da je bil sv. Avgustin zvezan od svojih hudih strasti in hudobij; ko je pa bral list svetega Pavla, je bil razsvetljen, je prise! iz svoje teme in zacel svet postajati. Sv. Ignacij Lojoljski je se kaker vojak lezal bolan. za kratek cas je bral, ker ni dobil dru- gega. zivljenje svetnikov, in to branje ga je nagnilo, da je zacel sveto ziveti, postal je oce in vstanovitelj Jezusove druzbe, redaj ki je ze toliko dobrega storil za sveto cerkev. Ravno tako je tudi sv. Janez Kolombini (Oolombini) zapustil svet, svetnik postal in vstanovil red. ker je bral po nakljucbi in skoraj zoper svojo voljo ueko pobozno knjigo. Se vec, sv. Avgustin 2 pripoveduje, da sta prisla dvornika cesarja Teodozija v samostan puscavnikov; eden izmej ujiju je zacel po nakljucbi brati zivljenje sv. Antona opata, ketero je ravno nasel v sobi ; «vetih rnisli se je pa tako navzel, da se je odlocil svet zapustiti; potern je govoril o tem s tako gorecnostjo se svojima tovarisema, da 1 Enarr. in p's. 90. 1. 2. — 2 Conf. 1. 8. e. G. ‘d'20 Trinajsto poglavje. sta oba ostala v samostanu z namenom Bogu sluziti. V zgodovini bosega karmeliskega reda berem, da se je pripravljala za pies neka gospa iz Vijene, ker so ga pa odpovedali, se je raz- jezila in za kratek cas je zacela brati pobozno knjigo, ketero je ravno nasla. Iz nje se je ucila zanicevati svet, ga je tudi.potem res zapustila in postala karmelicanka. Ravno tako se je zgo- dilo tudi z vojvodinjo Montalto v Siciliji, ki je po nakluSbi zacela brati spise sv. Terezije. kar jo je pa tako ganilo, da je prosila svojega moza dovoljenja stopiti v red bosili karmelicank. kar je tudi dosegla. 8. Branje poboznih knjig ni pa pomagalo svetnikom sarao v zacetku njih spreobernjenja. terauc tudi v njih celem zivljenju, da so ohra- nili popolnost in v nji vedno bolj rastli. Sloveci sv. Dominik je objemal in na svoje serce pritiskal svoje pobozne knjige in govoril: „Te mi dajejo mleko.“ In kako so preziveli pus- cavniki toliko let v puscavi, dalec od ljudi, ako ne z molitvijo in prebiranjem pobozniii knjig? Velik sluzabnik bozji, Tomaz Kernpcan, ni irnel veejega veselja, kaker ako je v kotu svoje sobe bral knjigo, ki je govorila o Bogu. Na drugem kraju sem ze rekel, da ni castitljivi Vincencij Karafa drugega zelel na tern svetu, kaker da bi mogel ziveti v jami pri kruhu in s knjigo v roki. Sv. Filip Nerij je porabil vsako prosto uro v branje poboznih knjig, posebno pa zivljenje svetnikov. 9. Ako me vprasas, ketera knjiga bi bila za te najboljsa, ti naj prej recem: Prebiraj take knjige, iz keterih zajemas vec poboznosti, in ki te bolj nagibajo zdruziti se z Bogom. Take 0 duhovnem buanj-u. 321 dobre knjige so .sv. Pranciska Saleskega, sv, Terezije, Ludovika Granaskega, Rodrigesa, San- zira, (Si. Jure), Evzebija Nirenberga, Pinamonta in druge enake. za redovinske pa posebno sveti ocetov sv. Mavra in Skarameljev nauk poboznega zivljenja, zelo ucena. pa tudi pobozna knjiga (zlasfci za spovednike). Splosno ti pa svetujem, da pusti tezke knjige in prebiraj rajsi pobozne in lahko vmevne in sicer take, ki S'o bolj koristne za tvojo popolnost, Mej drugimi pridno prebiraj zivljenje svetnikov, redovne osebe pa zivljenje svetih redovnikov, kaker zivljenje sv. Tere¬ zije, sv. Marije Magdalene Paciske, sv. Katarine Sijenske, sv. Joane Sanialjske, oastitljive sestre Franciske Farneske, oastitljive sestre Serafine Kapriske, sv. Petra Aljkantarskega, sv Janeza od Kriza, sv. Pranciska Borgijskega, sv. Alojzija Goneage in drugih. Prebiraj tudi zivljenje svetih nmcencev, redovniee posebno zivljenje svetih devic, ki so dale za Jezusa svojo kri in Zivljenje. Zato lahko ,be res zivljenje svetnikov, keteFo je spisal p. Kroase (Oroisset) 1 . 0 kako koristno P prebirati zivljenje svetnikov; v knjigah o cednostih beres, kar moras delati, v zivljenju svetnikov pa hems, kar je storilo toliko svetnikov ln svetnic, ki so bili Ijudje, kaker smo mi. Imamo njih zglede, in ako nam drugega ne ko- nstijo, nas vsaj ponizajo, ker se sramujeme, ko beremo, da so svetniki toliko storili za Boga, m i pa tako malo. 10. Sv. Avgustin pripozna sam o sebi in P r avi: „Zgledi tvojih sluzabnikoV, o. moj Bog, < 1 Nastetih knjig nimamo se prestavljenih v sloveriski jezik razen ^lloteje; g-Iede dulioyrtega- branja posvetuj se se syojTm spovednikom. -'ivljenje svetnikov iuiamo od Slornseka, Veritiia, Zameica, in Rogac- ^'•karja. Rrcstavljavec. 21 322 Trinajsto poglavje. ketere premisljujem, so pokoncavali mojo veliko mlacnost in me zelo vnemali. 1 Tudi sveti Bona- ventura pise o sv, Francisku, 2 da je.bil ves zavzet za bozjo ljubezen, koje premisljeval zivljenje in cednosti svetnikov. Se vec, sv, Gregor narnrec pripoveduje; da je zivel v Rimu bolan berac Servulj; nekaj prej^ete miloscine je dajal drugini revezem, nekoiiko miloscine je pa porabil za pobozne knjige ; ker pa ni znal brati, je prosil druge, da so mu doraa, kjer je prenoceval, brali iz tell knjig. Sv. Gregor pravi dalje, da je do- segel veliko poterpezljivost in vednost. v bozjih receh. ko je poslusal branje teh knjig. K sklepu pravi ta svetnik, da je prosil sv. Servulj se pred svojo smertjo na smertni postelji svoje prijatele. da naj mu be re jo iz teh knjig; preden je pa vmerl, je pretergal branje in rekel: „Mo- eite. molcite, ali ne slisite, kako se razlega lepo petje in godba v nebesih ? u Ko je izgovoril te besede, je mirno vmerl, precej po njegovi smerti pa je bila soba polna prijetne vonjave v zna- menje svetosti tega beraca, ki je sel s tega sveta sicer vbog v premozenju, bogat pa v cednostih in zasluzenju. 11. Ako hoces, da ti bo zelo koristilo duhovno branje, treba pervic, da Boga prosis razsvetljenja preden zacnes brati! Rekel sem ze, da pri duhovnem branju govori Bog z nami, in zato treba, da ga prosimo, ko vzamemo knjigo v roko: „Govori, Gospod, ker tvoj hlapec po- slusa. 3 Drugic treba brati, ne da bi. se ucili, ali r -__ • 1 ExempLa servorom tuorum, congesta in Sinuin eogitationis nos- trae, urebant et absumebaut gravein torporem et accendobant nos valide. Cons. 3. G. c. 2. — 2 Ex recordatione Sanctorum, tamquam lapidum ig»i' torum in deilicium recalescebat incendium. In vita s Franc c. 9. 3 1. Kralj 3. C. 0 cluhovnem branju. 323 iz radovednosti, temuc samo zato, da bi rastli v ljubezni bozji. Brati zavoljo znanja ni vec duhovno branje, temuc .nekoristno ucenje za duso. Slabsi pa je se, brati iz radovednosti, kaker delajo neketeri, ki gledajo samo na to, kako bi mogli knjigo za Injigp prav hitro pre- brati in pasti radovednosti Kaksen dobicek ho- cejo imeti taki od duhovnega branja? Yes cas, ki ga porabijo za tako duhovno branje jo zgub- ljen cas. Sv. Gregor namrec pravi: Mnogi berejo, potem so pa tesci! 1 ; veliko berejo, ali potera so taki, kaker da ne bi brali, ker berejo samo iz radovednosti. In ravno za tega voljo je ta svetnik posvariJ zdravnika Teodora. ki je bral svete knjige, pa hitro in brez koristi. 12. Ako hoces, da ti bodo kbristile du- hovne knjige, treba jih brati pocasi in s prev- darjanjem. „Hrani svojo duso z branjem poboznih knjig a , pravi sv. Avgustin. 2 Ako pa hoces hra- niti telo s hrano, ne sines jedi pozirati, temuc tudi dobro prezvekati, in zato treba vediti tretjic, ako zelis prejemati veliko korist iz duhovnega branja, da dobro prezvekujes in prevdarjas, kar si bral, na se obracas in tako tudi zivis. Kar te gane, beri veckrat, kaker svefuje sv. Efrem. 3 Ako prejmes pri duhovnem branju kako posebno razsvetljenje, ko beres kak nauk poboznega zivljenja ali o cednosti in presune tvoje serce, bo prav dobro pretergati duhovno branje in misliti na Boga s tem, da napravis kak sklep, ali pa obudis kako dobro djanje, ali gorece opravis kako molitev. Sv. Bernard namrec pravi: 1 Multi leguut, et ab ipsa lectionc jejuni sunt. In Ezeeh. hom. 10. — 1 Nutri animam tuarn lectionibus diviuis. L. de. ep! mon. — 3 Non pigeat s^epius eundem reperere versum, sensum. Dc patient, et cone. saec. 324 Trinajsto poglavje. Molitev naj preterga branje. 1 Takrat je koristno prenehati duhovno branje in moliti; molimo pa tako dolgo, dokler se cutimo ganjene; intake borno vedno delali kaker cebela, ki ne gre prej iz cveta na cvet, dokler ni pobrala vsega medu. Ako mej tern pretece za duhovno branje odloceni cas, nic ne de; zakaj tako si se boljse porabil cas za svoje zvelicanje. Lahko se pa tudi zgodi, da ena sama verstica vec koristi, kaker cela stran. Razen tega, ko koncas duhovno branje, treba najti kak pobozen izrek ali misel, ketero si ravno bral in jo seboj nositi, kaker vzames na vertu lepo diseco cvetlico. Molitev. 0 moj Gospod, zahvalim te za toliko raz- svetljenja, ketero si mi skazal zato, da bi bil svet in se vedno bolj zdruzil s teboj. 0 kedaj bo prisel dan, ko bom popolno locen od vseh zelj sveta in popolno zdruzen s tvojirn Seroem, ki toliko ljubi mojo duso? Vse upam od tvoje neskoncne vsmiljenosti. 0 moj Jezus, se dalje ne morem vec biti nehvalezen protitvoji ljubezni, kaker sern bil do zdaj. „Oisto serce vstvari v meni, 2 ki ne bo mislilo na nic drugega, kaker tebi dopasti. Ta zelja, ki mi jo dajes, me nagiba, da se sin cm z an as at i na tvojo milost. 0 moj Bog, verujem tebi in z'a to yero sem pripravljen stokrat \nnreti. Upam v tehe zavoljo zasluzenja Jezusa Kristusa, zakaj drugace bi bil zgubljen. Ljubim te, o moja najvecja dobrota in iz lju¬ bezni do tebe se odpovem vsem. recem in sprejmem vsak kriz in nadlogo, ketero mi mislis 1 Oratio lcctionem interrumpat. De vita solit. c. 10. — 2 Ps. 50, 12. Stirmajsto poglavje. 0 sveti spovedi. 325 poslati. Razzalil sem te, pa bolj mi je zal, da sem te razzalil, kaker vsako drugo hudo. Zdaj ne zelim drugega, kaker sarao t.vojo milost in ljubezen. 0 moj Bog, pomagaj mi in vsmili se me. 0 presveta Devica, tudi ti mi pridi na pomoc sb svojo priprosnjo, s ketero prejmes od od Boga vse, kar pozelis. 0 moj a Mati. priporoci me svojemu Sinu in ne pozabi men. - •©• - # XLV. poglavje. 0 mli spovedi. 1. fjukaj ne bom govoril o spovedi oseb, ki smrtno gresijo, opustil pa vender ne bom, ome- niti bliznjih priloznosti in neveljavnih spovedi. Moj poglavitni narrien je govoriti o spovedih bogabojecih dus, ki ljubijo popolnost in se trti- dijo, da bi se vedno bolj in bolj ocistile ma- dezev majhinih grehov. Cezarij 1 pripovednje, da je zapovedal v imenu bozjem neki dober duhovnifc satanu, ki se mu je prikazal, naj mu pove, kar mu nar vec skodi? Nato odgovori, da mu nobena rec bolj ne skodi in mu ni bolj zoperna kaker pogosta spoved. Poslusajmo tudi, kar je rekel Jezus Kristus sv. Brigiti, da se m °ja, kedor hoce ohraniti zivljenje svoji dusi, veckrat ocistiti v spovedi in obtoziti se vseh svojih pogreskov in nemarnosti v sluzbi bozji. Kasijan pise 2 , da dusa, ki hrepeni po popolnosti, m °ra skrbeti za cisto vest, ker le s cisto vestjo- gi'es proti popolni ljubezni bozji, ketero daje 1 Lib. 11 . c. 38. — 2 Collat. 1. c. 5. I 326 ▼ Stirinajsto pogfavje. Bog saino cistim dusam. Ljubezen se ravna vedno po cistosti serca. Ta cistost Jjudi v se- dajnem stanu pa ne obstoji v tern, da bi bill popolnoma brez vsacega pogreska, ker razen nasega Zvelicarja in njegove bozje Mate re, ni se bilo in je ne bo na svetu duse, ki bi bila brez madeza, „zakaj v innogem se pogresimo vsiT 1 Ta cistost marvec obstoji iz dveh reci: perva je, da pazljivo varujes serce, da se vanj ne vkrade prostovoljen greh, ako je tudi maj- hen ; druga pa obstoji v tern, da precej ocistis svojo duso. ako se prileze vanjo. 2. To dela ravno pogosta spoved. Z njo si oseba pervic brise madeze, ketere je dobila. Sy. Janez Klimak 2 pripoveduje, da je hotel za* pustiti neki mladenic svoje hudobno zivljenje mej svetom in zato se je podal v samostan, da bi postal redovnik. Prej, ko ga opat sprejme, hoce ga poskusiti in mu rece, da se in ora ocitno spovedati vseh syojih grehoy, ako hoce, da ga sprejme. Mladenic yboga, ker se je resnicno odlocil posvetiti se Bogu. Glej! ko je pravil syoje grelie pred redovniki, vidi neki svet re¬ dovnik, ki je bil mej njimi, castitljivega moza, keteri brise greh za grehom s papirja v roki, kaker hitro ga pove mladenic. Ko je koncal spoved ta spokornik, so bili zbrisani na papirji vsi njegovi greki. Kar se je zgodilo takrat ocitno, zgodi se nevidno vsakemu, ko se spove dobro pripravljen. 3. Spoved ne brise saino madezev dusi, temvec ji daje tudi moc, da ne pade v prej- -snje grehe. Angeljski ucitelj sv. Tornaz Akvin- ski pravi, da sv. pokora se svojo mocjo ne 1 Jak. 3, 2. — 2 Seal. grad. 4. 0 sveti spovedi. 327 brise samo storjenih grehov, ampak tudi dela. da ne rastejo z no vega. V tak dokaz pri iove- duje sv. Bernard v zivljenji svetega Malahija o neki zenski, ki je bila tako nepoterpezljiva in nag]ft jeze, da je bila vsem nadlezna. Ko zve sveti Malahija, da se ni nikedar obtozila pri spovedi svoje nepoterpezljivosti, jo pregovori, da napravi vesoljno, dolgo spoved. Po spovedi je bila ta zena tako poterpezljiva in knotka, iristavlja sv. Bernard, da je ni moglo razjeziti, taker je bilo videti, nobeno razzaljenje in za- sraniovanje, ketero je preterpela. Zato se je mnogo svetnikov kaker: sv. Katarina Sijenska, sv. Brigita, sv. Koleta, sv. Karel Baromej, sv. Ignaoij Lojoljski in se veliko drugih spovedalo vsaki dan, da bi dosegli cisto vest. Sv. Fran- cisek Borgijski ni bil zadovoijen s tein, spo- vedaval se je dvakrat na dan. Ako posvetni ljubljenci nocejo stopiti s kakim rnadezem na obrazu pred osebo, ketero ljubijo-, bos se li cudil. ako se trudijo bogabojece duse koliker niorejo, da bi bile vedno bolj ciste in prijetne v oceh svojega ljubljenega Gospoda? Nas namen sicer ni naiagati dolznosti, da bi se morali tisti, ki veckrat pristopijo k sv. obhajilu, vselej spo- vedati, keder prejmejo sv. obhajilo. Dobro je, da opravijo sv. spoved vsak tjeden dvakrat, a li vsaj enkrat in razen tega pa se, ako bi gresili premisljeno. 4. Vedi pa, da, ako hoces spoved dobro opraviti, moras storiti tri reci: svojo vest spra- sati, kesanje in zalost obuditi in terden sklep storiti. Glede sprasevanja vesti ne beli si glave, ( ]a bi nasel vse malenkosti majhinih grehov. Zelel bi marvec, da bi se vsak potrudil pozve- V Stirinajsto poglavje. deti vzroke in korenine svojega nagnjenja in mlacnosti. To omenjam zavoljo tistih, ki pri- stopajo k sv. spovedi s polno glavo reci, ke- tere so slisali rnej svetom. Ti pojejo vedno staro pesen in se spovedujejo vedno ravno tistih grehov, keterih pa ne obzalujejo in nimajo terdnega sklepa, da bi se poboljsali. Bogabo- jece duse, ki se spovedujejo pogosto in se va- rujejo delati nalasc odpustljive grehe, ne po* trebujejo, da bi dolgo sprasevale svojo vest, ker sniertni greh se sam razodeva, ako ga imas, ako ga tudi ne isces. Zbadajo te tudi od- pustljivi grehi, ce jih storis popolno radovoljno. Dolzan sioer tudi nisi spovedovati se vseli od- pustljivih grehov, ketere ti ocita vest, zato pa tudi nisi dolzan se jih natanko sprasevati, toliko manj glede stevila in okoliscin, kako in zakaj si jih storil. Zadostujes, ako se spoves vecjih, in tell, ki te bolj zaderzujejo v popolnosti, drugih (majhinih namrec) se splosno obtozi. Keder pa nimas greha, keterega moras pove- dati, ako hoces prejeti sveto odvezo, povej greh iz prejsnjega zivljenja, M te posebno 11a- giba h kesanju, na primer: obtozim se posebno vseh grehov, s keterimi sern se pregresil zoper ljubezen, cistost, ali pokorsino. Kako tolazivne so besede, ketere je zapisal sv. Franeisek Sa- leski o tej reci : „Ne delajte si tezKe vesti, ako se ne morete domisliti vseh majhinih grehov, da bi se jih spovedali, ker kaker gresite vec- krat, dasiravno ne zapazite, ravno tako bote tudi veckrat vstali, da ne bote vedeli", reci namrec hoce z djanjem ljubezni ali z druginh dobrimi deli, ketera opravljajo navadno po- bozne duse. 0 sveti spovedi. 329 5. Drugic je potrebno obzalovanje in to se posebno terja, ako hoces prejeti odpuscenje grehov. Nar daljse spovedi niso se nar boljse; nar bolj skesane so najboljse. „Znamenje dabre spovedi ni, ako veliko govori spovedan.ee, temuc kesanje, ketero kaze“, pravi sv. Gregor. 1 Nika- ker naj tedaj ne dvojijo, keteri se spovedujejo pogosto in se jim studijo tudi odpustljivi grehi, imajo li pravo zalost ali ne. Mnogoteri takih se bojijo, ker ne obcutijo zalovanja; pri vsaki spovedi bi radi jokali in iraeli omehcano serce, ker pa ne morejo, ako si se tako prizadevajo in se silijo, so vedno nemirni zavoljo svojih spovedi. Preprican pa nioras biti, da pravo ob¬ zalovanje ne obstoji v tern, da obzalovanje cutis, amp*ak hoces.^Vse placilo cednosti obstoji v volji. Zato, pravi Zerson (Gerson), ko govori o ced¬ nosti vere, da ima neketerikrat vecje zasluzenje ta, ki hoce verovati,. kaker tisti, ki v resnici veruje. 2 To je vze ucil tudi sv. Toraaz Akvinski, ko govori o kesanju: „V kesanju je dvojna za¬ lost; ena je v volji in ta je bivstveno kesanje saino, ki ni drugega, kaker zopernost cez stor- jene grehe ; druga pa, ketero dela kesanje, ob¬ stoji v tem, da jo cutis.“ 3 * S Angelski ucitelj sv. Tornaz Akvinski pravi tedaj, da pravo in za od¬ puscenje grehov potrebno obzalovanje je stud cez storjene grehe, in da to obzalovanje ne obstoji v tern, da ga cutis, ampak da ga hoces. Obzalo¬ vanje, ketero obcutis, izhaja iz studa, keterega ima volja. Takega obzalovanja ne mores vedno 1 In 1. kralj. knjig. 6, pogl* 2. — 2 Aliquando non est tain raeri* torinm credere,'sicnt velle credere. De praep. ad. M. ceris. 3. — 3 In contritione est duplex dolor: unua in ipsa voluntate, qui est essentialiliter ipsa contritio, quae nihil aliud est, quam displicentia praeteriti peccati; alius dolor est in parte sensitiva, quae eausatur ex primo dolore. S «PP1. 2. 3. a. 1. 330 Stirinajsto poglavje. imeti, ker nizi del ne hodi vedno za visim in ga tudi vedno ne vboga. Ako ima tedaj volja stud eez vsak storjen greli, spoved je dobra. 6. Ne napenjaj tedaj svojili moci, da bi obcutil to zalost. Kar se tice notranjih djanj, vedi, da so tista boljsa, ketera storis manj pri- siljeno in bolj lahno, ker sv. Dull dela vse prijetno in mirno. „ Vse prijetno vrejuje. 441 Zato je rekel svfeti spokornik Ecehija, ko govori o zalosti, s ketero je obzaloval svoje grehe: „Glej, v jniru je moja najgrenkejsi britkostlK* Outil je veliko britkost in vender je bil miren. Ako hoces prejeti sv. odvezo. stori tako le : ko se pripravljas za spoved, prosi Jezusa Kristusa in njegovo prezalostno mater Marijo za pravo ob- zalovanje greliov. Nato sprasaj na kratko svojo vest, kaker sem povedal z go raj Kesanje je vze dobro, ako izgovoris te le besede: 0 moj Bog! ljubim te ces vse, po Kervi Jesusovi upam od- puscenje vseh svojih grehov. Zal mi je iz vsega serca, da sem razzalil tvojo neskoncno dobroto, da sem tebe razzalil in zalostil. Studijo se mi bolj kaker vsako drugd zlo. Ta svoj stud zdruzim se studom, keterega je imel nad njimi moj Jezus na vertu Gecemani. Terdno sldenem s tvojo milostjo, da te ne bom vec zalil". Vedno pristopaj k sv. spovedi miren, brez straha, brez dvojbe, kadarkoli si zgovoril te besede z res- nicno voljo. Sv. Terezija je imela se drugi, lep nacin, s keterim je hotela pregnati tezave glede obzalovanja. „Glej, je rekla ta svetnica, ali si terdno sklenil, da ne bos vec delal grehov, ke- terih se spovedujes. in ako imas ta terdni sklep, ne dvoji, ce imas resnicno obzalovanje a . 1 Modr. 8, 1. — 2 Izai. 38, 17. 0 sveti spovedi. 331 7. Sklep pri spovedi. da je dober, mora biti tretjic terden, splosen in delaven. Neketeri pravijo : rad bi hotel, da ne bi vec storil tega greha, rad bi hotel, da ne bi vec razzalil Boga. Oli to , rad bi hotel, kaze, da sklep ni terden. Da bo terden, moras reci z odtocno voljo: nocem vec storiti tega greha, nocem vec ra- dovoljno zaliti Boga. Sklep mora biti drugic splosen, da gresnik sklene varovati se vseh greliov brez izjeme, seveda smertnih grehov, ker glede majhinih grehov je za veljavno spoved ze dosti, da se le ene verste majhinih grehov skesas in sklenes se jih ogibati. Bolj popplne osebe morajo pa skleniti, da se bodo ogibale vseh majhinih, radovoljno storjenib grehov. Glede neradovoljno storjenih grehov, (ker se ne mores vseh ogibati), ze zadostuje, da sklenes varovati se jih koliker le mores. Sklep mora biti tretjic delaven, to je napeljevati mora gres- nika, da se poprime pripomockov, s keterimi se varuje obtozenih grehov, posebno pa, da bezi >red bliznjimi priloznostmi, da zopet ne pade. Bliznja priloznost je ta, v keteri je oseba ze veckrat smertno gresila ali pa je dala priloznost brez pravega vzroka, da so drugi gresili. V tern slucaju pa ne zadostuje, da sklenes zapustiti samo greh, potrebno je se tudi, da zapustis priloznost, sicer bi bile vse tvoje spovedi ne- veljavne, ako bi tudi tisockrat prejel sveto od- vezo, ker ravno to, da nodes zapustiti bliznje priloznosti v smertni greh je ce samo na sebi smertni greh. Nov smertni greh in bozji rop stori, kedor prejme sveto odvezo, ne da bi sklenil zapustiti bliznjo priloznost. 8. Pa porece keteri: „Ako odpravim ono 332 V Stirinajsto poglavje. osebo, ako raztergam prijateljstvo s to osebo, se bodo drugi pohujsali zavoljo tega, ali bo pa vsak govoril o tej reci.“ Na to praviin jaz: ne gov oris prav, pohujsal bos marvec ti, ako ne raztergas te priloznosti, ker vedo vsi, s kom obcujes. Vedi pa gotovo, da ze mislijo in se pogovarjajo o tej reci, dasiravno ne govorijo pred teboj. — Pa odverne kedo: „Ako zapustim tako osebo, sem nevljuden in nehvalezen, ker mi pomaga, pri meni sluzi in mene podpira. Tebi pomaga, pa h cemu? Pomaga te odverniti od Boga, tukaj nesrecno, tarn pa se bolj ne¬ srecno ziveti. Je to nevljudnost? Je to nehva- leznost? Vljudni in hvalezni moraino biti najbolj Jezusu Kristusu, ki je Gospod neskoncnega veli- castva, in od keterega smo prejeli neizmerne do- bro-te. — Odgavoris: „Obljubil sem ji, da je ne zapustim .“ Nisi pa obljubil prej Jezusu Kristusu, da ne bos ljubil dmgega, kaker njega? da noces Ijubiti drugega, ne od drugega ljubljen biti, kaker od Boga? Kaj govoris zdaj o drugi obljubi? Strast te zapeljava, ali ne vidis, da govoris tako in isces prazne izgovore, da se tako vecno pogu- bis? Zbudi se, ne zali vec Serca svojega Zenina! Ranis tako rekoc njegovo Serce, ako vidi, da ti, njegova nevesta, drugega ljubis namesto njega. To je razodel nekega. dne sveti Lujtgardi. Ko se je nesrecno vjela v nekem hudobneni pri- jateljstvu, prikaze se ji Jezus in ji pokaze svojo hudo ranjeno Serce. Ko to zagleda, skesa se in objokuje svojo zmoto. Ko sreca potem svojega mladenica, sercno preterga zyezo z njim rekoc, da ne more Ijubiti drugega kalfer JezusaKristusa, s keterim se je zarocila. Od takrat je vedno ljubila svojega nebeskega Zenina in zdaj je svetnica. 0 svet-i spovedi. \ 9. To velja osebarn, ki zivijo mej svetom, zakaj v samostanih so le redke bliznje gresne priloznosti. Naj bolj pogosta in najbolj nevarna skusnjava redovnih (in svetnih) oseb je zamolcati greh iz sraitiozljivosti. Ako je padla po nesreci v kak velik greh, glej, hudobni dull ji zapre usta, in pmvi, da je prevec sramotno razodeti tak gy&h. 0 moj Bog, koliko poboznih dus gori zdaj in bodo gorele celo. vecnost v peklu, rajsi hi rekel, gorele bodo na dnu pekla zavoljo te nesrecne sramozljivosti! Zakaj redovniske osebe pray lahko prejemajo nevredno svete zakramente raesece in let-a zavoljo straha pred ljudmi in da ne izgubijo zpostovanja. Berera v zgodovini bosih karinelitov 1 , da je nesrecno padlo neko sicer dobro dekle v necisti greh; potem je sJo trikrat k spovedi in vselej zamolcalo ta greh in pristopilo k sv. obhajilu, ali ko se je tretjic nevredno obhajalo, se je zgrudilo mertvo na tla. Ker so jo imeli za sveto, so jo pokopali na )osebnem kraju v cerkvi jezuitov. Ali kaker ntro so koncali raolitve za njeno duso in so zaperli cerkvena vrata, sta pripeljala angelja njenega spovednika k njenemu grobu; rajnka je prisla iz groba in pokleknila; ko jo je nato an gelj vdaril po vratu. je vergla iz sebe tri ne¬ vredno prejete in po cudezu ohranjene svete hostije v zato pripravljeno posodo. Potem sta J 1 slekla karmelisko redovno obleko in precej si,a prijela hudobna duha nesrecno, ketero je hiio st r as no pogledati, in nato je zginila. In bi se mogla pred Bogom zgovoriti dusa, ki bi se predreznila ^elo razzaliti bozje velicastvo 1,1 s tem zasluzila biti v peklu vecno sramocena, 1 Tom. 3. L 10. c. 34. V Stirinajsto poglavje. ako zamolei greh zavoljo majhine in enokratne sramozljivosti pred enim samim masnikom? Ako hoce prejeti odpuscanja pri Bogu in se resitS pekla, keterega je zasluzila, jo ravno ta srarnozljivost in strah, keterega obcuti, ko razo- dene greh spovedniku, pripravlja, da more pre¬ jeti odpuscanje. Zakaj pravicno je, da se poniza in osramoti, ki je razzalil Boga. S tern je za- podila hudobnega duha gresnica Adelhajda: Bog jo je namrec poklical, da naj se spreoberne; spreobernila se je in precej sklenila opraviti dobro spoved. Ali ko je sla k spovedi. ji je predstavjjal hudobni duh sramozljivost razodeti vse svoje grebe; zato jo je vprasal : „Kam gres Adelhajda?^ Ona mu je sercno odgovorila: ,,Prekleta spaka, kaj me prasas. kam grem? Grem osramotit sebe in tebe.“ 10. Razen sramozljivosti obuja nadalje satan dusi tudi mnogo slepote in praznega strahu. Neketeri si misli: „spovednik me bo pa ozmerjal. ako slisi, ta greh.“ Zakaj te bo ozmerjal? Povej mi. bi ti, ce bi bil spovednik, ozmerjal vbogega spokornika. ki bi k tebi prisel in ti razodel svojo revcino. ker zaupa tebi, da mu bos po- magal vstati, ko je padel? Kako mores tedaj misliti. da te bo spovednik ozmerjal in osra- motil, ako se mu spoves svojih grehov, ker ga veze njegova sluzba se vso ljubeznijo spreje- mati te, ki hodijo k spovedi? — „Spovednik se bo pa vsaj pohujsal nad menoj in mu bom vedno zopern.“ Vse to ni res, Pohujsal se bo, temuc spodbudil te bo k dobremu, ko vidi. da si se pripravil tako dobro in tako odkrito- sercno poves svoje grehe, dasiravno se sramujes. Ne bo slisal spovednik potem pri drugih spovedik 0 sveti spovedi. 335 morebiti rav.no takih grehov, ce ne vecjih keker so tvoji? 0 ke bi bil samo ti razz alii Boga! Ravno take tudi ni res. da te bo spovednik zaniceval; cislal te bo marivec se bolj in skerbel bo bolj ti pomagati. ker vanj zaupas, ko mu odkritosercno poves svojo revseino. — Oh, kaj pa zdaj ?“ pravis. „Hocem iti k spovedi o kaki priloznosti/*' Mej tern pa hoces ziveti v nemilosti pri Bogu, v nevarnosti, da se vecno pogubis, da te bo v peklu vest pekla in tvojo duso me- sarila, da ne bos vzival pocitka ne po noci, ne p.o dnevu in samo zavoljo tega, ker nodes reci besedice spovedniku: duhovni oce! po nesreci serri gresil, zavoljo tega pa nocem obupati. Ti pravis: „k spovedi pojdeui o posebni priloznosti,“ mej tem pa hoces pridevati k storjenernu grehu se vec bozjih ropov. V r es, kako strasen greh je bozji rop? Hoces tedaj svoji dusi v strup vecne smerti spremeniti zdravilo, ketero je pri- pravil Jezus Kristus se svojo Kervjo v zakra- mentu sv. pokore? — ?3 Spovedal se bom v kratkem.^ Ako pa vmerjes neprevidoma, kar se dandanes tako pogosto godi in skoraj vsak dan slisis, da so naenkrat vmerle neketere osebe, kaj bo s teboj potem celo vecnost? 11. , ; Jaz pa ne zaupam svojemu spoved- niku. a Pojdi pa k drugemu, tako si lahko po- niagas o svoji potrebi. Slednjic recimo pa, da m’mas drugega spovednika, keteremu bi razodel, kaker svojega, povej mi, ako bi imel rano, za ketero bi moral vmreti. ce ne bi hitro rabil / potrebnih pripomockov, ne bi hitro poklical mnocelnika, ako bi te bilo tudi zelo sram, samo da bi usel smerti? Zakaj se pa ne odlocis, da hi ozdrav.il svojo mertvo dus6 in sebe resil 386 Stirinajstd poglavje. pekla? Pomisli tudi, da ti ne pomaga, ako ze redes : „ Obtozim se vseh svojih grehov, ketere sem storil od svoje mladosti do zdaj in kaker so Bogu znani,“ ako pa ne razodenes Svoje vesti, ne pomagajo ti te besede drugega, kaker, da si se bolj zaslepljen in blizej vecnega po- gubljenja. 12. Ohrabri se in premagaj junasko to sramozljivost! Satan dela, da se ti dozdeva tako velika. Zadosti bo, ako se zacnes razodevati in hitro bo zginil ves tvoj strah. Vedi pa, da bos po spovedi, pri keteri poves vse grehe, bolj vesel, kaker ce hi bil kralj vse zemlje. Pripo- rocuj se presv. Mariji, da ti zadobi moc pre- magati vsako zopernost. Ako se bojis povedati svoj greh precej v zacetku, stori tako in reci spovedniku: duhovni oce! poraagajte mi, ker potrebujem vase pomoci. Imam greh in se ga ne upam spovedati. Spovednik bo potem lahko vedel zapoditi zverino iz njenega skrivnega kota,. ketera te hoce pozreti; ti pa ne bos obcutil mej tern nobene velike tezave. Zadosti je, da odgovoris: 7 ,da,“ ali pa ,,ne u . Storis lahko tudi tako; ako nodes povedati svojega grehe z be- sedarni, zapisi ga na papir in daj ga spovedniku rekoc: obtozim se tega greha, keterega ste prebrali. Glej! ze je zginil od tebe vecni in casni pekel; prejel si milost bozjo in z njo mirno vest. Yedi tudi, da koliker bolj se bos silil premagati sebe, toliko vecja bo ljubezen, s ketero te bo Bog objel. Patel* Pavel Senjeri (Segneri) ralajsi pripoveduje o neki redovnici, da se je spovedala s tako mocjo nekih grehov, ketere je storila v svojih otrocjih letih, da jo omedlela in se zgrudila, ko jih je razodela 0 sveti spovedi. spovedniku. Bog jo je pa tudi poplacal za to premaganje; dal ji je tako kesanje in ljubezen, da s,e je od te ure popolno vdala popolnosti, se ostro pokorila in vmerla v sluhu svetosti. 13. Nocem te pa vznemirjati s tern, fear sem zgoraj rekel. To zadeva samo tiste, ki imajo na syoji vesti velike in gotovo storjene grehe in se jih nocejo spovedati zavoljo sra- mozljivosti. Ako dvojis, si li storil ta ali oni greh, ali, si li opravil slabo sveto spoved, storis dobro, ce poves to spovedniku, da bos bolj miren, ako nimas. pretenke vesti, ker takim, ki so pretenke vesti, se nikaker ne sme svetovati, da bi se spovedovali svojih dvojb, kaker bom :>recej razjasnil. Pervic vterjena in zelo zanes- jiva misel bogoslovcev je, da nisi dolzan se spovedati dvomljivih smertnih grehov, o keterih dvojis, ali si se takrat popolnoma zavedal, ali dvojis, ako si popolno in prostovoljno vanje privolil ali ne; pravijo samo, da si dolzan na zadnjo uro ali obzalovati tak dvomljiv greh, ako bi bil res smertni greh, ali pa prejeti za- krament svete pokore, pa tudi pri ti spovedi pisi dolzan razodeti dvomljivega greha, ker je z.adosti, da prejtries, sveto pokoro, ako poves kak dt’ugi majhirii greh. To pa velja samo takrat, ako se nisi prejel svete odveze po t^akem dvom- Ijivem greliu. Razen tega terdijo neketeri zelo veljavni bogoslovci z veliko pravrco, da morejo hiti mime, da niso namrec zgubile bozje mi- |°sti osebe, ki ze dolgo pobozno zivijo, pa dvo- Jbo ali niso morebiti storile kakega velikega 8' re ha. Zakaj moralicno je nemogoce, da bi se z dobrimi sklepi vterjena volja v trenotku spre- aienila in privolila v smertni greh, in da se ne 22 Stirinajsto poglavje. 838 bi tega popolno zavedala, ker je smertni greh tako strasna rec, da ne more priti v duso, ki se ji ze dolgo studi, da ne bi dobro vedela. To sem bolj obsirno pokazal v svoji morali. 1 14. Drugic, ako pa gotovo ves, da si storil smertni greh, dvojis pa, ali si se ga spovedal ali ne, se moras se enkrat spovedati, ako je tvoja dvojba nikavna (dubium negativum), kaker pravijo bogoslovci, to je, ako nimas vzroka verjeti, da si se spovedal tega smertnega greha. Keder imas pa vzrok ali vterjeno menenje, da si se ze kedaj spovedal tega greha, splosno ucijo, da nisi dolzan se enkrat se ga spovedati. Zato sklepajo tudi bogoslovci splosno, da ni dolzan se se enkrat obdolziti greha, ki dvoji po dobro opravljeni veliki (dolgi) spovedi, ali ni morebiti spustil kakega greha ali okoliscine, ker lahko pametno veruje, da je razodel vse, kar je moral. 2 Nic ne de, ako bi ti bilo zelo tezavno razodet-i dvojbo, ki te terpinci. Ali tak mi bo rekel: „Ako bi bil dolzan to rec razodeti spo- vedniku, bi me bilo zelo sram.“ Jaz mu pa od- govarjam: Nic ne de zato, ako bi se sramoval se tega spovedati; ako nisi dolzan, zakaj si s tern skerbi delas? Saj nas je sram razodeti drugim prostovoljno neketere naravne djanja. ali zavoljo te sramozljivost-i nismo jili dolzni drugim povedati. Tako postavim nismo dolzni se spovedati neketerih lahkomisljenosti in ne- spodobnih sal svojih otrocjih let, ko se nismo poznali njih hudobije; ni pa se dokaz hudobije, ako smo to skrivno delali; zakaj otroci storijo veliko reci tudi skrivno, kar pa ni greh. Zato 1 Lib. 6. n. 450 et 47G. vers. Item. — 2 Op. mor. 1. G. n. 477. 0 sveti spovedi. 339 nismo dolzni se spovedati takih reci posebej, razen, ako bi se spominjali, da nam je to vest ocitala za smertni greh, ali pa bi vsaj dvojili, ni bilo to veliki greh. Zadosti je, da recemo sarai sebi: Gospod, ako bi jaz resnicno spoznal, da sem dolzati se tega spovedati, bi se precej obtozil, tudi ako bi moral zato vse preterpeti. 