Nulov — Addreti nova doba ®33 St Clalr Avenne Cleveland 1, Ohl« (Tel HEnderson 3889) DOBA !0.43. (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3, . ~ —_______________ — — —------------—----------------" ' ' ______^^, ' VOLUME XX.—Lil/II ŠT. 43. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 1 — SREDA, 1. NOVEMBRA, 1944 SPLOŠNI tedenski •PREGLED Mornariški dan °ktobra Je bil mor-t° je dan, posvečen Drnarici. In n Mornarica ga je obhaja-P^nosom kot že davno ne, levitvijo, da je v pred-^ dneh v bitkah z japon-°jno mornarico potopila aPonskih vojnih ladij raz- *fa]1P°V’ ™anJ P°ško- b Pa 34 nadaljnih japon-vojnih ladij. Ameriška Ij arica je v teh bojih izgubi-^J^atični ladji in štiri ru- • Eksperti sodijo, da je s P°razom glavna sila jappn-°Jne mornarice za dogle-J* Paralizirana in da je Ka vojna mornarica izvo-en° najsijajnejših zmag. Razne fronte * Filipinih je ameriško vo-zasedlo rže večji del oto- L in je razširilo svojo ^ac‘jo tudi na dele sosednih ^ ■ V zapadni Evropi je ^PHlično neizpremenjena, L y °krožju Antverpa, kjer >iiki iztrebljajo z a d n j a jo a Nemcev. Rusi nadalju-jl 2 °fenzivo v Vzhodni Pru-^a Poljskem, na češkoslo-na Madžarskem in v 'slavij i. ^ KVOTA DOSEŽENA ■Clevelandu, Ohio, je bila 26. ra zaključena desetdnevna Jan3a zbiranja prispevkov Kat*11' ^kest>” to je za fond, i erega se podpirajo avto-. ne lokalne dobrodelne in ■ ^ožne organizacije, kakor Narodne organizacije voj-L?asa- Letošnja kvota Cle-° Je bila določena na $5,-najvišja v zgodovini j, je bila presežena za Pet tisoč dolarjev. To da imajo Clevelandčani ^a pravem mestu. , ANJE DE GAULLEA (l^°Pniki Zedinjenih držav, Britanije, Rusije iri Ca-So oficielno priznali vlado ifj5ala De Gaujlea za provi vlado Francije. To pri-^ bilo istočasno sporo-j6 °Sebn° francoskemu zuna- 0 ^^istru Bidaultu. Ge-t|j Eisenhower, vrhovni po- zavezniških armad v za - 1 Evropi, je večji del osvo-: j 6 Francije prepustil upra-k ^ncoske Drovizorične vla-^ opravi zavezniškega voj Povelj niš tva ostanejo le 1 * ki so potrebni za vojaške ' acije. y|STOPSTVO V ITALIJI V ^ Zedinjenih držav in Ve-^ litanije sta pretekli te-C2Posta,vili uradne diplo 4^ e_stike z Italijo. Rusija je e prej in ima v Ri-Svojega poslanika. Za za-j,e^a ameriškega poslanika ■Hfl ’ji je bil imenovan Alex-\*t O. Kirk, ki se že del j ča-'“li v Italiji.. V JUGOSLAVIJI Poročilih radio postaje 'r«t i°^na Jugoslavija” so se Bi *U teden vršili boji v raznih Jugoslavije. Jugoslo-iV :a osvobodilna armada je -Mi . ila Novi Sad, Petrova-W *n Sremske Karlovce. V u so jugoslovanske čete W° z ruskimi četami osvo-e Pazovo, Petrince in Pe ^ v Macedoniji so jugoslo-čete, .skupno z bolgar-’> zavzele Stracin. V črni (Dalje na 2. strani) fin. "Sni 5jna RAZVOJI V VOJNI SITUACIJI |1 Največjo aktivnost razvijajo \ in največ pozornosti vzbujajo j 'zadnje čase tri glavne bojne ; Ifronte: pacifična fronta, dolga lj ruska fronta in zavezniška fron-1i ta v zapadni Evropi. Na Paci-j, fiku pridejo v boju z Japonci v|( poštev večinoma le ameriške j ] vojne sile. Ameriška invazija j-Filipinov je Japonce nemilo | presenetila. Pred več kot dve- . mi leti so Japonci z veliko premočjo zavzeli Filipine, toda (ameriški poveljnik, general jMacArthur, je takrat obljubil, j da bo prišel nazaj. Obljubo je izpolnil in osvobojen je zasužnjenih Filipinov se je pričelo, j Seveda bo treba še dolgotrajnih bojev, predno boclo vsi filipinski otoki očiščeni sovražnika. Tej ameriški invaziji fili-, pinskega ozemlja so sledili močni spopadi med ameriškimi in japonskimi pomorskimi in letalskimi silami. V teh spopadih j so bile ameriške vojne sile zma-, govite in japonske mornarica ,je bila močno oslabljena. Več ja-; ’ ponskih vojnih ladij je bilo po- j topljenih ali 'močno poškodova-j nih in mnogo japonskih letal uničenih. Natančnih poročil o teh pomorskih bitkah ob pisanja tega članka še nimamo, toda iz prvih poročil je razvidno, da so bile japonske izgube neprimerno večje kot ameriške. Iz poročil se da tudi sklepati, da so bile te pomorske bitke velikega obsega in da so Japonci •‘ta‘ kratko” vlekli. Vse kaže, da se na Pacifiku razvija velika bojna aktivnost. » Na zapadni, kakih 500 milj dolgi evropski fronti se na zavezniški strani udeležujejo bojev Američani, Angleži, Canad-cani in Francozi. Ponekod so se zavezniki že deloma zagrizli v nemško ozemlje, drugod pa šele prodirajo proti nemški meji. Boji so srditi, ker se Nemci odločno upirajo in mestoma protinapada jo, in napredek zavezniških armad je počasen in drago plačan. Zavezniško napredovanje tudi znatno ovira deževno in sneženo vreme, ker zadržuje transportacijo težke bojne opreme. Zdi se tudi, da zavezniki v zaledju fronte zbirajo velike rezerve vojaštva in bojnega materiala za veliko ofenzivo v bližnji bodočnosti. Mogoče pa je tudi, da zaradi bližnje zime ostane zapadna evropska fronta precej stalna do pomladi. n Ruska fronta je zelo razsež-na in Rusi razvijajo veliko ak-j tivnost na raznih točkah. Najbolj boleča za Nemce je ruska invazija Vzhodne Prusije, to je pravega nemškega ozemlja. Ruske armade prodirajo v Vzhodno Prusijo od treh strani ter | so bile pretekli teden baje na ,! nekaterih mestih 37 milj globo-i ko v tej nemški provinci. Poro-, ča se tudi o novi ruski ofenzivi pri Varšavi. Na visokem severu so Rusi vdrli v zasedeno Nor-i veško in prepodili Nemce iz važ-3 ne baze Kirkenes. Tam so za-j j plenili velike zaloge vojnega .! materiala in potrebščin. Ruske < !čete prodirajo naprej tudi v če-e jškoslovaški, na Madžarskem in v Jugoslaviji. Zavezniški obi-oč t okrog Nemčije se stiska bolj in bolj. VOLUME XX.—LETNIK XX. VSAK PO SVOJE V manj kot enem tednu bo ! končana besna predvolilna bit-1 ka in v torek 7. novembra bo nastopilo premirje. V torek bo 1 50 milijonov državljanov kot 50 ■milijonov porotnikov zabeležilo svoj pravorek. V sredo 8. no-jvembra bomo v glavnem že ve-’ j deli, kako se glasi razsodba in ‘ komu je ameriško ljudstvo poverilo eno najtežjih nalog v zgodovini republike: zmagoslavno zaključitr-vojno v čim krajšem času in pripraviti pogoje je pošten in trajen mir. To je kolo-salna naloga. Upajmo, da bo naša dežela imela v teh velikih časih na krmilu res velike može. Največjega prezira so vredni tisti nergači, ki pri vsaki priliki pridigujejo, kako bi bilo treba vladati deželo in svet, na volilni dan pa ostanejo doma v zapečkih. V reviji New York State Journal of Medicine poroča dr. Otho C. Hudson, da je ugriz človeških zob človeku mnogo nevarnejši kot ugriz vsake živali. Dr. Hudson navaja primere, da so mnogi profesionalni ali priložnostni pretepači izgubili vsled zastrupljen j a roke ali prste, ki so bili deležni vojne akcije nasprotnikovih zob. Samo ugriz strupene kače ali steklega psa je človeku nevarnejši od ugriza drugega človeka. Ta strup da je v človeški slini. Na podlagi