15. To sem rekel zato, da bom pomiril bojeco duso, ki se zelo boji, da ni vedela dobro razodeti spovedniku vseh svojih dvojb. Sicer je pa dobro, da razodenes svojemu spovedniku dvojbe, ki te vznemirjajo, vsaj v svoje poni- zevanje. Kar naj bolj zelim, je to, da bi vsak odkrii spovedniku svoje strasti, svoja nagnjenja in vzroke svojih skusnjav, ker le takrat more spovednik zatreti korenine. Ako ne pokoncas korenin, ne bodo skusnjave nikedar zginile in v veliki nevarnosti si, da vanje dovolis, keder mores odstraniti vzrok, ga pa vender le ne od- stranis. Pomagalo bo tudi neketerim v ponize- vanje, ako razodenejo skusnjave, kaker posebno misli zoper cistost, dasiravno niso dovolili vanje. Sv. Filip Nerij pravi: „Ako odkrijes skusnjavo, si jo ze na pol premagal“. Rekel sem pa : ne- keteri; zopet drugim, ki so resnicno pobozni in v ti reci prenatancni, ter se vedno boje, niso li dovolili, bo koristilo neketerikrat, da se jim prepove obtozevati se te stvari, kolikerkrat ne vedo gotovo, so se pregresili. To pa zato, ker takrat, ko mislijo, da bi za terdno zvedeli, ali so dovolili v greh ali ne, in da bi na^sli besede, s keterimi bi razlozili spovedniku svojo skus- n javo, tadaj ima njih domisljija pred seboj ostudne podobe, in so zavoljo tega se bolj ne- m irni. Vedno bolj nemiren bo tak clovek, ker 340 Stirinajsto poglavje. si podvoji strati, ali je dovolil v greh ali ne. Dovolj, y tej styari poslusaj syojega spoved- riika in se ravnaj kaker ti on veli. Kar ti po- sebno priporocam je to, da odkritosercno in zyesto razodevaj duhovnemu ocetu vse skriv- nosti svojega serca, in da mu rec tako povej, kakersna je v resnici. Postavimo, da si gresil v djanji, takrat se ni dosti, ako samo reces, da si imel slabe misli. Svetujem ti tudi ravno tako, da se izogibaj izgovarjanja, ko se spovedujes svo- jih grehov* Kedor se izgovarja in skriva, kaze, da mu je malo zal, cesar se spoveduje. Kedor misli, da je imel pravico storiti, kar je storil, o njem res ne vem, kako se more tega kesati, dasirav.no bi se moral. Neketeri omejujejo vso spoved na to, da povecavajo priloznosti, pri keterih so bili ne.volj.ni ali so se pregresili v drugi reci. Jaz pa pravim, cemu to ? Spovej se storjenih grehov in pusti vzrok, zakaj si jih storil. 16 v Razen tega opuscaj nepotrebno govor- jenje* Gemu pripovedujes spovedniku vsako zamero, ketero so ti drugi storili? Cemu razo- devas njemu svoje bolezni, nadloge in zopernosti? Ako bi opustil vse to nepotrebno pripovedovanje, bi zaddstovala cetert ure za celo spoved, pri keteri moras najbolj paziti na to, kako se bos znebil grehov, ketere delas iz navade in kako postajal vedno pppolni'si, Neketeri nadalje .pra- vijo pri vsaki spovedi vddno stare reci, ketere znajo na pamet, in to terpi vsaj pol ceterti ure: „0btozim se, da sem.premalo ljubil Boga. da nisem spolnil svoje dolznosti, da nisem ljubil svojega bliznjega kaker sem bil dolzan, a in take, enake reci. Oerriu so vse te besede ? Ni zgubljen cas? Pred vsern se pa vari, da ne bos govoril 0 sveti spovedi. 341 presercno in preljubeznivo se svojim spoved- nikom, ker more skodovati njemu in tebi. In res na tak nacin bo dusa vedno prosta in ne bo nemirna in zmesana, ako jo zapusti njen spovednik. — To velja o nepotrebnih pogovorih. Nasprotno pa. ako govori spovednik in sicer o re cell, ki se ticejo vodstva tvoje duse, ne sines mu segati v besedo, temuc poslusaj ga pazljivo, kar pravi, in ne misli na drugo. Nahajajo se neketeri, ki hocejo le sarni govoriti, in a&o jim spovednik kaj rece, ga le nekoliko poslusajo. Sv. Francisek Saleski pravi, da moramo zelo cislati besede, ketere govori v spovednici nas dusni vodnik, ker takrat nadornestuje Boga, in Bog ga takrat razsvetljuje na poseben nacin, da govori to, kar nam bolj koristi v nas na- predek. 17. Nahajamo osebe, ketere hocejo ziveti brez dusnega vodnika mislec, da imajo vodilo in predstojnika in zato ne potrebujejo drugega vodnika. Ne govorijo pray, zakaj razen tega se spodobi, da imajo se svojega dusnega vod¬ nika in sicer zavoljo notranjih vaj kaker tudi, da jih uci in vodi v zunanjih. „Res je, pravi sv. Gregor, da je Bog neposredno vodil neketere svetnike; take zglede pa, dostavlja svetnik, rajsi castimo kaker posnemajmo, da ne bi kedo postal ncitelj zmot, ki se sramuje biti ucenec cloveka. al Cednost je v sredi. Kaker je lenoba v duhovnem zivljenji pregreha, ravno tako je. tudi neskrom- nost ; dusni vodnik mora eno in drugo poprav- Ijati, ali pa pravo mero dajati in zato je potreben vodnik. Kedor se pa brani bozjega namestnika, 1 Veneranda sunt, non imitanda ne, dum se quisque discipulum. 'lominis esse despiciat, magister erroris flat. Dial. 1. 1. c. 1. 842 Stirinajsto poglavje. ko ga lahko ima, je prederzen in zato bo Bog dopustil. da zajde v mnoge zmotnjave. Bog bi nas lahko vse sain vodil, da nas pa ponizuje, hoce, da sino podlozni in pokorni njegovim sluzabnikom. Kasijan pripoveduje o nekeni pu- scaviiiku, ki je v puscavi od lakote mediel. Neki moz mu ponudi kruha, on se ga pa brani in mu rece, da pricakuje, da ga bo Bog sam nasitil. Ali vmerl je od lakote nesrecnez. Ypra* sas, zakaj je pa Bog z jedjo hranil toliko let sv. Pavla puscavnika, ko mu je posiljal kruha po krokarju, in zakaj ni skerbel tudi za tega? Odgovor je jasen, Sv. Pavel ni imel jesti 5 ta pa je imel, pa ni hotel, in zato ga je Bog za- pustil. Kar sem tukaj rekel o telesni hrani, velja tudi o dusni jedi. Iz tega sklepa Kasijan. da ne zasluzi tisti, da bi ga vodil Bog, ki se noce podvreci vodstvu modrih moz. 18. Spovednika si pa ne smes izbrati tja y en dan, tudi takega ne, ki je po tvojem na- gnjenju, temuc tega, keteri se ti zdi boljsi za tvoj lastni napredek v popolnosti. Iz soda ne dobis drugega vina, kaker tega ki je v njem. Sv. Terezija pravi: „Ako ni dusni vodnik mo- litvi vdan, mu bo malo koristila njegovega ucenost. 1 Ko si izbral spovednika, ne smes ga zapustiti brez ocitnega vzroka. Ako te spovednik ostro svari, ni se vzrok, da bi ga zapustil, temuc veliko bolj, da nikedar ne zapustis njegovega vodstva. Sv. Ludovik, francoski kralj, je dal svojemu sinu ta nauk: „Moj sin, je rekel, izvoh si spovednika, ki te bo znal poucevati in bo tako sercen, da te bo tudi posvaril, ako bos 1 Fundat c. 3. 0 sveti spovedi. 343 potreben.“ Ni slabsega spovednika od tega, ki malo graja pogreske svojega spovedanca in je prizanesljiv, ker tako daje priliko spovedancu, da malo pazi na svoje pogreske. Ako imas spovednika, ki te vodi po ozki poti in te ostro graja, ako zapazi pri tebi radovoljne pogreske, cislaj ga visoko in nikedar ga ne zapusti. 19. Bodi nadalje pokoren svojemu spo- vedniku in se za las se ne oddalji od tega, kar ti prepoveduje ali dovoljuje, naj se ti to se tako dobro zdi, kar bi storil proti njegovemu svetu, Pripoveduje se v zivljenju starih ocakov, da je hotel neki mladenic, ki je vze dalec pri- sel na poti cednosti zapustiti samostan in v puscavo iti, da bi tam samotno zivel, pa vse proti svetu svojega duhovnega oceta. Pa kaj se zgodi? Nekega dne hoce iz puscave obiskati svoje sorodnike na njih domu, kjer pozabi na puscavo in se vda razuzdanemu zivljenju. Od- govoris mi morebiti, da te tvoj dusni vodnik, keterega si poslusal, ni dobro vodil, kaker so te zagotovili pozneje drugi duhovni ocetje. Nar- prej ti odgovoriin, da si se tezko mogel zniotiti, ker si delal pod pokorscino ; ako bi se to tudi zgodilo, ves, zakaj te je morebiti slabo vodil ? Ker si ga vbogal le v enih receh, v drugih pa ne. Ako si ga vbogal tako pomankljivo, Bog ni dolzan dajati svojo pomoc. Izroci se popolnoma v r oke svojega dusnega vodnika in terdno skleni, da ga hoces vbogati v vsaki reci, potem tudi Bog ne bo nikedar dopustil, da bi se zmotil. Ako ne bi nnel tvoj spovednik primerne ucenosti. bo ze Bog ^ato skerbel in jo sam nadomestil; zakaj nemogo- je, da bi se goljufala dusa, ki se resno zeli zveli- °ati, ko je zvesto poslusala nj ego vega sluzabnika. 344 Stirinajsto poglavje. 20. lz tega sklepam, da so no more goljufati dusa, ki poslusa svojega navadnega spovednika in nima posebnega duhovnega vodnika, tudi ako bi se vcasih rnenjal njen navadni spovednik. Velika bozja sluzabnica sestra Pavla Centurione je namrec rekla: „Za me je vsak spovednik enak; zakaj vsak zdravi moje dusne rane s predrago Jezusovo Kervijo.“ Za te je zadosti, pobozna dusa. da splosno razo.denes svoj dusni stan novemu spovedniku in se tako podverzes njegoveinu vodstvu. Za redovnico, ki zeli sveta postati in po drugem ne hrepeni kaker samo po Bogu, bo vsak spovednik dober. keterega ji odmenijo njen skof. Treba samo dobre volje in sercnosti zatajevati lastno ljubezen in ji nikedar ne vstreci. ako hoces dopasti Bogu v vseh receh. Zato je rekla castitljiva sestra Ursula Benikaza (Benicasa) svojim redovnicam: ? ,Prepricajte se, moje sestre, nobeden duhovni oce vas ne bo mogel storiti svetnic, ako se niste terdno od- locile zatajevati lastne volje in svojih strasti. a Molitev. 0 moj Jezus, ti si toliko za me terpel in svojo Kri in zivljenje dal, da bi me^prisilil tebe Iju- biti, ali vse to sern ti povraceval z nehvaleznostjo! Kolikokrat sem te zapustil in izgubil tvojo mi- lost, da sem vstregel svoji zelji ? Y 7 edel sem, da te z grehom zelo razzalim in dasiravno sem to vedel, sem vender storil. Oh moj ljubeznivi Zvelicar, odpusti mi zavoljo svoje za me prelite Kervi: Prosimo te tedaj, pomagaj svojim siu- zabnikom, ketere si odresil se svojo predrago Kervjo. Iz celega serca mi je zal, da sem raz- 0 pretanki vesti. 345 zalil tvojo neskoncno dobrotljivost. 0 Gospod, poveeaj to moje kesanje; daj mi tako zalost cez moje grehe, da bom obzaloval do smerti krivice, ketere sem ti storil. Ako bi zdaj vmerl, ne bi te mogel vec ljubiti; ker mi pa se dajes cas, da te morem ljubiti, zato te hocem zelo ljubiti. nocem ljubiti nobene druge reci kaker samo tebe. Ljubim te, o moja najvecja dobrota, ljubim te iz celega serca: in ker te ljubim, ti dam vso svojo voljo. Daj mi milost, da te bom mogel ljubiti celo svojo zivljenje, potem pa delaj z menoj, kaker bos hotel; se vsem bom zadovoljen. Daj pa, da ne bom nikedar opustil se ti priporocevati v vseh skusnjavah in ne- varnostih tebe razzaliti. 0 Marija. moja mati, zadobi mi milost, da se bom v skusnjavah vedno zatekal k Bogu in tebi, ki premores vse pri Bogu 9 § 2. O pretanki vesti. 1. Pretanka vest (skrupelj) ni nic drugega kaker prazen strah gresiti, ki izvira iz napacne domisljije, ki nima pameti za podlago. Taka pretanka vest ni navadno brez dobrih nasledkov pri cloveku, ki se je pred kratkem spreobernil; zakaj dusa se mora veckrat ocistiti; k temu ji pornaga ze omenjena pretanka vest; ona jo cisti in jo dela previdnejso, da se ogiblje grehov, ki so v resnici grehi; dela jo ponizno, da ne zaupa sama sebi, ampak da se popolno pod- verze vodstvu svojega spovednika. Sv. Francisek Saleski pravi: „Strah. ki dela one, ki so se spreobernili, nekako bojazljive in prenatancne, 346 Stirinajsto poglavje. je gotovo znamenje, da bodo iineli eisto vest.“ Ta bojazljivost je pa skodljiva tistim, ki hre- penijo po popolnosti in so se ze dolgo popoino Bogu darovali. „Za take duse, pravi sv. Tere- zija, je prenat.ancna vest sad nespametnosti; zakaj vdajo se napacni domisljiji in zato po¬ st ane jo taki. da se prav nic ne in ore jo pre- makniti naprej na potu popolnosti.“ Ravno to pravi sv. Francisek Saleski: „Bodite pridni, varujte se pa nemira; zakaj nobena rec bolj ne zaderzuje v popolnosti kaker ta nemir.“ 2. Mej pretanko in bojazljivo vestjo je pa velik razlocek. Neketere redovnice se ponasajo, da niso pretanke vesti in se sramujejo, ako jih imajo za bojazljive; da zato bolj pros to zivijo, darove dajejo in sprejemajo, kaker se jim po- ljubi, na vodilo malo pazijo, ker ga kaker pra- vijo sploh se malo spolnjujejo ; svojim pocutkom dovoljujejo vse: gledajo. govorijo in poslusajo vse, kar se jim zljubi, sramujejo se zatajevane biti in grajajo druge, ki se zatajujejo : tiho go- voriti, oci pobesiti. imenujejo hlinjenje in cudno rec; lahko se dajo zapeljati od nepopolnih redovnic, da se necimerno razveseljujejo. Take naj se nikaker ne hvalijo, da so pretanke vesti, ker so mlacne in nepopolne, da ne recem ohlapne. Dal Bog, da bi imele pretanko vest! to je nezno vest, kakersno bi morale imeti! Nesrecne pa naj se varujejo, da se ne bodo tudi nad njimi spolnile Davidove besede: „Kaker ovce se denejo v pekel, Ul to je, da ne bodo pahnjene v pekel z onimi, keterih slabe zglede posnemajo. Resno naj si vzamejo k sercu, da I Ps. 48. 15. 0 pretanki vesti. 347 ne bodo tratile casa s pogovarjanjem in ozi- ranjem, molcale v koru, in ob casu molcanja, ne izgovorile tudi najmanjse lazi, zakaj to ni znamenje slabe, pretanke, atnpak dobre tanke vesti, kakersno bi morala imeti vsaka redovnica, pobozna dusa. 3. Znaraenja pretanke vesti so: 1. Bati se, da nikedar nima pri spovedih pravega kesanja in terdnega sklepa. 2. Bati se, da gresi v vsaki reci, fco nima nobenega veljavnega vzroka, na primer, ko se boji, da vedno slabo sodi, ali da privoli v vsako slabo misel, ki se zbudi v nji. 3. Biti vedno nestanoviten v svojih dvojbah; zdaj derzi to rec za dovoljeno, potem pa za nedovoljeno in sicer z velikim strahom in skerbjo. 4. Ako se ne pomiri, kar ji spovednik rece, in se drugo. Sicer pa je spovednikova dolznost razlociti, kedaj je kaka oseba pretanke vesti in kedaj ni, ne pa spovedanceva; zakaj spovedanec pretanke vesti pravi namrec, da njegev strah vesti ni strah, atnpak prave dvojbe in grehi; zakaj ako bi svoj prevelik strah vesti (skrupelj) kaker tak spoznal, bi ga zaniceval. V temi je, ki ga zavira, da ne more videti, kake reci so v njegovi vesti. Spovednik pa je zunaj te teme in jih dobro pozna, in zavoljo teg& mora spo¬ vedanec poslusati njegove svete; drugaci, ako bi hotel sam soditi o sebi, koliker bolj se bo trudil sebe pomiriti se svojp sodbo, toliko bolj se bo zmesal in vznemiril in bo lahko v nevar- nosti tudi pogubiti se, kaker bom precej raz- jasnil. 4. Duse, ki po popolnosti hrepenijo, skusa navadno hudobni duh s pretanko vestjo in strahom, da bi zapustile pobozno zivljenje ali 348 Stirinajsto poglavje. )a obupale in sebi radovoljno zivljenje vzele, vo se skusajo znebiti nemirne vesti. Deem p. Skarameli pravi, da je poznal osebi, keterih si je zavoljo skrupeljnov ena veckrat noz v persa zabodla, druga pa se vstrelila. Poznal sem osebo, ki je zavoljo nemirne vesti skozi okno skocila in ker se ni vbiia, je hotela potem v vodnjak skociti, kar so ji pa po sreci se zabranili. In vec skrnpulantov se je tako ze vmorilo kaker se sporoca.i Hudobni dub skusa popozne duse vsaj vzneiniriti se skrupeljni, da bi jib odvracal od sv. obhajila, brevirja (du- hovnih molitev na koru) in tudi ako se mu posreci jim pamet zrnesati, dabi postale neurnne, ali pa jim napraviti zoperno pobozno zivljenje, da bi tako zapustile molitev, in veckratno pre- jernanje sv. zakramentov in pocasi, ko so tako zgubile potrebno pomoc in bozjo ljubezen, se vdale oilapnemu zivljenju in tako stopile iz skrupeljnov v prave grehe. Zavoljo tega pravijo mnogi bogoslovci, da ne samo more, ampak da je tudi dolzan skrupulant, keteremu je spoved- nik pod pokorscino nalozil brez straha delati in svoje skrupeljhe premagati^ ako ne, gresi, in zavoljo sko.de,. ketero dela sam sebi, ker se dela nesposobnega v poboznosti napredovati, in pa zavoljo nevarnosti zgubiti zdravje, pamet in se celo svojo duso, kerera zavoljo grehov vedno bolj mlacna postaja. 5. Ucitelji poboznega zivljenja svetujejo mnogo pomockov proti skrupeljnom, vsi pa bogoslovci enoglasno pravijo, da poglavitni in edini pomocek je ta, da se spovedanec izroci svoje mu spovedniku in ga slepo poslusa, in 1 Dirett. ascet. tr. 2. n. 438. 0 pretanki vesti. 349 nikedar Tie zaupa sebi. Sv. Filip Nerij je rekel, da ni nic bolj nevarnega glede vesti. kaker sam sebe voditi. Skrupulant, ki ne poslusa svojega spovedtiika, je zgubljen. Sv. Janez od Kriza pise: „Prevzeten si in pomanjkuje ti vere, ako nisi zadovbljen s tern, kar ti spovednik rece/ 41 In po vsi pravici; saj je sam Jezus Kristus rekel, da, kedor poslusa svoje masnike, njega sarnega poslusa; kedor jih pa zanicuje, njega sarnega zanicuje: „Kedor vas poslusa, mene poslusa; kedor vas zanicuje mene zanicuje/ 42 Zato pravi sv, Janez od Kriza v irnenu Jezusa Kristusa dusi, ki noce poslusati: ,,Ako ne verjames spo- vedniku, tudi meni ne verjames, ki sem rekel : Kedor vas zanicuje, mene sarnega zanicuje/* 3 Nasprotno pa. kedor poslusa svojega spovednika, se ne more zmotiti. Sv. Bernard pravi, da keder zapoveduje clovek kaker namestnik bozji, ako ni ociten greh, ga moramo tako poslusati, kaker da bi Kristus sam to zapovedal. 6. Blazeni Henrik Suzon 4 pravi, da ne bomo dali odgovora Bogu od tega, kar smo storili iz pokorscine. Ravno tako je ucil tudi sv. Filip Nerij svoje spovedanee : „Kedor hoce na potu poboznosti napredovati. naj se izroci ucemunu spovedniku in naj ga poslusa, kaker bozjega namestnika/ 4 Zavoljo tega jih je opominjal, da naj zaupajo svojemu spovedniku. ker Bog ne bo dopustil, da bi se zmotil. Ako pa kedo oslepi, pravim pa jaz, drugega pomocka ni zanj, kaker izrociti se zvestemu vodniku, ki ga vodi po vseh potih. Ravno tako se mora pustiti voditi dusa. ki liodi zavoljo skrupeljnov v temi in. je 1 Tom. 3, tr. dellc spinne coll. 4. §. 2. u. 8. — 2 Luk. 10, 16. — ■ 3 loco cit. n. 4. — 4 p. Brencola, strada alia porfez. 850 Stirinajsto poglavje. vsa zmesana, vodniku, keterega ji je dal Bog, in njega slepo poslusati. Pravim: „Vodnika, keterega ji je Bog dal;“ zakaj navadno ni koristno, ako govori skrupulant o svojih dvojbah z drugimi spovedniki, ako so tudi sveti in uceni; ti namrec ne poznajo dosti njegovega dusnega stana in ga lahko kaj vprasajo ali recejo, kar se ne vjema z njegovim spovednikom, in za- voljo tega bi ga zopet vznemirili in mu vzeli zaupanje do svojega spovednikain tako bi ostal nemiren in vzburjen vedno ali pa dolgo casa. 7. Poslusaj torej svojega spovednika in nikar ne dvoji, da se motis, ako ga poslusas. Tako so delali svetniki, keterim je bilo tudi veckrat tesno in so se bali. kaker da bi razzalili . / / z' Boga in zato si zagotavljajo, da je pokorscina najboljsa pomoc. Sv. Katarina Bolonjska je imela tudi take skrupeljne, pa je bila vedno pokorna svojemu spovedniku; neketerikrat se je bala iti k sv. obhajilu, pa na en sarn spo- vednikov miglaj je premagala ves strah in brez odlasanja je pristopila k sv. obhajilu. Nekoc se ji je prikazal Jezus Kristus, in da bi jo se bolj vnel za pokorscino. ji je rekel, da naj bo vesela, ker mu je njena natancna pokorscina zelo vsec. Blazeni Stefaniji dominikanki se je tudi prikazal Jezus iii ji rekel: „Ker si polozila svojo voljo spovedniku, mojemu namestniku. prosi nie kete- rekoli milosti in dal ti jo bom.“ Nato je Stefanija odgovorila: „Gospod, nic drugega nocem kaker samo tebe! u Tudi sv. Avgustin je svetoval svojemu prijatelu sv, Pavlinu,i ki mu je pisal svoje dvojbe; odgovoril mu je pa: „Razlozi te Epist. ad. Paulin. 20. 0 pretanki vesti. 351 tvoje dvojbe kakemu dobremu dusnemu zdrav- niku, in kar ti bo Gospod po njem povedal, mi pisi.“ Sveti Avgustin je tedaj dobro vedel, da bo Bog sv. Pavlinu po duhovnem voditelju govoril in mu razodel svojo bozjo voljo. Sv. Antonin 1 pravi, da se je nek emu dominikanu, ki je. bil skrupulant, prikazal neki rajnki sobrat in mu svetoval: ,,Posvetuj se z modrimi in porrfiri se s tem, kar ti bodo rekli.“ Tudi o nekem ucencu sv. Bernarda pise ravno ta sv. nadskof, ki ni hotel vec masevati zavoljo skrup- Ijanov; ko je bil tako nemiren. se je sel posve- tovat se sv. Bernardom; svetnik mu pa ni povedal vzrokov. teitiue mu je samp rekel; „Idi in opravi sv. maso na mojo odgov.ornost." Re- dovnik ga je poslusal in od takrat ni imel vec skrupeljnov. 8. Naj mi pa nihce ne rece: ko bi imel sv. Bernarda za svojega spovednika, bi ga tudi ;az poslusal, moj spovednik pa ni sv. Bernard. Res ni sv. Bernard, ampak je vec kaker sv. Bernard, ker je bozji namestnik. Poslusaj, kaj pravi Zerzdn (Gerson) 1 : „Zelo se moti, ki tako govori; ti moras svojega spovednika ali pred- stojnika poslusati ne zato, ker je ucen ali svet, ampak ker ti ga je Bog dal za vodnika namesto sebe. Zato ga moras poslusati ne kaker cloveka, ampak Boga samega v njemu. u Sv. Igna/aj Lojoljski je bil vzacetkii svojega spreobernjenja tako od temote in skrupeljnov nadlegovan, da ni mogel najti mini; ker je pa terdno veroval bozjim besedam: „Kedor vas poslusa, mene )oslusa,“ je prosil poln zaupanja: ,,Gospod po- ^azi mi pot, po keteri naj hodim, zakaj obljubim 1 Tract, de praepar. art Missam. cons. 3. 352 Stirinajsto poglavje. ti, da se ga bom zvesto derzal, ako mi tudi kakega pticka das za vodnika. “ In ker je sv. Ignacij v resnici zvesto poslusal svoje duhovne vodnike, ni bil samo resen skrupeljnov, ampak je bil tudi prav dober ucitelj drugim. Dobro je tedaj rekla sv. Terezija: „Vsaka dusa naj si lzvoli spovednika s terdnim namenom, da no bo vec sama sebe vodila, in naj terdno zaupa Gos- podovim besedam: „Kedor vas poslusa, mene poslusa.“ Tako se podvreci, Gospodu zelo do- pada; in on nas bo v tem razlocno vodil, da bomo stanovitno premagali vs ako nasprotovanje, ki bi se morebiti v nas zbudilo zoper sodbo dusnega vodnika. Ako bi se morali tudi zelo bojevati, da bi se popolno premagali in slepo poslusali, kar bi nam rekel nas dusni vodnik ali predstojnik, Bog nam bo dal ze svojo pomoc, da bomo to dosegli . 1 Ako bi te Jezus Kristus prasal na sodbi o tem, kar si storil iz pokor- scine do svojega dusnega vodnika, mu bos lahko z mirno vestjo odgovoril: Gospod, to sem storil zato, ker sem hotel poslusati tvojega namestnika, kaker si sam zapovedal. Tako mu govori in ne boji se, da te bo obsodil. P. Jakob Aljvares 1 (Alvarez) pise, da se spovedanec tudi takrat ne moti, temuc varno hodi, keder bi se morda spovednik zmotil. Kako to? ali si morebiti dol- zan preiskovati, da mores vedno gotov biti v svoji vesti, ali je tvoj spovednik zadosti ucen ali ne? Da more biti tvoj bozji namestnik, in da mores ostati prod zmoto, ako ga poslusas, dosti je, da ga je skof postavno za spovednika po- terdil. 1 Pondaz. e. 18. — 2 Alvarez, lib. 1. pag. 3. c. 12. 0 pretanki vesti. 353 9. Pa saj nisern skrupulant, mi bo kedo rekel; moja bojecnost ni prazen strah, arnpak ima svoj vzrok. Nato odgovarjam: Nobeden norec se nima za norea; njegova neumnost obstoji ravno v torn, da je norec, in ne ve, da je norec. Ravno tako recem tudi tebi: Zato si prevec bojazljiv (skrupulant), za kakersnega te ima tvoj spovednik, ker nodes spoznati, da so neveljavni vzroki tvojih skrupeljnov. Zakaj, ako bi spoznal svoje prazne domisljije, ne bi na nje misiil in ne bi bil vec pretanke vesti ali skru¬ pulant! Pomiri se tedaj in bodi pokoren besedam svojega spovednika, ki dobro pozna tvojo vest. Pa mi bos odvernil, spovednik ni tega kriv, tennic jaz, ker ne vein, kako bi mu natanko povedal, da bi mogel spoznati moj reven dusni stan. 0 pozna tvoj dusni stan! Za tega voljo torej nisi pretanke vesti (skrupulant), da imas svojega spovednika za nevedneza, ali pa za duhovnika, ki brez strahu bogoskrunstva na- pravlja, ko si pa skrupulant zavoljo vsake; neumnosti brez konca? To bom bolj jasno po- vedal. Ko si se spoveial svojih dvojb, ki so, kaker pravis, veliki grehi, je bil spovednik dolzan potrebne reci vprasati, da more prav soditi o tvojih povedanih dvojbah. Ako je pa potem ne brez pravega vzroka, kaker ti menis, in ne da bi bil razumel, zapovedal, da pozabi na svoje dvojbe kaker prazno domisljijo, je to storil iz nevednosti ali pa iz hudobnega narnena. Ako zaverzes njegov svet iz strahu, kaker da bi te prav ne razumel, tedaj ne ostane drugega, kaker sem ze. rekel, da ga imas ali za neved¬ neza ali pa za bogoskrunca. In taka prederznost h ne dela pretanke vesti (skrupeljnov)? Vsem 23 354 Stirinajsto poglavje. takim prebojecim osebam, ki se prederznejo soditi spovednikovo ravnanje, bi bilo dobro odgovoriti se skofom Gubjjskim Sperelli, ki rekel neki osebi prevec bojece~ vesti, ki je to- zila svojega spovednika, da je krivoverec, ker njenih grehov noce pripoznati za grehe: „Povej mi vender, je rekel skof, na keterem vseuciliscu si svoje bogoslovne nauke koncala, ki hoces vec razumeti, kaker tvoj spovednik? Vsedi se raje k svojemu kolovratu in pusti svoje ne- umnosti. ai 10. Akoravno ti nocem enako odgovoriti, ti pa vender recem, da se v vsem popolno podverz.es, kar ti tvoj spovednik rece. Dosti je, da mu enkrat razodenes svoje dvojbe; ako bi ti pa rekel: tega nocem vec slisati, poslusaj in idi k sv. obhajilu, in to naj velja za vselej. Ti ga rnoras poslusati in ne drugace misliti temuc verjeti, da te je zadosti razumel. Tudi glede njegovih svetov ne smes dvojiti, ampak moras ga brez vgovora in brez „zakaj a poslusati, pod- vreci se v vsaki stvari njegovemu voditeljstvu. Ako bi zahteval vzroke za to, kar ti zapoveduje, bos vedno bolj in bolj zmesan in bos zasel v star strah vesti. Poslusaj torej slepo, to je, ni- kedar ne zeli vedeti, kaj je s tvojo pretanko vestjo. In zato se nikedar ne prederzni soditi kako spovednikovo povelje. Bojazljivost pre- tanke vesti ni nic drugega kaker smola, ki se tem bolje prime, koliker veckrat se je dotaknes; koliker bolj bos prevdarjal take reci, v toliko vecji temi bo tvoja dusa. Bodi zadovoljen, ako moras hoditi v temi, in imej vedno pred ocmi lepe nauke, ketere ti daje sv. Francisek 1 Ragion. 2. alle monache. 0 pretanki vesti. 355 Saleski: „Dovolj je, ako te zagotovi tvoj du- hovni oce, da si na pravera potu, akoravno sam tega jasno ne ves. Najbolje bo, da se pustis voditi od bozje previdnosti kaker slepec po temi in zmesnjavi tega zivljenja. Posebno lep nauk, ki rnora pomiriti vsakega, je pa: Kedor odkritosercno poslusa, ne more zgubljen biti.“ Vedno rnisli 11 a to zanesljivo vodilo, da keder poslusas svojega spovednika, poslusas Boga sa- mega; in zato se trudi se vso mocjo tako po- koren biti, in se ne zmeni na svoj prazen strata; Terdno bodi preprican, da brez pokorscine ti je nemogoee varno hoditi; ako pa bos posliisal, se ne bos nikedar zinotil. Ako bom pa pogubljen zavoljo pokorscine. pravis, kedo me bo pa potem resil iz pekla? Kar ti pravis, je nemogoee, ker ni mogoce, da bi pokorscina, najvarnejsa pot v nebesa, ravno tebe peljala v pekel. 11. Zdaj poglejmo, kako naj se ravnamo s pretanko vestjo (skrupeljni). Pri pretanki vesti (skrupeljnu) ste dve reci, ki navadno vznemir- jate take duse. Perva rec je njih preteklo zivljenje, da se niso dobro spovedale; druga rec je njih sedanje zivljenje, da storijo greh v vsaki reci, kar storijo se strahom. Kar se tice njih spovedi, bi rade vedno ponavljale veliko (dolgoj spoved, ker mislijo takd svojo vest po- miriti. Kaj pa delajo s tern? Vedno so slabse, ker si vedno vzbujajo domisljijo in strah, da se niso spovedale se vseh grehov, ali da jih niso prav povedale; in zato bolj ko ponavljajo svoje spovedi, toliko bolj so nemirne. Ne dvojim, da je vesoljna (velika) spove*d zelo koristna vsakemu, ki je se ni opravil. Ker zelo pripomore, da je dusa ponizna, ko gleda takrat vse hudo- 356 “V Stirinajsto poglayje. bije svojega preteklega zivljenja, ji pomaga za prihodnjost, da more obujevati zalost cez svojo nehvaleznost do Boga in da resno sklene in se sveto odloci za naprej se poboljsati. Velika spoved koristi tudi, da spovednik bolj spozna njegov dusni stan, cednosti, keterih nima, strasti in slabe navade, keterim je bolj nagnjen; in tako mu more dajati boljse pomocke. Kedor je pa veliko spoved ze opravil, ni dobro jo po- navljati; in ako bi zacel dvojiti o kaki reci, navadno ni dolzan se zopet spovedati, posebno, ako se ne spominja, da bi pri kaki spovedi kak greh zamolcal; ako bi gotovo vedel, da je smertni greh, kar se misli obdolziti in gotovo ne bi vedel, ce se je tega greha ze spovedal, samo takrat se obtozi tega greha pri pervi spovedi. 12. Ako pa je bil moj greh velik, mi bos odgovoril, in jaz se ga nisem spovedal, kako se bom zvelieal ? Da, zvelical se bos, zakaj vsi bogoslovci terdijo se svetim Tomazem 1 da, ako si dobro izprasal svojo vest in bi pozabil pri spovedi nehote kak smertni greh, ti je ze ne- naravnost, ampak z drugimi grehi odpuscen. Se ve da ako bi se spomnil ali bi dvojil iz tehb nega vzroka, da nisi se nikedar povedal kakega smertnega, bi bil dolzan se ga spovedati. Keder pa pametno mores soditi, kaker sem rekel v prejsni stevilki, da si ga ze v prejsnih spovedih razodel, nisi dolzan se ga zopet spovedati. Rekel sem, da nisi dolzan se ga zopet spovedati, in to velja sicer vsem, posebno pa se dusam pre- tanke vesti (skrupulantom), ki se niso dolzni zopet obtozevati grehov, razen takrat, kaker 1 Suppl. 3. p. p. 2. 10. a. 5. m ' ~ ii f jh | -k .> 0 pretanki vesti. 357 pravijo bogoslovci, keder lahko prisezejo, da jo smertni greh in da se ga niso se nikedar spo- vedali; zakaj ponavljati grebe iz prejsnega zivljenja pri spovedi, bi bilo za take prebojece duse (Skrupulante) zelo nevarno in bi lahko obupaie, Keder je spovedanec zelo Vznemirjen in zmesan, bi li mogel priseci aii ne. ga more spovednik popolno oprostiti dolznosti, se spo- vedovati grehov iz prejsnega zivljenja; zapj v tako veliki nevarnosti in skodi preneha dol- znost popolno spoved opraviti, ko po enoglasnem nauku bogoslovcev tudi manj vazne nevgodnosti opravicujejo popolnost spovedi. Sklenem to st-var in duse pretanke vesti (skrupulanti) naj vedo, da je drugim velika spoved koristna. za nje pa zelo nevarna in skodljiva; in-rav.no zato jira previdni spovedniki nikedar ne dovolijo govoriti od prejsnih grehov. Za nje obstoji pomocek v tem, ne da govorijo, arnpak da molcijo in po- slusajo ; in zato jih ne sme spovednik nikedar poslujati, ako bi hoteli govoriti o teh receh ; ako bi jim kedaj dovolil, bi bili vedno aemirni, kolikerkratne bi jim dovolil, govoriti o teh stvareh. 13. To naj velja, kar se tice velike spovedi, kar se pa tide navadnih spovedi, osebain, ki po popolnosti hrepene in pogosto k sv. obhajilu pristopijo, ni treba, da bi morale spoved opraviti pred vsakim obhajilom; zadosti je, da dobijo sveto odvezo enkrat ali dvakrat v tjednu, in keder so prostovoljno storile kak odpustljivi ali majhini greh. Sicer pa pravi Francisefe Saleski v nekem pismu, da tudi takrat ne opusti sv. obhajila, posebno, ako nimas priloznosti se spo- vedati, ker se odpustljivi, majhini grehi po nauku tridentinskega zbora tudi zunaj spovedi odpu- 358 Stirin a; sto poglavje. scajo. ako narnrec obudis kesanje cez take grebe in goreco Ijubezen do Boga. V zivljenju sv. Mehtilde herein, da je obudila kesanje cez kako ? in mogla opraviti svete spo- vedi, in potem je sla k sv. obhajilu; nato jo je nagovoril Jezus Kristus in ji je rekel, da je prav storila. Neki ucen duhovnik je nekedaj rekel, da prejme kaksenkrat vecjo korist od sv. ob- hajila, dasiravno ima slucajno odpustljivi majhini greh in ne opravi svete spovedi, ker takrat bolj obzaluje svoj pregresek, in tako pristopi k sv. obhajilu bolj ponizen in bolj pripravljen. 14. Kar se pa tice druge reci, da namrec ali v vsaki reci gresijo, ali da privolijo v vsako slabo mi gel, ki se zbudi v njih sercu, treba pa- ziti na dve reci: per vie, da je razlocek mej skusnjavo cutiti in v skusnjavo privoliti; ob- cutek, ki pride od n a rave, ni greh,* koliker- krat ga volja podi od sebe. Ni se treba vzne- mirjati, ako bi bil sam vzrok takih nagnjenj, ako se je to le z dob rim namenom zgodilo, kako duhovno korist doseci. Drugic treba vedeti, da srnertno gresis le tedaj, keder se popolno zaves in z voljo privolis; ako ni enega ali dru- gega, ni vec smertni greh; v dvojbi pa, kaker sem ze rekel v prejsnem §. st. 13. proti koneu, smejo bogabojece osebe, posebno pa osebe pre- tanke vesti prepricane biti, da niso smertno gresile, kolikerkrat tega ne morejo terditi z gotovostjo. Tukaj mo ram pa opomniti, da bo dobro, ako se neketere zelo bojece duse, ki vedno dvojijo ali niso morebiti v slabe misli privolile, neketerekrat ne obtozujejo o posa- * Kaker pervi oglas nepoterpezljivosti, jeze, naglosti, ki se lahko zbudi, ako inoramo opomniti ali posvariti druge. Prestavljavec. * 0 pretanki vesti. 359 meznostih pri neketerih skusnjavah, leaker so skusnjave sovrastva, zoper svet.o vero ali cis- tost; zakaj bolj ko premisljujejo, ali so privolile ali ne, in kako naj se tega obtozijo, bolj se v njih domisljija o teh receh zb pet vzbuja in bolj so nemirne, ker se bojijo, da niso morebiti zopet privolile. Takini dusam treba svetovati, da naj se splosno obtozijo takih misli, na pri¬ mer: obtozim se, ker sem zanikerno odvracal slabe misli, in to je zadosti. 15. Dve pravici torej pripoznavajo pre- bojeci osebi (skrupulantu) glede njenega rav- nanja cerkveni ucitelji (sv. Antonin, Navaro, Snares in mnogi drugi): pervic, da ne gresi, keder dela iz pokorscine se strahom pretanke vesti. Tudi ni treba reci pred vsakim djanjem: to in to zahteva pokorscina, zato ini slim, da bom prav storil; zadosti je nainrec varovati se vsakega greha, ako le inislis in naraen imas ravnati se po spovednikovih besedah in zani- cevati pretanko vest (skrupeljne). To se pa ne pravi: ravnati se s tako imenovano djansko dvojbo greh storiti, in druga rec je zopet, v de- lati se strahom, da bo gresil. Modro pravi Zer- zon (Gerson), da je dvojba takrat djanska, prakticna, in ravnanje nedovoljeno, ako nainrec izvira iz ze napravljene vesti, to je, ako potem, ko si dobro premislil okoljscine, sodis, da ne mores brez greha storiti, dokler ta dvojba ne preneha. Keder je- njegova pamet zmesana in mej dvojbami ornahuje, da ne ve, cesa naj se derzi, opustiti pa vender noce tega, kar je Bogu dopadljivo, takrat ni djanska prakticna dvojba, kaker pravi Zerzon (Gerson), ampak prazen strah, pretanka vest (skrupelj,) keterega se 360 V Stirinajsto poglavje. treba koliker raogoce ogibati in ga zanicevati. 1 Uokler nararec imas terdno voljo Boga ne za- ]iti in del as v pokorscini, da premagas svojo p retail ko vest, ne gresis, ako tudi del as se strahorn in se ne zmislis povelja svojega dus- nega vodnika. 16. Druga posebna pravica oseb pretanke vesti (skrupulantov) je, da se morajo terdno derzati tako dolgo, da niso mej delom v no- beno skusnjavo privolile, dokler niraajo goto- vega znamenja, da so vede in hote privolile v greh. Keder dvojijo, je ze njih dvojba gotovo znamenje, da niso hudobije popolno spoznale, ali pa ne popolno privolile; zakaj ako hi vede in hote privolile v hudobijo, bi ne mogle vec dvojiti, ampak bi dobro vedeli, da so greh storili. In jim tedaj spovednik prepove se spo- vedati takih dvojb, ga morajo poslusati brez vsega vgovaranja in ne smejo nikedar misliti, da bi ga zapustile, ako odlocno pravi, da ne bo poslusal takih dvojb. Tukaj opomnim, da ne delajo prav prizanesljivi spovedniki, ki vedno poslusajo dvojbe prebojeeih das, ker bolj ko sprasujejo svojo vest, bolj so nemirne in so zmiraj manj pripravne rasti v dobrem. To sem rekel ne sarno spovedancem, arnpak veliko bolj spovednikom, da se bodo vedeli dobro ravnati, ko vodijo drugili vesti. Spovedanci druge dolz- nosti nimajo, kaker to, da se spovednikovi sodbi podverzejo in ga v vsem poslusajo; pa tudi 1 Conscientia formata est, quando post discnssionem et delibera- tionem ex deflnitiva sententia rationis judicatur, aliquid faciendum aut vitandum : et contra earn agere est peccatum. Timor-\ero conscientiae seu scrupulus est, quando mens inter dubia vacillat, nesciens ad quid potius teneatur, non t men vellet omittere quidquid sciret esse placidum divinae voluntati; et iste timor, quantum fieri potest, abjiciendus et exstinguen- dus 2 Comp, theol. tr. de nat. et qualit. eonsc. 0 pretanki vesti. 361 spovedanci naj si dobro zapomnijo te besede, da se ne bodo prepirali se svojira spovednikom ali se za ucene imeli, ampak da ga bodo slepo poslusali in ne poprasevali, zakaj jira tako za* poveduje, kolikerkrat jim bo prepovedal zgoraj omenjenih reci se obtozevati ali sploh o tern govoriti, ako gotovo ne vedo, da so storili smertni greh, in ako bi jim zapovedal brez sv. odveze pristopiti k sv. obhajilu. 17. Bo pa kedo rekel: „Jaz bi pa vender rad delal z gotovostjo, da ne bi Boga zalil.“ Jaz temu odgovarjam: bolj gotov ne mores biti, kaker keder poslusas svojega spovednika, ki ti zapoveduje, da pusti svojo preveliko bo- jecnost, ako si se tako vznemirjen. Oelo na smertni postelji se mores le s pokorscino ob- varvati sleparij hudobnega duha. Se enkrat povem, kar sem ze zgoraj v st. 4. rekel, da se resno prizadevaj znebiti se pr.etanke vesti (skrupelj- nov) kaker ti zapoveduje tvoj spovednik in da nikedar ne delaj po svoji pretanki vesti, ako bi tudi mislil, da nisi pretanke vesti. Ako te od- vraca tvoja pretanka vest, da ne poslusaj besed in povelj svojega spovednika ali sploh od ka- kega dobrega dela, ne mores rasti v popolnosti, da se v nevarnosti si zgubiti duso ali pa vsaj pamet; v tako nevarnost se pa podati, je greh; in zato navdaja hudobni duh prebojece (skru- pulante) s takim strahom, da bi postali ohlapni ali neumni ali vsaj v popolnosti ne napredo- vali, da bi tako ziveli v vednem strahu in zme- senosti, kjer ima pekel vedno dobicek. Sv. Alojzij pravi: „ V motni vodi bo hudic vedno vjel kako rec. a 18. Ako hoces torej dobro in varno ziveti, V Stirinajsto poglavje. spolnuj natanko vse, karti tvoj spovednik zapove in uci; prosi ga, da naj ti da nauke in sicer ne sarno posameznih. anipak tudi splosne za vsak- danje zivljenje. Pravim „splosne“ to je take, ki veljajo za vselej, na primer, da se ne zmenis za preveliko bojecnost (skrupelj), dokler popolno ne spoznas, da je res smertni greh; ali da iz prejsnega zivljenja se nic vec ne spovedujes, ako ne mores priseci, da imas smertni greh na‘ sebi in keterega se nisi se nikedar spovedal; ali da pojdi k sv. obhajilu, dokler si nisi popolno svest smertnega greha; da svojih molitev ne ponavljaj, brevirja ali kakega drugega, ako gotovo ne ves, da si opustil. Te nauke, navadno dajejo spovedniki prebojecim osebam; zakaj predpisi za posamezne slucaje, ketere jim dajejo, pomagajo malo ali pa nic; ker bo oseba pretanke vesti vedno rekla, drugi slucaj, ki ji dela pre- veliko bojecnost (skrupelj,) ni podoben pervemu, in tako je vedno zmesana in nemirna. 19. Koncani in vedno ponavljam: „Poslusaj, poslusaj, in ne imej Boga za trinoga!“ Res je, da sovrazi greh, sovraziti pa ne more duse, ki zanicuje in obzaluje greh in je pripravljena raje tisockrat vmreti, kaker pa se enkrat gre- siti. Odgovori mi, ako bi ljubil cloveka tako, kaker zdaj ljubis Boga, ali ne bi verjel, da tudi on tebe zelo ljubi? Zakaj pa slabsi mislis o Bogu samemu? Oh, kako dober je Bog dusi, ki je dobre yolje! a Kako dober je Bog Izraelu, njim, ki so pravega serca, al poje kraljevski pre- rok. In prerok Jeremija pravi: „Dober je Bog njim, ki vanj zaupajo, in dusi, ki ga isce.“ 2 Sv. Margariti Kortonski je rekel Gospod nekega 1 Ps. 72, 1. — 2 Jer. Zalost. 3, 22. 0 pretanki vesti. 363 dne: „Margarita, ti me isces; vedi pa, da te jaz veliko bolj iscern, kaker ti raene,“ Misli si, da ravno tako pravi Bog tudi tebi, ako ga ljubis in isces. Izroci se njegovirn rokam, kaker te nagovarja psaljmist: izroci njemu vso skerb za-se, in on te bo varoval in resil vsega tvo- jega straha: „Vei*zi svojo skerb na Gospoda, in on te bo prezivil; nikedar ne bo pustii pravic- nemu omahniti ." 1 Poslusaj torej in zapodi strah, zakaj ravno imenovani svetnici sv. Margariti je rekel Jezus, da jo je zaviral njen strah, da ni mogla rasti v bozji ljubezni. Ne misli torej o Bogu, kaker da bi se zavoljo vsakega naj- manjsega pregreska jezil nad teboj, dokler ga presercno. ljubis. Sv. Torezija je opominjala svoje duhovne hcere: Pomislite, da Bog go- tovo ne pazi na take malenkosti, kaker ve mi slit e; ne bodite torej malosercne: zakaj to yam more vzeti veliko dobrega. Vas namen naj bo cist, in vasa volja odlocna, Boga nikedar ne razzaliti.“ Se enkrat recern: vbogaj svojega spovednika v vseh receh in prepusti se pokor- scii;znakaj pokorscina te bo vedno varno vodila. Pogosto misli na lep nauk, keterega je dajal sv. Filip Nerij svojirn spovedancem: „Verujte svojemu spovedniku, zakaj Bog ne bo dopustil, da bi se zmotil. Nobena rec bolj gotovo ne pre- terga satanovih zaderg kaker pokorscina, in nic ni bolj nevarnega kaker ziveti po svoji lastni volji,” Za to milost prosi Boga vsak cas, prosi ga, da bi te resnicno pokornega napravil, in za- gotovljen bodi, da te bo pokorscina resila in svetega napravil a! 1 ps. 54, 23. 364 V Stirinajsto poglavje. IVIolitev. 0 Jezus, ljubim te, in zato vznemirja strah mojo vest, da ne bi razzalii in zgubil tebe, svojo najvecjo dobroto. Bil je nesrecen cas, o da bi ga nikedar ne bilo. ko nisem tebe ljubil, in sem le malo skerbel, da bi me ti ljubil; zdaj pa ne hrepenim po drugem, kaker da bi jaz ljubil tebe, ti pa mene, o ljubi Odresenik! Nocern te vec razzaliti. Ti poznas mojo voljo, da te hocem ljubiti, naj velja kar hoce, oh ne zaverzi me. Zalil, sem te do zdaj; pa bolj mi je zal, kaker da bi zgubil vse, reci, sorodnike in svoje zivljenje. Ti si za me vmerl, tebi dam svojo duso, v tvoje roke jo izrocim. „V tvoje roke izrocim svojega duha. ul Ti me ljubis, tebi vsega darujem, in upam, da ne bom osramocen in se tebi zameril: „V te zaupam, Gospod, ne bom osramocen ve- komaj. U2 0 raoj Jezus, ljubim te, in vedno te hocem ljubiti. Ponavljam in celo zivljenje, v smerti, celo vecnost bom govoril: Moj Jezus, ljubim te in vedno te hocem ljubiti. Marija, upanje moje, mati iriilosti, pomagaj mi in vsraili se me! §. 3. O svetem obhajilu. 1. Mej vsemi zakramenti je najbolj vzvisen zakrament presv, Resnjega Telesa. Zakaj drugi zakramenti imajo bozje darove, zakrament presv. Resnjega Telesa pa ima Boga samega. Sv. To- maz Akvinski 3 namrec pravi, da je Jezus Kristus postavil druge zakramente zato, da ljudi pri- pravljajo alipadeliti prejemati presv. Resnje Telo, 1 Ps. 30, 6. — * Ps. 30, 1. 3 3. p. 2. 73. a. 3. 0 sv. Obhajilu. 365 ki je spopoljenje duhovnega zivljenja; zakaj iz tega zakramenta prihaja popolnost nasih dus* * Vzrok je pa ta; vsa nasa popolnost obstoji le v zdruzenju z Bogom, nobena rec nas pa z Bogom bolj ne zdruzi, kaker sv. obhajilo, po keterem postane dusa kaker ena rec z Jezusom Kristusom, kaker sam pravi: „Kedor je moje meso . . . ostane v meni, in jaz v njemV „In ravno zato nam je dal Jezus, pise sv. Janez Krizostom, svoje Telo, da bili z njim eno“. In sv. Giril Aleksandrijski pravi, da se zdruzi clo- vek z Jezusom, keder se obhaja, kaker dve skupaj stajani sveci. 2 Zato je postavil nas bozji Zvelicar ta zakrament v podobi jedi, da lahko umerao, da kaker se spreminja telesna hrana v nasd kri, ravno tako postane tudi nebeski kruh z nami ena stvar; s tern razlockom, da se sprerneni telesna hrana v naso naravo, ko pa vzivamo to bozjo hrano, bi se morali mi spremeniti v Jezusovo naravo, kaker pravi po opatu Rupertu: „Vzivajte me in bote po moji milosti to, kar sem jaz po naravi; in ravno tako pravi po sv. Avgustinu: „Ti me ne bos spremenil v sebe, ampak ti se bos spremenil v mene u . 3 2. Najpoglavitnisi dobrota tega zakramenta je, da ohrani v nas zivljenje bozje milosti, in se imenuje kruh, in kaker ohranjuje nas na- vadni kruh telesno zivljenje, ravno tako ohra¬ njuje ta nebeski kruh dusno zivljenje, to je milost bozjo. Sveto Resnje Telo je, kaker uci tridentinski zbor, zdravilo, ki nas cisti in varuje pred smrtnim grehom. 4 Ta zakrament gasi v nas i Jan. 6, 57. — 2 In Joan. 1. 10. c. 13. — 3 Conf. 1. 7 c. 10 — * Sess. 13. e. 2. 366 Stirinajsto poglavje. strasti, ki nas skusajo pogubiti, kaker voda ogenj; keder te vznemirja kaka huda strast, pojdi k sv. obhajilu, in hitro bo zadusena, ali pa zelo pomirjena. „Ako kedo izmej vas, pravi sv. Ber¬ nard, „ne cuti v sebi tako gosto in hude jeze, nevosljivosti ali necistosti, naj zahvali Gospo- dovo Telo; zakaj, to dela v njerau moc tega zakramenta. 1 Razen tega nam daje sv. obhajilo, kaker pravi sv. Tomaz, tudi moc, da moremo premagati vse satanove skusnjave ; 2 in sv. Janez Krizostom pravi, da zbezijo hudobni duhovi od nas, keder se obhajamo, angelji pa nam hitijo pomagati. 3 Se vec, ta zakrament nam prinasa velik dusni mir, veliko nagnjenje do cednosti in ob enem dela, da se lahko vadimo v njih in lagje hodimo po poti popolnosti. 3. Sv. obhajilo pa se posebno vliva bozjo ljubezen v nas, kaker uci sv. Tomaz Akviriski. 4 Saj terdi Jezus Kristus, da je zato prisel na svet, da bi vzgal sveti ogenj svoje bozje Iju- bezni v nas. „Ogenj sem prisel na zemljo pji- nest, in kaj hocem, kaker da se vname ?“ Oa- stitljivi Francisek Olimpio, teatinec, pravi, da nas Odresenik z nobeno skrivnostjo svojega zivljenja bolj ne vziga, da bi ga ljubili, kaker s presv. zakramentom, kjer gori vsa njegova ljubezen, ko se nam daje celega, kaker pise sv. Janez: „Ko je Jezus vedel, da je prisla njegova ura, da bi sel s tega sveta k Ocetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil. 646 Razlagavci sv. pisrna pravijo, da pomenijo besede: „Ljubil jih je do konca", ljubil jih je v najvisji stopinji svoje ljubezni; 1 In Coena D. sermo 1, - 2 P, 3. qu. 79. a. 6. (1) — 3 Ad pop. hom. 61, 4 P. 3. q. 79. a. 1. — 6 Luk. 12, 49. — 6 j an . 13, 1. 0 sv. Obhajilu. 367 zato pravi tridentinski zbor, da je Jezus v tem zakramentu kaker izlil vse svoje bogastvo svoje ljubezni do ljudi. 1 In sv. Tomaz irnenuje sv. ob- hajilo „zakrament ljubezni" ; 2 sv. Bernard pa: „Ljubezen vse ljubezni"^ Sv. Marija Magda¬ lena Paciska irnenuje dan sv. obhajila dan lju¬ bezni in pravi, da lahko rece z Jezusom na krizu, ki vredno prejme sv. obhajilo: „Dopol- njeno je", to je, ko ima ze Boga samega, mu ne more Bog vec dati in sam ne more vec 4. Kaj drugega bi morali torej vsi zelefci, ako ne koliker mogoce pogosto prejemati Je- zusa v sv. obhajilu? Vemo, da so bili verni v pervih stole!jih vsak dan pri sv. obhajilu, sv. Lukez namrec pise: „Bili so tudi vsak dan stanovitno v enem duhu v tempeljnu in so lo- mili po hi sail kruh, 4 v sirski prestavi je na- mesto „so lomili kruh" „so lomili blagoslovljen dar"; pod tem blagoslovljenim darom vsi raz- lagavci razumevajo posvecen kruh, presv. ob¬ hajilo. In zato se ne boji terditi sv. Tomaz Akvinski, da so bili takrat pri sv. obhajilu vsi, ki so bili pri sv. masi, 5 kar je ze prej prical tudi sv. Dijonizij Areopagit. 6 In sv. Hijeronim zagotavlja v pismu do Lucine in Pamahija, da je bila o njegovem casu ta pobozna navada se v Rimu in na Spanjskem; potem pa je zacela pocasi pesati poboznost kristjanov in sicer tako, da je zapovedal papez Fabijan, vsem vsaj tri- krat n'a leto pristopiti k sv. obhajilu, namrec o veliki noci, binkostih in bozicu, in ker je bila pozneje mlacnost se vecja je, zapovedal 1 Sess. 12, cap. 2. — 2 De sacr. alt. c. 25. — 3 De Coena Dui. s. 2 . — 4 Djanj. ap. 2, 46. — 5 P. 3. q. 80. — 6 Hier. eccl. c. 13. *r Stirinajsto poglavje. papez Inocenc III. vsaj enkrat na leto pristo- piti k sv. obhajilu, namrec o veliki nodi, in sicer se kaznijo, da ne sme vec v cerkev; to zapoved je potem potrdil tudi tridentinski zbor. Iz te zapovedi panesledi, da ni hvale vredno, pogosto pristopati k sv. obhajilu, arapak le to, da se je pocasi ohladila gorednost v eerkvi. 5. Kar se pa tide danasnje navade, 1 dobro vem, da so neketeri spovedniki bolj, drugi mataj goreci za pogosto sv. obhajilo. Jaz sem za perve, ker se mi zdi, da tako mislijo sv. odetje in sv. cerkev, kar je dobro dokazal uceni p. Petavij v neki razpravi proti preostremu Arnoljdu. Izmej sv. ocetov se sklicujem samo na sv. Bazilija, ki je pisal nekemu prijatelu, da je bil zelo vesel, ker so hodili verni nje- gove skofije (v Oezareji) najmanj stirikrat v tjednu k sv. obhajilu. Ako je rekel sv. Augu¬ stin, 2 da vsakdanjega prejemanja sv. obhajila ne priporoca in ne graja, razlaga neki uden pisavec te besede tako, da ob tistem cash v Afriki ni bila vec navada se pogosto obhajati, in mnogi so grajali to navado; sicer pa sv. Avgustin na drugem kraju odobrava in tudi nagovarja: „Ta kruh je vsakdanji; prejmi ga vsak dan, da ti bo koristil vsak dan.“ s Gledc tega pripoveduje sv. Antonin, da je neki pre- lat grajal sv. Katarino Sijensko, zakaj hodi vsak dan k sv. obhajilu, ker sv. Avgustin ne hvali in ne graja vsakdanjega obhajila; na to mu je svetnica odgovorila: „Ako sv. Avgustin ne graja, zakaj me pa vi grajate, ker tako delam?“ Kaj pa cerkev misli, lahko' zvemo iz 1 V osemnajstem stoletju. de Verb. Dom. 2 De Eccl. Dogm. — 1 Serm, 28. 0 sv. obhajilu. besed tridentinskega zbora, ki je zelo zelel, da bi sii k sv, obhajilu vsi verni, ki so pri sv. mask Papez Inocent XI. je poterdil. kar je od loci Ik sv. kongregacija tridentinskega zbora dne 22. svecana 1679, ki terdi rhej drugim, da so na- vado pogostno in tudi vsak dan prejemati sv. obhajilo v sv. cerkvi sv. ocetje vedno hvalili, in priporoca skofom, da naj Boga hvalijo. kjer je se ta pobozna navada, in da naj jo sirijo; potem pa se prepoveduje skofom in zupnikom omejiti splosno, vsern svojirn podloznim brez izjeme v tjednu dneve sv. obhajila. ker to mora samo njih spovednik dolocevati. 6. S tern se vjema, kar berem v zivljenju sv. Margarite Kortonske, keteri je rebel Jezus, da bo obilno pop! a cal njenega spovednika, ker ji je svetoval. pogosto prejemati sv. obhajilo.“ Ravno tako berem v zivljenju castitljivega Antona Torresa, da se je namree po svoji smerti yze povelican prikazal in razodel neki osebi. da je Bog ponmozil njegovo slavo v nebesih, ker je priporoceval svojirn spovedankam pogosto sv. obhajilo. Castiti sestri Prudencijani Canjdni (Zagtioni) reda sv. Klare v Bolonji, je rekel Jezus: ? ,Ako bos pogosto prejemala sw obha- jilo. bom pozabil vso tvojo nehvaleznost a . Lu- dovik Blozij pise, da se je Jezus sv. Gertrudi potozil cez one, ki so drugim odsvetovali po¬ gosto se obhajati: „Moje veselje je prebivati pri eloveskih otrocih, za ketere sem postavil zakrament sv. Resnjega Telesa ; to veselje mi jemlje, ki odvraca duse mene sprejemati'k 1 Zato je rekel p. Avila, da opravJja sluzbo hudobnega dull a, ki graja pogosto hoditi k sv. obhajilu, 1 Monil. spirit, c. 6. §. 1. 24 370 Stirinajsto poglavje. ker ta zakrament sat,an zelo sovrazi zavoljo gorecnosti, ketero duse iz njega zajemajo, da more jo rasti v popolnosti. 7 . Da preidem na posamezne reci, pravi sv. Tomaz Akvinski , 1 da je brez dvojbe pogosto j in tudi vsakdanje obhajilo ze samo 11a sebi zelo koristno ; pa ne za vse brez razlocka, tudi, ako so v stanu milosti bozje, ampak samo za one, ki so vredni in pripravljeni. Zato ni rekel sv. Augustin samo: „Prejemaj vsak dan, da ti bo koristilo vsak dan,“ ampak tudi: „zivi tako, da bos vreden vsak dan prejeti “. 2 Prejmi sv. ob¬ hajilo vsak dan, da ti bo koristilo vsak dan, ali ti moras tako ziveti, da bos vreden iti k sv. obhajilu vsak dan. Kedor tedaj premisljeno dela odpustljive grebe, postavim laze, se nicemerno oblaci, je 11a kako osebo jezen, ima pocutno nagnjenje do nje, pada v druge enake pogreske. ketere ga zaderzavajo v popolnosti, in dasiravno ve, se jih vender noce varovati, sme pristopiti k sv. obhajilu najvec enkrat na tjeden, da do- biva moc. se varovati smertnih grehov. Jaz bi prav tezk.o dovolil pogosto hoditi k sv. obha¬ jilu kaki osebi, ki ne bi ho tela zapustiti kakega pogreska, ako bi tudi ne bil gotovo majhini greh, pa bi bil popolnosti na poti, posebno ako bi bil tak pogresek v poniznosti in pokorscini. Kedor pa nima nagnjenja do nobene reci, ki bi bila saina na sebi odpustljivi greh, in se varuje | premisljenih odpustljivih grehov, rad moli in zatajuje svoje strasti in pocutke, mu sme spo- vednik dovoliti, da gre lahko vsak tjeden tri ali stirikrat, tudi petkrat k sv. obhajilu. Ako bi dosegla oseba visoko stopinjo popolnosti, bi 1 P. 3. q. 80. a. 10. — 2 Germ. 28. de Verb. Dom. 0 sv. obhajilu. 371 premisljevala po vec ur na dan in bi ze razen tega pretnagala vecji del svojega hudega nag- njenja, bi smela vsak dan pristopifci k sv. ob¬ hajilu, kaker pravi sv. Francisek Saleski; 1 zakaj to je popolnost, kaker pravi sv. Prosper; ketero morerao doseci na zemlji zavoljo cloveske sla- bosti. Povern se, kar pravi sv. Tomaz Akvinski, namrec, da se sme obhajati vsak dan, ki ve, da mu vsakdanje obhajilo mnozi gorecnost v bozji ljubezni in ne zmanjsuje spostovanja do tega najsvetejsega zakramenta. Zato se mora ravuati spovednik po duhovni koristi. ketero prejemajo njegovi spovedanci, keder dovoljuje bolj ali manj pogosto prejernati sv. obhajilo. To prepisuje tudi ze omenjeni odlok, keterega je poterdil Inocenc XL, ki se glasi: „Spoved- niki imajo pravieo dolociti, kolikokrat smejo njih spovedanci iti k sv. obhajilu; dolociti mo- raj o namres iz tega, kako cisto vest imajo in kako korist dobivajo iz pogostnih sv. obhajiL in kar bodo spoznali, da bo dobro za njih zve- licanje, to naj jim prepisejo. a 8. Kolikokrat pa smes iti k sv. obhajilu, bolj gosto, ali bolj redko, si ne smes sain do¬ lociti. temue tvoj spovednik; ti si samo dolzan, dobro se pripravljati, da ti bo mogel tvoj spo¬ vednik dovoliti veckrat pristopiti k sv. obhajilu, ako bo videl, da si dobro pripravljen za sv. ob¬ hajilo. Potrebna priprava onih, ki zelijo pogosto hoditi k sv. obhajilu je dvojna: odaljena in hliznja. Odaljena priprava obstoji v tern, da zivis popolno locen od stvari Sv. Avgustin pravi, ko razlaga 131. psalm: „Ako bi prisel prav imeniten gospod v tvojo hiso. in bi vedel, 1 Introd. ad vitam. dlv. c. 20. 372 V Stirinajsto poglavje. da mu ni vsec ta ali ona rec, bi jo gotovo spravil iz hise. preden bi prisel?" Ravno tako moras spraviti iz svojega serca tudi ti, keder hopes prejeti Jezusa Kristu.->a, vsako nagnjenje na casne reci, o keterih ves. da niso vsec Go- / , f / sp.odu, Kedor zeli torej veckrat pristopiti k sv. obhajilu. mora sprazniti svoje spree posvetnih reci. kaker je rekel Jezus sv. Gertrudi: „Dru- gega lie zahtevam od ((‘be, kaker, da si prazna sain a sebe, keder prides rnene zavzit." . Ear se tide bliznje priprave, bo prav dobro, ako se ze na predvecer zacnes pripravljati, s tem da vec¬ krat obudis v sebi ljubezen in hrepenenje po Jezusu. Keder se zjutraj zbudis, precej pomisli, da bos danes prejel Jezusa Kristusa, in ga po- vabi, da naj se ne niudi priti v tvojo duso, in obudi gorece hrepenjenje po njern. Pred sv. obhajilom obudi vero, poniznost in hrepenjenje, ako si tudi ravno kar opravil preinisljevanje. 9.' Najprej obudi v sebi vero in premisljuj: Kedo je ta, keterega hoces prejeti. Ako ne bi nas zagotavljala vera, kedo je ta, ne bi mogli verjeti, da se hoce dati Bog sain v jed svoji stvari. Sveta cerkev pa nas je zagotovila v to- likih zborih in se posebno v tridentinskem, da je v posveceni hostiji pravo, stvarno in bi- stveno pricujoc nas pravi in zivi Odresenik Jezus Kristas. Prav lepo je odgovoril sv. Ludovik franeoski kralj. ko so ga poklicali nekega dne, da naj gre pogledat Jezusa, ki se je prikazal v sv. hostiji v podobi deteta pri sv. masi mej povzdigovanje.ni: „Kedor noce verovati, naj gre gledat, jaz pa bolj verujejn, kaker da bi ga videl se svojinh ocmi* ; in ni hotel iti gledat. Drugic obudi djanje poniznosti in premisljuj, 0 sv. obhajilu 373 kedo si, ki hoces Boga prejeti na svoj jezik in v'svpje serce. ■ P. Pavel Senjeri (Segneri) je rekel, da bi se moral a dusa cudi ti, ko se obhaja: „Bog pride k meni! Bog pride k meni!‘- Kaj bi rekel vbog pastir, ke bi prisel prebivat kralj v njegovo revno liiso ? Kaj pa ti pravis, ko pride nebeski kralj pri sv. obhajilu v tvoje serce prebivat ? Vsaj takrat reei v pravi poniz- nosti: Gospod, nisern vreden, da gres pod mo jo streho ! S poniznostjo zdruzi kesanje cez svoje gr-ehe in obudi upanje, da pride k tebi Jezus Kristus zato, da bi ti dal svoje milosti. Tretjic obudi v sebi zivo hrepenenje ; zakaj ta nebeski kruh zahteva lakoto, in zato z vecjim hrepe- nenjem ga zavzijes, vec milosti prejmes. Sv. Francisek Saleski pravi. da bi morali Jezusa prejeti ze iz ljubezni, ker se nam daje iz Iju- bezni do nas. Gospod je rekel nekega dne sv. Mehtiljdi: „Keder gres k sv. obhajilu, hre- peni imeti najvecjo ljubezen. s ketero so me ljubili svetniki; jaz se bom oziral na to tvoje hrepenenje in bom sprejel tvojo ljubezen kaker tako, kakersno zelis, da bi imela.“ Da si bos zapomnil ta djanja, premisli pred vsakim sv. obhajilom: Kedo pride, h kornu, in cemu? Bog neizmernega velicanstva pride k tebi vbogemu gresniku in sfcer zato, da bi ga ti Ijubil. 10. Po sv. obhajilu skerbi, da se bos po- govarjal z Jezusom koliker bolj mores. Avila pravi, da moramo zelo ceniti cas po sv. obhajilu; zakaj v teh dragih trenotkih rhoremo prejeti veliko milostk Sv. Marija Magdalena Paciska je tudi rekla: „0as po sv. obhajilu je najbolj drag v nasem zivljenju in najboljsi, da se pogo- varjamo z Bogom in se vzgemo v njegovi bozji 374 •v* Stirinajsto poglavje. ljubezni; ne potrebujemo ne ucitelja, ne knjige, ker nas Jezus Kristus sam uci; kako naj ga ljubinio." Sv. Terezija je ravno tako rekla: ,,Po sv. obhajiJu lie opusajmo tako lepe priloznosti, si kaj pridobiti; zakaj Bog ne placa slabo, ako ga le dobro sprejmemoJ In na drugem kraju pise ta svetnic-a, da se mudi Jezus Kristus po sv, obhajilu v diisi, kaker da sedi na prestolu milosti, in se mi dozdeva, da pravi dusi, kaker nekedaj k slepo rojenemu: „Kaj zelis, da ti sto-» rim ? Dusa povej mi, kaj bi rada, saj sem k tebi prisel zato, da bom vslisal tvoje prosnje. u Mnogi imeiiitm pisavci kaker Kajetan Suares| Gonet, Valenza, Lugo in drugi terdijo, da dokler ostale v tebi Kristus po sv. obhajilu v podobi kruha, koliker bolj si zdruzen z njim in obujas v sebi dobra djanja, to like bolj se mozi v tebi korist in bozja ljubezen : zakaj ta nebeska jed dela v diisi ravno to, kar dela nasa vsakdanja jed v telesu, ketero tern bolj hrani in krepi, koliker bolj dolgo ostane v telesu. Mnoge osebe pristopajo pogosto k sv. obhajilu. pa z majhino koristjo, ker se malo pogovarjajo z Jezusom. Nekega dne je rekel Jezus sv. Margariti Kor- tonski: ,.Jaz ravnam z kjudmi tako, kaker oni z menoj.“ Po sv. obhajiln skerbi, da se bos mud'il z Jezusom saj pol ure, ako te ne klice pokorscina. ali ljubezen k drugemu opravilu. Pravim: saj pol ure; zakaj prav za prav bi se moral zahvaljevati celo uro. Ta cas pa ne opuseaj Jezusa pozdravljati in se mu zahvaljevati: obujaj v sebi ljubezen in kesanje, daruj se mu samega sebe in svoje potrebe; naj bolj ga pro si railosti, ki so ti potrebne, posebno pa stanovitnost in sveto ljubezen. To imenuje sv. Terezija kupce- 0 sV. obhajilu. 375 vati. Keder bos suh in raztresen, beri imenovana djanja iz kake molitvene knjige. Na dan sv. obhajila bodi ztaran v Bogu, koliker mores. Sv. Alojzij Goncaga se je zahvaljeval tri dni ])o sv. obhajilu. Ako gres veckrat k sv. obhajilu. se ne smes zato bolj kratko zahvaljevati, pac pa, bolj gosto gres k sv. obhajilu, bolj moras biti z njirn zdruzen. 11. Kaj bi pa rekel o tistih osebah, ki bi laliko veckrat sle k sv. obhajilu in vidijo tudi druge mgosto hoditi k sv. obhajilu, pa zanemarjajo? zgovarjajo se, pa poglejmo, ali so pa tudi veljavni njih izgovori. Ena pravi: jaz zato ne grem pogosto k sv. obhajilu, ker vein, da sem nevredna. 0 moja dusa, ako bi bilo res, kar vravis, potem ne bi bila nikedar vredna se ob- lajati; zakaj sv. Anibroz pravi: „Kedor ni vreden vsak dan pristopiti k sv. obhajilu, cez eno leto tudi ne bo vreden. 1 Kedo pa more biti vreden obhajati se? Sam Jezus Kristus, ki je bil clovek in Bog, se je vredno obhajal, zakaj Bog sam je vreden prejeti Boga. Pravis, da nisi vredna; ali ne ves, da bos toliko manj vredna, koliker bolj redko bos pristopila k sv. obhajilu? Zakaj, koliker bolj dolgo bos brez sv. obhajila, toliko vec pogreskov bos imela, ker ne bos imela pomoci, kejtero ti daje sv, obhajilo. Neka sveta dominikanka je rekla: „Jaz bi se rada trikrat na dan obhajala, zato ker se spoznam, da nisem vredna; zakaj bolj pogosto bi se ob¬ hajala, toliko manj nevredna bi bila, kaker upam.“ Kasijan prasa: „Kedo je bolj ponizen, ta, ki pristopi k sv. obhajilu vsak dan, ali tisti ki se redko obhaja?“ In odgovarja: „Tisti je bolj po- 1 De Sacram. 1. 5. c. 4. 376 V Stirinajsto poglavje. nizen, ki veckrat prejme Jezusa Kristusa, ker ve, da je slab, zato isce bolj pogosto pornoci zoper svojo slabost. 1 Ravno tako pise sv. To¬ ni az Akvinski, da je Bogu sicer drago, ako kedo opusti sv. obhajilo iz poniznosti in straha, ali se bolj mu je vsec, ako ga prejme z goreco Ijiibeznijo in zaupanjem? 12. Jaz si lie up am iti k sv. obhajilu, ker lie vein, ako sein v milosti bozji. Povej mi pa, od koga pricakujes, da ti bo povedal, ali si v stanu milosti in mores pristopiti k sv. obhajilu ? Pricakujes morebiti, da bo prisel an gel j iz nebes ti povedat. ali ti ni dosti, ako ti pove tvoj spovednik ? Keder ti rece sluzabnik in namestnik bozji, veruj mu bolj, laker ko bi ti angelj iz nebes rebel; zakaj keder bi ti angelj kaj rebel, bi te lah.ko hudobni dull v podobi angelja preg slepil; ne boj se pa, da bi bil preslepljen, keder ti kaj rece tvoj spovednik, ki je bozji namestnik. Kolikerkrat tedaj ti dovoli tvoj spovednik iti k sv. obhajilu. glej, da se ne bos dal pre- magati od hudobnega duha, ki te hoce odverniti od sv. obhajila s pomocjo tvoje bojecnosti in pretanke vesti. Vedi. da ni bolj skodljive ne- pokorscine za duso, kaker ta, opustiti namrec sv. obhajilo, zakaj ta nepokorscina izvira iz pomankljivosti poniznosti, ker mislis, da bolj raztimes, kaker tvoj spovednik. 13. Si ne upam pogosto hoditik sv. obhajilu, ker zmiraj padam .v stare pogreske in ne opazim na sebi nobenega poboljsanja. Nato sem od.go- voril ze zgoraj st. 7, namrec, ako ves, da prav premisljeno padas v stare pogreske in se ne mislis poboljsati, ti ne bom svetoval ne jaz, ni 1 Collat. 23. cap. 21. — 2 P. 3. qu. 80. a. 10. 0 sv. obhajilu. 377 drugi, da hodi pogosto k sv. obhajilu. Ako pa nimas nagnjenja do odpustljivih grehov in jih ne delas popolno premisljeno in rad molis in hrepenis zmiraj boljsi feiti, ti pravim : Vbogaj svojega spovednika in ne delaj vec tezav. ivo- liker bolj si slab, toliko bolj moras iskati po- modi, ketero ti daje sv. obhajilo, kaker uci sv. Ainbroz: „Ker zmiraj gresirn, moram imeti zmiraj zdraviloV Nagnjen zid podpremo, ne da zopet ravno stoji, temuc da se ne podre. 1 ha- vis, da ne opazis poboljsanja na sebi; mislis, da se bos poboljsal, ako ne bos sel k sv. ob¬ hajilu: Se slabsi bos. „Kedor hoce ozdraviti, ne sme iti od tega v velikega pomocka* 4 , pravi Ludovik Granaski. Ze misel, danes seni bil pri svetem obhajilu; in jutri bom sel zopet. dela, da se dusa bolj varuje in bolj pazljivo bezi pred pogreski. Razen tega pa se ta zakrament duso bolj razsvetljuje in krepca. Bogoslovci splosno pravijo. da sv. obhajilo vec milosti deli, kaker vsi drugi zakramenti; ker v tern zakra- mentu je Jezus Kristus sain, od keterega pri- hajajo vse milosti. Kar kralj sam podari koinu. je zmiraj vec vredno, kaker kar da po drugihn 14. Raztresen, merzel sem in ne cutim v sebi poboznosti. Vprasam, Kaj stejes za poboz- nost? Ako mislis obcutljivo gorecnost ta ni potrebna; zadosti je, da imas gorecnost v volji, to je, da si se terdno odlocil storiti vse, kar Bogu dopaae; to je prava poboznost in gorec¬ nost, ketero zahteva Bog od tebe. In dasiravno ne bi cutil v sebi te terdne volje, vendar pri- stopi k sv. obhajilu, v da bos dobil to gorecnost v tern zakramentu. Zersdn (Gerson) pravi: „Ke- 1 Lib. de sacr. c. 6. 378 Stirinajsto poglavje. dor zato ne gre k sv. obhajilu, ker ne cuti v sebi gorecnosti, je podoben cloveku, ki ga zebe, pa zato no.ee iti k ognju, ker ne cuti v sebi gorkote“. Razen tega pise s\ r . Lavrencij Justi- riijan, 1 da narn ta sv. zakrament veckrat pri- nese, cesar preoej ne opazimo. Zato pravi sv; Bonaventura, akoravno si mlacen in ne cutis poboznosti, vender ne opusti sv. obhajila, te- muc zaupaj v vsmiljenost bozjo; zakaj koliker bolj se cutis slabega, toliko bolj potrebujes zdravnika. 2 Ne pusti se goljufati od napacne misli, da bos bolj pobozno pristopil k sv. ob¬ hajilu, ako se bos bolj redko obhajal. Res je, da kedor redko je, cuti sicer vecjo slast, mu pa manj tekne. Ravno tako se godi s teboj, ako gres redko k sv. obhajilu; rnorebiti se bolj poboznega cutis, ali sv. obhajilo ti bo manj ko- ristilo, ker nima tvoja dusa hrane, ketera hi ji dajala moc, da bi se rnogla znebiti pogreskov. Ne glej tedaj saino tega, ali obcutis v sebi vecjo ali manjso poboznost, arnpak glej, da bos hodil k sv. obhajilu samo iz tega namena, da bi se mogel vedno bolj zediniti z Bogom, in bodi preprican,, da ti bo vedno zelo koristilo sv. obhajilo, ako se bos iz tega namena ob¬ hajal, 15. Jaz zato vcasih opustim sv. obhajilo, da me drugi ne grajajo ; zakaj lahko bi me grajali, ke bi me videli, da pogosto hodim k sv. obhajilu, dasiravno sem nepopolen. Jaz ti pa odgovarjam, kolikerkrat ti svetuje tvoj spo- vednik in ako zelis rasti v bozji ljubezni, ali se pa vsaj varovati pregreskov, le pristopi k 1 De discipl. mon. c. 19. — 2 Licet tepide, tamen fiducialiter accedat, quia tanto magis aeger ne 9 esse habet requirere medicum, quanto magis senserit se aegrotnnn. De prof. rel. p. 2. a. 76. 0 sv. obhajilu. 879 sv. obhajilu, naj govorijo drugi, kar hoeejo. Zgoraj sem ze omeuil. kar jo rekel Avila, namrec da so satanovi hlapci, ki grajajo druge zato, ker pogosto pristopajo k sv. obhajilu. In ti hi take poslusal ? Poslusaj, kaj pravi sv. Fran- cisek Saleski: ,.Ako kedo vprasa, zakaj hodis po¬ gosto k sv. obhajilu, mu odgovori, da mo rate dve versti ljudi pogosto prejemati sv. obhajilo, popolni in nepopolni; popolni, da ostanejo po¬ polni ; nepopolni pa, da postanejo popolni: mocni, da ne oslabijo, slabi, da postanejo mocni, bolni, da ozdravijo, in zdravi, da ne zbolijo. Ker si pa nepopolen, bolan in slab, moras pogosto preje¬ mati sv. obhajilo. Prejemaj pogosto sv. obha¬ jilo. moja Filoteja; prejmi ga tolikokrat, koli- kerkrat mores, zmiraj pa z dovoljenjem svojega spovednika. • In kaker dobivajo zajci po nasih gorah belo dlako po zimi, ker drugega ne vi- dijo in druge pijace nimajo, kaker sneg, take bos tudi ti, veruj mi, z vednim ciscenjem in zavzivarijem lepote, dobrote in cistosti postala sama vsa lepa, vsa dobra in vsa cista . 