teh zdravniških ugotovitev končno ni tako nesmiselna trditev, ki jo včasih slišimo, el« ima kaka oseba’strupen jezik ali strupen gobec. »J« Kdor zasleduje sedanjo predvolilno kampanjo, je nedvomno prišel do prepričanja, da je v tej deželi mnogo strupenih jezikov in strupenih gobcev. In nedvomno je marsikateri potihoma želel, da bi ta ali oni po-litikaš, iz katerega ust bruha dan za dnem sam strup, samega sebe v jezik ugriznil. * V tej deželi ni ostro začrtanih družabnih razredov in po ustavi je en državljan vreden prav toliko kot drugi. V praksi pa ni vselej tako idealno. V industrijah, v uradih, na farmah in drugod ima beseda bosa navadno vselej prednost. Samo na volilni dan popolnoma odpade ta razlika med predpostavljenimi in zapostavljenimi. Ta dan je beseda na j skromnejšega delavca prav toliko vredna kot beseda multimilijonarja ali samega predsednika republike. * V Zedinjenih državah nimamo uradne prohibicije, toda butlegarstvo se še vedno izplača. Iz Washingtona poročajo, da so butlegarji v zadnjih sedmih mesecih plačali en milijon dolarjev kazni. $ Rusi so s sodelovanjem jugoslovanskih partizanov osvobodili Beograd in velik del Jugoslavije. Rusi so poskrbeli, da so se Nemci in kvizlingi z vratolomno brzino umaknili iz Bolgarije. Rusi so osvobodili že znatne dele Poljske in Češkoslovaške in nadaljujejo s tem osvobodilnim delom. Kdo bo osvobodil Slovane v Evropi? Rusi! In katera država bo v bodoče zvezda vodnica slovanskih narodov, Če bodo pametni? Odgovorite si lahko sami. * V Cincinnatiju, Ohio, se je ne« 1 davno neki vlomilec vtihotapil v ( (Dalje na 2. strani) ■r f;ala X -v VOJNA STATISTIKA Poročila o vojnih izgubah niso razveseljivo čtivo, ker vsakega vojaka, ki pade v vojni službi je škoda, in ker vsaka taka izguba bolestno zadene njegov ožji krog. Edino zadoščenje, ki ga dobimo iz takih poročil, je, da se z vsakim dnem bližamo zmagi in koncu, vojne in da so izgube manjše, kot smo se bali, da bodo. Vojni department je nedavno izdal poročilo, da je do 21. septembra letos izgubilo življenje 94,531 vojakov vseh vrst. Vojna traja že skoro tri leta, v kolikor pride naša ( dežela v poštev. V tem času je 1 zahtevala nekaj nad 94 tisoč * smrtnih žrtev, to je približno : toliko, kot jih zahtevajo različ- 1 ne nesreče med civilnim prebi- 1 valstvom Zedinjenih držav v 1 enem letu. Značilno je, da so izgube v ' ameriških vojnih silah v tej vojni proporcionalno mnogo nižje kot so bile v zadnji vojni. V zadnji vojni je padlo 53,878 ameriških vojakov vseh vrst, toda zadnja vojna je bila za Zedinjene države mnogo krajša; trajala je le okrog 19 mesecev, medtem, ko traja ta že blizu tri leta. V zadnji vojni smo imeli mobiliziranih okrog 4 milijone vojakov, danes jih je na aktivnih frontah več kot dvakrat toliko, mobiliziranih pa je še mnogo več. V zadnji vojni je bilo naše vojaštvo v bojih večinoma v Franciji, v sedanji vojni pa so se bojevali ali se bojujejo v Afriki, Italiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Pacifiku. Statistika za zadnjo vojno kaže, da je v bojih padlo 53,878 vojakov, iz drugih vzrokov pa jih je podleglo 69,446. Statistika za sedanjo vojno ne navaja vzrokov smrti, ampak skupno število izgub, ki je številčno nižje kot je bilo v zadnji vojni, kljub daljši sedanji vojni‘in večjemu številu vojakov. Iz navedenih številk še da sklepati, da vojaški poveljniki v sedanji vojni bolj varčujejo z življenjem vojakov; da več ranjencev ozdravi in da razne kužne in druge bolezni ne zahtevajo toliko žrtev med voja-■ ki. Poroča se, da je število pri- • merov tuberkuloze med vojaki 1 za sedem osmin manjše kot v • zadnji vojni; pljučnice skoro • polovico; spolnih bolezni več (Dalje na 2. strani) } NOVA INDUSTRIJA > Vojne razmere so razvile marsikatero novo industrijo v Zedinjenih državah, ker je bil import raznih surovin ali izdelkov ukinjen. Ponekod se tak import ne bo nikdar več obnovil. Na primer, pred vojno^smo importirali letno iz Japonske do 25 milijonov gomoljev ali čebulic lilij. Lilije so priljubljene cvetlice v Ameriki in čebulice istih smo v veliki meri dobivali iz Japonske. V Zedinjenih državah se pridelovanje takih čebulic ni izplačalo, ker smo jih dobivali iz inozemstva ceneje. Vojne razmere so to predrugačile. Kljub vojnim razmeram ljudje zahtevajo lepoto petja, godbe, predstav in cvetja. Kjei je zahteva, tam je tudi ti g, in, kjer je trg, tam se dobijo tudi podjetni ljudje, ki skušajo kupujoče občinstvo zadovoljiti. To velja tudi z ozirom na lilije. Na pacifični obali ter v Louisiani in Floridi se pojavljajo vedno večje plantaže lilij. V mnogih primerih so se pridelovanja li-(Dalj e na 2. strani) POŽARNA KATASTROFA1 V CLEVELANDU Kako se počutijo pregnanci, begunci in brezdomci, katere sovražne bombe prepodijo iz njihovih bivališč ali delovnih prostorov? O tem sem že prej tu in tam razmišljal, toda posebno intenzivno sem mislil o tem v torek 24. oktobra. V uredništvo so prišli varnostni organi in nam povedali, da je odrejena ponovna izpraznitev prebivalstva iz nevarne zone. Opoldne ali najkasneje ob eni uri popoldne da naj se vsi “izmažemo” iz poslopja. Kaj je vzrok? Eksperti bodo skušali “iztočiti” tekoči plin iz dveh tankov, katera eksplozija 20. oktobra ni raznesla. Ta dva tanka da predstavljata nevarnost nadaljnih eksplozij in izpraznitev istih je tudi nevarno podvzetje. Beseda varnostnih organov je v takih primerih najvišja postava, zato smo zapustili uredništvo in tiskarno, dasi je bilo skoro vse pripravljeno, da se vloži v forme gradivo za list izdaje 25. oktobra. Poročali smo že o eksploziji plinskih tankov, kateri je sledil požar, ki predstavlja eno največjih katastrof v clevelandski zgodovini. Eksplozija se je pripetila v petek 20. oktobra popoldne severno od središča slovenske naselbine na St. Clair Ave. Uredniški in tiskarniški prostori Nove Dobe po eksploziji in požaru niso bili prizadeti, toda zaradi bližine požara je bilo vse delo prekinjeno v 'petek popoldrie. V uredništvu in tiskarni smo skušali zamujeno delo dohiteti v ponedeljek 23. oktobra. Dovoljeno nam je bilo iti v delovne prostore na podlagi predpisanih izkaznic in delali smo pozno v noč. Upali smo, da nam bo v torek popoldne mogoče pričeti s tiskanjem Nove Dobe, ko je prišlo povelje za ponovno izpraznitev ogrožene zone. Povelje je povelje, in treba se je pokoriti. Odšli smo stoteri, morda tisočeri civilisti. Ostali so le varnostni organi in delavci, ki so potrebni za nujna reševalna in popravljalna dela. * ] čudno je, kako se človek po- ] čuti, ko je po sili razmer nena-domfc odstranjen od dela, ki ga smatra za važno in potrebno. Prav za prav ne ve, kaj bi počel. Misli se vlečejo in prepletajo nedoločno kot meglice indijanskega poletja. Hodiš po znanih cestah, zaviješ v park, katerega oblivajo žametno mehki žarki oktoberskega sonca in kjer