1 Ko je bila namenjena sv. Franck ka Rimska pristopiti k sv. obhajilu, ji je rekel hudic: „Kako se prederznes prejeti neomadezeno Jagnje, ki si polna majhinih grehov? Ali svetnica je dobro vedela, da jo misli hudobni dull odverniti od 7 */ sv. obhajila, zapodila ga je in vanj pljuvala. Nato se ji je prikazala presveta Devica Marija in jo je zato pehvalila in ji rekla, da nas ne smejo odvracati pogreski od sv. obhajila, am- pak naj nas nagibajo, ker v tern zakramentu lahko dobimo pomoc v revscini. Tako uci rimski katekizem namrec, da se nain pri sv. obhajilu majhini grehi odpuscajo ; 2 ali kaker pravi sv. 1 Filoteja, 2. knjiga 21. poglavje. — 2 De Euchar. p. 2. n. 52. 380 V Stirinajsto poglavje. * Tomaz Akvinski 1 z drugirai bogoslovci vre'd, da se vzbuja v dusi pri sv. obhajilu bozja lju- bozen, s ketero so ji odpusceni odpustljivi grehi. 16. Jaz se ne vtegnem take pripraviti za sv. obhajilo, kaker treba. Jaz odgovarjam : Ako vtegnes se vkvarjati z nepotrebnimi, brezkorist- nimi opravki, ali se pogovarjati, ne velja tvoj izgovor; ako ne vtegnes za voljo svoje sluzbe ali opravil, ki ti jib nalaga pokorscina, vedi, da so priprava za sv. obhajilo ti opravki, ako jih oprav jas iz ljubezni do Boga. Bral si ze, da je nekedaj sv. Marija Magdalena Paciska kruh pekla, ko je ravno pozvonilo k sv. ob¬ hajilu. Zarnaknila se je in s testom v roki je pristopila k sv. obhajilu. Potern je re.kla svojiin duhovnim sestram: „Darujte Bogu vse svoje opravke v pripravo ; opravljajte jih-z namenom, da hi Bogu dopadle in pristopite k sv. obha- jilu u . Zato ni treba opuscati sv. obhajila. ako se ne vtegnes pripraviti, ker moras ta cas sa- mostanski druzini ali bolnikom streci v samo- stanu ali iz ljubezni do bliznjega opraviti delo, keterega ne mores odloziti. Skerbi pa tudi, da se ne bos ta cas nepotrebno pogovarjal in pusti vse nepotrebne opravke. In keder ze naprej ves, da se prihodnje jutro ne bos vtegnil pripraviti za sv. obhajilo, pripravi se vsaj prejsni vecer, koliker mores, z duhovnim branjem in zmoli navadne molitve pred sv. obhajilom; ali pa vstani zjutraj bolj zgodaj, da se bos vsaj ta kratek cas pripravljal. 17. Ali moj spovednik ne vidi rad, da pogosto pristopam k sv. obhajilu. Ako noce spovednik, da hi veckrat sel k sv. obhajilu, ga 1 3. p. 2. 79. a. a. 4. 0 sv. obhajilu. 381 moras poshisati; pogosto se pa dubovno obhajaj in reci Jezusu Kristusu: „Rada bi te veckrat prejela, pa pokorscina mi ne dovoljuje. In Go- spod bo rad sprejel tvoje zelje in tvojo po- korsdino. Ako ti pa spovednik ne dovoli bolj pogosto iti k sv. obhajilu, zakaj ga pa ne pro- sis ? Saj prositi se ne pravi delati proti popolni pokorscini, ampak jo celo pospesuje, zakaj spovedniki se ravnajo po hrepenenju svojih spovedancev, keder dovolijo pogosto ali redko pristopati k sv. obhajilu. Zakaj, kaker sem ze rekel, ta nebeska hrana tirja od nas, da lacni pridemo, da nam more veiiko koristiti, malo pa more koristiti dusam ki ne hrepenijo po sv. obhajilu. Kazes pa. da imas majhino hre- penenje po sv. obhajilu, ako nodes prositi spo- vednika, da bi srnel veckrat pristopiti k sv. ob¬ hajilu in ravno zato ti node spovednik veckrat dovoliti. Zakaj bi tedaj ne delal kaker sv. Ka¬ tarina Sijenska. ki je spovednika prosila, keder ji ni dovolil iti k sv. obhajilu: „Ode dajte hrane moji dusi, dajte moji dusi njeno hrano ! u In ako bos ponizen in ves vdan razodeval to hre- penenje bo tvoj spovednik drugade ravnal s teboj, ker pa vidi, da si- hladen, in da ti je vse eno, ako ti ne dovoli, zato ravna modro, da ne sili pogosto hoditi k sv. obhajilu. 18. Skusnja nas udi, da zelo in stanovitno rastejo v bozji ljubezni one duse, ki z velikim hrepenenjem in spovednikovim dovoljenjem po¬ gosto pristopajo k sv. obhajilu. 0 kako dudno jih Gospod vlede k svoji ljubezni, ako jim tudi tega veckrat ne da spoznati, da so namred bolj ponizne in bolj vdane v yoljo bozjo, zato pusti, da so v duhovni temi, brez tolazbo in 382 V Stirinajsto poglavje. obcutljive poboznosti. Za take zapuscene duse pa ni boljse tolazbe, taker je sv. obhajilo. pravi sv. Terezija. Naj recejo drngi, kar hocejo, to je gotovo, da navadno zivijo najbolj po sv. vodilu v tist.ih samostanih, kjer pogosto preje- majo sv. obhajilo. in da so v samostanih naj¬ bolj gorece in vzgledne osebe one. ki pogosto prejemajo sv. obhajilo. 19. 0 moj Bog, zakaj toliko praznih iz- govorov? Le povej resnieo, ki redko hodis k sv. obhajiln, ali ne hodis takd redko k sv. ob- hajilu samo zato, da se ti ni treba bolj lociti od stvari in da mores streei svojemu telesu ? Taka dusa pac dobro ve, da se ne strinja po¬ gosto sv. obhajilo in se razgovarjati s posvet- nimi (v parlatoriju), prijatelstvo, nicemernost. castilakomnost, pozresnost in enake nepopol- nosti. in ravno zato noce pogosto hoditi k sv. obhajiln. Jezus Kristns ji ocita, keder ga prejme pri sv. obhajiiu, da slabo zivi in tega oditanja ne more prenasati. Z eno besedo: zato hodi tako redko k sv. obhajiln, da more samopasno ziveti. Kaj pravis na to? Ali si tudi ti tak? Ako si tak, tudi jaz tebi recem, da nisi vreden tako pogosto prejemati Jezusa Kristusa, ker ga tako male ljubis in tako malo hrepenis ga Ijubiti. Glej pa, da te ne bo pahnila v smertni greh ta terdovratna mlacnost, ketero bi lahko zapustil. pa je noces. Vstani iz tega, tako zalostnega st an a, daruj Bogn se ostale dni svojega ziv- Jjenja, keterih stevila ne ves, in je lahko prav m aj hi no; poboljsaj se koliker le mores; skerbi da bos mogel pogosto hoditi k sv. obhajiln brez obotavljanja, naj drngi recejo, kar hocejo. Tudi se ne boj, kaker da bi moral odgovarjati Bogu 0 sv. obhajilu. 883 zavoljo sv. obhajila na smertno uro, kaker pravis. Povem ti in te zagotavljam, da se na zadnjo uro ne bos kesal zavoljo sv. obhajil, ketera si prejel z dovoljenjem, temuc zavoljo tistih, ketera bi bil lahko prejel. jih pa nisi zavoljo nemarnosti. Sv. Mari j a Paciska je videla v vicah osebo, ki je veliko terpela zavoljo enega obhajila, ketero je opust.ila iz nemarnosti; zato je bil a potera ta svetnica tako zalostna, da se je jokala, keder je videla, da je ketera njenih duhovnih sester opustila sv. obhajilo. Vedi pa ttidi. da ne mores biti z nobeno po- boznostjo Jezusu tako drag, kaker keder ga prejmes pri sv. obhajilu in sicer zato, ker vsa tvoja popotnost obstoji v popolnem zdruzenju z Bogom. Pri sv. obhajilu se pa najbolj z Bogom zdruzis in zato ne mores Bogu nic prijetnisega storiti, kaker ako vredno prejmes sv. obhajilo. Zato je rekla sv. Marija Magdalena Paciska: „Rajsi bi vmerla. kaker pa opustila sv. obhajilo, k i mi j e d o v o 1 j eno.“ e Duhov no obhajilo. 20. Sv. Tornaz Akvinski pravi, da obstoji duhovno obhajilo v gorecem hrepenenju, prejeti Jezusa Kristusa v presvetem zakramentu. 1 Tri- dentinski cerkveni zbor zelo hvali in opominja vse verne, da naj se duhovno obhajajo. In Bog sam je veckrat razodel poboznim dusam, kako zelo mu je vsec, da ga duhovno prejemajo. Tako se je prikazal sestri Pavli Mareski (Ma- resca), ki je vstanovila sarnostan sv. Katarine Sijenske v Napolju, ji pokazal dve dragoceni 1 P. 3. qu. 80. a 1.' ad. 3. s 384 Y~ Stirinajsto pogl-avje. posodi, zlato in sreberno, in ji rekel, da spravlja v zlato posodo resnicno prejemanje presvetega Resnjega Telesa, v sreberno pa duhovri'a ob- hajila. Oastitljivi Joani od Kriza je rekel Jezus. da ji daje skoraj ravno tako velike milosti pri duhovnem obhajilu, kaker keder res pristopi k sv. obhajilu. Dalje poroca Janez Nider, do- minikanec. 1 da je v nekem rnestu navaden, pobozen clovek, ki je hrepenel pogosto pristo- piti k s\ r . obhajilu, ker pa ni bilo v navadi v tem mestu. da bi pogosto hodili k sv. obhajilu. so je obhajal saino duhovno, da se ne bi ljudein cudno zdelo ; zato je prej opravil spoved in preinisljevanje in mej sv. rnaso se je priprav- Ijal za sv. obhajilo, in ko se je inasnik obhajal, je usta odprl, kaker da bi preje'l v resnici Je- zusa Kristusa. Ravno ta pisavec pravi, da je obcutil na je.-:iku, kaker da bi mu bila res po- 1 izena sv. hostija na jezik in v sereu je cutil veliko sladkost. Hotel se je prepricati, ako je to res, dotaknil se je s perstom jezika in sv. hostija se je prijela njegovega persta, ketero je potem zopet na jezik djal in zavzil. Tako je poplacal Jezus zelje svojega poboznega slu- zabnika. 21. Pater Faber Jezusove druzbe pravi, da duhovno obhajilo napravlja kristjana, da v resnici in z vecjo koristjo prejmJ presveto Resnje Telo. Zato so se svetniki tako pogosto duhovno obhajali. Tudi blazena dominikanka, Angela od Kriza, je rekla, ako ne bi me bil spovednik naucil, duhovno se obhajati, ne bi si up ala ziveti. Zato se je stokrat po dnevy in stokrat po noci duhovno obhajal a. Bos vprasal, 1 Formic, lib. 1. c. 1. 0 duhovnem obhajilu. 385 zakaj pa tako pogosto? To naj ti pa s\ r . Av- gustn na rnesto mene odgovori: „Daj mi duso, ki ne ljubi drugega kaker Jezusa, pa se ne bos cudil temu.“i Duhovno se obhajati je pray lahko in tudi veckrat na dan, zato namrec ni treba biti tesc, tudi ni treba masnika, ne dosti casa, zato se mores duhovno obhajati, koliker- krat hoces. „0 moj Bog, je rekla castitljiva Joana od Kriza, kako lep je ta nacin obhajati se. Nihce ne opazi in ne vidi, ni treba prositi svojega duhovnega oceta, od nikoger nisern odvisna, kaker le od tebe, ki v samoti mojo duso hranis in mi na serce govoris!“ 22. Zato se tudi ti pogosto duhovno ob- hajaj, feeder premisljujes, obisces presvetoResnje Telo. posebno pa feeder si pri sv. masi, ko se obhaja masnik. Obudi v sebi zivo vero, da je Jezus Kristus resnicno pricujoc v tem presve- tem zakramentu, ljubezen in kesanje cez svoje grebe, hrepenenje in povabi Jezusa Kristusa, da naj pride v tvojo duso in naj jo stori po- polno svojo; in h koncu ga zahvali. kaker da hi ga bil v resnici prejel. Ta djanja lahko tako le opravljas: „0 moj Jezus, verujem, da si v tem presvetem zakramentu resnicno pricujoc. Ljubim te iz celega svojega serca; in ker te ljub.im, mi je zal, da sem te razzalil. Pridi v niojo duso. ki hrepeni po tebi. Objamem te, o moja ljubezen. in se ti popolno darujem ; ne dopusti, da bi se zopet locil od tebe! Tako se lahko duhovno obhajas, kolikerkrat hoces. 1 „Da aniantem, et sentit, quod dico, w tract. 26. iu Joan. 25 886 Stirinajsto poglavje. Obi:skovanje presv. Resnjega Telesa. 28, Pogosto obiskovati pres veto Resnje Telo je zelo koristno dusam, ki ljubijo Jezusa Kristusa. Sv. cerkev je praznik sv. Resnjega Telesa postavila in ga slovesno obhaja ne samo zato, da bi castila, taker se spodobi sv. obha- jilo, ampak tudi zato. ker je Jezus Kristus v nasih cerkvah noc in dan pricujoc v tem za- kramentu ljubezni. Nireinberg pravi, da je nas ljubeznivi Gospod pod podobo kruha posebno zato. da je hrana nasim dusam in pa tudi, da se vedno na oltarjih zapert pri nas mudi in razodeva, kako nas ljubi. Sv. Peter Aljkan- tarski pise, da ne more noben jezik povedati, kako zelo ljubi Jezus vsako duso, ki je v stanu milosti bozje; in preden je zapustil svet ta mili zenin, nam je zapustil ta presveti zakra- ment v spomin, da ne bi nanj pozabili, ko nas je zapustil. V tem presvetem zakr^mentu se pa mudi sain, ker ni hotel, da bi bila mej njem in nami druga zastava, ki bi nas spominjala nanj, kaker sam. 24. Keder je sel s tega sveta nas prelju- beznivi Odresenik, ni hotel nas samih zapustiti, temuc je sklenil v zakramentu presv. Resnjega Telesa pri nas ostati do konca sveta, da mo- remo ze na zemlji okusati njegovo sladkost. To je povedal svojim ucencem in po njih nam, ko jim je rekel: „Glejte ! jaz sem z vami vse dni do konca sveta . 661 Zato pravi sv. Peter Aljkantarski: „Ko se je zenin (Jezus) tako dalec podal od svoje neveste, ji je hotel za- 0 obiskovanju presv. Resnjega Telesa. 387 pusfiti drustvo, da ne bi bila sama, zato je postavil ta zakrament, v keterem je sam pri- cujoc, in to je najboljse drustvo, ketero ji je raogel zapustiti. 25. Sv. Terezija je rekla, da ne more vsak govoriti s kraljem; k vecjim da more po drugi osebi izrociti svojo prosnjo. „S teboj pa lahko govorim, o kralj velicastva, in ni mi treha posredovavca; ti si vedno pripravljen, poslusati vsakega v zakramentu presv. Resnjega Telesa. Kedor hoce, te najde tu vsak cas in more kar naravnost s teboj govoriti. Razen tega kako se mora truditi, preden pride k kralju. Zakaj vladarji prejemajo podlozne redko v letu, ti pa. nas Zvelicar, sprejemas v tem zakramentu vse in vsak cas, kederkoli sami hocemo. On je sicer nas kralj, pravi dalje ta svetniea, ali da se up'amo pristopiti k njemu, se je skril pod podobo kruha v tem zakramentu in tako nam je skril svoje velieastvo, da bi nas ne vstrasil. Pa. o moj Bog, koliko je moral preterpeti Jezus Kristus, da pri nas ostane, ko so ga v tem zakramentu zani- cevali neverniki, krivoverci in gresniki! Neke- teri so ga teptali z nogami, drugi so ga dajali zivalim, drugi celo v smerdljive vodnike metali. Dasiravno je ze naprej vedel vse te kriviee, je vender hotel pri nas ostati na oltarjih, da hi ne bili brez njegove ljubezni polne pricujoc- nosti. Mnogi romajo v Loret v sveto lisico, v keteri je Jezus Kristus nekaj casa stanoval, ali v sveto dezelo pocastit svete kraje, kjer je bil r ojen, kjer je terpel in vmerl. Ali Janez Avila pravi, in po vsi pravici, da ne pozna bolj pri- jaznega in bolj svetega kraja, taker je cerkev, kjer je shranjeno presveto Resnje Telo; zakaj 388 r Stirinajsto poglavje. cerkev ni samo kraj, kjer je bil Jezus Kristus samo nekaj casa, ali kjer je terpel, ampak v nji je resnicno pricujoc Jezus Krisfcus sara. Zato niso bili svetniki na svetu nikjer rajsi, kaker pred najsvetejsim zakramentom. V zivljenju sv. Franc i ska Ksaverija herein, 1 da je delal ves dan za zvelicanje dus, ponoci je pa klecal pred presvetiin Resnjim Telesom, in keder ni mogel pregnati spanja. je malo zadremal pred oltarjem na stopnjieah in potoin se je zopet zacel po- govarjati se svojim ljubira Gospodora. Ravno tako je delal tudi sv. Janez Francisek Regis; ko je na svojih misijonih ves dan pridigal in spovedoval. se je odpoeil po noei pred Jezusom v najsvetejsem zakramentu, in ako je bila eerkev zaperta. ostal je pred vratmi, da je mogel vsaj od dalec stati pred svojim ljub- Ijenem Zvelicarjem. Castitljivi Baltazar Aljvares se je pogosto oziral tja, kjer je vedel, da je shranjeno presveto Resnje Telo. V tem pre- svetem zakramentu so imeli svetniki raj ze tukaj na zemlji; kaker je rekla sv. Terezija v pri- kazni neki svoji redovnici: „Vsi svetniki v ne- besih in vsi ljudje na zemlji moraino biti ene cistosti in ljubezni. mi vzivamo, vi pa terpite; in kar mi delamo v nebesih pred Bogom, to delajte tudi vi na zemlji pred presvetim zakra- mentom a . In res, ali more dusa, ki Jezusa ljubi. 2 najti prijetnisi raj, kaker muditi se pri njegovili no gab, kjer zagotavlja, da ga ljubi, daruje mu sebe in vse kar ima; razodeva mu svoje zelje, da bi ga gledala z oblicjem v oblicje in se bolj ] jubila. 26. Ta raj imajo lahko posebno redovne 1 Lib. 6. c. 5. — 2 Rev. lib. 3. 0 obiskovanju presv. Resnjega Telesa. 389 osebe. Res je sicer, da je Jezus zapustil ta za* krament za vse, posebno pa se za redovne osebe. svoje neveste, s keterim prebivajo hoc in dan pod eno streho in se morejo z njira ve- seliti. Ko se je Jezus rodil, so zapustili sv. trije kralji svoje hise in dezele in so prehodili vso Balestino in poprasevali: „Kje je kralj Judov? al Ako hocejo najti Jezusa svetni ljudje, morajo iti iz svoje hise v eerkev, ki je pa odperta same po dnevu in v nano gib krajih samo zjutraj. Redovni osebi pa ni treba iti iz svoje hise, ako zeli obiskati Jezusa, ker je zmiraj pod eno streho z njo, in zato ga more najti, keder lioce, zjutraj, zvecer, po dnevu in pa po noei. Ker je njegova nevesta, sine stanovati v palaei. Kako se stejejo cescene oni, ki smejo stano¬ vati pri kralju! Srecna si, bogoijubna dusa, ako smes z Jezusom Kristusom, nebeskim kraljern ze na zemlji zdruzena biti! Lahko ga tedaj obisces in se z njim pogovarjas po dnevu in po noci, keder hoces; treba samo ^napraviti nekoliko korakov iz sobe do kora. Oastitljiva Marija Jezusova, ki je vstanovila samostan v Tuluzi, je relda, da hvali Boga posebno za dve railosti, ki jih je prejela s pokHcorn v re¬ dovni stan: pervic ker postanejo namrec re¬ dovne osebe po obljubi pokorscine bozja last- nina; drugic imajo sreco, da stanujejo z Je¬ zusom v najsvetejsem zakramentu pod eno streho; v drugih cerkvah je Jezus za vse Jjudi, v tvojem samostanu je samo za tebe in za tvoje tovarisice. Glej, da bos to dobro porabila. 0 da bi vse redovne osebe, kaker metulji po noci in dnevu hitele k svojemu zeninu v najsvetejsem 1 Mat. 2, 2. 390 Stirinajsto poglavje. zakramentu, in da bi njih serca okoli njega go re la in svetila bolj kaker svece in svetilnice pred oltarje.nl. 27. Ali ravno zavoljo tega se je tozil Jezus svoji sluzabnici blazeni Margareti Alai ok (Ala- coque), ki ji je pokazal svoje ljubezni do ljudi gorece Serc.e in ji rekel: „©lej, to Serce. ki tako zelo ljubi ljudi. da bi jim razodelo svojo neskoncno ljubezen, ni nic opustilo, temuc se je popolno izpraznilo in zavzilo. Zato pa dobivam v zakramentu ljubezni od vecjega v dela ljudi samo nehvaleznost in zanicevanje“. Se bolj se je pritozil, ko je rekel: „Najbolj me pa boli. da so tako nehvalezna celo meni posvecena serca", menil je redovne osebe, ki se le malo zmenijo za sreco. da smejo prebivati z Jezusom v ravno tisti hisi in zato imajo le malo dobicka. Ako bi bilo izpostavljeno presveto Resnje Telo samo enkrat na leto in samo en dan v tvoji cerkvi, gotov-o bi vsi storili, da bi ga koliker mogoce vredno pocastili in koliker mogoce po- bozno in z goreeo ljubeznijo ga molili; ali naj bi Jezusa samega pustili in ga tako malo obis- kavali, ko je zavoljo svoje dobrotljivosti zmiraj pricujoc v tvoji cerkvi in hoce, da ga veckrat i • v v rv obiscesr 28. Ako si bil nemaren do zdaj v ti reci, prosim. zacenjaj od danes naprej dobro rabiti ta predragi zaklad, keterega imas v tern najsve- tejsem zakramentu. Sestra Ana od Kriza je bila prej grofinja Ferija in imenitna spanjska gospa in je kaker vdova, stirindvajset let stara, stopila v Montilji v red sv. Klare. Poiskala si je sobico, iz ketere je videla oltar presvetega Resnjega Telesa in se je tukaj mudila vecji del 0 obiskovanju presv. Resnjega Telesa. 391 dneva in noci. Ko so jo enkrat vprasali: kaj del a tako dolgo pred presvetim Resnjim Te- lesorn, je rekla: Tukaj bi se tako mudila celo vetnost. Kaj delam pred Jezusom v presvetem zakramentu? Zahvaljujem se mu, Ijubim in pro- sim ga.“ Glej, kako lep nauk za fee, kaj delaj pred presvetim Resnjim Telesom, da ti bo ko- ristilo. Pervic, zahvaljuj Boga. Oh, moj Bog, kako se zahvaljujes, ako fee obisce od dalec kak sorodnik! Jezusa pa, ki je prisel dalec iz nebes ne samo te obiskat, ampak da vedno ostane pri tebi, ne ves kako bi zahvalila. Keder torej obisces presveto Resnje Telo, obudi v sebi naj- prej zivo vero, pocasti svojega bozjega zenina v tern zakramentu in se mu zahvaljuj za toliko dobroto, da prebiva iz ljubezni do fcebe na oltarju. Drugic, ga ljubi. Ko so prinesli sv. Filipu Ne- riju sveto popotnico v sobo, je vnet svete ljubezni vzdihnii: „Glejte mojo ljubezen, glejte mojo ljubezen. a Tako govori tudi ti, ko zagledas ciborij (ali tabernakelj). Pomisli da je zaperfc v ti jeci ljubezni tvoj zenin in gori iz ljubezni za tebe. Sveti Ivatarini Sijenski se je prikazal Jezus v zakramentu v podobi ognjene peci, iz ketere se je razsirjal zubelj na vse strani, in svetnica se je cudila, kako da se serca vseh ljudi ne vnamejo od tega ognja. Keder tedaj klecis pred presvetim Resnjim Telesom, obujaj v sebi pogosto djanje ljubezni, in ako hoees Jezu-su dopasti, daruj se mu. Tretjic prosi ga. Blazeni Henrik Suzon je rekel, da Jezus prej vslisi prosnje, keder ga obisces v tem presvetem zakramentu, in daje obilnejse milosti. Castitljivi Baltazar Alvares je videl nekega dne Jezusa v zakramentu presvetega Resnjega Telesa, ki je 392 Stirinajsto poglavje. imel polne roke milosti, ljudi pa ni bilo, ki bi ga prosili. Pravis. da ne nines se dolgo rnuditi pred presvetim Resnjim Telesom, pa zato, ker ne ves, ne kaj bi delal, ne kaj bi govoril. 0 moj Bog, sakaj pa ne prosis potrebnib niilosti? Pro si ga pomoci, da bos in o gel skusnjave pre- magovati, zapustiti pogresek, v keterega toli- kokrat pades, vkrotiti strast, ki cez t.ebe gospo- dari in te zaderzuje, da se ne mores Bogu vsega dati. Prosi ga, da ti pomnozi bozjo ljubezen v tvojem sercu, posebno pa, da bos zmiraj po- polno v.dan v voljo bozjo. Keder si nemiren zavoljo kakega storjenega pogreska, hiti k pre- svetemu Resnjemu Telesu in ga prosi odpuscanja; tako se bos zopet pomiril. Ako te kedo razzali, ali te zadene kaka zopernost, pojdi tja, daruj mu to in ga prosi pomoci. da bos mogel spre- jeti z vdanostjo. 0 da bi vsi tako delali in razumeli, dobro porabiti dnistvo svojega zenina, vsi bi postali sveti. Skusaj postati svet vsaj ti na ta nacin. Molitev. Molim te, moj Jezus, v presvetem oltarskera zakramentu. Ti sam si tisti, ki si na krizu daro- yal sv.oje bozje zivljenje za me; zdaj si iz ljubezni do mene v tabernakeljnu kaker v jeci ljubezni zapert. Izmej toliko poboznih dus, ki so te manj razzalile, kaker jaz, si mene izvolil, se sveta vzel in me resil njegovih nevarnosti, da stanu- jem s teboj tukaj na zemlji, po smerti pa, da te bom v raju kaker nevesta in tovaris v tvojem vecnem kraljestvu ljubil in vzival z oblicjem v oblicje. Ze tukaj me vabis, da naj pogosto pre- 0 obiskovanju presv. Resnjega Telesa. 393 jemam tvoje presveto Resnje Telo kaker hrano, da se bora s teboj popoluo zdruzil in da bora ves tvoj. 0 rnoj ljubi Odresenik, kaj bi ti od- govoril? Zahvaljujem te in upam priti v nebesa, kjer te bora zahvaljeval eelo vecnost. Se sv. Terezijo bora klical: „Gospodovo vsmiljenje bora vekomaj prepeval (ps. 88.). Da, o raoj Jezus, raoja ljubezen in rnoj zeniti, to upam zavoljo tvojega zasluzenja. Zazdaj pa pripoznara, da sera bolj srecen, ker sera iz ljubezni do tebe zapustil svet in to malo, kar bi niogel vzivati na njera, kaker da bi bil kralj (kraljioa) na njern. Zal mi je, da sera te tudi v tvoji hi si tolikokrat razzalil, in zato sera zasluzil, da bi me spodil iz nje. Ali, o raoj Jezus, vsinili se in dopusti, da sin era tudi vbog gresriik tebi sluziti s toliko dobrih bratoV (sester), ki so ti tako dobro slu- zili. Nocein te vec zapustiti, terauc pogosto te bora obiskoval. Tvoja pricujodnost mi bo dajala nioc, da se bora locil od vsakega nagnjenja, ki ne meri na te. Ker si blizo, me bos spo- liiinjal. da sera te dolzan ljubiti in k tebi se zateei v vsafci potrebi. Vedno hocem bi ti blizo tebe in pogosto born prejernal sv. obhajilo, da te bom vedno bolj ljubil in se s teboj, o raoj ljubi Odresenik, vedno bolj zdruzil. Ljubi in te, o raoj, v presvetern zakrainentu skriti Bog. Iz ljubezni do mene si ti vedno na oltarju, in tudi jaz liocera iz ljubezni do tebe, koliker mi bo cas pripuscal, pri tebi se rnuditi. Ti si tukaj za- )ert in me vedno ljubis, tudi jaz te bom vedno jubil, zapert v tern samostanu. 0 raoj Jezus in moje vse, vedno bova skupaj, kaker ujrarn v tern zivljenju v samostanu, v vecnosti pa v nebesih. 0 Marlja, raoja mati, prosi Jezusa za 394 Petnajsto poglavje. me in dobi mi rnilost, da bom zelo. ljubil ta n aj svetej si za krame nt. -- XV. poglavje. 0 dobrsm namenu. 1. §|obri ali cisti namen obstoji y tern, da storimo vse, karkoli ze delamo, sarao zato, da bi Bogu dopadli. Treba pa vedeti, da dobri ali slabi namen. s keterim kaj storimo, napravi pred Bogom delo dobro ali slabo. Kristus sam namrec pravi: „Ako je tvoje oko cisto, bo vse tvoje telo cisto. Ako je pa tvoje oko hudobno, bo vse tvoje telo hudobnoV Z oce- som razumevajo sveti ocetje namen. s te- lesom pa to, kar delamo. S tern nas uci Jezus Kristus, da je nase delo dobro in se sveti, ako je nas namen cist, ako namrec ne mislimo na drugo, ampak samo na to, da bi Bogu do¬ padli; nasproti pa ni dobro nase delo, ako imamo namrec se kak drugi marij dober namen. Cisti namen ne dopusca dopasti drugim kaker le Bogu. Dober namen je tedaj dusa vseh nasili opravil, ki jim daje zivljenje in dela, da so dobra. Pred ljudmi je delo toliko vec vredno, koliker bolj je tezko ; pred Bogom je pa delo toliko vec vredno, koliker bolj cist je namen, s keterim kaj storimo. Zakaj sv. pismo pravi, da gledajo ljudje samo na zunanje delo, Bog pa gleda na seree, to je, na voljo, s ketero kako i Mat. 6, 22. in 23. 0 dobrem namenu. rec storimo: „Clovek gleda na to, kar vidi, Gospod pa gleda serce. 441 Je li kaj lepsega, kaker preterpeti mucenstvo in vinreti za sveto vero? Ali sv. Pavel pravi: „In ko bi svoje telo dal, tako da bi gorel, Ijubezni pa bi ne imel, mi nie ne pomaga.“ 2 Zakaj sv. ocetje pravijo, da ne napravi mucenca terpljenje in smert, ketero preterpi, temuc vzrok in namen, zakaj terpi. 2. Zato pravi kraljevi prerok: „Tolste zgavne darove ti bom prinesel. 443 Neketeri darujejo Bogu, pa brez masti namrec brez dobrega namena, samo njernu dopasti, takih darov Bog ne sprejme. Sv. Magdalena Pa- ciska pravi: „Bog placa nasa dela po tezi cistosti,“ to je, po tezi dobrega namena, njemu dopasti* Zato pise sv. Avgustin: „Ne glej tega, kar delas, ampak namen, s keterim delas. 444 „ Zakaj, dostavlja sv. Ambroz, toliko je v red no tvoje delo, koliker tvoj namen. “ 5 V visoki pesni vprasa zenin o nevesti : Kedo je ona, ki se iz puscave vzdiga kaker dimni steber iz disav mire in kadila in mnogoterega prahu disavarjevega? 4 *' 5 Mira pomeni tukaj zatajevanje, kadilo pomeni molitev, drugi diseci prahi pa vse druge ced- nosti. Nevesto hvalijo vsi samo zato, ker vse njene cednosti skupaj napravljajo s.teber pri- jetnega dima, ki se vzdiguje naravnost proti Bogu; s tern hoce reci, da vse njene cednosti niso imele drugega namena, kaker dopasti ne- beskemu zeninu. 3. Koliko je vreden dobri namen pred Bogom, imarno v svetern evangelju dva vazna dokaza in zgleda. Pervi zgled nam pripoveduje 1 Kralj. lf>, 7. — 2 1. Kor. 13, 3. — 3 Ps. 65, 15. — 4 Non valde attendas, quid homo facial, ffed quid cum facit, respiciat. In ps. 31. — 5 Tan turn facis, quantum intendis 6 Vis. pes. 3, 6. 396 Petnajsto poglavje. sv. Lukez 1 o kervotocni zeni, ki je ozdravela, kaker hitro se je dotaknila obleke Jezusove, ki je vprasal: „Kedo se me je dotaknil ? u Ucenci so se cudili in sv. Peter mu je rekel: „Ucenik, mnozice te rivajo in stiskajo, in pravis: Ivedo se me je dotaknil ?“- AH Kristus ni mislil zu- nanjega dotaknjenja njegove obleke. ampak zivo vero in poboznost, s ketero se je dotaknila zena njegove obleke. 2 Zato pise sv. Avgustin: „Mnogi se rijejo za Jezusom, ali malo se ga dotakne.“ Mnogi se zelo trudijo, da bi obogateli, praznike slovesno obhajali, in se veliko drugega na videz velikega storijo, ker pa ne delajo z do- brim namenom, se rijejo za Jezusom, dotaknejo se ga pa ne. in zato so mu bolj zoperni, kaker pa dragi. Drugi zgled riam daje sv. Marko v vbogi vdovi, ki je vergla v tempeljnovo puscico sarao dva denarcka, pol starega grosa. ko so drugi bogati veliko vanjo vergli, ali Jezus je rekel o nji: „Resnicno, vam povem, da ta vboga vdova je vec vanjo vergla. kaker vsi, keteri so v puscico metali.“ 3 Ko razlaga sv. Oiprijan te besede, pravi, da je Kristus to zato rekel, ker ne gleda tega, kar delamo, ampak s kako voljo in cistim namenom delamo. 4 4. Preidimo k vaji. Sv. Marija Magdalena Paciska je govorila svojim novinkam: „Pri vseh vasih delih nikedar ne iscete same sebe.“ Ves kaj delas, keder isces sam sebe pri svojih delih. ko delas zato, da bi te drugi hvalili ali pa da bi sama sebi vstregla? Prerok Hagej pravi, da niece za svoj trud prejeti denar v raztergano vreco f s tem je hotel reci, da vse zgubi. Zato i Luk. 8, 43. — 2 Serm. 62. E. B. — 3 Mark. 12, 41.-43 — 4 Considerans non quantum, sed ex quanto dedisset. De op. & Eleem. — 6 Agej. 1, 6. 0 dobrem namenu. 397 nas opominja Kristus: „Glejte, da svojih dobrih del ne delajte pred ljudmi, da bi vas videli • sicer ne bote imeli placila pri svojem Oeetu. Ul Surij pripoveduje v zivljenju sv. Pahomija, da je neki puscavnik eden dan spletel dve storje liamesto ene kaker drugi, in jili je pokazal svetniku, da bi ga pohvalil. Ali ko jih je za- gledal sv. Pahomij je rekel svojim menihom: „Glejte, ta brat se je trudil do noci in je dal ves svoj trud hudobneinu duhu.“ 5, Znamenja pa, ako res delas sarno sa B ;ga so sledeca : Pervo znarnenje je, ako si miren, keder se ti delo ni posrecilo, ravno tako kaker da bi dosegel svoj namen. Miren bos pa le takrat, keder delas samo za Boga; ker ves, da Bog ni hotel, da bi se tvoje delo dobro izslo, tudi ti ne smes tega zeleti; saj yes, da ne bo terjal od tebe, ali se je, ali se ni dobro izslo tvoje delo, temuc samo to, ali si opravil z dobrim nanienom, njemu dopasti. Drugo zna- menje je, ako se ravno tako veselis, kar drugi dobro stori, kaker da bi sam storil. Zakaj kedor drugega ne isce, kaker cast bozjo, ne gleda, ali so drugi storili ali sam. Tretje znarnenje je, ako ne hrepenis po eni sluzbi bolj kaker po drugi, temuc si zadovoljen se vsako, ketero ti nalozijo predstojniki ker drugega ne isces ka¬ ker samo Bogu dopasti. Oeterto znarnenje je, ako pri tvojem dobrem delu ne zelis, da bi drugi tvoje delo za dobro spoznali, ne da bi te pohvalili in ako bi te za placilo grajali in za- nicevali ostanes mirnega serca kaker prej, ker si mislis, da si ze dosegel svoj namen, namrec samo Bogu dopasti. 1 Mat. G, 1. / 398 Petnajsto poglavje. 6. Ako bi se pa kedaj zgodilo, da bi te drugi zelo hvalili zavoljo kake reci in bi se v tebi vzbujalo niceinerno dopadanje, da bi ti do- padla taka livala, se ti ni treba zelo truditi, da bi ga zapodil z nasprotnimi djanji, temuc bo boljse, da se ne zmenis zanj in reci, kaker uci p. Janez Avila: „Prepozno si prisla skusnjava, svoje delo sera ze Bogu dal." Sploh pa, keder zelis storiti, kako dobro delo, postavim, na- tancno spolnjevati zapovedi, v koru bolj dolgo mol iti, sarnoto ljubiti, se v kaki reci zatajevati, drugirn pomagati pri delu ali kaj drugega za drtige spodbudnega storiti, ali dober zgled dati, naj te ne zaderzava strah, da te bodo drugi videli in zato hvalili. da le vse to delas z na- • \ J raenora samo Bogu dopasti. Saj dopade Bogu, da vidijo drugi nasa dobra dela in potern skle- nejo nas posneraati in Boga castiti: „Tako naj sveti vasa luc pred ljudmi, da vidijo vasa dobra dela, in caste vasega Oceta, keteri je v nebe- sih." 1 Vse je tedaj na tern lezece, da delamo z dobrira namenorn. Keder se vzbudi v nas era sercu niceraerno dopadajenje, recimo se sv. Bernardom, ki je rekel, ko ga je napadla skusnjava z nicemernim dopadajenjem mej pridiganjein: „Zavoljo tebe nisem zacel pri- dige, in zavoljo tebe je nocem koncati, ker s pridigo ne mislim nic drugega, kaker Bogu dopasti. Sv. Francisek Ksaver pravi, da mora tako hvalo ljudi imeti za zasmehovanje in za- nicevanje, ko ve, da je zasluzil pekel se svo- jimi grehi. In sv. Terezija pravi: „Keder hre- penirao samo Bogu dopasti, nara bo dal Gospod moc premagati to nicemerno dopadajenje". 1 Mat. 5, 16. 0 dobrem n^menu. 899 7. Pri dobrih delih imamo lahko trojin dober namen, namrec pervic, ako storimo kaj dobrega zato, da bi prejeli od Boga kako casno rec, postavim keder damo miloscino, ali za sveto maso, ali se postimo, da bi bili reseni bo-lozni, zasramovanja ali druge casne nadloge. Ta namen je sicer dober, da se le popolno vdamo v voljo bozjo, je pa manj popolen, ker se ne vzdigne cez casne reci. Drugic imamo dober namen, keder delarno zato, da bi zadostili bozji pravici za kazni, ketere smo zasluzili se svojimi grehi, ali da bi prejeli od Boga duhovne do- brofce, na primer, cednosti, zasluzenje in vecjo slavo v nebesih; ta namen je boljsi, kaker prejsni. Najpopolnejsi namen pa imamo tretjic, keder delarno samo zato, da bi dopadli Bogu in spolnjevali njegovo sveto voljo. Ta namen je pa tudi bolj zasluzljiv; zakaj koliker manj mislimo na se, ko delarno, toliko bolj misli Bog na nas in nas obsipa z milostmi, kaker je sam rekel nekega dne sv. Katarini Sijenski: „Koliker bolj bos mislila na me, moja hci, to¬ liko bolj bom mislil tudi jaz na te“. S tern je hotel reci: Misli samo meni dopasti, jaz pa bom skerbel, da bos rastla v cednostih, premagovala svoje sovraznike, skerbel bom za tvojo popol- nost in slavo v nebesih. In ravno to je rekla tudi nevesta v visoki pesni: „Jaz sem svojega ljubega, in on se k meni obraca t Ul 8. 0 da bi vsi tako mislili, kaker pobozna zena, ketero je videl nek dominikan, ki je po- toval s h sv. Ludovikom, francoskem kraljem po sv. dezeli! Tazena je imela namrec v eni roki poln verc vode, v drugi pa goreco bakljo ; ko jo . 1 Vis. pas. 7, 10. 400 Petnajsto poglavje. je dominikan vprasal, zakaj to nosi, mu je od- govorila: ,.S to vodo hi rad a- pogasila peklenski ogenj, z bakljo pa bi rad a zazgala netoesa, da bi vsi ljudje sluzili Bogu no se strahom pred peklom in ne z upanjeui po nebesih, temuc iz ciste ljubezni Bogu dopasti. To se pravi res posnemati svetnike v ljubezni, ki ne iscejo dru- gega, kaker samo Bogu dopasti. ker se bolj veselijo blazenosti, ketero Bog vziva, kaker pa svojega zvelicanja, kaker uci sv. Tornaz Afcvin- ski. 1 To se pravi, pojdi v veselje svojega Go- spocla, kaker rece Bog vsakemu zvelicanemu, ko stopi v nebesa: ,/Pojdi v veselje svojega Go'spoda^. 2 Zato dela dusa, pravi sv. Bernard, 3 popolno, keder dela, ne da bi sama Bogu do- padla, temuc zato, ker Bogu dopade to, kar dela. Zatega del je prosil potem ta svetnik: „Daj, Gospod, da te bom ljubil zavoljo tebe“, 4 ne da bi sebi, ampak samo tebi dopadal in spolnjeval tvojo presveto voljo. 9. Sv. Francisek Saleski pravi o tern: Je- zusa Kristusa ljubece neveste se ne cistijo, da bi bile ciste, in se ne lepoticejo, da bi bil v e lepe, temuc samo zato, da bi dopadle svojemu Zeninu. Ker zaupajo na dobrotljivost, svojega Zenina, so brez skerbi in straha, kaker da ne bi bile dosti lepe, in so zato zadovoljne, da so se mu rade, mirrib in verno pripravile. Posnemajmo bozjega Zvelicarja, ki pravi: „Oce, v tvoje roke izrocim svojo duso“; potem nam ne bo rile drugega ostalo, kaker vmreti iz ljubezni, da ne bomo vec sami v sebi ziveli, temuc, da bo Jezus zivel vnasem sercu, ko pravimo: „Tako 1 Opuse. 63. — 2 Mat. 25, 21. — 3 Operator non ut ipsa Deo plaeeat, sed quia placet Deo, quod operator. — 4 Amo te propter te! 0 dobrem n a menu. 401 naj se zgodi, o Gospod. kaker se tebi dopade“. Vedi pa. da bo za te boljsi in varno delati samo zato. da izpolnjujes voljo bozjo, kaker pa da mnozis bozjo cast; zakaj tako se bos ognil vsaki goljufiji lastne ljubezni. Mnogokrat nam- rec storimo kako rec in rnisliitio, da s tem de- larao za vecjo cast bozjo. v resnici pa delamo po svoji volji; nasproti pa keder zelimo izpol- niti voljo bozjo, je Bogu najbolj prijetno in se ne inoreino goljufati, in vedimo, da vecje casti ne moremo skazati Bogu, kaker ako spolnju- jemo voljo bozjo. Tako je vselej delal nas Odresenik, ker je vse storil samo zato, da je spolnil voljo svojega nebeskega Qceta, kaker je veckrat sam rekel: „Ne iscem svoje volje, ampak voljo njega, keteri me je poslalV in na drugem kraju pravi: ,,Jaz vselej to delam, kar je njemu dopadljivo u . 1 2 Zato so rekli po vsi pra- vici, da je Jezus „vse prav storil.“ 8 Ako tudi mi tako delamo in skusamo dopasti Bogu se svojimi deli, kaj zelimo se vec? Sv. Janez Kri- zostom namrec pravi: „Ako si bil vreden sto- nti kako Bogu dopadljivo rec, kako se vecje placilo bi se rad imel. kaker je ravno to ? Se ti zdi majhino placilo, da mores Bogu kaj pri- jetnega storiti ? ti, revna stvar?“ 4 10. Bodimo pa tudi prepricani, da ne tirja Bog od nas velikih reci, ampak samo to, da mu damo s cistim namenom majhine reci, ka- tere ze storimo. Sv. Avgust in namrec pravi: „Aro je tvoja mosnja prazna in nirnas nic dati Bogu, ti bo dala tvoja volja veliko, kar bos mogel Bogu dati, ako mu bos dal to, kar delas, 1 Jan. 5, 30. — 2 Jan. 8, 29. — s Mark. 7, 37. — 4 Si dignus fueris agere aliquid, quod Deo placet, aliara, praeterid, mercedem requiris? 26 402 Petnajsto poglavje. samo iz tega n amen a. da bi mu dopadel: „Deni me ko pecat 11a svoje serce, ko pecat na svojo rokoA 1 Ako mi hoces dopasti, deni me kaker znamenje na svoje serce in svojo roko. S temi besedami hoee reci: liar ko 1 i ze zelis in delas, delaj samo zato, da bi zavoljo mene zelel in delal. In dalje pravi, da je dusa. ki del a samo zato, da bi njemu dopadla, njegova sestra in nevesta in rani z ljubeznijo njegovo Serce in zato ne more pustitj, da ne bi je ljubil: „ Rani! a si moje serce, sestra, nevesta moja, rani la si moje serce z enim svojih oci .“ 2 Beseda ,.z enim svojih oci“ pomenijo eden sam namen, keterega ima Kristusova nevesta pri svojih delih, keder moli samo zato, da bi dopadla Bogu in ne iz drugega natnena, se ne obhaja kaker samo zato. da bi vstregla Bogu; visje poslusam tudi sao iz tega namen a, da bi poslusala Boga; keterega gleda v njih, kaker pravi sv. apostelj Pavel: „Slu- zite z dol)ro voljo, kaker Gospodu, in ne kaker IjndemA 3 In tako dela vse, da Boga casti, kaker opominja ravno ta apostelj sploh vse: „Ali tedaj jeste ali pijete, alj kaj drugega delate, vse k casti bozji aelajte . U4 Castitljiva Beatrica od Vclove- cenja, pcrva duhoviia hci sv. Terezije, pravi: ,,Ni placila, s keterim bi mo gel poplacati tudi najmanjso rec, ketero storis zavoljo Boga." In tako pravi po vsi pravici; zakaj vsa dela, stor- jena samo zavoljo Boga, so djanja bozje ljm bezni, keterim gre vecno placilo. Zato pise p. Rodriges, da je cisti namen neb.esko zlato- delstvo (alkimija), ki spreminja zelezo v zlato; i Vis. pes. 8, 0. — 2 Vis. pes. 4, 9. — 3 Efez. 6, 7. — 4 I. Ivor. 10 , 31 . 0 dobrern namenu. 403 r to se pravi, nizka in vsakdanja dela, kaker jesti, spati. delati, ra:;vednti se, ako vse to delas za- voljo Boga, se spreminja v zlato svete ljubezni. Zato je mislila sv. Marija Magdalena Paciska, da gre kar naravnost v nebesa brez vie dusa, < ' / ki dela vse s cistim namenom. li. Zato glej, draga Kristusova nevesta, da bos vsako jutro kaker hitro se zbudis, Bogu darovala vsa dela celega dneva, zdruzena z Jezusovimi deli, ketera je opravljal na zeralji ; zakaj tako nui bodo bolj prijetna. Ta dobri na- men ponavljaj pred vsakim delom, vsaj pred bolj vaznini, kacer preden zaeenjas raoliti, ali gres k sv, obhajilu, ali pri sv. masi, pred roc- nirn delom, pred jedjo, razvedrenjem, vselej reck vsaj v duhu: To hocem storiti, ne da bi sebi vstregla, ternuc same zato, o raoj Bog, da bom spolnjevala tvojo presveto voljo. P. Sen Zir (Saint-Jure) pripoveduje, da je neki pu- scavnik pred vsakim delom nekoliko postal in svoje oci obernil proti nebesom; ko so ga ne- kedaj vprasali, zakaj to dela, jim je odgovoril: ,,Mirim, da bi zadel. u Hotel je reci, kaker miri loved, preden sprozi psico na zival, da bi jo zadel, ravno tako moramo tudi mi gledati Boga, da se bo izslo dobro vsako nase delo. Mej de¬ lom je ])rav r dobro ponavljati dober namen. dopasti Bogu. Ko je videlasv. Marija Magdalena Paciska kako novinko delati, jo je navadno vprasala: „Sestra, zakaj delas to?" Ako ji ni precej odgovorila. da dela zavoljo Boga, jo je posvarila. Keder ti nalozi pokorscina veliko dela, se ne tozi, da ne mores moliti ta cas, kaker bi rad; zakaj p. Baljtazar Alj.vares bi se rad znebil nekega dne svojih obilnih opravkov, da bi mogel * 404 Petnajsto poglavje. moliti, all Kristus mu je rekel: „Ker ne mores biti pri meni, bodi zadovoljen, da te rabim.“ 12. Kedor opravi vsako delo samo zato, da dopade Bogu, bodo dnevi njegovega zivljenja polni zasluzenja,-kaker pravi kralj David o Ju- dih 1 „da bi se nasli (veselja) polni dnevi pri njih.“ Polni dnevi so pa tisti, ketere prezivis samo za Boga; keterih pa ne prezivis za Boga, so prazni dnevi; zato pravi psalmist, da ne pre- zivijo gresniki polovice svojih dni: „Kervozeljni in goljufni mozje ne bodo polovice svojih dni doziveli.“ 2 V zgodovini franciskanskega reda berem, da so vprasali nekega svetega redovnika, koliko let ze zivi v redu, nato jim je odgovoril: „Res je, da nosim revez to sveto oble.ko ze pet in sedemdeset let, koliko let sem pa pravi re- dovnik, ne samo po imenu, temuc v resnici, ne vera; ali sem bil redovnik samo eden trenotek, se tega ne morera reci. u Dal Bog, da ne bi moralo res tako reci, kaker ta franciskan, mno- go redovnih oseb, ki zivijo ze trideset in se vec let v samostanu, niso pa se zacele biti prave redovne osebe! Zato pravi sv. Evzebij: Misli si r da si prezivel samo ta dan, keder so se sve- tila tvoja dela; to je, keder si vse storil samo iz tega namena, da bi dopadel Bogu. 3 Zato preisci, pobozna dusa, vsa svoja dela, in glej. koliko jih mores steti mej cista, to je, koliko si jih storila samo s tern namenom, da bi Bogn dopadla, ki so brez vsake lastne ljubezni; ako tako cistih del ne najdes, skerbi saj za naprej. 1 Et dies pleni invenientur in eis. Ps. 72, 10. — 2 Ps. 54, 24. —. 3 Ilium diem vixisse te comperta qui puritatis liabiut lucem. Ad. monacb. horn. 9. 0 dobrem namenu. 405 da bo tudi tebi rekel Kristus ob tvoji smertni uri: ,.Prav, dobri in zvesti hlapec! ter si bil v malem zvest, te bom cez veliko postavil." 1 Veseli se, moja dobra sluzabnica, zakaj ti si mi bila svesta v majhinih receh, delala si zavoljo tega, da bi meni dopadla, zato te bom poplacal z mnogimi in velikimi milostmL Molitev. 0 moj Jezus, kedaj bom prenehal biti ne- hvalezen, in kedaj te bom res zacel ljubiti ? Oh neskoncna dobrota, ki si na svetu tako po- zabljena in zanicevana! Zal mi je, da sem bil mej tolikimi nehvaleznimi dusami tudi jaz, reva, ali vmreti nocem tako. 0 Gospod, pomagaj mi in daj, da bom yes tvoj, preden bom vmerl. Daj mi svojo ljubezen, pa goreco, da bom po- zabil na vse reci in da se bom saino tebe spo- minjal; daj mi mocno ljubezen, da bom pre- magal vse tezave, keder bo treba tebi dopasti; daj mi ljubezen, ki ne bo nikedar prenehala, da se ne bom vec locil od tebe. Ljubim te, o moj Zvelicar, in vse upam od tebe zavoljo tvoje za me prelite Kervi; pa tudi na tvojo priprosnjo se zanasam, o Marija, moje pribezalisce, upanje in moja mati. --- •• i Mat 25, 21. 408 v Sestnajsto poglavje. da se bo namrec obvaroval hudega do konea svojega zivljenjaA 1 Ako hocemo razumeti vzrok tega, moramo vedeti pervic, da brez posebne bozje pomoci ne moremo ostati dolgo v milosti, da ne bi padli v kak smertni greb; ker je to- liko sovraznikov, ki nas vedno napadajo. sami smo pa zopet tako slabi. da se jira ne moremo vstavljati, ako nam Bog ne da zraven navadne pomoci, ketero daje vsem, se posebne pomoci. Tako nas uci tudi sv. vera, kaker pravi sv. tri- dentinski cerkveni zbor: 2 „Ako bi kedo rekel, da more opraviceni, ali brez posebne bozje po¬ moci stanoviten ostati do smerti v prejeti pra- vicnosti, ali pa da ne more z njo, naj bo pre- klet.“ Drugic treba vedeti, da Bog ne daje (vsaj navadno ne) te posebne pomoci. v milosti sta¬ noviten ostati do smerti, vsem. ampak samo tistemu, ki ga za njo prosi. Sv. Avgustin nam¬ rec pravi: „Gotovo je, da Bog neketere milosti, kaker zacetek vere, tudi takirn da, ki ga za nje ne prosijo ; druge pa ima pripravljene samo za one, ki ga za nje prosijo, kaker stanovitnost do konea/' 3 4. Iz povedanega torej laliko spoznamo, kako zelo je potrebna molitev, ako hocemo doseci vecno zvelicanje. Ysi pogubljeni so zato zaver- zeni, ker niso tnolili: zakaj ako bi bili molili, ne bi bili pogubljeni; in vsi svetniki so zato postali sveti, ker so molili; in ako ne bi bili molili, bi ne postali sveti in ne bi se zvelicali. „Bodimo pre- 1 Postquara aliquis est justificatus per gratiam, necesse habet a Deo petere perseverantiae donum, ut scilicet custodiatur a malo usque ad finem vitae. 1. 2. q. 100. a. 10. — 2 Si quis dixerit, justificatum vel sine speciali auxilio Dei in accepta justitia perseverare posse vel cum eo non posse, anathema sit. Sess. 6. de Justif. can. 10. — 3 Constat alia Deum dare etiam non orantibus, sicut initium fidei; alia nonnisi orantibus, prae- parasse, sicut in finem perseverantiam. De dono perseverant. c. 16. 0 molitvi. 409 prieani, pravi sv. Janez Krizostom, da je eno in tisto ne moliti in zgubiti dusno zivljenje, ki je milost bozjaV. 1 Puscavnild so se posvetovali, kaj bi bilo kristjanu najbolj potrebno, da se zveliea ; rekli so, vedno moliti s krai jam Da- vidom: ,,0 Bog, glej na mo jo pomoc; Gospod hiti mi pomagati.“ 2 0 Gospod, pomagaj mi, in hitro mi pomagaj, zakaj ako bos odlasal se svojo pomocjo, bom padel in zgubil tvojo mi- lost. Ako bomo tako delali, se bomo gotovo zvelicali; ako pa ne bomo tako delali, bomo gotovo pogubljeni. 5. Drugic treba, da premisijujemo, koliko premore molitev. Teodoret pravi, da je molitev ena, ali premore vse. 3 Kedor prosi, prejme fco- liker hoce. S tern nam pa Bog razodeva, pra- vim jaz, da nas neskoncno Jjubi in hrepeni nam dobrote deliti. Kaksno vecje znamenje ljubezni more kedo dati svojemu prijatelu. kaker ako mu rece: Prosi me, kar hoces, in dal ti bom ? Ravno tako pa pravi Bog vsakemu iziriej nas: ,,Prosite, karkoli hocete, in se vain bo zgodilo.“ 4 Sv. Hilarij pise, da premore molitev pred Bogom toliko, da ga skoraj prisili dati nam vsako milost, za ketero ga prosimo. 6 V T si smo vbogi in revezi, kaker pravi David: „Jaz sem pa revez in vbozec u ; 7 ali ako hocemo biti bogati, je na nami lezece ; prosimo tedaj Boga milosti, in nam bo dal; prosimo ga veliko, in nam bo tudi veliko dal. Kralj David je hvalil Boga posebno za voljo te njegove dobrotlji- vosti, da vedno druzi svojo vsmiljenost z na- 1 Persuasum habeamus, quod animae mors sit non provolvi ad Dei genua. De. or'. Deo. 1. 1. — 2 Ps. 69, 2. — 3 Oratio, cum sit una, omnia potest. — 4 Lixk. 11, 9. — 5 Jan. 15, 7. — 6 Oratio pia Deo vim infert. — 7 Ps. 39, 18. 410 Sestnajsto poglavje. si mi prosnjami: „Hvaljen bodi Bog, ki ni od- vernil moje prosnje, in ne svojega vsmiljenja od mene.“* Ko razlaga sv. Augustin te besede pravi: „Keder vidis, da molitev ne gre od tebe, bodi preprican, da tudi ne bo slo bozje vsmil- jenje od tebe." 2 In sv. Janez Krizostom prayi, da ko molimo, nas Bog vslisi se prej, kaker koncamo svoje prosnje. 3 In to nam je Bog sam obljubil: ,,In ko bodo se govoriM, bom jaz sli- sal. 4 6. Tretjic premisljujmo lastnosti, ketere mora imeti inolitev; in to je najbolj yazno. Pervic moramo moliti ponizno; sv. Jakob namrec prayi-: ,,Bog se vstavlja prevzetnim, poniznim pa daje milost. <<3 Bog se vstavlja molitvi prev- zetnih in je ne vslisi; zakaj prevzetnost je visok zid, ki brani, da ne slisi Bog njih prosenj. Na- sprotno pa pravi modri Sirah: ,,Molitev poniz- nega cloveka oblake predere ... in ne odstopi, dokler je Najvisji ne pogledaA 6 Keder prosimo Boga milosti, treba, da se najprej spomnimo, da smo nevredni in nezvesti, ko smo ze toli- kokrat sklenili in obljubili, ker smo se prevec zanasali na svojo lastno moc, potem moramo prositi, brez vsakega zaupanja na se, bozjo vsmil* jenost pomoci, ketero zelimo imeti. 7. Drugic moramo moliti zaupljivo. Modri Sirah namrec pravi, da ni cloveka, da ne bi bil vslisan, ki je zaupal v Boga. „Se nobeden ni bil osramocen, keteri je v Gospoda upal. 7 Treba tedaj same se zaupanjem moliti, kaker pravi apostelj Jakob : „Prosi naj pa se zaupanjem 1 Ps. 65, 20. — 2 Cum videris non a te amotam, deprecationem tuam, securus esto, quia non est a te amota inisericordia ejus. — 3 Sem¬ per obtinetur, dum adhuc oraraus. — 4 Izai. 65, 24. — 5 Jak. 4, 6. — 6 Sir. 2, 11. 0 inolitvi. 411 brez vsega pomisl.jev.anja;" 1 in dalje pravi: „za- kaj kedor se pomislja, je enak merskemu valovu, kefcerega veter goni in seintertja mec| Naj tedaj ne misli tak clovek, da bo kaj prejel od Go s pod a." Pravi, da kedor prosi, pa dvoji aii bo prejel, ker je neiniren kaker val na morju. zdaj ga ena misel osercuje, druga mu pa upanja jemlje, tak ne bo nic prejel od Boga. Potrebno je tedaj, da zaupamo na bozjo vsmiljenost in terdno ve- rujeino, da homo prejeli milost, ako jo homo prosili; in takrat nam jo bo gotovo dal nas Zvelicar, kaker nas sam zagotavlja: „Yse, kar- koli v molitvi prosite, verujte, da bote prejeli, in se vani bo zgodilo.“ 2 ..Ali kako bi se mogli bati,“ pravi sv. Avgustin/* da ne bo mo vslisani, ako prosimo, ker je obijubil Bog. vecna resnica, da bo vsakega vslisal. ki ga prosi ?“ 3 Na drugem kraju pravi zopet ta svetnik: ..Ker je res, da nas Bog na tolikih krajih svetega pisma o])o- minja, da naj ga prosimo, kako bi nam mogel tedajo dreci, kar ga prosimo. 4 Ne, to je nemogoee, dostavlja ta sv. ucenik, zakaj, ko Bog obljubi, nam je dolzan dati milosti, za ketere ga prosimo. 5 8. Ali mi bos morebiti rekel: jaz sem gresnik, in zato zasluzim kazen, ne pa milosti, in zato se bojim, da nisem vreden biti vslisan. Ali na to odgovarja sv. Tomaz Akvinski in pravi, da ti molitev ne dobi milosti zavoljo tvojega zasluzenja, temuc samo zavoljo bozje vsmilje- nosti. 6 Zato pravi Kristus: „Prosite, in se vam bo dalo . . . zakaj slehern, keteri prosi. prejmed^ 1 Jak. 1, 6. 7. — 2 Mark. 11. 24. — 3 Qnis falli metuat, dum 1 romisit veritas? L. 22. de civit. Dei. c. 8. — 4 Hortatiir at pet as : ne- gabit, quod petis ? Serra. 110. E. B. — 5 Promilttendo, debitorein se fe¬ cit. De verb. Dom. sem. 2. — 6 0ratio in impetrando non innititur nos- tris meritis, sed soli divinae misericordiae 2. 2. q. 178. a 2. ad 1. — 7 Luk. 11 , 9. 10. jr 412 Sestnajsto poglavje. Pisavec nekoncane knjige razlaga te besede tako: „Vsak, naj bo ze pravicni ali gresnik.“J Kristus je obljubil vslisati prosnje vsakega, k 1 ga pros?, ne samo pravicnega, temuc tudi gre- snika, samo da prosi. Ali nas ljubeznivi Zvelicar nam hoce vzeti ves strah pri molitvi in zato pravi na drugem kraju: ,,Resnicno, resnicno, vain povem: Ako bote Oceta kaj prosili vmo- jem imenu, vam bo dal.“ 2 Hotel je reci: Gre- sniki, ker ne zasluzite, da bi vas vslisal moj Oce, storite tako-le: prosite ga milosti v mojem imenu, to je zavoljo mojih zasluzenj in jaz vam obljubim, da vam bo dal vse, kar ga bote pro¬ sili. 0 kako lepo pise glede tega sv. apostelj Jakob: ,,Ako kedo izmej vas potrebuje modrosti u (razumi bozjo ljubezen), kaj naj stori ? ,>Prosi naj Boga, ki obilno deli milosti,“ to je, se vec, kaker ga prosimo, in potern dostavlja se sv. Jakob : ,,Brez vsega pomisljevanja,“ 3 hoce reci, ako prosimo Boga milosti, nam ne ocita grehov, s keterimi smo ga sovrazili, temuc takrat se zdi, kaker da je pozabil vso naso nehvaleznost, Iju- beznivo nas sprejme in vslisi. 9. Tretjic moramo stanovitno moliti. Sv. Hilarij pravi, da moramo stanovitno moliti, ako hocemo prejeti milosti. 4 Neketere hoce Bog vslisati, precej ko v pervic prosijo, tretje pa se le ko v tretjic prosijo, ker pa ne vemo, kolikokrat hoce Bog, da naj ga prosimo, da nas bo vslisal, ga moramo vedno prositi milosti, ketere bi radi prejeli. Stanovitnost v dobrem je pa, kaker uci sveti tridentinski zbor, 5 po- 1 Onluis, sive justus, sive peccator sit. Horn. 18. — 2 Jan. 16, 23. — 3 Jak. 1, 5. — 4 Obtinere, in sola precum raora est. In Mattb. can. 6. — 5 Sess. 6. can. 13. 0 molitvL 413, sebna milost bozja, ketere si ne moremo nikaker zasluziti; ali sv. Avgustin pravi, da si jo moremo vender-le nekako zasluziti, narnrec z mol it vi jo. 1 Ali kedor hoce prejeti milost stanovitnosti v dobrem do smerti in se zvelicati, treba da ve- dno prosi Boga zanjo, pravi sv. Toniaz Akvinski. 3 In pred njim je rekel sam nas Odresenik: ,,Treba vselej moliti in ne jenjati.“ 3 In sv. apostelj Pavel pise: „Neprenehoma moliteA 4 ,,Ni zadosti, pise kardinalj Belarmin, enkrat ali malokedaj prositi milost stanovitnosti, treba prositi vsak dan, da io bomo dobili vsak dan.“ 5 Tisti dan, ko ne bo-mo molili, bomo padli v greh in jo zgubili. 10. Sv, Gregor 6 pravi, da nam Bog hoce dati stanovitnost, ali hoce, da ga tako prosimo, da smo nadlezni in ga prisilimo, in to pomenja tudi Kristusovo opominjevanje: „ Pro site, in se vain bo dale; is cite, in bote nasli; iscite, ter- kajte, in se vam bo odperloA 7 Prosite, iscite, terkajte, posebno v hudih skusnjavah. da ne bote premagani; treba tako dolgo moliti, dokler jih ne zmagamo. Vedno ponavljajmo: ,,M;oj Jezus, • vsmiljenje! Gospod, pomagaj mi! Ne dopusti, da bi se locil od tebe! Razen tega pa moramo obenem vedno Boga prositi duha mo* litve, ki je milost vedno moliti, ketero je Bog obljubil Davidovi hisi: ,,Izlil bom na Davidovo hiso in na jeruzalemske prebivavce Duha mi- losti in prosnja. 8 Pazi na besedi: ,,milosti in prosnja,^ zakaj molitev je vselej zdruzena z milostjo, ketero prosimo. Kedor tako dela, bo 1 Hoc ergo Dei donum (perseverantiaei suppliciter emereri potes i. e. suppli-cando impetrari. — 2 ISecossaria <-st homini jugis oratio ad hoc, quod coelum introeat. P. 3. q. 39. a. o. — 3 Luk. 18, 1. — 4 1. Fes. 5, 17. — 5 Quotidie petenda est, lit quotidie obtineatpr. — 6 Vult Deus rogari, vult cogi, vult qtiadam impommitate vinci. In. ps. poent. 6. — 414 v Sestnajsto poglavje. vselej gotovo usel zanjkam svojih sovraznikov: ..Zastonj se razgrinja rareza pticem pred ocmr‘, pravi sv. Duh v knjigi pregovorov. 1 Ravno tako ubezi vsem skusnjavam, ki moli; zakaj z mo- litvijo se berz zatece k Bogu, Bog ga pa resi skusnjav. Zato dobro vedimo, da se nobeden gresnik ne more izgovarjati, da je zato padel v greh, ker ni imel pomoci, zakaj sveti triden- tinski zbor pravi: Bog ne zapoveduje nemo- gocnih reci; keder nam pa zapoveduje, nas opominja, da naj storimo, kar more-mo z navadno milostjo, ketero daje viakemu; cesar pa ne mo- remo storiti s to navadno milostjo, da naj ga pro- simo vecje pomoci, ketera nam je potrebna- in ako ga prosimo. nam je pripravljen jo dati. 2 11. Gospod torej gotovo vslisi tistega, ki pro si, ker je obljubil. Treba pa vediti, da Bog ni obljubil vslisati onega, ki prosi casne reci, kaker postavim telesno zdravje, premozenje, casino sluzbo in enake reci; Bog nam take casne reci veckrat pravicno odrece, ker ve, da bi skodile, nasemu zvelicanju. „Kaj je bolniku koristno, ve zdravnik bolje, kaker pa bolnik", pravi sv. Avgustin^. 3 Ako ze prosimo take casne reci, moramo prositi popolno vdani v voljo bozjo s pogojem, ako nam bodo pomagale k zveli¬ canju: ako se ne bomo popolno vdali v voljo bozjo, nas Bog se poslusal ne bo. Keder ga pa prosimo duhovnih reci, nam ni treba delati teh pogojev, temuc treba kar naravnost prositi s terd- nim zaupanjem, da bomo vslisani; saj pravi Kristus: „Ako tedaj vi, ko ste hudobni, veste 1 Pregov. 1, 17. — 2 Deus imoossibillia noti jubet; sod jubendo ofc fa>-.ei-e quod possis, et petere qiiod non possis, et adjuvat, ut possis. — Quid infirmo sit utile, ningis novit medicus, quam aegrotus. Ap. s. Prosp. sent. 212. 0 molitvi. 415 jo svoje dobre darove dajati svojira otrokom: koliko bo]j bo vas Oce iz nebes jim dal dobrega duha, (to je one milosti, ki pomagajo k zvelicanju), keteri ga prosijo 12. 0 moj Bog; neketere osebe te prosijo samo casnih reci! Ali sv. Terezija pravi, da rnej molitvijp ni cas z Bogom obcevati za take malo vredne stvari. Prosimo Boga cednosti in raz- svetljenja, da bomo mogli spolnjevati njegovo sveto voljo; prosimo ga krotkosti, poterpezlji- vosti v zopernostih, stanovitnosti, bozje ljubezni, ki iraa v sebi vse druge dobrote, kaker pravi sv. Francisek Saleski; prosimo milost, da bomo mogli vedno moliti in se Bogu priporocevati. ..Ketero molitev bos vslisal o moj Gosood. ako ne bos te?“ vprasa sv. Avgustin. 2 Zavo neskoncne ljubezni Bog zelo hrepeni. nam obilno dajati svoje milosti; tako zelo hrepeni, kaker pravi sv. Marija Magdalena Paciska, da je mi neki nacin nas dolznik in se nam zahvaljuje, ako ga prosimo njegovih milosti; leer mu se svojo prosnjo pot odpremo in vstrezemo nje- govemu hrepenenju nam dobro delati. Ako ni- mamo kake reci, smo sami krivi, ker ne pro¬ simo. Revez ni vreden vsmiljenja, ki noce pro- siti Boga milosti, ketere so mu potrebne. Zato je rekla sv. Terezija, da bi rada sla na visoko goro in tarn vpila, da bi jo slisali vsi ljudje : .,Prosite, prosite, prosite !“ 13. 0 molitvi nocem se dalje govoriti. ker sem obsirno govoril v drugih spisih, kaker sem ze rekel v zacetku, posebno pa ; v knjizici: Molitevj velik pripomocek zvelicati se, ker no¬ cem biti braveem nadlezen s ponavljanjem. 1 Luk. 11, 13. — 2 Quas tuorum preces exaudls, si has non audis. 416 Sestnajsto poglavje. Sicer pa ne bi hotel o nobeni drugi reci tako rngosto, da, neprenehoma pisati in govoriti, taker ravno o tem velikem pripomoeku, o mo¬ litvi; zakaj sv. pismo stare in nove zaveze na tolikih krajih pravi, da naj prosimo, iscemo in klicemo, ako hocemo prejeti milosti. „Klici me in te bom vslisalV |Klici me ob dnevu stiske; otel te bom “. i 2 ,,Prosite in se vam bo dalo “. 3 ,,Vse, karkoli y molitvi prosite, verujte, da bote orejeli, in se yam bo zgodilo ‘\ 4 ,,Ako me bote taj v mojem imenu prosili, bom to storil,“ —- in se na sto drugih krajih. Ne vem, kako bi mo gel Bog se bolj jasno razodeti, kako zelo zeli nam deliti svoje milosti, in pa naso po- trebo ga prositi zanje, ako jih hocemo prejeti. Ravno tako nas tudi sv. ocetje vedno opomi- njajo, da naj molimo. Nasproti se pa moram pritoziti cez pridigarje, spovednike in pisavce, ako hocem povedati resnico, ker vem, da ne govorijo o molitvi tako, kaker treba, ne pri- digarji, ne spovedniki, ne knjige. Toliko je tiskanih postnih pridig: ali kje je le ena pri- diga o molitvi ? Tu pa tarn bos nasel kako be- sedo, in ravno zato sem obsirno pisal o molitvi v tolikih spisih in tudi v svojih pridigah vedno in vedno ponavljam: molite, molite, ako se ho- cete zvelicati. Res je sicer, da moramo imeti vse cednosti: zatajevanje, poniznost, pokorscino, posebno pa sveto ljubezen, ako hocemo biti sveti; in ako si hocemo pridobiti te cednosti, moramo rabiti se druge pomocke razen molitve, kaker premisljevanje, pogosto prejemaje sv. ob- hajila in terdne sklepe delatij ali ako ne molimo, i Jer. 33, 3. — 2 Ps. 49, 15. — 2 Mat. 7, 7. - 4 Mark. 11. 24 Jan. 15, 7. 0 Jan. 1G, 16. 0 molitvi. 417 ne bomo pri vsem nasem premisljevanju, sv. ob- hajilih in dobrih sklepih tie zatajevani, ne po- nizni, ne pokorni; ne bomo ljubili Boga, ne se vstavljali skusnjavam, z eno besedo, nic do- brega ne bomo storili. Zato nas opominja sv. Pavel, ko je nastel kristjanu potrebne cednosti: „JBodite v molitvi stanovitni“ ;f s tern nam pravi, kaker razlaga te besede sv. Tomaz Akvinski, da moramo vselej moliti, ako si hocemo prido- biti potrebne cednosti. Zakaj, ako ne bomo prosili. ne bomo imeli bozje pomoci, ki nam je pa potrebna za te cednosti. 14. Sklenem to poglavje: Bogoljubna dusa, ako se hoces tedaj zvelicati in sveta postati, zmiraj se priporocuj Jezusu Eristusu, njegovi Materi bozji, svojemu angelju varihu in sv. pa- tronom. Ponavljaj vedno se sercem inzustmi: Moj Bog, pomagaj mi! Presveta Devica, po- niagaj mi, moj an gelj varih in moji sveti pa- troni, pomagaj te mi! Velik bozji sluzabnik in slovec misijonar sv. Leonard Portomavriski. 2 pravi, da ne smemo trenotka zgubiti, da ne bi i ekli se sercem ali z ustmi: „Moj Jeztis, vsmi- ljenje! a 3 k e r s temi besedami obzalujemo svoje grehe in prosimo, da ne bi jih vec storili. V svoji prav dobri knjizici: Rocna knjiga za mine, 4 pripoveduje, da je poznal poboznega cloveka, ki je vedno ponavljal te besede: Moj Jezus vsmiljenje, in sicer tako pogosto, da jih je v certert lire tristokrat izgovoril. Tudi tebi to svetujem, ponavljaj ta vzdihljaj kolikerkrat se spomnis: keder delas, hodis, jes ali se pogo- yai'jas, vedno ponavljaj: ?? Moj Jezus vsmiljenje! 1 Rim. 12, 12. — 2 Vmerl v Riinu 1751, in med svetnike pristefc 18G7. — 3 Odpustek 100 dni. Pij IX. 24. sept. 1846. — 4 Manuale sacro Per le mcmaclie. 27 418 Sestnajsto poglavje. \ * • Moj Jezus vsmiljenje! Ob enim napravi namen, da hodes reci: Moj Jezus: zasluzil sem pekel za svoje grebe: pa se -zaupanjem 11a tvoje vsmiljenje upam odpuscanje grehov in milost, da te bom vedno IjubiL Moj Jezus pomagaj mi! Ne pozabi se pa tudi vedno priporoeevati Materi bozji, ki se imenuje zakladnica in de- livka bozjih milosti; zato nas opominja sv, Ber¬ nard : „Iscimo mi lost, ali iscimo jo po Mariji; zakaj kar ona isce 7 najde in nikedar zastonj ne prosit 1 (To molitev je dobro napraviti vsak dan.) Vecni Oce, tvoj Sin nam je obljubil da 11am bos dal vsako milost, ketero bomo v nje- govem imenu prosili. Na to obljubo se zanasani in kar prosim za se, prosim tudi za druge, pro- sim te v imenu Jezusa Kristusa in zavoljo nje- govega zasluzenja teh milosti. Prosim te pervic odpuscanja vseh svojih grehov, ketere vse iz serca obzalujem, ker sem s tern zaniceval tvojo neskoncno dobroto ; terdno sklenem, prej ti sock rat vmreti, kaker te pa se kedaj razzalitk — Drugic te prosim, razsvetli me, da bom spoznal nicemernost svetnih reck in vrednost neskoncne dobrote, ketera si ti. Tretjic te prosim tvoje svete ljubezni, da se bom locil od vseh stvarij, posebno pa samega od sebe, da ne bom nic drugega ljubil, kaker tebe in tvojo sveto voljo : Vzgi v meni ogenj tvoje ljubezni! Oetertic daj mi zaupanje v Je- 1 Quaeramus gratiam, et per Mariam quaeramus; quia-quod quae- xit, invenit, et frustrari non potest. De Aquaeduct. 0 6esoenju Matere bozje. 419 zusovo zasluzenje in Marijino varstvo. 0 Go- spod, ti ves, kako sein slab in kolikokrat sera bil nezvest pri tolikih obljubah; ako mi ti ne bos zrairaj pomagal, bom zopet zgubil tvojo milost. Moj Bog, nikar ne dopusti tega; ne daj, da bi se locil od tebe!“ Sklenera, da se bom k tebi zatekel v vsaki skusnjavi in potrebi. Vein, da mi bos vselej pomagal, kolikerkrat se bom tebi priporocal. Ali tega se bojim, da bom pozabil se k tebi zateci, in ta moja ne- marnost bo potem lahko vzrok, da bom po- gubljen. 0 vecni Oce, zavoljo ljubezni do Je- zusa Kristusa, te prosim, daj mi milost molitve, da bom zmiraj klical: „o moj Bog, pomagaj mi! Moj Jezus, vsmiljenje! Mari ja, moja mati, hiti mi pomagat! K tebi se na koncu obernem, o Marija, moja zagovornica in moje upanje! Ti prejmes od Boga vse, kar prosis; zavoljo tvoje ljubezni do Jezusa Kristusa te prosim; izprosi mi sveto stanovitnost in milost, da se bom vedno priporoceval tvojemu bozjemu Sinu in tebi. -. f .-— XY11. poglavje. 0 ceicsnju matiere bozje. 1. ®ako veliko upanje lahko ima dusa, ki zaupa na priprosnjo Matere bozje; zakaj besede pisma: ,,Kedor menenaj.de, najde zivljenje, ai prejme zvelicanje od Gospoda,^ 1 obraca sveta cerkev na Mari jo na njenih praznikih. Marija 1 Preg. 8, 35. 420 Sedemnajsto poglavje. namrec pravi: „Kedor mene najde s pravo po- boznostjo, bo nasel zivljenje milosti na tern svetu, in veeno zvelicanje v nebesih.“ Sv. An- zelm dostavlja, ko govori z Materjo bozjo: „0 presrecna Devica, kaker je nemogoce, da bi se zvelical tisti. ki je tebe zapustil, in keterega ti zanieujes, ravno tako je nemogoce, da bi se pogubil, ki se je na te obernil in ga ti ljubis." 1 * Sv. Anzelm namrec pravi, da je nemogoce, da bi se zvelical oni, ki ne casti mat ere bozje in keterega ona ne varuje; ravno tako je pa tudi nemogoce, da bi se pogubil, ki se priporocuje Mariji in ga tudi ljubi. Ravno tako pravi sv. Antonin, da se morejo zvelicati vsi, ketere brani ta mogocna kraljica.* Sv. Bonaventura pise se, da imajo zvelicani v nebesih za svoje tovarise tiste, ki so dosegli Marijino varstvo, ze dokler so se na tem svetu, in kedor ima znamenje Mariji nega sluzabnika. je zapisan v knjigi ziv- ljenja; 5 zakaj pravo cescenje Matere bozje je znamenje odlocen biti za nebesa. Sv. Tomaz Akvinski pravi, da se imenuje Marija morska zvezda; zakaj kaker vodi zvezda mornarje v loko, ravno tako vodi Marija kristijane v ne- besa. 4 2. Ako bi pogubljen pravi Marijin castivec (keteri so pa pravi Marijni castivci bom pozneje povedal), bi sledilo iz tega, da mu marija ali ne more, ali pa noce pomagati. Ali, ne eno ne 1 Virgo benedietissima, stout impossibile est, nfc a te aversns et a- te des pectus salvetur; ita ad te conversus et a te respeetus, impossibile est, nt pereat. De excell. Virg. e. 4. — *- Necessarhim est, quod hi, ad quos convertit oculos suos, pro eis advocans. justiticenter et glerificentnr. P. t. 15, c. 4. §.7. — 3 Qui acquirit gratiam Mariae, agnoscetur a civibus paradisi; et qui habuerit characterem ejus, adnotabitur in Libro vitae. Psalt. B. V. ps. 91. — 4 Sicut per stellam maris navigantes diriguntur ad portum ita christiani diriguntur per Mariam ad Gloriam. Exp. in Sal. Ang* 0 6esSenju Matere bozje. 421 drugo ni res; zakaj sv. Bernard pravi, da je ne mogoce, da bi se pogubil pravi in stanoviten Marijin castivec, ker ona more in mu tudi hoee pomagati. Poglejmo tedaj pervic, koliko preraore Marija pri Bogu svojini castiveem pomagati. Da bi nam vlila sveta cerkev zaupanje do Ma- rije nam prepisuje, da jo klicemo: Devica ino- gocna, prosi za nas, Da, mogocno je naredil vsegamogocni Bog, kaker sama poje: „Velike reel mi je storil on, ki je mogocen." 1 Zato pise tudi sv. Teofil aleksandrijski skof: „Sin (Jezus) se veseli, da ga prosi njegova Mati, ker ji hoee dati vse, kar ga prosi, da ji tako poverne do- broto, ketero mu je skazala, ko mu je dala clovesko telo'.