po stezicah pod nogami šumi orumenelo listje, in skušaš zbrati misli: Nič nisi osebno prizadet, tvoji delovni prostori so nepoškodovani, istotako tudi tvoje stanovanje, oddaljeno od “ogrožene zone,” noben tvojih dragih ni v mrtvašnici, bolnišnici ali med pogrešanci; zakaj ta raztresenost in melanholija! Ali prihaja ta melanholija iz zraka, ali izhaja iz srca? Ali indirektno čutiš bol, ki razjeda srca tistih, ki so v katastrofi izgubili svoje drage, svoje domo-: ve, svoje prihranke? Vsi piiza-! deti so ljudje in mnogi med • njimi so Slovenci, ki so ti logič- - no bližji kot drugi, dasi jih : osebno ne poznaš! Slovenski na- - rod je tako majhen, da smo si '■jtako rekoč bližnji sorodniki vsi 5! njegovi sinovi in hčere. Tako - razmišljaš. Potem ti misli preidejo na - vojno in na sovražne bombe, ki .! ubijajo naše zaveznike in naše i!rojake v starem kraju in uniču- | (Dalje na 2. strani) Adamič apelira za pomoč Jugoslaviji 1 ___________________ Ta apel sem napisal kot preprost Amerikanec jugoslovanskega pokolenja, kateremu je globoko pri srcu rojstna domovina—Jugoslavija, pozorišče ve-| like vojaške in politične slave, I obenem pa slika skrajnega trp- II jen j a milijonov njenega ljudstva. Dan popolne zmage narodov Jugoslavije ni več daleč—niti ni dosti oddaljena dolga, mrzla zima . . . Okrog osem milijonov otrok, mož in žena trpi vsled pomanjkanje obleke, gorkih odej, potrebne hrane in nujnih zdravil. Skoraj en milijon nedolžnih otrok bo to zimo v smrtni nevarnosti v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Črnigori in Macedoniji, če ne bo hitre pomoči. Rdeči križ, UNRRA in druge uradne ustanove bodo seveda nekoliko pomagale. Toda zdaleka ne zadosti; polno posla imajo tudi drugih delih sveta. Toda mnogim Jugoslovanom bo največ pomagano, ako jim priskočimo na pomoč mi, jugoslovanski Amerikanci, njihovi krvni bratje in sestre, če takoj prispevamo v ta namen. Zima je pred durmi! Božič se približuje!! Pomagati moramo !! Možnost nastaja, da že v prihodnjih par tednih dospe v Ameriko in Kanado jugoslovanska ladja, da odpelje nazaj, kar bomo zbrali skupaj v tej kratki dobi. Naš delež v Združenih državah za napolniti ta parnik znaša pol milijona dolarjev. Nabranega in obljubljenega je že do $300,000; takoj še potrebujemo $200,000. Ali ste že prispevali svoj delež, da bo ta parnik zvrhoma napolnjen z obleko, obutvijo, hrano, odejami in zdravili? če ni- j ste, prosim vas, pridružite se s nam takoj. ( g Denar za vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega ^ porekla lahko pošljete v urad j Slovenskega ameriškega narod-nega sveta, 3935 West 26th St., a Chicago 23, Illinois. SANS se je r obvezal pomagati novi relifni j organizaciji z vsemi svojimi s močmi. s Zaboje z obleko in drugim ' blagom pa.pošljite naravnost v 2 skladišče (ako ni lokalne nabi- < ralnice): Warehouse, War Relief Fund of Americans of ' South Slavic Descent, 282—9th “• Avenue, New York, N. Y. j Naprosite svoje prijatelje in t sosede, če so jugoslovanskega j pokolenja ali ne, da darujejo i rabljena oblačila in tako poma- s gaj o oiajšati veliko bedo v Ju- i goslaviji to zimo. Nad 15,000 , podobnih apelov sem sam raz- . poslal med Amerikance, kate- , rih naslove imajn na roki. ( če želite prispevati v denarju ter obenem vedeti v kaki obliki bo ta pomoč dosegla najpotrebnejše ljudi v Jugoslaviji, tedaj priporočam, da s tistim denarjem sami nakupite v lokalnih j trgovinah zimske suknje, jopi-, če, zimske srajce, hlače in dru-| go blago, ter vse odpošljete v označeno skladališče. Vsakdo izmed nas mora pomagati, kolikor je največ mogoče—in to brez odlašanja. Pomnite: zima in božič se približu- j jeta osvobojeni Jugoslaviji! To junaško, zmagovito ljudstvo prosi naše pomoči! I , . • 7 j Ladjo moramo napolniti, ko dospe v Ameriko! Louis Adamič NEREŠENAVPRAŠANJA Na svetu je polno nerešenih vprašanj in med temi je tudi vprašanje vpliva žensk na bodoče svetovne razvoje. V Zedi- ( njenih državah, na primer, se sodi, da bo pri letošnjihisplo-j šnih volitvah glasovalo več žensk kot moških. Na podlagi tega domnevanja se lahko sklepa, da bodo ženske odločile izid volitev. Kako bo v resnici, seveda nihče ne ve, ker še ne ve, v kolikem številu se bodo ženske poslužile svoje volilne pravice. Številčno pa so močnejše; v Ze-' dinjenih državah je med belim prebivalstvom 331,000 več žensk !kot moških. Med črnci je ta razlika še večja v prilog ženskam Ako še računamo, da mnogim vojakom na frontah ne bo mogoče glasovati, postane možno število ženskih volilnih glasov še večje. Dandanes so ženske uposlene pri različnih delih, ki so se nekoč smatrala za izključno moška dela. Poročila, ki jih čita-mo o tem, navajajo, da so pri nekaterih uposlitvah ženske prav tako uspešne kot moški, ponekod nekoliko slabše, ponekod nekoliko boljše. Nedavno je izšla knjiga ‘Women and Men,” v kateri avtor navaja razne zanimive ugotovitve z ozirom na moške in ženske. Ugotovljeno je na primer, da so ženske na splošno mnogo lažje prenesle strahote bombardiranja Londona kot moški. Otroci ženskega spola se navadno rodijo pet do devet dni bolj zgodaj kot moška deteta; dobijo prej*zobe, prej govorijo in doraščajo hitreje kot dečki. Dečki so bolj dostopni za podedovane napake; rodi se več dečkov, toda doraste manj dečkov kot deklet, ženske so za 20% bolj podvržene raznim boleznim, toda umrljivost je na splošno mnogo višja med moškimi kot med ženskami. Kar se fizične moči tiče, navadno moški vedno prekašajo ženske. Glede inteligence je tako, da ponekod prednjačijo ženske, drugod pa moški. Na primer, tujih jezikov se ženske lažje učijo kot moški. Na diugi strani pa so moški boljši v presojanju situacij, v iznajdljivosti, matematiki in splošni znanosti. Vsi večji izumi pripadajo moškim, istotako tudi glasbene, literarne in druge umetni-, ne. Morda je temu vzrok dejstvo, da ženske do novejših časov niso imele pravih prilik, da bi se bile udejstvovale v javnih uradih, prostih poklicih it^-* morda je vzrok temu v ženski naravi sami. Znanstveniki resno skušajo rešiti taka in slična vprašanja, toda je dvomljho, da bi jih mogli v doglednem času pravilno in zadovoljivo rešiti. Do takrat pa bfamo vsekakor ostali moški taki, kakršni smo, iin ženske tudi. BOJI ZA FILIPINE Invazija Filipinov po ameriških bojnih silah je elektrizi-! rala vse rdečekrvne Američane. ; Več kot dve leti je od časa, ko !so Japonci z,veliko premočjo zavzeli Filipine. Zdaj so prišli Američani nazaj, da iztrgajo Japoncem njihov plen in vrnejo svobodo Filipincem. Ameriški vojaki so se izkrcal: na otoku Leyte, ki je nekake 'sredi dolge verige filipinskegt .'otočja. Največja filipinska oto ka sta Luzon in Mindanao; otol Leyte je med njima. Japonski ' obrambne sile so z ameriško in vazijo razdeljene na dva dela i (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) stanovanje nadškofa J. T. Mc-Nicholasa, se v njegovi privatni kopalnici pošteno skopal, oblekel nadškofovo spodnje perilo in odšel. Svoje umazano spodnje perilo je pustil nadškofu, ; misleč najbrž, da je nadškofu lažje plačati perico kot njemu. V Ameriki svoječasno nismo bili navajeni korakati ali čakati v vrstah. Pa smo se v dobrem desetletju kar privadili temu sistemu. Začelo se je s polomi bank ob zatonu Hooverjeve administracije, ko so vlagatelji v dol^Tih vrstah čakali na svoj denar, katerega v mnogih primerih niso dobili. Potem smo ča-I kali v vrstah za razne registra-Icije, za plačanje dohodninskih j davkov, za nakup kave, likerjev itd. Zdaj čakamo v vrstah v restavracijah, v uradih železniških družb in celo pri nakupovanju časopisov. Samo saluni so tako številni, da nam ni treba čakati v predolgi vrsti na za-željeno tolažbo-. Zato, slava lokalom, kjer Bog roko ven moli. V ameriški armadi nekje v Italiji služi kapitan Almon Farrar, ki je 51 let star in že čez 30 let v vojaški službi. Nedavno, ko je moral izpolniti bio-grafično formo, je prišel v zadrego pri vprašanju, kakšen poklic je imel v civilu. Po kratkem pomisleku je zapisal: otrok. Včasih se človeku zdi, kot da je svet obstal. Prelistaš časopise, poslušaš radio, pa so samo zastarane ali pogrete novice. Včasih pa se spet vsipljejo j novice o važnih aktivnostih tako na gosto, da jim povprečen (človek skoro ne more slediti. Tako je bilo zgodaj v drugi polovici oktobra. Ameriška invazija Filipinov, relifna akcija, bučna predvolilna kampanja, osvoboditev Beograda, vpad ruskih armad -v Vzhodno Prusijo, konferenca v Moskvi, požarna katastrofa v Clevelandu. Same velike in razburljive novice. >■: V nasprotju s tem pridejo časi, ko je vse tako pusto, prazno in vsakdanje, da človek ne ve, kaj bi zapisal. Pred nekaj tedni, na primer, sem, vsled te praznine nameraval podati slavnemu občinstvu, ki čita to kolono, svoj nahod. Mislil sem, če je adver-tiziran vsak nahod, ki se pri-' smoli Rooseveltu, Churchillu, j papežu ali Stalinu, zakaj ne bil deležen take javne pozornosti nahod mojega pridelka. Moj nadhod je prav tako dober ali slab kot Rooseveltov, Churchillov, papežev ali Stalinov, pa najbrž bolj vztrajen, ker vzdržuje svojo izpostavljeno pozicijo že več tednov. Morda imajo odlične osebe bolj odlične nosove in lep- jše robce, toda nahod je, kot pra-| vi demokrat, povsod enak. SLOVENSKE VESTI Pri volitvah prihodnji torek se bo odločilo, če bo prvič v ; zgodovini Amerike zasedel stol I državnega governerja Slovenec. 'Za governerja v državi Ohio namreč kandidira Frank J. Lausche, sedanji župan mesta Clevelanda, ki je po rodu Slovenec, rojen in vzgojen v Ameriki ter član raznih slovenskih organizacij, med njimi tudi Ameriške bratske zveze. Jesenski koncert Glasbene Matice v Clevelandu,"Ohio, se r J bo vršil v nedeljo 5. novembra v S. N. Domu na St. Clair Ave.' Začetek je določen za pol osmo I uro zvečer. * j Uredništvo Nove Dobe je ne-, 1 davno posetila Mrs. Josephine Eisenhart iz Loraina, Ohio. i * Društvo št. 21 ABZ v Denver-ju, Colo., naznanja prireditev veselice za soboto 18. novembra. Dohodki so namenjeni v korist fonda za vrnivše se vojake. * Skupna slovenska društva v Chicagu, 111., priredijo v nedeljo 26. novembra veliko veselico, v katere čisti dobiček je namenjen Ameriškemu rdečemu križu. Veselica se bo vršila v šolski dvorani na Wolcott St. in Cermak Rd. in se bo pričela ob treh popoldne. ❖ Pogrešan nekje na Holandskem je P£c» Frank Just, para-šutnik, star 27 let, član društva št. 101 ABZ v Walsenburgu, Colo. Mr. in Mrs. Paul Just, oče in mati, tudi člana omenjenega društva, živita v Delcar-bonu, Colo. * Nekje na Pacifiku je bil ubit saržent Louis M. Rozman, član društva št-, 2 ABZ v Elyu, Mirin. V vojni službi je bil od julija 1942. Njegov brat Albin Rozman je bil ubit na italijanski fronti leta 1943. Tako poroča tajnik društva št. 2 ABZ. V Kleinu, Mont., je po daljši bolehnosti umrl John R. Rom, star 81 let, član in eden izmed ustanoviteljev društva št. 88 ABZ. Zapušča 6 sinov, 3 hčere, 14 vnukov in sestro. Rojen je bil v vasi Grič pri Črnomlju v Beli Krajini. A. J. T. POŽARNA KATASTROFA V CLEVELANDU (Nadaljevanje s 1. strani) jejo njihovo iipovino. Kakšen je beg, kakšno je preseljevanje in izseljevanje onih. Samo ena sovražna bomba, vržena na Cleveland, bi lahko povzročila tako katastrofo, kakršno je povzročila eksplozija plinskih tankov, če bi padlo pet ali deset takih sovražnih bomb na mesto, kako razdejanje bi povzročile in kako bi bila otežkočena reševalna dela! • ^ yM ■ „ , • * Primeroma majhen vzorec katastrofe, ki se desetkrat in stokVat pomnožene dnevno dogajajo v deželah, kjer divja vojna, je v Clevelandu vrgel tisoče prebivalcev iz ravnotežja. Tudi take, ki niso bili tako rekoč nič prizadeti, kot je, na primer vaš poročevalec. Kar neverjetno se mi je zdelo, da v torek popoldne, ko bi moral biti do ušes zaposlen z delom za list, hodim po parku. Ko sem se po dolgem ižprehodu vrnil v moje stanovanje, sem imel najboljši namen pripravljati gradivo za list bodoče izdaje, kadar koli bo že mogoča. Pa ni šlo. časopis, četudi je samo tednik, ni pratika, katere vsebina se lahko pripravi za eno leto v naprej. Danes živimo v časih vratolomne brzine in bliskovitih razvojev, in list, ki temu vsaj do neke mere ne sledi, ni vreden svojega imena. Kar je napisano ta teden, je morda že popolnoma i zastarelo in netočno čez teden ! ali dva. V sredo, 25. oktobra, so nam I varnostni organi spet dovolili iti v naše delovne prostore, da-!si je bila “ogrožena zona” še' 'vedno močno zastražena. Na strategičnih mestih stoje gasilski aparati, a*nbulance in drugi j vozovi, pripravljeni za vsak slučaj. Na cesti, ki je zaprta za avtomobilski promet, vršijo delavci razna popravila. Vozovi cestne železnice vozijo po provizoričnih tirih. Nekaj podjetij obratuje, na vratih drugih so napisi “Closed.” Morda bo list • tega tedna vseeno mogoče izdati, dasi z enodnevno zamudo!! Vsi smo se trdo poprijeli dela, j in šlo je. Skoro neverjetno je, I kakšno zadoščenje občuti človek, ko je kljub zaprekam izvr- j šil poverjeno mu delo. Sreča za nas je bila, da sta j uredništvo Nove Dobe in tiskar-! na nastanjena v trdnem, zidanem in proti ognju varnem poslopju. Vaš urednik je zahteval take prostore za uredništvo j ža pred leti, ko jih še ni imel. Tega sem se domislil, ko je požarna katastrofa dosegla tudi staro hišo, katero loči od uredniških prostorov samo dvorišče. Streha omenjene hiše je nekaj časa kar zanimivo gorela, ker ji gasilci od začetka niso posvečali nikake pozornosti. Hiša je stara in prazna in večji požar je bil precej oddaljen; gasilci j so imeli polne roke dela tam. Značilno je bilo, da se ogenj ni prijel na vrsti hiš, ki so bile ;bližje eksplozije in požara, zanetil je pa prav sosedno hišo. Eksplozija