“ Nekegadne je slisala sv. Brigita, da je rekel Jezus Mariji, ko se je z njo pogo- varjal; „Moja Mati, prosi me, kar hoces, saj ves, da ti ne odrecem nobene prosnjej' 2 in potem je se rekel: „Kaker mi nisi tudi ti nic odrekla, dokler sem zivel na zemlji, ravno tako se spo- dobi, da ti tudi jaz nic ne odrecem zdaj, ko z menoj vred kraljujes v nebesih. w 3. Zakaj pa ravno Marijine prosnje toliko premorejo pri Bogu? Na to odgovarjam, zato ker je Marija mati. Sv. Antonin namrec pravi: „Marijine prosnje so prosnje matere, in zato nekako zapoveduje se svojo prosnjo in zato je nemogoce, da ne bi bila vslisana, keder prosi. u3 Zvelicani Albert Veliki pravi, ko razlaga be- sede: skazi se, da si mati: „Gospa, pokazi se, da si mati, in kaker mati zapoveduj svojemu 1 Luk. 1, 49. — 2 Pete, quod vis a me; non enim inauis potest *esse petitio . . . Quia tu mihi nihil negasti in terra, ego tibi nihil negabo in coelo. Revel. 1. 6. c. 23. et. 1. 1. c. 24. — 3 Oratio Deipare habet ra- tionern imperii; unde impossibile est, earn non exaudiri. P. 4. t. 15. c. 422 Sedemnajsto poglavje. Sinn, da naj bo vsmiljen z nami.“ Ravno tako pravi sv. Peter Dainijan, da Marija svojega Sina ne prosi, temuc mil nekako zapoveduje kaker gospa, ne pa kaker dekla, 1 .keder prosi svojega Sina kako milost za svoje bastivce. Kozina Je- ruzalemski pravi, da je Marijina pomoc vsemo- goena. Rihard od sv. Lovrenca terdi, da je Marija vsemogocna, ker je pravicno, da se vde- lezuje oblasti svojega sina. 2 Sin je vsemogocen po svoji naravi, mati je vsemogocna po tniiosti; s dem hocem rebi, da dobi se svojimi prosnjami, koliker hode. 4. Naj bo kedo se tako velik gresnik, pravi sv. Gregor Nikomedijski, ako se zatece k Mariji, ga bo resila pogubljenja se svojo priprosnjo. „0 Mati bozja, pravi ta svetnik. ti imas nepre- magljivo moc, da ne more premagati tvoje vsmiljenosti se tako veliko stevilo grehov. Tvoji modi se ne more nib vstavljati, zakaj tvoj Stvar- nik ima tvojo cast za svojo, ker si njegova Mati.“ 3 Ti tedaj mores vse, pravi tudi sv. Peter Damijan, zakaj ti mores tudi v obupanih obuditi upanje na zvelicanje. 4 Zato se zatekajmo k Mariji, keder nas bo skusal satan, da bi obupali, in recimo jim se sv. Germanom : ,,'Ti, o Marija, si vsemogocna, mores tudi gresnike resiti. in ne potrebujes pri Bogu nobene druge prosnje, ker si mati pravega zivljenja. 5 5. Drugic premisljujmo, kako Marija zeli in hrepeni pomagati svojim dastivcem. Kaj bi 1 Accedis enirn ante illnd humanae reconciliationis altare, non solum vogans sed imperans, Domina, non ancilla.. In nativ. B. V. serin 1. —' 2 Cum autem eadem sit potestas lilii et m-tris ab omniporente lilio offl' nipotens mater facta est. — 3 Habes vires insuperabiles ; elementiam tuana superat multitudo peccatorum . . . Nihil tuae resistit potentiae, tuam ejjhn gloriam Creator existiinat esse propriam. Or. de Ing-r. B. V. — 4 tibi impossible est desj>eratos in spem beatitudinis relevare. ; erm. 1* 114 l)ormit. B. V. — 5 Serin. 2. in Dorm. B. V. 0 (5escenju Mat ere bozje. 423 mam koristil.a Marijina velika moc, vprasa sveti Bonaventura, ako ne bi hotel a nam pomagati? Ali ni take, pravi dalje ta svetnik, terdno ve- rujiuo, da ppesveta Devica pri Bogu raej vsemi svetniki ne samo da oaj vec p re mo re, ampak tudi najbolj skerbi za nase zvelicanje. 1 In sv, German pravi: „0 nasa Gospa. kedo skerbi Go I j za tvojim Sinom za nase zvelicanje, ako ne ti? Kedo nas. tako varuje v nasili nadlogah? Kedo se tako trudi za spreobernjenje gresnikov? O Mari j a tvoja pomoc je veeja, kaker si moremo misliti.“ 2 Sv. Andrej A volin ski imenuje Marijo o.skerbnico nebes. Kaksno opravilo pa ima Ma- rija v riebesih? To, da neprenehoma za nas prosi in nam dobiva milosti, za ketere jo prosimo. Nekega dne je rekla Mati bozja sv. Brigiti : „Mene imenuje jo mater milosti, in se m tudi res; zakaj -za tako me je naredila bozja vsmiljenost, 3 in kedo drugi nan; je dal to mogocno pomocnico? ako ne bozja vsniiljenost, ker nas hoce iinet 1 zvelicane. Zato je se rekla Mari j a,: „0 nesrecen, in na vecne case nesrecen, ki bi se v tern zi- vljenju lahko zatekal k meni, ki sem tako vsmiljena se vsemi, pa nesrecni uoce, in tako se bo pogubiL 6. Rihard od sv. Viktorja 4 pravi, da je Marija tako vsmiljena, da nam prihiti na pomoc precej, kaker hit.ro zagleda nase reve, ker jih ne more gledati, da ne bi nam pomagala. Tako je delala, dokler je se na zemlji zivela, kaker vidirno na zenitnini v Kani galilejski; ko je 1 Spec. B. V. lect. 6. — 2 Sena, de zona Deip. — 3 Ego voco.r a b omnibus Mater misericordiae, vere, misericordia Filii: mei fecit me mi- S'ericordem . . . Id.-eo miser erit, quia, ad miserieordiam, cum possit, non a-ceedit. Revel. 1. 2. c. 23. — 4 Adeo p.ietate replentur ubera, ut alien jus miseriae notitia tacta lac fundant misericordiae, nee possit miserias scire, et non subvenire. In Cant. c. 23. 424 Sedemnajsto poglavje. vina zmanjkalo, ni cakala, da bi jo prosili. te- muc vsmilila sta se ji zalostna in osramocena zenin in nevesta; prosila je svojega Sina, da bi ju potolazil: „Vina nimajo;“ in ze je dosegla, da je naredil cudez njen Sin in vodo v vino spreraenil. In sveti Bonaventura pravi, ako je bila Marija tako vsmiljena do stiskanih, dokier je se bila na zemlji, koliko bolj vsmiljena je pa zdaj, ko je v nebesih, kjer bolj vidi nase reve in se ji bolj smilimo. 1 2 7. 0 ne zamujajmo se zatekati v vseh svojih potrebah k Materi bozji, ki je vedno pripravljena pomagati vsakemu, ki jo prosi. Ve¬ dno jo bos nasel pripravljeno pomagati. pravi Rihard od sv. Lovrenca, in Bernardin iz Bustija pravi. da jo bomo vselej nasli s polnimi rokami vsmiljenosti in milosti. Rihard od svetega Vik¬ tor j a se dostavlja, da je Marija tako vsmilje- nega serca, da prehiti nase prosnje in nam prej pomaga, kaker jo prosimo, da le vidi nase po- trebe. Zakaj se tedaj bojimo, vprasa sv. Bernard, da ne bomo potolazeni. ako se zatecemo k Mariji? Saj ni huda in strasna. temuc je sladka in vsmiljena se vsakim, ki se ji priporoci. In kako ne bi bila vljudna s tistim, ki jo prosi, ko sama isce revne, da bi jih zvelioala. Glej, kako Ma¬ rija vse k sebi kliee in spodbuja, da srnemo upati vse dobro, ako k nji pribezimo: „Pri meni je vse upanje zivljenja in cednosti. Pridite k meni vsi, a2 kaker razlaga p. Pelbart: „Vsi, pra- vicni in gresniki.“ 3 Hudobm dull, pravi sv. Peter, vedno hodi okoli in isce, koga bi pozerl. 4 „Mati 1 Magna erga miseros fuit miscricordia Mariae adime exesitlantis in mundo; sed multo major est regnantis coelo. Spec. B. V. lect. 10. — 2 Sir. 24, 25. 26. — 3 Vocat omnes, justos et peccatores. — 4 1. Petr. 5, 8. 0 3es3enju Matere bozje. 425 bozja tudi hodi yedno okoli, pravi Bernardin iz Bustija, in isce koga bi resila. Ul Za njo je ze zadosti nas zvelicati, samo da jo prosimo njene pomoci. Neka bogoljubna oseba je rekla: „Mariji je zadosti nara podeliti milosti, samo da jih zelimo od nje prejeti. Zato pise sveti Bona- ventura, da Marija tako hrepeni nam dobrote izkazovati in nas zvelicati, da jo zalijo ne samo oni, ki jo naravnost razzalijo z grehom, temuc tudi tisti, ki je ne prosijo milosti . 2 Zato pravi ta svetnik o sebi, da je ze potolazen, ako le na Marijo misli, ker se mu zdi kaker vsmilje- nost, ki stega svojo roko, da bi ga potegnila iz njegove reve; zakaj, pravi dalje, ta dobra gospa ne zna in ne bo nikedar znala odreci svojega vsmiljenja in svoje pomoci revnemu, ki se k nji zatece in priporoea. To je, kar Ma¬ rija neprenehoma dela v nebesih: prosi vsmi- Ijenje za revne. Sv. Brigita je enkrat slisala govoriti Jezusa se svojo presv. Materjo: „Moja math prosi me, kar hoces. a In kaj je odgovorila Marija? „Prosim te vsmiljenja za revne .“ 3 kaker da bi hotela reei: „Moj Sin, ti si me storil ma¬ ter vsmiljenja in zagovornico revnih: kaj dru- gega bi mogla tebe prositi, kaker da se vsmilis revnih?“ In ker so vbogi gresniki naj vecje reve, zato jih tudi Marija vedno gleda, da bi jim pomagala. Kralj David pravi, da ima Bog vedno obernjene svoje oci na pravicne . 4 Ali ta mati vsmiljenja, pravi Rihard od sv. Lovrenca, ima svoje vsmiljenja polne oci obernjene na gresnike in pravicne. Z nami dela, pravi dalje 1 Ipsa semper circuit, quaerens quem salvet. Marial. part. 3. serin. 3. — 2 In te Domina peccant, non solum qui tibi injuriam irrogant, sed etiam, qui te non rogant. Spec. Virg. — 3 llevel. 1. 6. c. 23. libr. 1. c, 50. — 4 Ps. 33, 16. 426 Sedemnajsto pog 1 avje. ta pisavec, kaker mati se svpjim otrokom, ki vedno gleda nanj, da lie bi padel in ako je padel, ga gre hitro vzdjgnit, Kristus je postavil Mari jo za srednico vsem; ,,kaker je kraljica vseh, ravno take je tudi vseh sredniea." pravi Idijota. 1 Da. se vec je; Dijonizij Kartuzijanski pravi da je Mari j a pornoeriica gresnikov; zakaj gresniki bolj potrebujejo porno,ci, kaker nedolzni, in zato jo imenuje Dijonizij pomocnicQ vseh hudobnih, ki nji pribezijo. Fred njim jo je imenoval sv. Janez Damascan pribezalisce vsih, ki se k nji zatekajo. Zato nas nagovarja 2 sveti Bonaventura: Revni, zgubljeni, gresniki, ne obupajte, terauc povzdignite svoje oci k Mariji in zaupajte v to vsmiljeno in dobro mater: ona vas bo resila iz vau? nevarnosti in pripeljala v vecno zvelicanje. Klicimo tedaj k Mariji se sv. Tomazem iz Vi- lanove: 0 presveta Devica, ker si .pomocnica revnih, pomagaj nam, ki smo bolj revni, kaker drugiV*' 3 Iscimo milosti, pravi sv. Bernard, ali isciino jo pri Mariji. 4 Milost ketero smo izgubili, je Marija nasla, pravi Ribard od sv. Lovrenca, 5 in zato mo rain o iti k Mariji, da jo bomo zopet dobili. Ako hocemo najti milost, moremo pois- kati njo, ki je nasla milost .“ To poterjuje sv. nadangelj Gabrijel presveti Devici, ko ji je spo- rocil, da jo je izvolil Bog za mater svojega Sina: „Ne boj se, Marija, ker milost si nasla pri Bogu. U6 Kako to? Vsaj ni bila Marija nike- dar brez milosti, vedno je bila milosti polna; kako ji je mogel tedaj angelj reci, da je nasla 1 Si cut; est oinuium regina, sic et omnium advocata. Cant, de B. V. in prol. — 2 Respicite ad illam, perditi peccatores, et perducet vos ad portum. Psalt B. V. ps. IS. — 3 Eja ergo advocata nosta, offieium tuum imple. In Nat. B. V. eonc. 3. — 4 Quaeramus gratiam, et per Mariam quaeramus. De Aquaed. — 5 Cupientes invenire gratiam. quaeramus inven- tricem gra.iae. De Laud. B. V. 1. 2. p. o. — 6 Luk. 1, 30. 0 <5es(5enju Mat ere bozje. 427 miiost? Kardinalj Hugo nam odgovarja, da Ma¬ ri ja ni nasla milosti za se, ker jo je vedno imela, nasla jo je nam, ki smo jo nesrecni zgu- bili. Ako hocemo tedaj najti zgubljeno miiost. se moramo podati k Mariji in jo prositi. kaker nas opominja^Hugon : „Gospa najdeno rec treba poverniti; miiost, ketero si ti nasla, ni tvoja, zakaj ti je nisi nikedar zgubila; nas a je, ker smo jo mi zgubili, nam jo tedaj moras pover¬ niti/' 1 8. Oh, ako bi se vsi gresniki zatekali k Mariji, seveda z natnenom poboljsati se, Redo neki bi ’se pogubil? Pogubi se samo ta, ki noce iti k Mariji. Nekega dne je slisala sv. Brigita. da je rekel Jezus svoji materi: „Tudi hudicu . samemu bi -izkazala vsmiljenje, ako bi te po- nizno prosi.L" 2 Prevzetni hudobni duh se pa gotovo ne bo nikedar tako ponizal in se Mariji priporocil; ali recimo, da bi se ponizal pred Mater jo bozjo in jo pomoci prosil, Marija ne bi ga zapodila, temuc bi ga se svojo pomocjo re- sila iz pekla. Jezus je hotel s tern razodeti, da Marija resi vse, ki se k nji zatecejo. Zato jo imenuje sv. Bazilij „javno bolnico. u Javne bol- nice so pa sezidane za vboge bolnike, in kedor je bolj vbog, ima vecjo pravico vanjo sprejet biti; ravno tako mora Marija po besedah sv. Bazilija z najvecjim vsmiljenjem sprejemati naj- vecje gresnike, ki se k nji zatekajo. Sv. Ber¬ nard pravi, da mogocna kraljiea ne zaverne nobenega gresiiika, naj bo se tako gnjusen za- voljo svojih grehov; ako se k nji zatece, ste- 1 Currant ergo, currant peccatores afl Virginem, qui gratiam ami- serant, peccanclo secure diacnt: Red.de nobis rem nostrum, quain inve- nisti. In Luc. 1. — a Etiam diabolo exhiberes misericordiam, si hnmiliter peteret. Rev. extr. c. 50. Sedemnajsto poglavje. 428 gue svojo roko proti njemu in ga potegne iz pogubljenja. 1 Kristas je razodel sv. Katarini Sijenski, da je Marijo odlocil, da lovi in vlece k njemu ljudi, posebno pa se gresnike. 2 In Ma- rija je sama rekla sv. Brigiti, da ni tako hu- dobnega in od Boga zapuscenega gresnika, da ne bi se rnogel k Bogu verniti in odpuscanja prejeti, ako jo le prosi pomoci ; 3 zraven tega ji je se rekla Marija. da kaker vlece magnet zelezo na se, tako vlece tudi ona naj bolj terdo- vratna serca k sebi in k Bogu. 4 9. Sv r . cerkev hoce, da imenujemo Mater bozjo nase upanje. 5 Brezbozni Luter je rekel, da ne more terpeti, da bi mi Marijo imenovali nase upanje, kaker nam zapoveduje sv. cer¬ kev. On namrec pravi: nase upanje mora biti same Bog in da Bog prekoine vsakega, ki zaupa na stvari. Da, to velja pa samo takrat, keder Boga zapustimo in zaupamo samo stva- rem; mi pa zaupamo na Marijo kaker na svojo srednico pri Bogu, in nase zaupanje je se toliko veeje, ker je Bog vse svoje zaklade milosti, ketere nam hoce dati, izrocil v Marijine roke, kaker pravi sv. Bernard, 6 in zato spoznamo, da prejemamo po nji vse. Zato hoce Bog, da za- hvaljujemo Marijo za vse dobro, kar prejmemo, ker po nji prejmemo vse milosti, ketere nam hoce dati, in ravno zato jo imenuje sv. Ber¬ nard svoje naj veeje zaupanje, vzrok svojega 1 Tu peccatorem quantumque foedum non horres ; si ad te sus- peraverit, tu ilium a desperationis baratliro pia manu retrahis. Dcpr. ad B. V. — 2 Haec est a me electa tamquam esca dulcissima ad capiendos homines, potissimum peccatores. Apud Bios. Mon. spir. — 3 Nullus est ita abjectus a Deo, qui, si me invocaverit, non revertatur ad Deum et habi- taturus sit misericordiam. Revel. 1. 1. c. 6. — 4 Revel. 1. 3. c. 32. -r 5 Spes nostra salve. — 6 Totius boni plenitudinem posuit in Maria, ut si quid spei in nobis est, si quid salutis. ab ilia noverimus redundare. Serm. de Aquaeduct. 0 cescenju Matere bozje. 429 upanja. 1 In ravno v tern pomenu imenuje sveti Bonaventura Marijo zvelicanje tistih. ki jo kli- cejo. 2 Ako se hoces zvelicati, je zadosti. da Marijo klices; take pravi sveti Bonaventura. Zato pogosto klicimo z njim, keder se bojirno, da bomo raorebiti pogubljeni: „V tebe, o Gospa, zaupam, in ne bom osramocen na vecne case." Pravi Marijin castivee, za keterega ona prosi, ne bo pogubljen, pravi sv. Anzelm. 3 10. Rekel sem, da ne bo pogubljen pravi pa ne bomo motili, po- treba. da bomo pravi Marijin castivee; da se glejmo zdaj, kaj nam Marijini castivci. Pervic moramo imeti dober narnen, poboljsati svoje zivljenje in ne vec zaliti Boga z grehom. Sv. Gregor VII. pise knjeginji Matildi: „Ne delaj greha vec in jaz ti obljubim, da te bo Marija rajsi imela in pom'agala, kaker vsaka druga telesna mati. u Presv. Devica je sama rekla sv. Brigiti: „Naj bo kedo se tako velik gresnik, ako se pa resnicno zeli pobolj¬ sati in se na me oberne, sem precej priprav- ljena ga sprejeti; in ne gledam. koliko je gresil 7 temuc s kaksnim namenom pride k meni. Za- kaj jaz se ne sramujem njegovih ran maziliti in zdraviti, ker me imenujejo in sem tudi res Mati vsmiljenja." 4 Kako spodbudljive in tola- zivne so te besede za gresnike! Marija je mati vsmiljenja; to je, njena vsmiljenost in socutje z nasimi revami dela, da nas ljubi in pomaga bolj, ker telesna mati. Ali sv. Brigiti je rekla, 1 Ilaec maxima mea fiducia, haec tot-a ratio spei meae, Serm. de Aquaed. — 2 O Salus te invocantium, Cant, post Ps. — 3 Aetermun vae non sentiet, pro quo semel oraverit Maria. — 4 Quantumque homo peccat, si ex vera emendatione ad me reversus fuerit, statim parata sum, re^ipere revertentem; nec attendo quantum peccavit, sed cum quali voluntate venit; nam non dedignor ungere et sanare plagas ejus, quia vocor et vere sum mater misericordiae, Revel. 1. 2. c. 23. — 1. 6. c, 117. 430 Sedemnajsto poglavje. da je mati pa samo tistih gresnikov, ki se ho- cejo poboljsati. 1 Marija ni tedaj - mati terdo- vratnih gresnikov. Ako kedo ve, da gospodari ceznj kaka huda strast, in dasiravno se se ni odlocil zapustiti greha. pa bi se ga vender rad resil, naj le prosi Marijo, da bo pretergala pe- klensko verigo in naj poskusa vstavljati se in zapustiti gresno priloznost. Zakaj.ta dobra go- spa mu bo podala roko in ga potolazila. To je slisala sv. Brigita iz Jezusovih ust, ko je go- voril z Marijo in ji rekel: „0 mati, ti vsakernu pomagas in nobenega ne spustis nepotolazenega, ki zeli zapustiti greli in se verniti k Bogu.“ 11. Ako hoces biti pravi Marijin castivec, treba drugic, da dobis njeno varstvo z molit- vijo in drugimi poboznostmi. Res je, da prosi Marija za vse, ali vedno prosi bolj za one, ki jo vsak dan castijo. Zakaj, treba vediti, pravi sv. Andrej Kreski, da je Marija navajena po- vracevati z obilnimi milostini najmanjso rec, ketero storimo nji v cast, ker je zelo hvalezna in radodarna. Poglejmo tedaj, kako inoremo castiti to naso naj bolj ljubeznivo Mater. 12. Pervic, moli vsako jutro, keder vstanes, in zvecer, ko gres spat, tri cescenasimarije v cast Marijine cistosti in se dostavi: „Po svojem cistern in neomadezevanem spocetju, o Marija, ocisti moje telo in mojo dusol Izroci se nje- nemu varstvu, da te bo varovala po noci in po dnevu vsakega greha. Razen tega pozdravi presv. Devico z eno cescenosimarijo, kedor slisis uro biti, keder gres iz sobe ali keder prides v sobo, keder zagledas njeno podobo, preden 1 Ego sum quasi mater omnium peccatorum se volentium emen- dare. Revel. 1. 4. e. 128. 0 deseenju Matere bozje. 431 zacnes in keder koncas keterokoli delo> naj bo ze duhovno ali telesno. Blagoslovljeno bo ysako del o', ketero je zvezano z dvema cescenasi- marijama! Kolikerkrat pozdravimo to naj do- brotljiviso kraljico posebno s tern pozdravoin : Oescena Marija, ki je nji tako ljub, nam vselej odgovori iz nebes s kako milost.jo. Drugic noben dan ne opusti zmoliti roznega venca, vsaj enega deia s peterimi skriv.iriostnii. To poboznost oprav- ljajo sploh vsi vend kristijani tudi mej syetom, in papezi so jo obdarili z obilnimi odpustki. Yedi pa, ako se hoces vdelezevati teh odpust- kov rnoras moliti rozni venec in s to potjo pre- mislje.vati skrivnosti; moras biti sprejet. v bra- tovscino roznega venca in inieti blagoslovljen rnoljek (rozni venec). Neketere pobozne osebe niolijo se male ure Matere bozje, ti pa mores opravljati vsaj male ure Marijinega linen,a, ki so zelo kratke in obstojijo sarao iz j)et psalmov; vsak dan moli se tri ocenase in cescenasimarije, v cast presv. Trojici za milosti, ketere je po- delila Mariji; presveta Devica je saina razodela, da ji je zelo vsec ta poboznost. Tretjic se posti ob sobotah in na vecer pred Marijinimi prazniki, ob kruhu in vodi, ako mores, ali pa se vsaj posti kaker ob navadnih postnih dneh, ali bodi zadovoljen z eno samo jedjo, ali se pa zderzi kake jedi, ki ti posebno disk Ob sobotah oprav- ljaj kako zatajevanje, ker v je sv. cerkev posve- tila saboto Materi bozji. Oetertic, obisci vsak dan svojo kraljico pred njeno podobo, ketero posebno castis in jo prosi svete stanovitnosti in ljubezni do Jezusa Kristusa. Petic, vsak dan beri o Mariji, vsaj kak majhen odstavek. Takih knjig imamo vec, in iz tega namena sem tudi 432 Sedemnajsto poglavje. jaz spisal knjigo o Materi bozji, ki se glasi: „Slava MarijeV 13. Sestic pobozno opravljaj devetdnevnice pred Marijinimi prazniki. Pri tem lahko oprav- ljas sledece poboznosti. 1. Premisljuj pol ure vec kaker po navadi. 2. Moli devet cescenasi- marij in devet Oast Ocetu i. t. d. v cast presv. Devici. Omenjam le malo ustnih molitev, ker mi je ljubsi, da na mesto teh obujas veckrat djanje ljubezni in prosis Jezusa in Marijo, po- stavim: „Ljubim te, o moj Jezus!“ Ljubim te, o Marija, moja Mati ali pa: „'0 Marija, Mati bozja, prosi za me Jezusa!“ Takih vzdihljajev lahko obudis sto ali vsaj pedesetkrat, 3. tri- krat obisci kako Marijino podobo, in vsakikrat ponavljaj imenovane vzdihljaje ljubezni in pro- senj in jo prosi kake posebne milosti za svojo duso. 4. Skerbi. da bos veckrat mej devet- dnevnico pristopil k sv. obhajilu, seveda, kaker ti bo svetoval tvoj spovednik. 5. Mej devet- dnevnico opravljaj kako zunanje (telesno) za- tajevanje: bicanje, ali nosi verizico, ali se vsaj zderzi sadja ali kake jedi, in pred praznikom se posti ob kruhu in vodijse ve, ako mores. Svetujem ti sledeco lepo poboznost; izmej Ma- rijinih praznikov, si izberi enega. keterega bolj obhajas, kaker praznik brezmadeznega spocetja, oznanjenja, vnebovzetja, ali pa sedem zalosti, ketere bi morali vsi posebno castiti; na tak praznik se po svetem obhajilu posveti njeni sluzbi; izvoli jo za svojo gospo in mater; prosi 1 Slovenci imamo razen^„Slave Marije M sv. Alfonza Ligvorija ve- liko smarnic ranjkega Volcica „Zivljenje Marije“ in sv. Jo^efa in se druge. Tu naSteva svetnik knjige, ki so bile njerau znane : P. Crasset, la vera divozione verso la Beata Vergine; p. Auriemma, Affetti scambievoli tra Maria e i suoi divoti; p. Segneri, il divoto di Maria; p. Nieremberg, Affeti a Maria. 433 0 oesceriju Matere bozje. • r * • jo, da naj ti odpusti, ker si bil nemaren v njeni sluzbi preteklo leto in ji obljubi, da jo bos bolj castil prihodnje leto. Dobro bi bilo, ako bi se take devetdneynice slovesno obhajale v cerkvi pred izpostavljenem presv. Resnjem Telesom, pa brez godbe tudi na sam praznik ne; zakaj tako bi nastala nicemernos.t in nered, kaker se navadno godi o slovesnostih, in dal Bog, da ne bi ljudje njega bolj zalili z grehom, kaker pa castili. 14. Sedrnic in zadnjic, skerbi. da se bos veekrat na dan priporocil varstvu Matere bozje. Vedi, da Mariji nobena poboznost bolj ne do- pade, kaker ako se pogosto k nji zatekas in jo prosis inilosti: „Blager cloveku, keteri me po- slusa, in cuje pri mojih vratili vsaki dan-‘ l (te besede obraea sveta cerkev na Mafijo ob nje- nih praznikih). Marija se imenuje mater vsrni- Ijenosti, ker zelo hrepeni nam dobrote skazovati zavoljo tega ji ne moremo nic bolj dopadljivega storiti, kaker ako se ji priporocujemo in milosti prosimo. Ona hiepeni nam pomagati, zeli pa, da jo prosimo, kaker pravi zvelicani Albert Ve¬ liki, prositi me morajo, da hocem; zakaj, ako hpcem, se mora zgoditi, kar hocem od svojega Sina. 2 Zato nas opominja sv. Bernard : „V vsaki gresni nevarnosti, v stiskah, v dvojbah, k-lici Marijo; njeno mogocno ime naj nikedar ne gre iz tvojih ust in iz tvojega serca 3 ; vedno jo klici in nikedar naj ne gre iz tvojega serca, da ne bi zaupal na njeno priprosnjo. Sveti Bonaven- tura pravi, da ne mores izgovoriti imena.Ma- * * * * * ■ ———• 1 Preg. 8, 34. — 2 Roganda sum, ut vclim ; quia si volo, necesse est fieri. De Laud. H. M. V. 1. 2. c. 1. — in pericylis, in angustiis, in rebus dubiis Mariam invoca; non recedat ab orv] 110:1 recedat a corde. t>e Laud. B. M. V. hom. 2. 28 434 Sedemnajsto poglavje. rije, da ne bi prejel kake milosti. 1 Sv. German imenuje ime Marija dihanje zivljenja; ta svetnik liamrec pravi: kaker je dihanje v telesu zna- menje, da zivi, ravno tako je Marijino ime na jeziku njenih castivcev znamenje zivljenja, ker to ime ob enem dobiva in hrani zivljenje mi¬ losti. Zato je dobro vsak dan Boga prositi te milosti, da bi nam namree dal zaupanje riaj- prej v predrago Jezusovo Kri potem pa v Ma¬ rijino priprosnjo. 2 15, Ako ljubis Marijo, delaj, da jo bodo ljubili tudi drugi. Yedno in koliker mores pri- porocuj drugim poboznost do Matere bozje; pripoveduj jim kak lep zgled ali jim povej kako posebno poboznost, ali kako milost naj prosijo. Ona je obljubila nebesa onemu, ki jo ljubi in dela, da bi jo tudi drugi ljubili: „Keteri v meni delajo, ne gresijo. Keteri mene pojasnujejo, bodo vecno zivljenje imeli.“ 3 0 kako te bo to- lazilo na zadnjo uro, kar si storil v zivljenja za Marijo! P. Bineti pripoveduje, da mu je rekel neki Marijin castivec, preden je vmerl: „0 moj pater, ako bi vi vedeli, kako me zdaj veseli, da sem sluzil presveti Materi bozji. Jaz yam ne rnorem povedati veselja, ketero zdaj obcutim.4 Glej tedaj, d'a bos vedno pri ti Ma¬ teri; vedno hvali Boga, da ti je dal razen drugih milosti posebno poboznost do svoje presvete Matere; zakaj to je gotovo znamenje, da te hoce imeti mej zvelicanimi; zato reci Mariji se sv. Janezom Damaseanom, keder ji priporocujes svoje vecno zvelicanje: „0 Mati bozja, ako na te zaupam, bom zvelican. Ako me ti varujes, 1 Specul. B. V. lect. g. Nomen tuum devote nominari non potest, sine nominantis ntilitate — 2 De zona virg. — 3 Sir. 24, 30. — 4 P. Bi- netti, Pen-feet. 435 0 cescenju Matere bozje. se mi ni treba nic bati, zakaj kedor tebe casti, ima orozje zvelicanja, ketero daje Bog samo tistim, ketere hoce irneti mej zvelicanirni.* Molitev. Ako ti za me prosis, moja Gospa, bom zvelican; zakaj ti prejmes se svojo prosnjo vse, kar hoces; prosi tedaj za me, o mogocna Mati bozja, zakaj tvoj Sin te poslusa in da vse, cesar ga prosis. Res je sicer, da niserri vreden tvo- jega varstva, ali ti se nisi zavergla nobenega, ki je k tebi pribezal. 0 Marija, tebi priporocim svojo duso. ti jo moras zvelicati. Sprosi mi star novitnost v milosti bozji in Jjubezen do tvo-. jega Siria in do tebe. Ljubim te, o moja kraljica, in upam, da te bom vedno Ijubil. Ljubi me tudi ti, vzemi me pod svoj plasc in vsmili se me zavoljo ijubezni do svojega Sina. Glej, kako zaupam na tvojo vsmiljenost in ne v nehaj po- magati mi v vseh mojih potrebah. Ze vem, da mi bos vedno pomagala, dokler se bom tebi priporoceval. Pa se to milost mi moras sprositi, da se bom k tebi zatekal v vseh skusnjavah in nevarnostih zgubiti svojega Boga. Posebno mi pa pridi na pomoc na mojo zadnjo uro, d'a bom pri zadnjem vzdihljaju izgovoril presveto ime tvoje in tvojega Sina: Jezus in Marija, vama izrocim svojo duso. Serin, de Nat. e. 4. 436 Osemnajsto poglavje. XVIII. poglavje. / i! ' • 0 ljubezni do Jezusa Krista. §. 1. Jezusa Kristusa smo dolzni ljubiti. 1. Dusa ne sine na tem svetu drugega zeleti, kaker ljubiti svojega najbolj ljubeznivega zenina Jezusa Kristusa. Perva in poglavitua zapoved, ketero nam je dal Bog, je, da ga lju- bimo iz celega svojega serea: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serea. U1 Ker nas Bog zelo ljubi, zato hoce, da bi ga tudi mi zelo ljubili; zato tudi zelo hrepeni po nasi ljubezni in hoce irneti celo nase serce; „Daj mi, moj sin, svoje serce."* In „Kaj hoce Gospod, tvoj Bog, od tebe, pravi Mojzes, 3 kaker da . . . ga ljubis, in sluzis Gospodu, svojeinu Bogu,. iz vsega svojega serea." Za placilo. za naso Iju- bezen nam obljubuje samega sebe. „Jaz spm. tvoj varih in tvoje veliko placilo.“ 4 Kralji tgga §y,eta poplacujejo svoje zveste podlozne s pp- sestvi, castmi i. t. d; nas Bog pa ne daje nic manj, kaker samega sebe za placilo, ako ga ljubimo. Ako ne bi imeli za svojo ljubezen no- benega drugega placila, bi nam moralo biti ze to zadosti, ker vemo, da kedor ljubi Boga, njega tudi Bog ljubi. Na tolikih krajih svetega pi sin a terdi Bog, da ljubi vse, ki njega ljubi jo : „Jaz ljubim nje, keteri mene ljubijo." 5 Na drugem kraju pravi: „Kedor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem.“ 6 In Jezus Kristus pravi: „Kedor mene ljubi, bo ljubljen od mojega Oceta, in jaz ga bom ljubil/* 7 1 5. Mojz. 6, 5. — 1 2 Preg. 23, 26. — 3 5. Mojz. 10, 12. — 4 1. Mojz. 15, 1. — 5 Preg. 8, 17. -M. Jan. 4, 16. — i Jan. 14, 21, 4 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 437 2 . -Mas a pop oldest tedaj obstoji. iz ljubezni do Boga; zakaj ljubezen je on a cednost, ker tera mas veze z Bogom, kaker pravi sv. Avj- gustin, 4 vse druge cednosti ne koristijo nic brez ljubezni; nasproti pa prinasa ljubezen vse druge cednosti: ker je, vaker uci sv. apostelj Pavel, ..poterpezljiva, je dobrotljiva; ni nevosljiva, ne ravna napacno, se ne napihuje; ni castilakomna, ne' isde svojega, se ne da razdraziti; fee misli hudega, se ne veseli krivice, -ve$eli se pa res- nice, vse poterpi, vse veruje, vse upa, vse pre- neseA 2 ,,Ljubezen je, pravi ta apostelj^ spolnjenje postave.“ 3 Zato pravi sv. Avgustin..;, „L,jubi in delaj kar hoces.“ 4 Kedor ljubi k,ako osebo, se varuje, koliker more, da ne bi je razzalil tudi v majhini reci in ji skusa veselje delati; ravno tako kedor ljubi Boga, se ga bolj boji razzaliti, kaker vmreti, in si prizadeva, koliker more, da bi nm dopadal. 3. Vedimo pa, da obstoji popolna ljubezen v tern, da ljubimo Boga zavoljo njega samega. Kedor ljubi Boga zavoljo svojega zvelicanja, ima sebicno ljubezen, ki pa ni prava ljubezen, temuc upanje; kedor pa Boga ljubi zato, ker za,- sluzi, da ga ljubimo, ker je neskoncna.dobrota, ta ima pravo ljubezen, ketero imenujemo ljubezen pri jatelstva. Tukaj pa morani opomniti, da se upanje ne upira in ne zaderzuje popolne ljubezni. Zaverzen nauk je namrec kanbreskega (Oam- bray) skofa, ki je ucil, da more Slovak imeti lju¬ bezen brez upanja. Mi ljubimo, Boga zato, ker zasluzi sum, in hi ga tudi Ijubilj^ ako bi ne riiogli upati placila zato; ker p.a vemo^da nam ga hoce 1 Oaritas est virtus couiungens nos Deo. — 2 1 Kor. 13, 4.—7. — 3 Rim. 1 1$. 10. — i Aina, et' fac quod vis. •i i •. * 438 Osemnajsto poglavje. dati in nam celo zapoveduje, da naj ga upamo, tedaj smo dolzni upati in hrepeneti po placilu. Razen tega imamo pravo in popolno ljubezei), ako hrepenimo po nebesih, da bi tam vzivali Boga in ga bolj Jjubili, ker je veena slava dokoncana Ijubezen. V nebesih pozabi dusa popolno na se, in brez najrnanjse lastne ljubezni ljubi svo- jegaBogaiz vseh rnoci z najbolj eisto ljubeznijo, in ravno to je, kar pravimo, da se svetnifci v nebesih ytopijo y Bogu. 4. Ke bi vedeli, da je v kakem kraljestvii lep, svet, ucen, vljuden in vsmiljen vladar, go- tovo bi ga zato ljubili, tndi ako bi nam ne skazal nobene dobrote. Ali kaj so vse te dobre vladarjeve lastnosti v prirneri s popolnostrni Boga? Bog ima vse popolnosti, ki so neskon- cne; ima vse dobre lastnosti in lepoto, kar ga dela neskoncno Ijubeznivega. On je neskonena dobrota, neskonena lepota. neskonena modrost, neskonena vsmiljenost. Zavoljo same njegove dobrote zasluzi vso naso Ijubezen. V zivljenju puscavnikov berem o dveh menihih, ki s.ta bila brata; enemu je rekel hudobni dull, da je nje- gov brat mej zaverzenimi, Priprosti menih mu je verjel in je bil zato zelo zalosten; drugi dan ga vprasa brat, zakaj je tako zalosten; nato mu pove razodenje (kaker je mislil), da je mej zaverzenimi. Ta pa je ponizno odgovoril: „Ako Bog tako hoce, naj bo hvaljen na vecne case. Zategavoljo ga pa vender hoeem ljubiti v tern zivljenju, koliker born mo gel; zakaj jaz ga ne ljubim ne iz strahu pred peklom, ne iz upanja po nebesih, temuc samo zato, ker zasluzi, da ga ljubimo.“ Pervo noc poteni se je prikazal angelj goljufanemu bratu menilm in mu razo- 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 439 del, da je njegov brat zapisan inej izvoljene. 5. Boga moramo tedaj ljubiti. ker zasluzi vso naso ljubezen zavoljo samega sebe. Mo- raino ga ljubiti saj iz hvaleznosti, ko vemo, da nas take ljubi. Ako zdruziuio ljubezen v'seh ljudi, vseli angeljev in vseh zvelicanih. tie bo se najnianjsi del ljubezni, s ketero ljubi Bog eno sanio duso. Sv. Janez Krizostom pravi, da nas Bog ljubi bolj, kaker ljubimo mi sebe. In Bog sain pravi, da ljubi vsakega izmej nas od vekov; iz same ljubezni nas je vstvaril in postavil na svet: „Z vecno ljubeznijo te Iju- bim. u i Nasi starisi so bili pervi, ki so nas Iju- bili, ali ljubili nas pa niso prej, dokler niso vedeli za nas; Bog pa nas je ljubil, preden stno zaceli ziveti. Tudi nasih ocetov in mater ni bilo se na zemlji, in Bog nas je ze ljubi]; tudi sveta se ni bilo, in Bog nas je tudi takrat ze ljubil. In koliko let nas je ze Bog ljubil pre¬ den je vstvaril svet? Tisoc let, tisoc stoletij prej? Ni treba pomnozevati let in stoletij, saj vemo, da nas je Bog ljubil od vekov sem. Bog nas je vedno ljubil, odkar je Bog; tako dolgo ljubi Bog sebe, tako dolgo ljubi tudi nas. Prav je tedaj imeia sv. Agneta, ko je rekla: „Drugi zenin te je prehitel“, 2 keder je namrec iskal njeno ljubezen svet in stvari, jim je odgovorila: Ne tebe, svet, ne vas, stvari, tie morem ljubiti, ker me je Bog prej ljubil, leaker vi, zato je pravicno, da posvetim svoje serce Bogu sa- m e m u. 6. Bog nas tedaj tako dolgo ljubi, kaker dolgo je Bog, in iz same ljubezni nas je vstva¬ ril ; izmej toliko mogocih stvari, ketere bi bil 1 Jer. 31, 3. — 2 Ab alio amatore praeventa sum. 440 Osem raj^to poglavje. lahko vstvaril, pa jib ne bo nikedar vstvaril, je nas izb'ral in postavil na svet. Iz ljubzni do nas je vstvaril Bog se veliko drugih lepih stvari: nebesa, zvezde. gore, morja, studenec in vse druge reci, ki so na zemlji. S tem pa, da nam je dal te reci. se ni bil zadovoljen; njegova ljubezen ne bi bila zadovoljna, ako ne bi nam se dal samega sebe in tako je tudi storii: „Ljubil nas je in se za nas dal v dar". 1 Po- rabil je nase vecno pogubljenje, v ketero nas je vergel greh. Prekleti greh nam je vzel aii- sost bozjo, zaperl vrata nebeska in nas storii luznje pekla. Bog bi nas lahko resil iz nase nesrece, 11 a vec nacinov, pa ni hotel; hotel je priti na zemljo in clovek postati, da nas je resil vecne smerti in nam zadobil bozje prija- telstvo in zgubljen raj. 0 cudez ljubezni, kete* remu se cudita nebo in zemlja! Kako zelo bi obcudovali. ako bi kak zemeljski kraij iz lju¬ bezni v suznjost sel za svojega suznja in se bolj, ko bi hotel iz ljubezni do eerva cerv po¬ stati. Ali neskoncno vecja je ljubezen, ko se je Sin bozji tako ponizal, da je iz ljubnzni do cloveka clovek postal : „Sam sebe je v nic storii, ko je podobo hlapca nase vzel ... in po vnanjem najden bil kaker clovek". 2 Kaksen pogled! Bog v cloveskem telesu: „In beseda je meso postala". 3 7. Nase obcudovanje je pa se vecje, ako premisljujemo, kaj vse je Sin bozji iz ljubezni do nas cervov storii in terpel. Lahko bi nas odresil, ako bi prelil saino eno kapljico svoje kervi, z eno solzo, z eno navadno prosnjo. Za- kaj, ako bi daroval clovek —- Bog to eno saino 1 Etc/., 5, 2. — 2 Fil. 2 , 7. — 3 Jan. 1, 14. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 441 solzo aliprosnjo vecnemu Ocetu za^nase zve* licanje, bi bila neskoncno velike vrednosti in je zato zadosti za odresenje ne saino enega, ten me neskoncno veliko svetov. Ali Jezus. nas ni hotel tako odresiti; zakaj on nas ni hotel samo odresiti. temuc si je hotel pridobiti vso naso ljubezen, ker nas je neskoncno Ijubil. Zato si je izbral tako tezavno in zanicevavno zivljenje in najbolj grenko in zanicljivo smert. da nam je pokazal, kako ze.Io nas ljubi : „Po- nizal je sam sebe in je bil pokoren do smerti, smerti pa na krizih*'. 1 0 Bog! ako ne bi bil nas Zvelicar Bog. temuc samo navaden clovek, nas prijatel, ali bi mogel za nas se vec storiti, ka- ker da je za nas dal svoje zivljenje? „Vecje ljubezni od te nima nihee. pravi sam, da kedo svoje zivljenje da za svoje prijatele u . 2 Kaj pra- vis na to? Verjames, da je vmerl Jezus Kristus iz ljubezni do nas? Verjames in mores mi si iti. da bi Ijubil kako drugo stvar in ne Jezusa Kristusa? Preden se je vclovecila Beseda, pravi neki pi- savec, je mogel clovek dvojiti, ce nas Bog nezno ljubi; ko je pa Jezus Kristus clovek postal in za nas na krizu vmerl, kako bi mogel se dvojiti. Bi nara mogel dati veeje znamenje svoje ljubezni, kaker da je za nas toliko preterpel, bil tako zani- cevan in je na krizu vmerl? Oh delali smo, kaker da ne bi slisali besed, vclovecenje, odre- senje, Bog je rojen v hlevu, Bog je bi.can, Bog je s ternjem kronan, Bog je vmerl natkrizu! O sveta vera, razsvetli nas in daj, da homo spo- znali, kako zelo nas je Ijubil Bog, ker je po¬ stal clovek in za nas vmerl. v 8. Se bolj pa inoramo obcudovati, kako i Fil. 2, S. — 2 Jan. 15, 13, 442 Osemnajsto poglavje. zelo je hrepenel Jezus Kristus za nas terpeti in vmreti. „S kerstom imam kerscen biti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni," 1 je rekel Jezus, ko je bit se na zemlji. Moram biti kerscen se svojo lastno kervijo, ne da bi vrail sebe temuc ljudi od grehov; in kaj terpim, dokler se izpolni moja zelja! 0 moj Bog, Je¬ zusa Kristusa ne ljubijo ljudje, ker nocejo se celo misliti na ljubezen, ketero irna njihov Iju- beznivi Zvelicar do njih. Ali je mogoce, da bi dusa mislila na Jezusa, in ga neljubila? „Lju- bezen Jezusova nas priganjaA 2 Sv. Pavel pravi, da je dusa nekako prisiljena ljubiti Jezusa. ki pre- misljuje njegovo ljubezen. Svetnike je pr.evzela ljubezen, ko so premisljevali terpljenje nasega Zvelicarja in neketerikrat so glasno zaupili za- voljo stermenja in nezne- ljubezni: „Videli smo modrega, ki je postal neumen iz prevelike lju- bezni^, pravi sv. Lovrenc Justinijan. 3 Ravno tako ga je imenovala norca l jubezni sv. Marija Magda¬ lena Paciska v zamaknjenju, ko je namrec prijela podobo krizanega Jezusa. „Da moj Jezus, je kricala, o moj Jezus, ti si norec ljubezni, pravim in vedno bom govorila, da si norec ljubezni a . 9. Ako ne bi nas sv. vera zagotavljala velike skrivnosti nasega odresenja, kedo bi mogel verovati, da je hotel Stvarnik toliko terpeti in vmreti za svoje stvari ? 0 moj Bog, ako ne bi bil Jezus Kristus za nas vmerl, keteri clovek bi se prederznil prositi Boga, da naj postane clovek, vmre in nas tako odresi se svojo smertjo? Ali bi ne bilo neumno, kaj takega saino misliti? In res, ko so poganom pridigali o Jezusovi smerti, so rekli, da je to pravlica 1 Luk. 12, 50. — 2 Kor. 5, 14 — 3 Vidimus Sapientem prae ui- mietate amoris infatuafeum. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 448 in neumnost, ketere ne more jo ve.ro vati. kaker ■poterjuje sv. apostelj Pavel, aposteij ko pravi: Mi oznanujemo Kristusa. ki je Judom poiiujsanje, narodom pa nespamet. wl Neumno se jim je zdelo, pravi sv. Gregor, da je hotel zaeetnik zivljenja vmreti za ljudi. 1 2 * In kako bi mogli verjeti, so govorili pogani, da bi Bog, ki ne potrebuje no- bene reci in je sam za se popolno sreeen, hotel priti na zemljo, se vcloveeiti in vmreti za ljudi, svoje revne stvari ? To bi bilo ravno tako,. ka¬ ker verjeti, da je Bog postal neumen. ker je ljubil ljudi. In vender je verska resniea, da je Jezus, pravi Sin bozji, iz ljubezni za nas revne in nehvalezne ljudi terpel, zanicevan bil in vmerl. „Kristus nas je ljubil in se za nas dal v dar. i,a 10. Zakaj je pa to storil? Zato, pravi sv. Avgustin, da bi clovek spoznal, kako neskoncn.o ga ljubi Bog. 4 In pred njim je ze Jezus sam rekel: • „Ogenj sem prisel na zemljo prinest, in kaj hocem, kaker da se vname." 5 Prisel sem na svet prizgat sveti ogenj bozje ljubezni in drugega ne zelim kaker videti. da bi gorela serca v tem zvelicavnem ognju. Keder je sv. Ber¬ nard premisljeval Kristusa, ko so ga vojaki zvezali kaker hudodeluika na vertu. je vzdihnil proti zvezanemu Zvelicarju: Moj Jezus, kaj imajo opraviti s teboj te vervi in verige ? Te verige so za nas hlapce in gresnike, ti si pa kralj nebes in svet. In kaj te je nagnilo, da si se tako ponizal, da so te irneli za najslabsega in najhudobnejsega mej vsemi ljudnii! 6 Kedo 1 1-. Kor. 1, 23. — 2 Stultum visum esse, ut pro homiuibus Auetor vitae m'oreretur. In evang. hom. 6. — 3 Efe£. o, 2. — 4 Propterea Chri- stus advenit, ut cognoseeret homo, quantum eum diligat Deus. De cateeh rud. c. 4 . 5 Luk. 12, 49. — 6 Quid tibi et vinculis. Serm. de Passion. I>om. c. 4. 444 Osemnajsto poglay-je. je to storil ? Ljubezen; ki ne gleda -east, feeder treba si pridobiti ljubezen ljubljene-osebp. Slednjic, sklepa ta svetnik, je zrnagala ljubezen Boga, keterega ne -more uobeden prenragati;. Ljubezen do i'jadi ga ; je nagnila, da se. jefveio.- cvecil in kon'cal svoje b.olje .zivljenje viinurjn bolecin in; zanieevanjaH ]<■ jr 11; Na drugem kraju' premisljuje sv. Berf- nard 1 2 naseg’a Zvelicarja, ko ga je Pilat v srrrenfc Obsodil iri • g‘a vprasal: Povej ini, o moj Ijub- tjeni G os pod, ker si sama nedolznost,- kaj hit- dega si storil, da si zasluzil obsojen biti v sinert 11 a krizu? A1 i ze vein, pravi dalje ta svetnik', kaj je vzrok tvoje smerti; ze vein, kako hudo- bijo si napravil, o moj Jezus; tvoja hudobija je tvoja ljubezen do nas ljudi. Ta ljubejzen in ne Pilat, te je obsodila v sinert. 3 Ali, o Gospod, je ze od dalec zaklical Job: „Kaj je clovek, da ga povelicujes? Ali zakaj stavis nanj svoje serce?“ 4 0 moj Bog. lioce reci, kaj je clovek, da ga tako castis? In kaj dobrega siprejel,oJ tega cloveka, da nanj, kaker se zdi s celim sei*- cein inislis, da bi mu dobrote delil in ga na¬ pravil, da bi spoznal, kako zelo ga ljubis? Sv. Tornaz Akvinski pravi, da je Jezus tako ljubil cloveka. kaker da bi bil clovek njegov Bog. in kaker da bi Bog ne mogel biti srecen brez cloveka. 5 In res, povej mi, bogoljubna dusa, ako bi bila ti Jezusov Bog, ali bi mogel § j vec storiti za te Jezus, kaker da je toliko let tako trudopolno zivel in potem naj grozo- 1 Quis hoe fecit? Amor dignitatis nescius ; triomphat de Deo amor. Serin. 84. in Cant. — - Quid fecisti, innocentissime Salvator, quodsic condemnareris? — 3 Peccatum tumn. amor tuus. — ;f. Job. 7, 17. .— 3 Quasi homo Dei Deus esset et sine ipso beatus esse non posset. De beatit. c. 7. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa 445 vitejso smert preterpel? Ako bi imel* nas Zve- Hear svojega nebeskega; Oceta odresiti, nenbb bi] mogel vec storiti zanj. kaker je storil za 4e. Ali. o raoj Bog! kje je hvaleznost? Ako bi tvoj hlapec za te toliko’ terpel, koliker je tvoj nebeski zenin za te preterpel, bi It mogel nanj pozabiti in ziveti, da ne bi ga ljubil ? Qj, wst bi morali vedno vzdihovati se 1 sv.; Paskalom mej premisljevanjem najbolj grenke smerti na- sega Zvelicarja. kaker brez pameti iz ljubezni do njega: „Moja ljubezen je za me krizana! Moja ljubezen je za me vmerla!“ 12. Cesar do zdaj nisijio delali, se lahko delamo, in Bog nam daje zato cas. Jezus je za nas vmerl, pravi sv. Pavel, da bi dobil nasa serca se svojo ljubeznijo; „zavoljo tega je Kristus vmerl in vstal, da cez mertve in zive go.spoduje. Wl Nas Zvelicar je zato vmerl,. pravi sv. apostelj Pavel, da ne bi ziveli vec za se, ternue samo za Boga, ki je za nas dal svoje. zi\d'jenje; „za vse je vmerl Kristus, da tudi, keteri zive, ne zive vec sebi, ampak njemu, keteri je zanje vmerl/' 1 Tako so delali svetniki, ker so. premisljevali Jezusovo smert in ljubezpn, zavoljo ketere je vmerl za nas ljudi, so irneli za majhino rec, da so iz ljubezni do njega vse zapustili in zgubili premozenje, casti in zivljenje. Koliko mogocnih gospodov, kraljev, kraljic in cesaric je zapustilo svoje bogastvo, sorodnike, dbmovino, in tudi kraljestva, da so sli v samo- stan, ziveli in ljubili samo Jezusa Kristusa. Koliko . milijonov mu.cencem se je stelo srecne, da so mogli Jezusu darovati svoje zivljenje mej naj grozovitejsem terpljenjem ! Koliko pie- j * /, ; i Rim. 14, 9. — 2 2. Kor. 5, 15, 446 Osemnajsto poglavje. menitih miadenicev in devic se je odpovedalo zenitbi z velikasi tega sveta; veseli so §li v smert. da bi nekoliko poplacali ljubezen svo- jega Boga, ki je vmerl iz ljubezni do njih! Ti pa. bogoljubna dusa, poaiisli, kaj velikega si ze storila za Jezusa Kristusa ? Kaksno znamenje ali ka-ksen dokaz si mu dala, da ga ljubis? Gotovo, kaker je vmerl za svetnice, za sv* Lucijo, sv. Agato, sv. Agneto, ravno tako je vmerl tudi za te. 13. Tern milostim deni se posebne milosti, ketere je tebi podelil, tolikim drugim, tebi ena- kim, jih je pa odrekel. Dopustil je, da se je rodilo toliko plemenitih deklet in knjeginj v dezelah nevernikov ali krivovercev, kjer se nesrecno pogubijo, ker nimajo sv. zakramentov, pridig in drugih za zvelicanje potrebnih po- inockov; tebi je pa dal milost, da si rojen v naroeju prave cerkve. Razen tega ti je dal starise, keteri ti se bolj pomagajo doseci vecno zvelicanje. Tebe, redovna oseba, je izvolil za svojo nevesto izmej toliko tvojih tovarisic (to- varisev), ketere so ostale v nevarnostih mej svetom, keterih te je resil (morebiti zoper tvojo voljo) in te pripeljal v svojo hiso, kjer ti vedno pomaga k vecnemu zvelicanju se svojim raz- svetljevanjem. notranjim navdihovanjem pri sv. zakramentih, s pridigami, z dobrimi zgledi tvojih dobrih duhovnih sester (bratov) in s toliko dru- gimi pomocki. Dodaj se, kolikokrat je bil s te- boj vsmiljen, ko ti je tolikokrat odpustil tvoje grebe, s keteri mi si ga razzalila se mej svetom in tudi v redu! Zadosti mu je bilo, da si se kesala svojih grehov in ga prosila odpuscanja in precej ti je vse odpustil; ti pa, nehvalezna dusa, si ga zopet zalila z grehi, in te grehe ti 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 447 je zopet ravno tako ljubeznivo odpustil in na- mesto, da bi kaznil tvoje nove in mnoge grehe, ti je se pomnozil milosti, razsvetljevanje, na- vdibovanje in svojo nezno Ijubezen. In se zdaj, ko beres to knjigo, te klice, da ga ljubi. Kaj rnislis? Kaj bos sklenila? Ne vstavljaj se vee! Kaj cakas ? Bos oak ala iBorebifci tako do I go, da te ne bo Gospod vec klical, temuc zapustil ? IVlolitov. 0 moj ljubeznivi Zvelicar, ze vein, da sem zelo dolzan tebe ljubiti: draga je bila za te inoja dusa. Prevec bi bil nehvalezen, ako bi ljubil kako drugo ree razen tebe ali ke bi samo malo ljubil svojega Boga, ki je za me dal svojo Kri in zivljenje. Ako si ti, o moj Jezus in zenin, vmerl za me, vbogo revo, je gotovo pravicno, da tudi jaz vmerjem za te, svojega Gospoda in Boga. Bezi Ijubezen do vsake stvari zakaj svoje serce celo posvetira tvoji ljubezni. Izberem si samo tebe, ki si moje edino dobro, inoja edina Ijubezen. Ljubim te, o moja iju¬ bezen, ljubim te. Ponovjm in vedno hocem ponavljati, ljubim te, moja Ijubezen, ljubim te. Ti hoces, da naj te zelo ljubim, in da naj nic drugega ne ljubim razen tebe. Da, o moj Zve¬ licar, tebi hocem streci; iz celega serca te hocem ljubiti in sicer samo tebe, o moj Bog, moj zaklad in moje vse. Vsmili se me in po- magaj mi, da ti bom popolno prijeten. 0 Ma- rija, moja mati, pomagaj mi tudi ti; ti delis vse nebeske milosti, posebno pa najvecjo mi- lost bozje ljubezni; te milosti te prosim in tudi upam, da jo bom gotovo prejel od tebe. 448 Oseinnajsto poglavje. § 2. Kako doseze pobozna dusa ljubezen do Jezusa Kristusa in kako naj se vadi v ti lubezni. 1. Bog zapoveduje vsem ljudeni, da naj ga 3jubijo, in hoce, da naj ga ljubijo vsi in iz ysega serca: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz, vsega svojega serca!" 1 Posebno pa ga mo r rajo redovne osebe ljubiti iz vsega serca, ker jih je izvolil za svoje neveste. Zato jih je tako razsvetl jeval in posebne railosti delil, da ne bi mislile nic drugega ljubiti kaker svojega pre- Ijubeznivega Zenina. Sv. Terezija pravi, da je velika niilost, ketero daje Bog onira dusam, ketere vabi, da bi ga ljubile. Tudi ti, bogo- Ijubna dusa, spadas mej te srecne duse: ako se pa hopes popolno posvetiti ljubezni tvojega bozjega Zenina, kaker sain zeli, treba, da tudi ddlocno rabis pomocke. 2. Pervi pomocek je gorece hrepeniti, da Bds dosegel to popolno ljubezen, tako da bo iijfegovo tvoje celo srce. Gorece zelje so pe- roti, s keterimi so se vzdignili svetniki, da so se zdruzili z Bogom v popolni ljubezni, Ako nimas teh zelj v sebi, vsaj prosi Boga za nje; zakaj brez teh zelj ne bos prisel do nobene stopinje svetosti; nasprotno pa bos dospel s temi zeljami v kratkera do nje. Sv. Terezija je zapisala vec razlicnih in lepih naukov svo- jirn duhovniin hceram; na nekem kraju pise: „Nase misli naj bodo velikodusne, zakaj od njih bo prihajalo nase dobro." Na drugem kraju pravi: „Ni treba zelj obracati na nizke stvari, teraud zaupajmo na Boga in serene bodimo; zakaj tako homo mogle pocasi priti, karaer so prisli svetniki z bozjo pomoejo. Iz lastne skusnje 1 5. Mojz. 6, 5. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 449 poterjuje, da ni se nikedar videla, da bi ne- tnarna dusa v mnogih letih toliko napredovala v dobrem, koliker pogumna v malo dneh ; „za- kaj Bog je ravno tako zadovoljen z nasimi zeljami, kaker da bi to ze storiie, u pravi dalje ta svetnica. Razen tega pravi sv. Gregor, 1 da . Boga ze prejme dusa, kefcera iz celega serca hrepeni po njera. Oelo serce je pa ono, v keterera ni nobene zemeljske ljubezni. 3. Drugi potreben pornocek, Boga iz vsega serca ljubiti, je ta, da se odpovemo vsaki lju¬ bezni, ki se ne ozira na Boga; on sain hoce imeti nasa serca in noce imeti tovarisev. Sv. Avgustin 4 pripoveduje, da ni hotel rimski senat castiti pravega Boga, ko je castil ze trideset tisoc malikov; ker je ta' ponosen Bog, pravi ta svetnik, in zato je hotel sarn biti brez drugih krivih bogov. Ali po vsi pravici terja to has Bog, ker je samo on pravi Bog, ki nas tudi sam resnicno ljubi; in ker nas zelo ljubi, hoce, da ga tudi mi ljubimo iz vsega serca. Ako ho- ces Boga ljubiti iz vsega serca, moras pervic zapoditi iz serca vsa nagnjenja, ki se ne ozirajo na Boga. Boga ljubeci sv. Francisek Saleski pravi: ,,Ke bi vedel, da je v mojem sercu le ena zilica, ki ne bi bila za Boga, bi jo precej izril.“ Ako ni nase serce brez zernlje, ne more vanj priti bozja ljubezen; nasproti pa, o kako se vzge in vedno bolj gori sveti ogenj bozje ljubezni v sercu, kjer ni nobene stvari. Sv. Te- rezija pravi: „Spravi iz svojega serca vse stvari, isci Boga in ga bos rfasel.“ Gospod ne more odreci svoje ljubezni onemu, ki ga isce : „Do- 1 In Evang. horn. 30, — 2 Lib. 1. de cons. etc. c. 22. vel 'De Cons, Ev. 1. 1. c. 18. ♦ • 29 450 Osemnajsto poglavje. her je Gospod dusi, ki ga isce. al Ysega se da temu, ki iz ljubezni do njega zapusti vse, ka u ker je ze rekel sv. Tereziji: „Zdaj, ko si vsa moja, sem tudi jaz ves tvoj.“ Ravno to bo rekel tudi tebi, ako se vsemu odpoves, da bos ves njegov. Bozja ljubezen je ljubezniv tat, ki nam ; vzarne nasa nagnjenja, da more reci taka dusa: r Kaj drugega hocem, ako ne tebe samega, o moj Bog ?“ Ravno tako pise tudi sv. Francisek' Saleski; „Oista ljubezen do Boga pokonca v sercu vse, kar ni bozje, da bi obernila na se. vsako rec; zakaj, vse, kar storis iz ljubezni do Boga, je ljubezen.“ V zivljenju castitljivega: Jozefa Karactjola teatinskega red a berern, da. j.e rekel sorodnikom, pri keterih je bil po s.merti svojega brata: „Spravite te vase solze za boljso; priloznost, da borao obzalovali smert Jezusa Kristusa, ki je bil nas oce, brat in zenin nasih dus, ki je vmerl iz ljubezni do nas. a Ravno tako bi morala tudi vsaka redovna oseba hraniti vsa svoja nagnjenja in vso svojo ljubezen za Jezusa, svojega zenina. 4. Sv. Jozef Kalasancij pravi, da je samo ona dusa prava nevesta Kristusova, ki more natancno reci: „Moj Bogin moje vse!^ 1 2 Pomisli, bogoljubna dusa, da si rekla, ko si se z Jezu- som Kristosom porocila: „Odpovem se svetu in vsemu casnemu lepoticju iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kristusa. v keterem sem spo- znala najljubeznivejsega mej vse mi zeniiii in zato sem postavila nanj vse svoje zelje in upanje;^ 3 zato zapodi vsako stvar, ki bi hotela priti v 1 Zalost. pes. 3, 25. — 2 Deus meus et omnia. Odpustek 50 dni: Leon XIII. 4. vel travna J888. — 3 Regnum mundi et oxnne ornamentum saeculi eont. mpsi propter amorem Jesu Christi. quein amavi, in quem ere- didi, quem dilexi. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 451 tvoje serce in re'ci, da si ze darovala svoje seree Jeziisu Kristusu, in zato ni za njo vec prostora. Bozja Ijubezeii dela, da se godi v samostanu ravno nasproti kaker mej svetom; zakaj, kar 1 jubi svet; zanicujejb y samostanu; in kar v samostanu Ijiibijo, syet zanicuje. 5. Najbolj pa je pot.re.bno, ako hocerno ljubiti Jezusa iz vsega serca, da se zatajujemo ; da narnrec radi delamb, kar lastni volji ne do- pada in nocerao tega, kar hoce lastna volja. Ko je bila sv. Terezija bolna, so ji prinesle neko jed, ketere pa ni hotela vzeti; postreznica jo je nagovarjala, da naj jo le poluisi, ker je dobro napravljena. u Tako se moramo tudi mi odreci stvarern, ki so nara vsec. Zato se ne sniemo ozretj in pogledati te ali one reci, ker bi jo narnrec radi videli; zato se moramo odreci razveseljevanju, ker je po nasi misli; postreci osebi, ker je nehvalezna; vzeti grenko zdravilo, ker je zoperno. „Vedite,“ pravi sv, Francisek Saleski. „da se hoce nasa lastna volja vsega, tudi se tako svetih reci, vdelezevati in nam se zdi, kaker da ni bila kaka rec dobra, ako ni zadovoljna z njo nasa lastna volja.“ Zato pravi ta svetnik, da moramo celo cednosti se zataje- vanjem ljubiti; postavim, ljubiti moramo molitev, samoto, ali keder nas zaderzuje pokorscina ali Ijubezen, ne smenio biti nernirni zato, temuc moramo z mirnim sercem sprejeti vse, kar nas po bozji voljj. zadene, ako je tudi zoperno nasi lastni volji. Oastitljivi p. Baljtazar Aljvares pravi se, da Bog veckrat zapove stvarern, da naj nas zapustijo, da se k njemu zatekamo; ali preden nas stvari zapustijo, zapustimo jih raj si mi in se zdruzimo z BogomI 452 Osemnajsto poglavje. 6. „Pot pravicnih je kaker svetla luc, na¬ il aj a in raste do polnega dne, ai pravi modrijan. Kedo pa pride do polnega due? Tisti, ki hope ali rioee one'ga, kar Bog hoce ali noce, ne da hi kaj zelel, dokler ni spoznal, kaj je volja bozja. Zat-o moramo prositi Boga, kaker je prosil zgoraj imenovani p. Aljvares: „0 moj Bog, daj, da bom nasel mir po tvoji sveti volji v vsem, kar hoces z menoj storiti; za se ne prosim ne vec veselja, ne rnanj terpljenja.“ 0 kako srecen je, ki zivi locen od vseh stvari! Bodimo prepricani, da ni na svetu bolj sreenega kaker tisti, ki za- nicuje vse dobrote sveta in hoce samo Boga. Zato treba, da bi vsak, ki zivi na zemlji, tako zivel, kaker da bi bil v puscavi in govoril: „Tu ni nobenega drugega kaker Bog in jaz. a S ta- kirn duhom locenja glej, da bos Kristusova ne- vesta vsak dan ponovila obljubo vbostva, eistosti in pokorsoine, z namenom se lociti od vsakega nagnjenja na reci, razveseljevanje in dastno voljo. Svoje obljube ponavljaj s kratkimi besedami. da jih bos bolj lahko in veckrat mogel ponoviti. Zadosti je, ako samo reces: „0 moj Je- zus, iz ljubezni do .tebe ponovim svojo sveto obljubo (profes) in sklenem jo natanko spol- njevati; prosim te. dodeli mi milost, da ti born z vesta os tala. 7. Tretji pomocek, s keterim moremo do- seci popolno ljubezen do Jezusa Kristusa, je ta, da pogosto premisljujemo njegovo terpljenje. Sv. Marija Magdalena Paciska pravi, da ne sme redovna oseba, ki je tako srecna, da je nevesta krizanega Jezusa, vse svoje zivljenje in pri vsakem opravilu nic drugega gledati kaker kri- 1 Pregov. 4, 15. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 453 zanega Jezusa, in z nobeno drugo recjo se pe- ca'ti kaker premisljevati, kako zelo nas ljubi lias nebeski Zenin. Ako bi kedo iz ljubezni do svojega prijatela razzaljenje, bolecine in jeco preterpel, kako prijetno bi mu bilo potem, ako bi njegov prijalel to vedel in se tega veckrafc spominjal; ako bi pa ta prijatel vselej, keder bi slisal o tem govoriti, zacel govoriti o drugi stvari in ne bi hotel nikedar na to misliti, kako bi bolelo drugega, ko bi videl tako nehvaleznost! Tako delajo Jezusu Krislusu one duse, ketere nialo premisljujejo njegovo terpljenje in raz¬ zaljenje, ketero je preterpel Zvelicar iz ljubezni do njih. Nasproti mu pa delajo veliko veselje one duse, ki se vedno spominjajo in pre- misljujejo njegovo grenko terpljenje* Jaz pra- vim, da bi morala pobozna dusa naj bolj pre¬ misljevati Kristusovo terpljenje in sicer vsaj enkrat na dan. 8. Zdi se mi, da je hotel preterpeti nas ljubeznivi Zvelicar tako razlicne bolecine, za- nicevanje, vezi, zausnice, bicanje in ternjevo kronanje, zapljuvanje, in zreblje le zato, da daje dusam, ki ga ljubijo (kaker sem rekel na dru- gern kraju) priloznost premisljevati razlicne skrivnosti nj ego vega terpljenja: ali na vertu Gecemani, ko kervavi pot poti, ali mej vojaki zvezanega, ali v belem oblacilu zasramovanega kaker norca, ali z bici razmesarjenega, ali s ter- njem kronanega kaker kralja bolecin in zanice- vanja, ali s tezkimi krizem oblozenega in k smerti peljanega, ali s tremi zreblji na kriz pribitega, ali s prebodeno desno stranjo na postelji bolecin, na terdem krizu visecega. Vedi pa, da ne sniemo premisljevati Kristusovega terpljenja zavoljo 454 Osemnajsto poglavje. duhovne tolaz.be in prijetnosti. temuc samo zato, da hi se vneli v ljubezni do nasega Zvelicarja in zvedeli, kaj zahteva od nas in da bi se urn ponudili terpeti vsako bolecino iz ljubezni do njega, ker je on hotel toliko preterpeti iz lju¬ bezni do nas. Gospod je razodel n eke mu sve- teinu: puscavniku, da ni poboznosti, ki bi bolj vzgala bozjo ljubezen v sercu kaker premislje- vanje njegovega terpljenja. 9. Ceterti pomocek. priti do popolne bozje ljubezni, obstoji v tern, da veckrat obujamo djanje ljubezni. Kaker ohranis ogenj z dervami, tako ohranis ljubezen z djanjem ljubezni. Zakaj, kedor Jjubi. se veseli, ako se dobro godi lju- bljeni osebi, in to imenujemo ljubezen dopada- jenja. Zato se. draga dusa. veckrat veseli, nad neskoncno blazenost.jo svojega Boga in sicer bolj, kaker da bi bila tvoja, ker in eras svojega nebeskega Zenina bolj ljubiti kaker sebe. To te mora veseliti, ker ves, da tvojemu ljubernu nic lie manjka in mu tudi vecno manjkati ne bo moglo, neskoncno srecen biti. Yeseliti se rnoras tudi zato, ker ves, da ga v nebesih po- polno ljubi toliko milijonov angeljev in svet- nilcov. Ravilo tako se mores veseliti, ako vidis, da na zemlji kaka dusa zelo Jjubi Jezusa Kri- stusa. Kedor ljubi, zeli, da bi vsi ljubili njemu dr ago osebo, in to imenujemo dobrohotno lju¬ bezen, in jo moras imeti in hrepeneti, da bi vsi gorece ljubili Jezusa Kristusa. Zato je prav dobro, da veckrat z drugimi govoris o bozji ljubezni, da bos vzgal to ljubezen v sercih vseh, s keterimi obcujes. Se vec, zeleti moras tudi, da bi tvojega nebeskega Zenina spoznali in ljubili vsi, ki ga ali ne poznajo ali pa ne 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 455 ]jubijo. Samo to naj te boli, da zanicuje Jezusa tojiko ljudi. To bi bi-l.a pad lepa ne vesta. ki bi se mal:o zmenila za svojega zenina, keder bi bil zanidevan in ranjen. Veliko bolj pa se ob- zaluj. da si ga v preteklih let ill tudi ti tolikokrat razzalil in zato raoras vedno obujevati kesanje dez svoje grehe, in to je ljubezen zalosti. 10. Tret j id, kedor lj ubi. ima Ijubljeno stvar rajsi kaker vse druge redi. in to je ljubezen prednosti ; s tako ljubeznijo hode Bog, da ga posebno ljubimo. Perva stopinja te ljubezni je, keder smo pripravljeni rajsi vse zgubiti baker pa milost bozjo. Zahteva morebiti Bog prevec od nas, da naj ga rajsi imarrio kaker vse druge redi na zemlji ? Kaj pa so vse druge reci v primeri z Bbgom? Cesar Doniicijan je skusal zapeljati sv. Kleinena, da bi mold malike in za pladilo za take brezboznosfc mu je ponujal zlata, srebra in dragih kamenov; a 1 i svelnik ni takrat nid drugega storil kaker zdihoval je in jokal, ko je vi'del, daprimerjajo nj ego vega Boga dasnim recein. Sramovati bi se morali. ako pra- vimo Bogu: „Gospod! ljubim te bolj kaker vse druge redizakaj to je ravno tako, kaker da bi rekli kralju : „Gospod! cenim vas bolj kaker slamo in gnoj ; a ali Bog je ze zadovoljen, ako ga ljubimo bolj kaker stvari, ki so v primeri s kraijefn. P. Vincencij Karafa, Jezusove druzbe, pravi, da bi mu precej vse iz rok padlo, ako bi tudi ves svet imel, ko bi le imenoval Boga. Treba tedaj tako ziveti, da smo pripravljeni >rej zgubiti vse, premozenje, cast in zivljenje kaker pa Boga. Treba, da govorimo se sv. Pav- lom : „Ne smert, ne zivljenje . . . ne globodina, ne druga stvar nas ne bo mogla.loditi od lju- 456 Qsemnajsto poglavje. bezni bozje." 1 Velik zaklad je, pravi p. Aljvares, aka ve dusa, da ne more vec ziveti brez Boga. Toda dusa, ti hrepeni doseci popolno Ijubezen. ne sme biti same pripravljena rajsi stokrat vmreti kaker pa Boga razzaliti z enim smertnim, ali tudi z enim premisljeno storjenim odpustljivim grehom, temuc mora tudi rajsi delati, kar Bogu dopade, kaker pa streci svojemu telesu, in pri- pravljeria biti, preterpeti vsako boleeino, da stori to, kar je njemu Bogu najbolj dopadljivo. Pomisli, draga dusa, da je Jezus Kristus tvoje zvelicanje bolj ljubil kaker pa svojo lastno ziv- ljenje; ne bo tedaj kaka velika rec, da nie ne bo, ako bolj ljubis njegovo dopadajenje kaker pa vse svoje dobrot-e. 11. Kedor Ijubi, se cetertic ne vstavlja, da, se celo veseli se, ako more za ljubljeno, osebo kaj terpeti in ji tako pokazati svojo Ijubezen. Kedor tedaj hrepeni terpeti za Jezusa, naj hre¬ peni ali vsaj porabi priloznost z mirnim sercein terpeti. Terpljenje pripravlja pot, ketera pelje do zdruzenja ljubecih dus z Bogom, ker se v terpljenju tern bolj zedinijo z Bogom. P. Balj- tazar Aljvares pravi: Kedor se v nadlogah mirno vda bozji volji, hiti k Bogu. a Z eno be- sedo, kedor Ijubi Boga, ga veselje in zalost se bolj tesno vezeta z Bogom: „Njim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu pomaga/f 2 pravi sv. apo- stelj Pavel. Gotovo je, da je za nase dobro vse, kar Bog stori ali dopusti. Nekega dne je rekel Gospod sv, Gertrudi: ,,S tisto ljubeznijo, s ke- tero sem vstvaril cloveka, delam za njegovo dobro vse, kar mu posiljam, sreco in nesreco. Posebno se pa moras potruditi, draga dusa, v i llim. 8, 38. — * Rim. 8, 28, 0 Ijubezni do Jezusa Kristusa. 457 bolezni, da se bos zdruzila z Bogom; zakaj. bo- lezen pokaze, kedo res 1 jubi Boga; zato treba, da poslusas v bolezni zdravnika in streznika. Nic ne prosi, grenk.a in zoperna zdravila pa rad rabi. Ne pritozuj se eez nobenega. tenmc se vsakim bodi prijazen in hvalezen. Vdaj se ta- krat popolno volji bozji in se Bogu ponudi, da hoces terpeti vse, kar ti bo posiljal; zdruzi se z Jezusom na krizu in ne stopi z njega prej, dokler ni njemu drago; bodi pripravljen rad tudi vmreti, ako je njegova Sveta volja. Zato stopi v duhu pred kriz. in bolj rairno bos terpel, ker bos videl, da ti veliko manj terpis. kaker je Kristus terpel iz Ijubezni do tebe. „Ljubi svojega zenina. a pravi sv. Franeisek Saleski, „v veselju in zalosti; ljubezniv je. keder ti po- silja veselje ali terpljenje. ker stori vse za tvoje zvelicanje/ 4 Ako ljubis Jezusa, ljubi se zatii- cevanje in grajanje in prosi svojega spovednika ali predstojnika, da ilaj ravna s teboj. te svari in brez ozira zapoveduje, kar je po njegovi misli najboljse. Sv. Franeisek Saleski zopet pravi, da je samostan bolnica, kjer se bolniki zdravijo; in zato. tu zadovoljno grenke zdravila vzivajo in terpijo druge bolecine. Zato moral prositi, draga dusa, svoje duhovne zdravnike, da naj ti ne odrecejo nobene reci, ki je potrebna za tvoje ozdravljenje. 12. Kedor ljubi, se petic vedno spominja svojega ljubljenca; ravno tako se Boga ljubeca dusa vedno spominja njega in skusa vsak eas mu razodeti svojo ljubezen z gorecimi vzdih- ljaji in kratkimi molitvami Ijubezni; in to je ljubezen hrepenenja* Zato skerbi, da bos vec- krat rekel po noci in po dnevi, v sobi in zunaj, 45 S Osemnajsto poglavje. feeder si sam ali v druzbi, svojemu krizanemu Z/elicarju: „0 moj Bog! nic drugega ne zelim kaker tebek" Ali: „Vsega se ti darujem, o moj Bog! Kar hoces ti, to hocem tudi jaz. Stori z nmnoj, kaker se ti poljubi.“ — Zadosti je tudi, ako reces : „Ljubim te, o moj Bog!“ ali pa saino te besede : „Moja ljubezen, mojevse! u Zadosti je tudi, ako ne izgovarjas besed, temuc samo gorece vzdihnes, ali ako povzdignes svoje scree* ali pogledas nebo, ali presveto Resnje Telo, ali sveto razpelo. Ta djanja ljubezni vso men da naboljsa, ker jih bolj lahko in veckrat obujas, in neketerikrat so tudi bolj goreca. Na k men te knjige sem spisal vec takih djanj lju- ljubezni, ketere moremo k Jezusu Kristusu obujati, posebno keder smo v dusni zapusce- n >sti. Sploh so pa najboljsi oni obcutljaji, ketere nam^Bog daje, in ki prihajajo iz lastnega serca. 13, V starem zakonu je Bog zapovedal, da mora zmeraj goreti ogenj na njegovem oltarju 1 . Sv. Gregor pravi, da je ta oltar nase serce, in Bog zapoveduje, da naj v njem neprenehoma gori ogenj bozje ljubezni. Zato je dostavil Bog, ko je dal cloveku zapoved: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca,“ 2 se sle- dece besede: ,;In te besede, ki ti jih danes zapovem, naj bodo v tvojem sercu; in jih pri- poveduj svojim otrokom, ter jih premisljuj, ko sedis v svoji hisi, ko hodis po potu, ko se vlezes in ko vstanes. In privezi si jih ko zna- menje na svojo roko, in naj ti bodo in naj mi- gljajo mej tvojimi ocmi, in zapisi jih na podboje in vrata svoje hise.“ 3 Glej, kako zivo nam pri- i 3, Mojk. 6, 12 — 2 5, Mojz. 6, 5. — » 5. Mojz. 6, 6. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 459 poroca Bog svojo zapoved, da naj ga ljubimo. Zato ucijo bogoslovci po vsi pravici, da mo- ram o obuditi vero in upanje vsaj enkrat na leto, ljubezen pa vsaj* enkrat v mesecu, neke- teri pravijo, da se veckrat. 14. P. Baljtazar Aljvares pravi, da so sa- mostani bolnice za osebe, ketere je ranila bozja ljubezen, in peci ljubezni, kjer se se tako terde skale spremenijo v prah. Tako bi moralo biti in vsaka pobozna oseba bi morala biti ranjena od bozje ljubezni in goreti za Jezusa. Ali oj, malo, prav malo je takih dus. Jaz pravim, da bi Jezusa to naj bolj bolelo, ako bi mogel zdaj jokati in zalosten biti, da ga njegove neveste tako malo ljubijo. Zato ga ljubi vsaj ti, draga dusa, ker si njegova nevesta; ljubi ga, praviin, vsaj iz socutja, da tvojega Boga tako malo ljubijo po- sebno redovniki. Reci mi, ako bi se ozenil ple- menit, bogat, lep in pobozen knez z revnim, ger- dim. vmazanim in nevrednim kmeckirn dekletom / in bi ga tako storil bogato, plemenito, modro, in srecno, ne bi storilo to dekle za svojega moza vsega, kar bi le moglo ? Kako bi ga ljubilo, spostovalo, ker bi vedelo, kedo je on in kaj je ono; drugega ne bi delalo, kaker ga zmeraj zahvaljevalo za prejeto dobroto. Kako bi sker- belo, da bi mu dopadlo in kako bi gledalo, da bi spolnilo vsako njegovo zeljo in ne bi se zmenilo za se. In ako bi bilo treba tudi terpeti iz ljubezni do njega, o kako hitro in rado bi terpelo in bi se stelo za srecno, da mu more tako pokazati svojo ljubezen in hvaleznost! Ako bi videlo, da ga zanicujejo njegovi podlozni, ne bi delalo drugega, kaker jekalo. In ako bi se kedaj zgodilo, da hi ga razzalilo iz nemarnosti, 460 Osemmijsto poglavje. o kako bi mu bilo zal, kako ponizno in jo- kaje skesano in klece bi ga prosilo odpuscenja. Ako bi bilo dalec od svojega moza, stelo bi ure in minute, kedaj ga bo videlo, in kako srecno bi bilo, ako bi mislilo na svoj prejsni zalostni in zdaj srecen stan! To oberni na se, pobozna dusa; zakaj ravno taka se je godila s teboj: prej si bila nesrecna gresnica, zdaj si pa Kristusova nevesta. 