je pač vrgla gore-Iči material nanjo; možno je, ;da ga je vrgla tudi na poslopje, kjer je naša uredništvo, pa se požar ni prijel, ker je poslopje 'zidano. Ogenj na omenjeni so-Jsedni hiši je bil pozneje poga-| šen in zdaj nas skozi okno gleda ožgana in deloma uničena streha. V Clevelandu ni samo ena slovenska kompaktna naselbina, ampak jih je več. To najbolje dokazuje dejstvo, da imamo v Clevelandu in okolici, ki je faktično, dasi v par primerih ne administrativno del Clevelanda, osem Slovenskih domov. Najbolj znana in ena najstarejših je “saintclairska” slovenska naselbina z največjim Slovenskim narodnim domom na ameriškem kontinentu. Del te naselbine, dasi k sreči le primeroma majhen idel, je prizadela požarna katastrofa. Ni čuda, da so mnogi Slovenci, bivajoči v oddaljenih državah, brzojavno povpraševali o usodi njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Saj skoro ni Slovenca v Ameriki, ki ne bi imel v Clevelandu, če ne sorodnika, vsaj znanca. Katastrofa, ki se pripeti, na primer kje v Floridi, ali Texasu, ali Idahu, je morda prav tako ali še bolj uničevalna kot je bila požarna katastrofa v Clevelandu, toda Slovencev po Ameriki ne zadene tako občutno. Vzrok je razumljiv1: kri ni voda. i Na drugem mestu podajamo nekaj statistike o žrtvah katastrofe. Nesreča je velika, toda sreča v nesreči je, da ni še mnogo večja. A. J. T. V --------------- VOJNA STATISTIKA (Nadaljevanje s 1. strani) kot polovico manj ; ošpic devet desetin manj, itd. Malarija in druge tropske bolezni med vo-| jaki so tudi v veliki meri iztrebljene, deloma s cepljenjem, deloma z drugimi preprečevalni-| mi sredstvi. Izboljšana zdravniška veda, ki ima dandanes na razpolago krvno plazmo, penicilin, “sul-ifa” zdravila in neštete druge pripomočke, ki jih zdravniki v t zadnji vojni niso imeli, izvaja ! skoro čudeže. Tekom zadnje vojne je umrlo 11 ranjencev izmed vsakih 100, ki so bili dostavljeni v vojaške bolnišnice, jv sedanji vojni umrje povprečno le eden izmed vsakih sto takih ranjencev. Mnogo kredita za tako dobre uspehe gre tudi dejstvu, da danes operirajo zasilne bolnišnice takoj za fronto, kjer dobe ranjenci prvo pomoč, in da se težko ranjeni vojakii kar najhitreje mogoče z letali i odpremijo v moderne bolnišnice daleč od fronte. Zmaga nad sovražnikom bo drago plačana z blagom, delom! in krvjo, o tem ne more biti! dvoma, toda bila bi še nepri- j merno dražja, če bi se vršila v j razmerah, kakršne so bile pred! četrtstoletjem. Trpka realnost nam vsaj v tem oziru nudi ne-; kaj tolažbe in zadoščenja. NOVA INDUSTRIJA (Nadaljevanje s 1. strani) lij.skih čebulic lotili podjetni ljudje, ki se nikdar prej niso bavili s sličnimi posli, in mnogi delajo denar. Lilije zahteva občinstvo v določenih sezonah ter jih dobiva cveteče iz rastlinja- j ^==sg_=_==^= ■ g n^s^sasssBSSsMaBMi^agiaas^l^^s j "NOVA DOBA" GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze ' IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $i OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION. Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for. members $.72 per year; nonmembers $1.5L Advertising rates on agreement , Nasloy za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Are. Cleveland 3, Ohio VOL. XX. NO. 43 VELIKE ODLOČITVE Na svetu se pripravljajo in deloma že visijo velike odločitve. Največje odločitve so vojnega značaja. Večinoma so še v razvoju,, toda že izrazito kažejo, v katero smer se razvijajo. Poraz nemškega fašizma in japonskega imperializma je na vidiku. Zmaga Amerike in njenih zaveznic je zagotovljena, le datuma zmage še ne moremo postaviti. Morda je ta datum še prilično daleč, toda je že na koledarju. Zmagi zaveznikov bodo sledile druge velike odločitve, kot razmejitve držav, ljudske selitve, sistemi vlad in gospodarske prilagoditve novim oziroma zelo izpremenjenim razmeram. # # # l V vojnih odločitvah, ki so v teku ali razvoju, v zelo veliki meri sodeluje Amerika; to vsi vemo, Sodelovati bo morala pa tudi v neizogibnih povojnih razmerah, če bo hotela, da bo povojni mir pravičen in trajen. V to svr- ho bo potrebovala poštenih, zmožnih in izkušenih držav- nikov. Naša republika ima take državnike, samo obdiža-ti ali postaviti jih je treba na odgovarjajoča mesta. To moč pa ima ljudstvo Zedinjenih držav. * * * Prihodnji torek, 7. novembra, bodo državljani naše republike izvedli to veliko odločitev. Od te odločitve bo najbrž v veliki meii odvisno, kako hitro in odločilno bo vojna končana, kako pošten in trajen bo bodoči mir in kako uspešno bo gospodarstvo naše dežele izvedlo prehod iz vojnega v mirno stanje. V interesu nas vseh je, da se po možnosti prepreči brezposelnost in inflacija. To bo v veliki meri odvisno od naših postavodajnih in izvr-ševalnih uradnikov v Washingtonu in v posameznih državah. Te uradnike bomo volili v torek 7. novembra, in želeti je, da ne pozabimo na tiste, ki so se izkazali za prijatelje širokih ljudskih slojev v preteklosti, in seveda tudi ne na tiste, ki niso bili prijatelji preprostega človeka, ampak zagovorniki priviligiranih stanov. * * * Volilna piavica je največja pravica, ki jo ustava daje ameriškemu državljanu. Z izvajanjem te pravice si sam izbira tiste, ki delajo postave zanj in ki upravljajo deželo. Mnogo narodov sveta nima takih pravic in noben drugi narod je nima v vojnem času kot jo imamo Američani. Kdor je prelen, da bi se inteligentno poslužil te pravice, je podoben vojaku, ki pobegne z bojišča in prepusti tovarišem, da se borijo zanj. Državljan, ki se ne udeleži volitev, pokaže s tem, da se ne briga za blagor dežele, ne za‘blagor svojih sodržavljanov ter niti ne za svoj lastni blagoi. Tak državljan je suha veja na živem drevesu naroda in coklja napredka. * * * Nova Doba, glasilo Ameriške bratske zveze, nikdar ne priporoča svojim čitateljem, da naj ne čitajo ali poslušajo tega ali onega. Priporočilo od naše strani je vedno: čitajte in poslušajte vse, potem pa razmišljajte ter si svojo sodbo sami napravite! To v^lja tudi glede predvolilne kampanje, z dodatkom, da je potrebno včasih tu- di nekoliko pomisliti nazaj, da je mogoče napraviti prave zaključke z ozirom na prihodnost. V smislu naših pravil glasilo našim članom ne priporoča nobenega določenega kandidata in nobene določene stranke. Smatia se, da so člani dovolj inteligentni, da bodo sami pravilno izbirali. v # # * Povsem v soglasju z našimi pravili pa je, pozivati člane, da vršijo svoje državljanske dolžnosti. In najvažnejša dolžnost vsakega državljana je, da po svoji moči pripomore k izvolitvi takih postavodajnih in upravnih uradnikov dežele, ki bodo po njegovem mnenju najboljši za blagor splošnosti. To je v tem oziru vse, kar Ameriška bratsk v zveza pričakuje od svojih članov. ♦ * * * Bratje in sc:, tre, dan 7. novembra bo dan velikih od- j ločitev, takih odločitev, katerih vpliv se bo najbrž poznal in čutil še desetletja, ne samo v Ameriki, ampak tu-, di po ostalem svetu. Pojtl.’mo na volišče vsi in glasujmo tako kot sodimo, da bo v največjo korist in srečo Ameriki in vsem svobodoljubnim naiedom sveta. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Uitanovljena II. julija 1SM GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR IZVRŠEVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj............ 6208 Schade Ave., Cleveland, S, 1. podpredsednik: Frank Okoren 4759 Pearl St., Denver, w. 2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, TurUe Cree, 3. podpredsednik: Joseph Kovach 132 East White St., W. ^ 4. podpredsednik: Anton Krapenc________ 1636 W. 21st Place, Chicag . 5. podpredsednik: Joseph Sneler ....... 5322 Butler St., Pittsburg!«. t; 6. podpredsednica: Mary Predovich ________ * 2300 Yew St., Butte, » Tajnik: Anton Zbašnik ...................... ...AFU Bldg-i Pomožni tajnik: Prank Tomsich, Jr.............. APU Bldg-,ta Blagajnik: Louis Champa — pa.; Vrhovni zdravnik: Dr. P. J. Arch .....618 Chestnut St., «0, Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Clever NADZORNI ODSEK: Predsednik: John Kumse_____________________ 1735 E. 33rd St., jjj.;’ 1. nadzornik: P. E. Vranichar_____________1312 N. Center St., ; 2. nadzornik: Matt Anzelc....................... Box 12, Aurora- 3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr__________________Box 185, Hounw, -• nadzornik: P. J. Kress .................218—57th St., Pitts«1"*" FINANČNI ODSEK: J. N. Rogelj....................... 3208 gchade Ave., Cleveland,Aju®.; Anton Zbašnik, tajnik_______________________________AFU Bldg- John Kumše ------------------------------- 1735 E. 33rd St., Wr&®\ ^ Frank E. Vranichar _ „ 1313 N. Center St., JO«* ^ Andrew Milavec, Jr________________________________ Box 185, Housw»' GLAVNI POROTNI ODBOR: .„ q/c\o\ Predsednik: Anton Okolish .......... 1078 Liberty Ave., Barberw> , 1. porotnik: Frank Mikec _.............. p. O. Box 237, str^f 2. porotnica: Rose Svetich ........................ — 3. porotnik: Steve Mauser ..........3511 Humboldt St., PenX, 'jj, f• 4. porotnik: Ignac Zajc................. 683 Onderdonk Ave., Broo^J®' Nagrade v gotovini Ameriška bratska zveza plačuje za novo vpisane elane oddeli nagrade, ki so navedene v naslednjem: v razredu “D” za $ 250.00 zavarovalnine, $ 1.50 naprnf! v razredu “D” za $ 500.00 zavarovalnine, $ 3.50 na^ ’ v razredu "D” za 51,000.00 zavarovalnine, $ 5.00 nagrac ’ v razredu “D” za 51,500.00 zavarovalnine, 5 7.00 »**ra“ ' v razredu “D” za 52,000.00 zavarovalnine, 5 9.00 nagraoe. v razredu “D” za 53,000.00 zavarovalnine, $12.00 *>a*r8“ ’ v razredu “E” in “F” za $ 250.00 zavarovalnine $ 2.00 na. v razredu “E” in “F” za $ 500.00 zavarovalnine $ 3.00 nag v razredu “E” in “F” za 51,000.00 zavarovalnine 5 6.00 nagr*de; v razredu “E” in “F” za 51,500.00 zavarovalnine $10.00 nagra v razredu “E” in “F” za 52,000.00 zavarovalnine $12.00 na*n‘dei v razredu “E” in “F” za $3,000.00 zavarovalnine $18.00 na*18 Za novopridobljene člane mladinskega oddelka: 0 Za razred “JA” $1^)0 nagrade od člana; za razred “JB” razred “JC” za 55003)0 zavarovalnine, 53.00 nagrade; za razred ‘‘Jc ^ Jl-jj zavarovalnine, 55.00 nagrade; za razred “JD” za 5250.00 zavarova ,.jp nagrade; za razred “JD” za 5500.00 zavarovalnine, 53.00 nagrade: rv za 51,000.00 zavarovalnine, 55.00 nagrade. . .^jo n*rt Do navedenih nagrad so upravičeni tisti člani in članice, ki Prl jVtIe. i člane ali članice v odrasli ali mladinski oddelek Ameriške ^ grade so izplačljive, ko so novi člani vplačali vsaj po šest mesečnik — J kov. Lastniki rastlinjakov pa si t morajo v to svrho potrebne go-_ j molje lilij preskrbeti od vrtnarjev, ki jih gojijo in razmno-jžujejo na prostem. V raznih ‘jkrajih naših pacifičnih držav j ter v Louisiani in Floridi sta podnebje in zemlja ugodna za gojitev gomoljastih rastlin, in gojitev se v sedanjih razmerah izplača. Importirane čebulice t lilij so se nekoč prodajale po 1 10 centov komad in še ceneje. - Danes pa stane gomolj lilije 25 - centov do enega dolarja in več. - Zato ni čudno, če je treba pri - cvetličarju plačati za cvetečo lilijo pet dolarjev ali več. Morda , se bodo po zaključku vojne tudi ) gomolji lilij pocenili, toda - dvomljivo je, da bi jih kdaj ta i dežela še importirala iz Japon-’ ske. i1 ____________ BOJI ZA FILIPINE ■ I (Nadaljevanje s 1. strani) Filipinsko ptočje šteje 7083 otokov, velikih in malih. Otok Leyte je osmi po velikosti in je skoro dvakrat tako velik kot naša država Rhode Island. Prebi-jvalstva je bilo na otoku Lejte pred vojno okrog 358,000. Glav-' 110 mesto otoka je Tacloban, katero so Američani zavzeli že v | prvih dneh invazije. Otok je 120 milj dolg, toda na nekaterih krajih le 15 milj širok. Ima več dobrih pristanišč in nekaj ugaslih ognjenikov. Podnebje otoka j je vroče, toda zdravo. Na splo-jšno je otok Leyte med najbolj! obdelanimi otoki Filipinskega otočja. Prideluje se bombaž, koruza, kava, sladkorni trst, kokosovi orehi, riž in “abaca,” ki daje surovino za močne vrvi. Gozdi producirajo neke vrste smolo in izmed rudnin se na otoku pridobivajo zlato, srebro,! svinec, železo in žveplo. Najvišja gora na otoku je Lobi, ki I se dviga 4400 čevljev visoko. Gorska pobočja pogrivajo bujni gozdovi in iz istih pritekajo mnogi potoki. To je kratek opis otoka Leyte, kjer so Američani! pričeli prvo ofenzivo za ° ] clitev Filipinov. SPLOSNI TEDENSKI , pregled _ 1 1 (Nadaljevanje s i- I gori so jugoslovanske ^ vzele Grahovo in Dr£a ^jj 3°“ maciji pa Lano; v °®*6yjte&^ sni so zavzele Travni.^o-Buntovac. V Sloveniji slovanski partizani ’f ško ofenzivo na zasledujejo sovražnika’ berk so spet osvojil' P vrgijc Dalje se poroča, da jug0-ostri boji med Nemcl ^ G°1 slovanskimi partizani ])a renjskem pri Polj®1 je Škofjo Loko. Na k0^ bila poražena ena nem- ^ po-na v Savinjski d01/1’1' p0tlijc lenjske in Notranja torJ® paitizani nemške ^ proti Ljubljani. pc ^1 o l‘n!-transportnih vlakov J pa]jriac1^ čenih v Sloveniji- V pUbro' so partizani osvobodi 1 nik in Split. RAZKRALJ KA^.