15. Ljubi tedaj svojega Zenina; vedi pa tudi, da ni zadovoljen, ako ga ne ljubis iz vsega serca. Ljubi ga, pa ne samo se zeljami serca, ampak tudi z deli. Neketeri, ki so le po imenu prijateli, pravijo svojim prijatelom: „Prijatel moj! ti si gospodar cez vse moje posestvo‘ ; ; ne dajo mu pa nicesar, ali malo. Pravi prijateli pa dajo svojemu prijatelu najprej svoje naj- boljse reci in potem se le mu ponudijo drugo. Bogu popolno posvecena dusa se odrece vsem stvarem, na ketere je se navezano njeno serce, in sklene podvreci vsa svoja nagnjenja sveti pokorscini; sklene, da se bo zatajevala v vseh receh, ketere pozeli njeno telo, da se ne bo menila za svojo cast, da bo vesela sprejemala vsako zasmehovanje in zanicevanje. 0 kako varno hodi s takim sklepom in kako zaupanje na Boga ji daje! Kako jo pripravlja zadovoljno terpeti vse zopernosti; kako jo nagiba tak sklep, da dela vse z do brim namenom, in spodbada, da prosi Jezusa in Marijo pomoci, da bi mogla spolnjevati ta sklep, zmeraj stanovitno in od- locno iskati samo to, kar Bogu dopada. V te- zavah dela ta sklep, da sercno pravi: Drugega ni, moram Bogu dopasti, tudi ako bi morala zato vmretiA Ako stori kak pogresek, dela ta 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 461 terdni sklep, da ne obupa, temuc ji daje serc- nost, da zaupa in se bolje yaruje kaker se je do zdaj. Tak terdni sklep mora pa veckrat po* navljati raej premisljevanjem, po sv. obhajilu, pri obiskovanju presv. Resnjega Telesa, posebnu pa zjutraj, ko vstane, treba, da rece: Moj Je- zus, vnovic se ti posvetim in obljubim, da bom zmeraj samo to delal. kar bolj dopade tvoji syeti volji. To daritev zdruzim s tvojo daritvijo, ko si se daroval tvojemu nebeskemu Ocetu. Pomagaj mi, da bom zvest ostal. Tyoje ter- pljenje je moje apanje; in tyoje zasluzenje, tvoje obljube in tvoja ljubezen je moje upanje. 0 Mari j a, moj a mati, pro si Jezusa za me; zadobi mi stanovitnost in ljubezen do tyojega Sina. 16. To ti najbolj priporocam, pobozna du- sa, ako hoces dobiti velik zaklad bozje ljubezni, ga vedno prosi: „0 Jezus, daj mi svojo lju¬ bezen! Je ze zadosti, ako izgoyoris besedo „lju- bezen," Bogu je zmeraj to vsec in zmeraj ti bo dal kak syet obcutljaj in vzgal v tvojem sercu kak novi plamen in sveto zeljo. Gospod je sicer radodaren v vseh svojih darovih, po- sebno pa se v svoji ljubezni, keder ga za njo orosimo ; zakaj on sam naj bolj zahteva od nas jubezen. Prosimo ga tedaj, pa ne nezne, temuc mocne ljubezni, da bomo z njo premagali vsak ljudski obzir in lastno ljubezen, in da bomo pripravljeni storiti brez odlasanja in priderzka vse, kar se mu dopada. Zato se navadi Bogu vstreci y vseh, tudi majhinih receh; zakaj tako bos potem pripravljen storiti tudi velike reci. In keder se ti bo zdelo, da nisi zadosti raocan se premagati y taki bolj tezki reci, zaupaj v 460 Osemnajsto poglavje. o kako bi mu bilo zal, kako ponizno in jo- kaje skesano in klece bi ga prosilo odpuscenja. Ako bi bilo dalec od svojega moza, stelo bi ure in minute, kedaj ga bo videlo, in kako srecno bi bilo, ako bi mislilo na svoj prejsni zalostni in zdaj srecen stan! To oberni 11 a se, pobozna dusa; zakaj ravno taka se je godila s teboj: prej si bila nesrecna gresniea, zdaj si pa Kristusova nevesta. 15. Ljubi tedaj svojega Zenina; vedi pa tudi, da ni zadovoljen, ako ga ne ljubis iz vsega serca. Ljubi ga, pa ne samo se zeljami serca, ampak tudi z deli. Neketeri, ki so le po irnenu prijateli, pravijo svojim prijatelom: „Prijatel moj! ti si gospodar cez vse moje posestvo u ; ne dajo mu pa nicesar, ali malo. Pravi prijateli pa dajo svojemu prijatelu najprej svoje naj- boljse reci in potem se le mu ponudijo drugo. Bogu popolno posvecena dusa se odreee vsem stvarem, na ketere je se navezano njeno serce, in sklene podvreei vsa svoja nagnjenja sveti pokorscini; sklene, da se bo zatajevala v vseh receh, ketere pozeli njeno telo, da se ne bo menila za svojo cast, da bo vesela sprejemala vsako zasmehovanje in zanicevanje. 0 kako varno hodi s takim sklepom in kako zaupanje na Boga ji daje! Kako jo pripravlja zadovoljno terpeti vse zopernosti; kako jo nagiba tak sklep, da dela vse z dobrim namenom, in spodbada, da prosi Jezusa in Marijo pomoci, da bi raogla spolnjevati ta sklep, zmeraj stanovitno in od- locno iskati samo to, kar Bogu dopada. Y te- zavah dela ta sklep, da sercno pravi: Drugega ni, moram Bogu dopasti, tudi ako bi morala zato vmretiA Ako stori kak pogresek, dela ta 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. 461 terdni sklep, da ne obupa, temuc ji daje serc- nost. da zaupa in se bolje yaruje kaker se je do zdaj. Tak terdni sklep mora pa veckrat po- navJjati raej premisljevanjem, po sv. obhajilu, pri obiskovanju presv. Resnjega Telesa, posebriu pa zjutraj, ko vstane, treba, da rede: Moj Je- zus, vnovic se ti posvetim in obljubim, da bom zmeraj samo to delal. kar bolj dopade tvoji sveti volji. To daritev zdruzim s tvojo daritvijo, ko si se daroval tvojemu nebeskemu Ocetu. Pomagaj mi, da bom zvest ostal. Tvoje ter- pljenje je moje apanje; in tvoje zasluzenje, tvoje obljube in tvoja ljubezen je moje upanje. 0 Marija, moja mati, prosi Jezusa za me; zadobi mi stanovitnost in ljubezen do tvojega Sina. 16. To ti najbolj priporocam, pobozna du- sa, ako hoees dobiti velik zaklad bozje ljubezni, ga vedno prosi: „0 Jezus, daj mi svojo Jju- bezen! Je ze zadosti, ako izgovoris besodo „lju« bezen, a Bogu je zmeraj to vsec in zmeraj ti bo dal kak svet obcutljaj in vzgal v tvojeni sercu kak novi plamen in sveto zeljo. Gospod je sicer radodaren v vseh svojih darovih, po- sebno pa se v svoji ljubezni, keder ga za njo orosimo; zakaj on sam naj bolj zahteva od nas jubezen. Prosimo ga tedaj, pa ne nezne, temuc mocne ljubezni, da bomo z njo premagali vsak ljudski obzir in lastno ljubezen, in da bomo pripravljeni storiti brez odlasanja in priderzka vse, kar se mu dopada, Zato se navadi Bogu vstreci v vseh, tudi majhinih receh; zakaj tako bos potem pripravljen storiti tudi velike reci. In keder se ti bo zdelo, da nisi zadosti moean se premagati v taki bolj tezki reci, zaupaj v 462 Osemnajsto poglavje. Boga in reci: „Vse morem v njem, keteri me mocnega delaA* Reci: Cesar ne morem storiti sam, bom storil z bozjo pomocjo, ketero upam od Eoga prejeti. 17. Sv. Avgustin pravi, da je cas zgub- ljen, keterega ne obernemo za Boga. Na zadnjo uro nas bo tolazilo gotovo samo to, da srno 1 jubili Jezusa Kristusa. 0 moj Bog, kako bo takrat tolazilo onega, ki te je resnicno lj.ub.il se vsem sercem in more reci, ako gleda kri- zanega Jezusa: „Samo njega sem ljubil. In kaksno vecjo tolazbo more imeti pobozna dusa se v tern zivljenju kaker, ako more reci; „Bogu sem stregla in delala veselje; z Bogom sem zdruzena. Ali zato se morarao Bogu popolno podariti, pa ne zavoljo sebe, temuc za tega voljo, da bi mu veselje delali, na se moramo res pozabiti in govoriti z nevesto v visoki pesni: ? ,Peljal me je v vinski hram in je ljubezen v meni vredil. Podperajte me s cvetlicami, osujte me z jabelki, ker od ljubezni omedlujem.-* 2 Vino pomeni tukaj sveto ljubezen; zakaj kaker napravi vino clo- veka, da ne more rabiti svojih pocutkov, da ne vidi, ne slisi in zivi, kaker da bi bil mertev; ravno tako zivi dusa, v keteri je prizgana lju¬ bezen bozja, kaker da ne bi imela vec pocutkov za casne reci in noce nic drugega, kaker Boga; in zato prosi cvetja svetih zelj in sadja dobrih del, ki mu hranijo zivljenje, namrec jjubezen bozjo, v keteri in po keteri samo zivi. Tako pa more govoriti samo ona dusa, ki se je po¬ polno Bogu izrocila, podarila in si nicesar ni pri- derzala. Kaj pa pravis ti, pobozna dusa ? Ali si se ze vso tako podarila Jezusu Kristusu, kaker 1 Fil. 4, 13. — 2 Vis. pes. 2, 4. 5. 0 ljubezni do Jezusa Kristusa. I on hrepeni od tebe? Ali se mu morebiti vsfcav- ljas? Ali ni morebiti zadosti storil, da bi zasluzil vso tv'ojo ljubezen ? Bog se je dal tebi brez priderzka enkrat na krizu, tolikokrat pa pri sv. obhajilu. Kaj se cakas? Kaj bi jmorai se vec storiti, da bi bila vsa njegova? Cakas morebiti. dokler te ne bo zapustil zavoljo tvoje nehva- leznosti in da te ne bo vec klical? Vstani tedaj, ne vstavljaj se mu vec, temue reci mu: Molitev. Da, o moj Jezus, ti si moj zenin, glej no* cem se se dalje vstavljati tvoji ljubezni: „Moj ljubi je moj in jaz sem njegova./' 1 Ti si se mi vsega dal, tudi jaz se ti vsega dam. Zasluzil sem, da bi me zdaj zdaj zavergel, ker se spo- minjam, da te nisem poslusal nehvalezen, ko si me tolikokrat klical; ali hrepenenje, ketero mi zdaj dajes, da naj bom ves tvoj, mi daje upanje, da me bos sprejel za svojo nevesto. Sprejmi me, o moj Jezus, zavoljo ljubezni, s ketero si za me vmerl na krizu. 0 moj ljubi Gospod, ako bi bil zdaj v-'peklu, keterega sem zasluzil, ne bi ; te mogel vec ljubiti. Ker mi pa dajes cas tebe ljubiti, zato te hocem ljubiti in nocem drugih ljubiti kaker /Sarao tebe. 0 moj ljubljeni Zvelicar,:^^ 0 j e mogoce, da te gore.ce ne ljubi, kedor xtei. premisljuje v jaselcah, ali na krizu na Kalvariji, ali v najsvetejsem zakramentu na nasih oltarjih ? Koga naj bi tedaj ljubil, ko pain Boga, ki je za me vmerl? Ljubim te, o moj Odresenik, moj a ljubezen, moje vse! Mriozi v meni svojo sveto ljubezen; zmeraj me spominjaj, 1 Ves; pes. 2, 16, Devetnajsto poglavje. koliko *i za me storil in preterpel, in ne dopusti, da bi ti bil se kedaj nehvalezen. 0 lepi plamen ljubezni, ki si povzil zivljenje mojega Jezusa na oltarja kriza, pridi tudi v moje serce in po- koncaj v njem vsako nagnjenje na stvari. Vsega se ti dam v dar, o rnoja ljubezen. in ako si ti ne mo re m tako podariti, kaker sem dolzan, me ti vzemi in napravi popolno svojega. Daj, da ne bom nic drugega goYoril, nie drugega mislil in po drugirn hrepenel, kaker samo tebe ljubiti in tebi dopasti. V^se upam zaYoljo svojega za- sluzen ja, o moj Jezus! Tudi v tebe zaupam, o Marija ; moje upanje! da mi bos sprosila milost, da ne bom od danes dalje nic drugega ljubil kaker edino svojega nebeskega Zenina. tvojega Sina in tebe, svojo Mater. -,«M- XIX. poglavje. Dnevni red osebe, ki se zeli zvelicati. § 1. Kako vstajaj zjutraj. 1, Ko pozvoni, ali je ze cas vstati, precej povzdigni, kaker dete precej isce rnleka kaker hitro se zbudi, svoje serce k Bogu, potem obudi ljubezen in mu daruj vsa svoja dela celega dneva, ter ga prosi pomoci. Sv. Terezija je opominjala svoje duhovne hcere, da naj se ne valjajo na postelji, temuc, da naj precej skocijo na tla, kaker da bi gorela postelja, ker drugace bi zgubile cvet zasluzenja. Ko se oblacis, ne trati casa, temuc moli, ali pa vzbujaj kak vzdihljaj, ali opravi kako molitvico na primer: 0 moj Dnevni red osebe, ki se zeli zveliSati. 465 Bog. samo tebe hocem in nic drugega. Tebi darujem vse, kar bom danes storil in terpel. Moj Jezus, vsmiljenje! Gospod, zmeraj mi po- magajl Daj, da bom spolnjeval tvojo voljo. Take izdihljaje je dobro ponavljati, kader koli si brez dela; postavim, ko gres v kor, obednico ali opravljas kako drugo delo, na ketero ni treba ravno veliko misliti. Ako bos tako porabil vsak prost cas, ti bo zelo koristilo s casom. 2. Ko si se oblekel, poklekni pred kriz in opravi navadno jutranjo molitev, namree naj prej zahvali Boga za prejete milosti, obudi ljubezen in dober namen, da mu darujes vsa svoja dela in terpljenja tega dneva, posebno pa goreee prosi Jezusa in Marijo po noci, da jima bos mogel dobro sluziti ves dan. § 2. Premigljevanje. Kar se tice premisljevanja, nocem ponav- ljati, ker bom v petem poglavju druge knjige o tern govoril, ampak omenjam samo kako treba premisljevati. Naj prej obudi zivo vero na pri- cujocega Boga, potem se ponizaj in prosi razsvet- ljenja; nato preberi pazljivo ali poslusaj doticen odstavek premisljevanja; ko si prebral premis- ljevanje, premisljuj tisto resnico, id te je najbolj ganila. Potem obujaj obcutljaje, zahvaljuj namree Boga, ponizaj se, upaj, posebno pa obzaljuj svoje grebe, obujaj ljubezen in moli; prosi Boga raz- svetljenja, pomoci, v danosti v voljo bozjo; keder ne obcutis duhovnega veselja pri pre- misljevanju, pa moli veliko, zadosti bo, ako bos ponavljal: Moj Jezus, vsmiljenje! Moj Bog v , po- magaj mi! Proti koneu premisljevanja poglej 30 466 Devetnajsto poglavje. se svojo vest; ako ti ocita kako rec, ki se ne dopada Bogu, zapodi jo, napravi namred terdni sklep se poboljsati v ti reci. Glej, da bos opravljal premisljevanje vsak dan zjutraj in zveder; ako ne bos mogel kak dan opraviti svojega navad- nega premisljevanja, premisljuj vsaj nekoliko; zakaj dobro bodi preprican, da ne bos rastel v dobrem, ako ne bos zelo ljubil premisljevanja. § 3. Kako treba biti pri sv. masi. Da bos pobozno pri sv. masi, moras vediti ? da je sv. masa ravno tista daritev, ketero je enkrat daroval Kristus na Kalvariji, sarao s tem razlockom, da je Jezus 11a Kalvariji prelil svojo kri, pri sv. masi je pa ved v resnici ne preliva. Ako bi bila ti pobozna dusa takrat na Kalvariji, 0 kako pobozna in ginjena bi bila pri ti veliki daritvi! Obudi tedaj vero in pomisli, da se zdaj naoltarju opravlja ravno tista daritev, in da je ne daruje Sam masnik, temuc vsi, ki so pri masi; zakaj vsi opravljajo na neki nacin duhovnikovo sluzbo pri sv. masi in prejemajo zasluzenje Jezusovega terpljenja. 2 . Razen tega treba vediti, da je Jezus posta- vil daritev svete mase iz stirih namenov; pervic, da z njo castimo Boga; drugic, da z njo zadostu- jemo za svoje grebe; tretjic, da se zahvaljujemo za prejete dobrote in cetertic, da prosimo milosti. Glej, kako moramo biti pri sveti masi, da imamo veliko korist. Pervic pri daritvi svete mase, ko darujemo nebeskemu Ocetu Jezusa Boga in cloveka, Boga neskoncno bolj castimo, kaker ako bi mu darovali zivljenje vseh ljudi in an- geljev. Drugic, ko darujemo Jezusa Kristusa pri Dnevni red osebe, ki se zeli zvelicati. 467 sveti masi, zadostimo pri Bogu popolno za vse grebe ljudi, posebno pa tistih, ki so pri sveti masi, keteri prejmejo korist ravno tiste bozje Kervi, s ketero je bil odresen na Kalvariji cl o'* veski rod, Se vsako sveto riiaso tedaj zadostimo za svoje grebe Bogu bolj, kaker s keterokoli drugo pokoro; ali dasiravno je daritev svete mase sama na‘ sebi neskoncne vrednosti, jo vender Bog sprejme 11a omejen nacin, kakor je ze kedo pri sveti masi; zato treba biti vec* krat pri sveti masi. Tretjic, pri daritvi svete mase Boga vredno zahvalimo za vse prejete . dobrote. Cetertic, pri sveti masi moremo pre- jeti vse milosti za se in za druge. Ker pa nismo vredni prejemati milosti, nam je pokazal Jezus, kako se moremo napraviti vredne prejeti vsako milost, ako namrec prosimo nebeskega Oceta v njegovem imenu, ko mu ga darujemo pri sveti masi. Zakaj? Jezus sam se takrat z nami zdruzi in prosi. S kakirn zaupanjem bi molil, ko bi vedel, da se je tebi pridruzila Mati bozja in )rosi za te se vsemi svetniki v nebesih? Glej, seder prosis pri sveti masi Boga kake milosti, prosi za te tudi Jezus in daruje zasluzenje svojega terpJjenja; Jezusovemolitve pa veljajo neskoncno vec, kaker molitve vseh svetnikov v nebesih. o O- Dobro je tedaj deliti sveto maso na stiri dele. V perverri delu, od zacetka do konca evangelja daruj Bogu v cast to daritev svete mase tako-le : „0 moj Bog, castim tvoje nes¬ koncno velicastvo ; rad bi te tako castil kaker zasluzis, all kako cast, ti morem izkazati jaz vbogi gresnik? Darujem ti ono cast, ketero ti izkazuje Jezus Kristus 11a tern oltarju.“ V dru- gem delu od evangelija do povzdigovanja daruj 4G8 Devetnajsto poglavje. sveto maso Bogu v zadoscenje za svoje grebe in reci: „0 Gospod, zanicujem in obzalujem iz vsega serca vse svoje grebe, s keterim sem te zalil; v zadoscenje za nje ti darujem tvojega Sina, ki se v novic za nas daruje na tern oltarju; zavoljo njegovega zasluzenja te prosim, da ini odpusti in daj sveto stanovitnost. V tretjem delu od povzdigovatija do obhajila, daruj nebe- skemu Ocetu Jezusa v zahvalo za vse prejete milosti in reci: 0 Gospod, ne vem, kako bi te zabvalil; darujem ti Jezusovo Kri, ketera se ti daruje pri ti in pri vseh drugih svetih masah, ketere bodo opravljene na zemlji. V cetertem delu, od obhajila do konca, zaupljivo prosi po- trebnih milosti posebno pa pravega kesanja nad svojimi grehi, stanovitnosti in bozje ljubezni; priporocaj Bogu svoje duhovne brate, sestre, sorodnike, gresnike in vboge duse v vicah. Ne odsvetujem ti, da ne bi smel opravljati svojib molitev mej sveto maso; nikar pa ne opuscaj placati Bogu stirih imenovanih dolznosti namrec: castiti, zadostiti, se zahvaliti in prositi Boga. Prosim te tudi, da bodi pri tolikih svetih inasah. koliker le mores; zakaj vsaka sveta masa ti bo pripravila zaklad zasluzenja, ako bos pri nji kaker sem ravno povedal. Pobozna dusa, ako mores, daj za kako sveto maso v svoji cerkvi, da bos pri nji ti in tvoje duhovne sestre, ako jim je mogoee. Prosimo te pa tudi, da ne bodi kaker neketere redovnice, ki bi bile rade pri prav mnogih masah in zato klicejo take masnike, ki prav hitro masujejo in ne pazijo na svete ob- rede in s tern pohujsujejo ljudi, ki so pri njih mask Preberi, kar bom o tern rekel, v drugi knjigi, kjer govorim o dolznostih predstojnice. Dnevni red osebe, ki se zeli zvelifati. 469 * Glede spovedi in svetega obhajila mi ni treba treba tu se vec govoriti, ker sem zadosti po- vedai v XVIII. poglavju. §. 4. Obnasanje v obednici. 1. Dal Bog, da ne bi mnoge duse zgubile za mizo v obednici (refektorju) z nezmernostjo in nespodobnostjo vsega, kar so si pridobile pri poboznostih. Kako lahko se tudi pri mizi (jedi) vadis v razlicnih cednostih. Pervic se lahko vadis y pokorscini, da gres na dano znamenje v obednico, in ne zamudis skupne molitve. Dru- gic se mores vaditi v dobrem namenu, da namrec ne zavzivas jedi zafco, da bi stregel svojemu gerlu, temuc edino zato, da bi spolnjeval voljo bozjo; Bog pa hoce da si ohranimo telesno zivljenje z jedjo, da nam pornaga telo na zemlji Bogu sluziti. Zato pa prosi pred jedjo Boga milosti. da ne bos jedel cez mero. Tretjic se lahko zatajujes mej jedjo, da pustis kako jed ali pa vzames nekoliko inanj, posebno take jedi, ki ti disi; ali pa bodi vsaj zadovoljen z navad- nimi jedmi, ketere so pripravljene za druzino in zato si ne priskerbuj posebne jedi in nikedar ne godrnjaj, da je premalo ali pa slabo pri- pravljeno. Skerbi tudi, da se bos zatajeval pri jedi posebno ob devetdnevnicah, ob petkih in sobotah, na primer, da bos jedel klecec ali na zemlji sedec ali prej poljubil noge svojih du- hovnih bratov (sester), in se ne zmeni ako bi se drugi zato srnejali, zakaj toliko vec zaslu- zenja bos imel. Oeterta cednost je lepo vedenje glede oci; oci imej pobesene in se ne oziraj, kaj delajo in jedo drugi. Peta cednost je molcanje, Devetnajsto poglavje. 470 ki je v obednici zelo potrebno redovnim osebam, zato poslusaj branje. 0 kako lepo je, ako se raej jedjo okrepca ne samo telo ampak tudi dusa z dobrimi mislimi raej duhovnim branjem! Tako se mores obvarovati, da ne gresis z ne- redno in preveliko slastjo pri jedeh, ko jih vzivas. 0 tem beri, kaz sera rekel v sedrnem poglavju § 2. glede zatajevanja pozresnosti. §. 5, O razvedrenju. Volja bozja je tudi, da se duse, ki ga lju- bijo, tu pa tam nekoliko razvedrijo, telesno raz- veselijo, da ni lak vedno napet* „Veselite se v Gospodu, in radujte se, pravicni/' pravi David, 1 Pravi pa „v Gospodu ] u kar pomenja, dam-bras biti pri razvedrenju zmeren in spodoben. Raz- vedrenje mora biti zmerno; zakaj, ako je pre- dolgo, je zmeraj pregresno ; zato obtihni in pojdi na svoj kraj, kaker hitro je pretekei dolocen cas. Ne raynaj se po neketerih, ki hocejo kon* cati pogovaranje in take slabo porabijo ta cas. Sv. Ivana Franciska Santaljska je rekla: „Ako bi zapravila le malo casa, bi se imela pred Bogoin za tatico. Ali je moj cas, da ga sraera rabiti kaker hocemPNe, Bog ga mi je odmeril in zahteva odgovor od vsakega trenotka.^ Treba pa se, da je razvedrenje spodobno, in zato se moras varovati, pervic, da se ne bos hvalil, godernjal, salil in zbadal drugih in jih pretergal v pogovarjanju. Drugic se vari, da ne bos krical in se sinejal na ves glas; zmerno se smejati ni nesposobno: sv. Francisek Saleski namrec pravi, da je pregresek smejati se v resnih i Ps. 31, 11. Dnevni red osobe, ki se zeli zveliSati. 471 receh, rayno tako pa tudi ni prav nikedar se ne nasmejati mej razvedrenjem, Zato pravi nje- gova ucenka sv. Joana Franciska Santaljska: „Ko sem pri mladih se smejem, da jim dajem zaupanje razvedriti se, ker je to potrebno.“ Tretjic se varuj prepirati se in govoriti o po- svetnih receh postavim o zenitbi, plesih, poje- dinah in lepi obleki. Sv. Janez od Kriza narnrec pravi, da ni brez greha pogovarjati se o takih casnih receh. Ne pravim pa, da bi moral govoriti pri razvedrenju vedno o resnih stvareh. Smes se tudi smejati, vesel biti, in se pogovarjati o kratkocasnih stvareh, glej pa, da bos ostal zbran in zato obujaj v sebi ljubezen do Boga ali pa kak vzdihljaj. Yeckrat skusaj napeljati govor o Bogu, da bos imel kako duhovno korist iz ma- lovaznih pogovorov, kaker je delal sv. Alojzij Goncaga, ki je na tak lep nacin spremenil samo- stan v eerkev in svoje tovarise tako navduseval, da so bill po razvedrenju veckrat bolj goreei kaker pa po inolitvi. Kar se se tice rasvedrenja preberi v sedmern poglavju na koncu §. 1. kjer razpravljam o lepem obnasanju. Vari se se, da se ne bos driizil pri razvedrenji vedno z enimi in sicer takimi, ki so bolj po tvoji volji, ker to d.rugi hitro zapazijo in se cutijo razzaljene ; zato obcuj bolj z drugimi kaker s takimi, kaker je delala sv. Terezija. 3. Kaj pa hocem reci o pustnem razveselje- vanju, ko skoraj ves svet nori, plese, se sali in tako Boga zelo zali? 0 moj Bog! o pustu bi mo¬ rale redovne osebe in pobozne duse se bolj pogosto obiskovati presveto Resnje Telo, ali pa v sebi kledati pred krizem in obzalovati toli\e grehe, ketere delajo svetni ljudje, in ne misliti 472 Devetnajsto poglavje. natelesno razvedrenje ali razveseljevanje, pustno norcevanje svetnih ljudi, in se druge nagovarjati, da naj tako delajo. Tako tie dela pobozna dusa, ki ljubi Jezasa Kristusa. Sv. Marija Magdalena Paciska je ob pustnem casu prebedela cele noci in molila za gresnike. 0 kako dopadajo Jezusu molitve njegovih nevest, ki se mudijo pri njemu, ko je zapuscen od vsega sveta! Sv. Gertrudi je razodel Jezus, da placuje s posebnimi rnilostmi dobra dela, katera mu darujejo ob pustnem casu. Tako je ravno o pustnem casu izvolil Jezus sv. Katarino Sijensko za svojo nevesto za placilo, ker ga je castila tisti cas, ko so ga drugi za- lili s tolikimi grehi. 4. Ako se hoces o pustnem casu nekoliko kratkocasiti, kratkocasi se pa kaker pobozna dusa; ako zelis peti, poj pa duhovne pesni, vari se pa plesati in tovarisieo (tovarisa) za roko derzati, kar ti bo lahko napravila mnogo hudih predstav in skusnjav, Ako bi te prosili gledati kako igro, izgovarjaj se, koliker le mores, zakaj ako druge skode ne bos imela, bos raztresena eden ali pa dva meseca, brez molitve in zbra- nosti. Ako se ze hoces vdeleziti kake igre, naj bo vsa igra pobozna; ali ako je a 7 igro vpletena svetna ljubezen, ali bi se se celo morala pre- obleci v mozko ali nevestino obleko. odlocno / se izgovori, da ne mores in se nic ne zmeni, ako bi ti tudi rekli, da si nevljudna, neotesana, neurana ali hinavska, ti se samo ravnaj po kralju Davidu: , 7 Oni bodi rotili, ti pa bos bla- goslavljal. ul Drugi te bodo zanicevali, Bog pa te bo hvalil. Yaruj se tudi o pustnem casa gle- i Pb. 108 , 28 . Dnevni red osebe, ki se zeli zveli<5ati. 473 dati maskere, da ne bos slisaja nespodobnih besed in videla nespodobnih reci. - 3* . . - r- • • ' * * ^ * 5. Vsak dan opravi duhovno branje, o keterem sem govoril v trinajstem poglavju; obiskuj presveto Resnje Telo, kaker sem pri- priporocal v stirinajstem poglavju §. 2. st. 22. Delaj ludi, kaker sem omenil v dvanajstemVpo- glavju, §. 2. st. 13.; roznega venca tudi ne opuscaj zmoliti vsak dan vsaj tretji del; o tern beri sedemnajsto poglavje st. 12. §. 6. Sprasevanje vesti in neketere druge poboznosti. 1. Vsaka pobozna dusa mora vsak dan svojo vest sprasevati; vsakdanje sprasanje vesti je pa dvojno, splosno in posebno; splosno se opravlja zvecer, posebno pa o poludne cez kak pogresek, keterega najveckrat storimo. Posvetne zenske stojijo pred ogled^lom po vec ur na dan, Kristusova nevesta pa se mora vsaj dvakrat na dan pogledati v ogledalo, postaviti se namrec pred pricujocega Boga, da ocisti svojo duso madezev. Posebno sprasevanje vesti je krajse kaker splosno, ker se sprasujemo samo cez eden sam pogresek, v keterega najveckrat pa- demo in ga potem obzalujemo. Splosno spra¬ sevanje vesti pa mora biti bolj dolgo. Vsakdanje sprasevanje vesti opravljaj tako. Najprej prosi Boga razsvetljenja, da bos mogel spoznati vse storjene grebe; potem pomisli vse opravke celega dneva in poglej, ali nisi napravil kakega pogreska s to potjo, post-avim, ali nisi bil len zjutraj vstati ali nepokoren vbogati znamenje zvona, ali nisi bil nepoterpezljiv, nicemern, pre- 474 Devetnajsto poglavje. vzeten, ali se nisi rnorebiti lagal, da si se izgo- voril, nezmeren bil v jedi, prostovoljno raztresen pri molitvi, premisljevanju in brevirju, ali se nisi radovedno oziral, casa zapravljal. opustil dobrih del,, nekoliko godernjal, v rnajhinih receh nepokoren bil. preinalo spostoval svojih visjih, gresil zoper vbostvo, nemarrio odganjal slabih misli, in enakih reei ? Keder storis kak greli, ne cakaj do vecera, temuc precej kaker hitro te zacne vest peci, ga obzaluj, potem pa bodi miren in potolazen ; zakaj. ako te vest pece je dobro znaraenje, ker kaze, da sovrazis greh. Gorje pa onim dusarn, ki se ne zmenijo za rnaj- hrne grebe! Zakaj to je znamenje. da so v veliki nevarnosti, pasti v velike grebe. 2. Ko si sprasal svojo vest obudi vero, upanje in ljubezen, na primer takole : „0 moj Bog, vse verujem, kar mi sveta cerkev zapo- veduje verovati, ker si ji ti razodel. Verujem, da si pravicen in placujes dobre z nebesi, gresnike pa kaznujes s peklom. Verujem skriv- nost presv. Trojiee. Verujem, da se je Jezus Kristus vclovecil in za nas vmerl ; verujem tudi vse drugo, kar veruje ay. cerkev. Zaupam na tvoje obljube zavoljo Jezusovega zasluzenja; upani od tebe, da mi bos o dp us til moje grehe, dal stanovitnost in nebesa, ker si vsegamogocen, zvest in vsmiljen. In ker si neskoncno dober, te ljubirn bolj kaker vse druge reci, in obzalujenx vse svoje grehe, s keterimi sem te razzalil. Terdno sklenem prej vmreti kaker pa te se raz- zaliti z grehom; to sklenem s tvojo milostjo, ketere te prosim zdaj in za vselej. Terdno skle- nem tudi prejemati svete zakramente v zivljenju. in na zadnjo uro. Kedor izmoli vsak dan tri Dnevni red osebe, ki se zeli zveli&iti. 475 bozje cednosti vero, upanje in ljubezen, more prejeti popolni odpustek enkrafc vsak mesec in na zadhjo uro, za vsakikrat pa, ko jih obudi, prejme po sedera let in sedemkrat po 40 dni odpustka. Te odpustke sta podelila papeza Be- nedikt XIII. 15. jan. 1728 in Benedikt XIV, 28. jan. 1756. 3. Nato opravi se svoje druge navadne mo- litve k sv. Jozefu, k angelu varihu in k svojim svetira priprosnjikom (patronom), moli tudi. Jita- nije Matere bozje, keterih nikedar lie opusti. Potem pojdi poeivat. Velikokrat skusa hudobni duh pobozne duse zapeljati, da bi po noci^molile, da bi zgubile drugi dan. Sv. Francisek ni mogel zaspati neko noc, ko je pa naredil kriz eez bla- zino je zbezal hudobni duh iz nje, potem je rekel svojemu tovarisu: „Glej, moj brat, ta hu-. dobni duh me je zaderzaval, da nisem mogel zaspati in sicer zato, da bi jutri ne mogel mo- liti.“ Spi tedaj koliker ti treba. Ko se slacis, poljubi svojo redovno obleko, slaci se pa vedno orav spodobno: poskropi posteljo z blagoslov- jeno vodo, preden se pa vlezes, reci: „V tvoje roke, Gospod, izrocim svojo duso a , in napravi namen, da se vsakem dihljajem hoces obuditi ljubezen do Boga. Tvoje zadnje besede v postelji naj bodo: „0 moj Jezus nic drugega nocem, kaker samo tebe.“ 4, Pobozno opravljaj devetdnevnice pred Bozicem, Binkosti, sedmiini glavnimi Marijinimi prazniki in pred praznikom svojega priprosnjika (patrona) s tistimi poboznosti in zatajevanjem, kaker ti bo priporocil tvoj spovednik. Mej de- vetdnevnicami obujaj bolj ljubezen in obiskuj presveto Resnje Telo in Mater bozjo kaker pa 476 Devetnajsto poglavjo. dolge molitve. Y r saki rnesec si izberi eden dan za mesecno samoto ; ta dan porabi samo za premisljevanje, zahvalo za sv. obhajilo, za du- hovno branje in tako dalje, v velikern molcanju. Ta dan mesecne duhoVne sarnote pomaga ninogo, da si oh ranis' in ranozis gorecnost. Tudi ti priporocam, da opravljas poleg navadnih skupnih duhovnih vaj, se oserti ali deset dni za svoje posebne vaje. V ta nainen sein se- stavil sledece premisljevanja o vecnih resnicah, ketera laiiko za to rabis. 1 5. Redovna oseba naj se bolj v.adi v teh cednostih: v krotkosti in pokorscini. Krotkost je potrebna, da mores prenasati zanieevanje; kedor v samostanu ne terpi rad, je nemogoce, da bi rastel y dobrem. Pokorscina je potrebna, da hitro spolnis vse, kar prepisuje vodilo in predstojniki. Nikedar ne poslusaj osebe, ki je sklenila kaj posebnega storiti, ki pokorscine ne pozna. Zakaj sv. Terezija namrec pravi: „Ako bi se zacel siriti v redu duh zoper pokorscino bi biio boljsi, da ne bi bilo redovnic in samo- stanov." Nikedar ne preiskuj, ali ti je zapovedal predstojnik kako rec iz jeze ali pa ne, ti poslu¬ saj samo voljo bozjo, ako si pa nepokoren, se ne splaca govoriti ne o popolnosti, ne o ljubezni bozji. Ti pa ze ves, da obstoji vsa svetost v tem, da podverzes svojo voljo pred- stojnikovi volji. 1 „Duhovne vaje M ali pa v knjigi „Hisni misijon. u CO Tf o <£> Kazalo. 1. pogl.:0 hrepenenju po popolnosti . 2. „ 0 nevarriosti nepopolne duse, ki se od- pustljivih grehov malo boji . ,, Nadaljevanje prejsnjega poglavja . ,, 0 deviski 5istosti. „ Pobozna oseba mora biti vsa bozja „ 0 notranjem zatajevanju ali o zataje¬ vanju iastne volje . . ., 7. ,, 0 zunanjem zatajevanju §. 1. 0 zatajevanju oci in o lepem ob- obna§anju sploh §. 2. 0 zatajevanju nezmernosti §. 3. 0 zatajevanju posluha, vonja in tipa ....... 8. „ 0 sveti poniznosti . . . §. 1. 0 dobrotah, ki izvirajo iz poniz- 11 nosti ...... §. 2. 0 poniznosti razumaaii razsodka §. 3. 0 poniznosti volje ali serca §. 4. 0 prenasanju zanidevanja 0 ljubezni do bliznjega .. . . . §. 1. Kako morarao ljubiti svojega bliz- n t jega, posebno pa keder sodirno njegova dela ..... §. 2. 0 ljubezni do bliznjega v govorjenpi §. 3. 0 ljubezni do bliznjega v djanju 0 poterpezljivosti . * . §. 1. 0 poterpezljivosti sploh . §. 2. 0 poterpezljivosti v bolezni, vbo- stvu, zani<5evanju in duhovni pus- Senosti . . . ♦ v ; §. 3. 0 poterpezljivosti v skusnjavah Stran 7 25 38 53 74 91 116 128 139 153 158 158 167 177 189 203 203 213 224 237 237 251 265 Kazalo. Stran 11. pogl.:0 vdanosti v voljo bozjo . . . 277 §. 1. Kako koristno je, da se v voljo bozjo vdamo.277 §. 2. V keterih receh se moramo po¬ se bno^v bozjo voljo vdati . . 286 12. ,, 0 pricujocnosti.297 13. ,, 0 duhovnem branju.313 14. „ 0 sveti spovedi in sv. obhajilu . 325 §. 1. 0 sveti spovedi . . . 325 §. 2. 0 pretanki vesti . , . 345 §. 3. 0 svetem obhajilu . . , 364 Duhovno obhajilo .... 383 Obiskovanje presv. Resnjega Telesa 386 15. ,. 0 dobrem namenu . . . . . 394 16.. ,, 0 molitvi.. . 400 17. „ 0 cesdenjq. Matere bozje . , 419 18. „ 0 ljubezni do Jezusa Kristusa . . 436 §, 1. Jezusa Kristusa smo dolzni ljubiti 436 §. 2. Kako doseze pobozna dusa lju- bezen do Jezusa Kristusa in kako naj se vadi v ti ljubezni . . 448 19. ,, 0 dnevnem redu osebe, ki se zeli zvelicati 464 §. 1. Kako vstajaj zjutraj . . 464 §. 2. Premisljevanje . . . 465 §. 3. Kako treba biti pri sv. masi . 466 §. 4. Obnasanje v obednici . . 469 §. 5. 0 razvedrenju .... 470 §. 6. Sprasevanje vesti in neketere druge poboznosti .... 473 >v i.— jSfcVfc *?• KWi • r /■'• i3s AT f; /Lotd ► : \ ; / Wf) < i vA.*i r ' * * -1", '/..**3 .,- 1 V *i» . • — •«. \ ..v■-, SSSgyj . Ifcfyr . ; 'V, r’V-fcwtt 58S V i.kvC - } >..-*• rL ,' f^n t-: *' r e‘ /'■' . ■:■;■ :-i- • - -'I » *< >:-Xi sisa ■ ■ PlMp| «® Rf .W. « IIP fl£f' ; -.■•>.-:>• ' la&Bw ; 2 ~ • ■ t&Bti ’»• v.i J see 1 flV > ' MS mm. .. -* w•..-: ‘A v I*. '- .c* Ai 1 , •;.7 w ' -* i *! -• '■. r ^6: yew .'<■ V-V%\,-;. « rV;^L, - , «» “ H&Sf * < * r, e ^ m '■S&ffiwt s-i' ■ ; ■ ' - s . ■%*jM ■ <;>:,■> •■■e 00000510643