°pro1' Bivši rumunski ki& j^jl ” ki je vsa zadnja ieta varnem v Mehiki, se upaj° ’ odpravlja proti don>u> aje^‘ da mu bo spet mog°c®jejjjke rumunski narod. Iz nedavno odpotoval v V zvezi z nameravano ^ pu bivšega kralja Kar° a neK8t^ munsko, so nedavno ameriški listi raznes 1 ■ Rusija podpira ali b° ^ p Karola v tej nameri-slanik v Washington^. ^ "j[ Gromi j ko, je Pret® oVSeH1 označil te vesti za P flUsl-L mišljene. Dejal Je> ? j,#8*'1 ni imela in nima sel?a zvez s kraljem Karols • - -NoSf i FRANCO V NEVA® e0 španski diktator l ^ je malo pred začPSTRo\ED _______________ BY THE CERMANi, ARE BEING 35E5ISNED TfaANSPORT^^^ ,J» AT COLUMBIA UNIVERSITY, NEW YORK/' ’NURSERY/ A .SPECIAL MISSION OF U.S. T1ANES TO "PATtris^N 6ROUPX IN YUGOSLAVIA EVACUATED 100 BABIES To ITALY/ • UNITED NATIONS INFORMATION OFFICE • 610 FIFTH AVENUE, NEW YORK 20. N. Y. Chicago Bowling League News Chicago, 111. — Men bowlers had better watch out or the ladies will beat them! On Friday, Oct. 27th, Jennie Zorko topped all bowlers in both individual games and three-game scores. She bowled 188, 147, 166 making a total of 501 pins. Other top bowlers were: Individual games: Max Bruckman, 174; Andrew Stopar, 163, and Louis Dolmovich, 160. In three-games: Andrew Stopar, 461; Max Bruckman, 460; Frank Kovacic, 423, and Louis Dolmovich, 422. Something was wrong last week for none of the bowlers were up to par. I know what was wrong with me. I was worrying if I will be able to get up the next day, early enough to finish my work on time. What worried the others, I don’t know; perhaps the elections bothered them. The team results were: Two games won by Liberty Bell and Gottlieb Florists; one game apiece was taken by the New Market-Blue Island Hotel and the Hujan Tavern teams. Next week we bowl as follows: Gottlieb Florists against Liberty Bell and New Market-Blue Island against the Hujan Tavern. Standings, October 27,1944 Team: W. L. Liberty Bell, 70, AFU .. 10 5 Gottlieb Florists....... 9 6 New Market-B. I. Hotel 7 8 Hujans Tavern........... 4 11 Team High Three Games Liberty Bell, 70, AFU 2018 New Market-B. I. Hotel .. Gottlieb Florists ......... Sept. Production of Super-Bombers Is “Greatest Yet” Washington. — The War • Production Board announced this week that the production I of long-range super-bombers in ! September was “the greatest yet in a single month. The actual number of B-29 and B-32 bombers produced in j the month was not given for security reasons. But the WPB said that, despite the new record output of the big plaiies I was still “under schedule.” Total output of all aircraft ,for the month was 7598 planes which was, 98 per cent of schedule. Production of B-17 Flying Fortresses and B-24 Liberators was on schedule. The WPB said that types of planes most needed “continued to come out in increasing numbers.” Question: “What ’ do trees have plenty of that Sailors don’t?” Answer: “Leaves.” Team High Single Game New Market-B. I. Hotel .... 722 Liberty Bell, 70, AFU 718 Gottlieb Florists............ 695 Individual High Three Games Dolmovich, Louis ............ 539 Krapenc, Anton ....... 509 Stopar, Andrew ...... 504 Individual High Single Game Dolmovich, Louis ............ 220 Stopar, Andrew ....... 206 Krapenc, Anton ....... 205 John Gottlieb, Secretary Chicago AFU Bowling League Fried ice cream became a reality at the Chicago World’s Fair in the “Gay Nineties” section. Dipped into thin batter, it was doused in hot fat that cooked the batter before the ice cregm melted. * • » « In 1906 authorization was granted for an elected delegate to Congress from Alaska. The Boy Scout movement had its beginning in the British Isles in 1908. * Guam was the first American territory to be recaptured from the Japanese, * The helicopter is a flying machine sustained by one or more. air screws turning on a* vertical axis. Peteras of France devised the machine and in 1923 he kept it aloft for three minutes. The first holder of an official helicopter record was Etienne Aehnichen on April 17, j1924 in France. The autogiro was invented by Juan de la Cierva of Spain. It differs from the helicopter in that its airfoils are not designed to propel the machine directly into the air, but to act as they are rotated, as a means of lift and support. M. Cierva flew across the English Channel in an autogiro both in 1928 and 1930. The soldier’s metal helmet is the handiest item for our GI’s.' He can use it as a drinking cup, foot bath or stewpot. Under fire, he can dig himself in with it. He can fill it with water for shaving or washing out his socks. When a boat is in danger of swamping, the trusty helmet is right there as a bucket with which to bail water out. Walnut trees are poisonous to other fruit trees, especially apple and pear trees. * The United States is still paying one War of 1812 pension, and 81 widows and one child of veterans of the Mexican War which ended 95 years ago, were still getting pensions June 30 of last year. Life isn’t very fair to us men. When we’re born our mothers get the compliments and the flowers. When we’re married our brides get the presents. When we die, our wives get the insurance. Uncle Sam’s Corner Cooking Aids: . . Kitchen helpers are com™ back on the market to rep' worn gadgets or poor sU . tutes. Most welcome are m cookie sheets, egg ^ea^erS’vinLr two kinds of large nu*» spoons, one of the chrome P with a wooden handle, the o all stainless steel. Theie a few metal bread boxes se . e at twice their pre-war P Metal flour mills, fl°ur s' s(. tea strainers, perforated ers to fit the gas range aP from time to time. < Candy Goes to War: Soldier’s sweet-teeth pjy into civilians’ candy sU during coming months. ^ candy makers producing a than 10,000 boxes of 5c 1 e ^ajf month, must now set asi e their output for the nu1 Producers of “moulded u late bars” are not affected the order. * $ # No Canned Grapefruit: to Civilians will just have content with fresh 2r*?e.vjn-if they want this fruit this ter. For the third conseC season only enough tin has ^ allocated to can grapef11*1 ^ military needs. On the hand, War Food Admi«1 fl{ tion says 26.5 million ca9fange canned grapefruit and 01 cj, juices will be available 0 vilian consumption. * * * ■. -M RATION CHART: Sugar: g, Sugar stamps No. 30, ’ jy and 33 are valid ind'& for five pounds of sugar- 0 ^ stamp No. 40 is valid t°' r pounds of canning s ^ through February 28, 19 Meats, Fats: . p Red stamps A8 throug e and A5 .through K5 c°” ps valid indefinitely. Red & " n0 ^\\ come valid. These s*'arnl!gJ. tl*e have to last a month. U'1 ^ j ne present system, five tli® stamps are validated 01’ ^ first of each calendar ni° Gasoline: In the 17 States of th®up0i'5 I era shortage area, A-H c . veifl' I remain valid through ^giber 8. In States outside the ^ ern area, A-13 coupons^^jji jfor four gallons each, r valid through Decenibei Fuel Oil: s Period 4 and 5 coup01 ^t-main valid throughout the fe-| ing year. Period 1 coup0 | main valid also throug , heating year. Shoes: g i11 Airplane stamp ^°’ .jj o>’ Book Three becomes vil - Wednesday, November 2 plane stamps No. 1 aI1t • remain valid indefinitely- £ f. ----------------s0if Lecturer—There «ie get-spectacles we can never ^ » Dumb—Where can I pair? I’m always losing For Plan “D” Insured for For Plan “I)” insured for award; award; Cash Awards The American Fraternal Union pays awards for newly-enrolled member* In both departments. They are as follows: The awards are as follows for the Adult Department: $ 250 death benefit, $ 1.50 award; $ 500 death benefit, $ 2.50 award; For Plan “D” Insured for $1,000 death benefit, $ 5.00 award; For Plan “D” insured for $1,500 death benefit, $ 7.00 award; For Plan “D” insured for $2,000 death benefit, For Plan “D" insured for $3,000 death benefit. For Plan "E” and “F” insured for $ For Plan “E” and “F” Insured for $ For Plan “E” and “F” insured for $1,000 death benefit, $ 6.00 award; For Plan “E” and “F” insured for $1,500 death benefit, $10.00 jtward; For Plan “E” and “F” insured for $2,000 death benefit, $12.00 award; For Plan ‘E’’ and ‘‘F’’ insured for $3,000 death benefit, $18.00 award. Awards for enrolling; new juvenile members: For Plan “JA” $1.00 award; for Plan “JB” $3.00 award; for Plan “JC" foi $500 insurance, $3.00 award; for Plan “JC” for $1,000 insurance, $5.00 award: for Plan "JD” for $250 insurance, $1.50 award; for Plan “JD” for $500 Insurance $3,00 award; for Plan “JD” for $1,000 insurance, $5.00 award. All members who enroll new members In the adult or juvenile departments of the American Fraternal Union are entitled to these awards. Thr •wal’d« will be paid wbcu the uew members have paid (is mouths due*. POINTS HUP S 9.00 $12.00 250 death benefit, $ 2.00 award; 500 death benefit, $ 3.00 award; Harold L. Ickes, Secretary of the Interior, addressing the Second American Slav Congress rally at Schenley Park, Pittsburgh, Pa., September 24,1944i An audience of 7,000 was warmly responsive to Mr. Ickes’ speech. German Leaders Fear Exemplary Punishment, Says Elmer Davis Richmond, Va. — The leaders i „ ermany and many of their ; |)ee0Wers ^110w that £hey have tJ- S° s^ained by crimes tani*1!- the helpless civilian . ? Ions the once occupied fenrf that for them sur' „1 er means swift and exem- ry punishment, Elmer Da-w5- Erector of the Office of dr« ^orrnati°n, said in an ad-is” u e' '"^he °nly question ’ e added, .“how long can Mass of the German people * Persuaded to let these lead-rag it down to disaster Aem.” Jch has been said of the Jrdaemmerung psycholo-the German leaders—of ItoT ^ee^'n& that if they must w’^ drag all of I toeing ^0Wn ruins with ?ea ' ^r‘ ^av^s continued. “A |kat ^ ^ WaS °^en Predicted the vhen ^ey must exacuate *8S °^er peoples, they rath '5Uln ^ose cities down tj ,er than let their inhabi-'adeS en^0^ them when the in-i ^ r had been driven out. feMh ^aS heen less of that so an had been expected, but ,°8s n.°t appear that German ^thera^°n ^*aC* much to do < eaus ^ome was spared be- 1 fe e °t the obvious political ' foi,ercu^i°ns that would have ] abr°We^’ a^ home anc* ' *tro°a^’ ^ ^e Nazis had de- : yed it; Florence was used i i Entrenchment for retreat- i jj German forces, so long as ; serviceable; and Paris 1 ^l°We Preservati°n to the i ^ y and successful rising of j jJe°'Vn citizens. But meanwhile < tiole has been an intensifica-^ °f a German policy much re sinister and malignant 1 H 11 a mere destruction for deduction’s sake—a deliberate 1 I, fcrnPt to destroy, or hopelessly0 weaken, Germany’s neigh- 1 t0 S so that they would bq\able < ^ offer ineffective resistance ' du errnany is ever able to strike tj e again for world domina- 1 “on. Jh.e rnost recent conspicu-display of this policy has . 11 the flooding with sea wattle V a^most half the area of tj ^therlands—a policy de-1 ^ t(l not only to kill off as ] H0 y Dutchmen as possible tio’hy starvation and priva-; {„1 ’ ut to make living as diffi-fof 3s Possible after the war j left ^0se Dutchmen who are t0 reduce the population, ?tf a^en the economic l0^th of those who survive, (U 0 all that Germans can to tf0Ur.e that on the northwestern to'e s-61*’ any ^uture German ag-SSjl°n could not successfully l^^^ted. This is only the 'nstance of what is eu-^ ^istically termed demo-^av War—a systematic en- oj °r to reduce the population ^i-'f'^hboring countries, in or-fyer . German strength, how-1 *t may be weakened by )y 1 °sses, will still be relative-^oi^uPeii°r. Sometimes, as in this has been done di-°f tif’ ^ systematic slaughter | hav Lilian population. We d^G aH read of the great mur-Vjij Carnp at Lublin, where ci-d,. —men, women and chil- : ev>e11'~''n thousands, perhaps 'veU hundreds of thousands, thp6 butchered in cold blood by .Germans. I am afraid that it) People in this Country ^ y have doubted those stories tl1u’3sc, with their background, could not believe such P°ssible. But they are ji0rested by the eye-witness re-] s °f experienced and hard-American newspaper-1^’ ^’ho saw the corpses—at t|jst Rome of them, some few »h0U8and of them; they saw the Of fc's that had been taken off ^ Ordered Polish children to (j ^nt back to the children of 'i^any. L “That was the direct method; nowhere else but in Poland has it been tried on such a large scale, but almost every occupied country has had some town or village—a Lidice, a Distomo, a Kalavryta — whose population has been slaughtered on some specious pi’etext or on no pretext at all; and there may have been method, as well as mere callousness, in the policy which permitted well fed German soldiers to stand idly by and watch Greek children starving to death. Toward France, from which the Germans long hoped that the Vichy collaborationists could bring them effective help, the policy was less direct; there it was chiefly the retention of the war prisoners in Germany, and the collection of as many other Frenchmen as possible, not merely for slave labor in German industry, but in order that the already low Fi’ench birth rate should be reduced still farther, and that France too might be able to offer less ellective resistance if the Germans try it again. “How to keep them from trying it again is beyond the scope of my observations tonight; though it may be said that at Dumbarton Oaks a beginning has been made on the first and essential precaution—to make sure that if they ever should try it again the nations that are the objects, near or remote, of their aggression, will all get together to stop them at the beginning, instead of waiting for the aggressors to attack them one by one. My concern at present is with the effect of these German butcheries and devastations—an effect not only quantitative but qualitative, since in every one of the occupied countries there has ben a systematic endeavor to kill off the leaders of the people. Political leaders of national standing who were known to be resolute against collaboration had mostly gone Unto exile; but the methodical Nazis went farther down the line, killing off all local leadership—and killing off, too, the intellectual leadership on Which neighboring countries would have had to depend for effective recovery, if and when the Nazis were driven out. “There is no question that the overall purpose of this slaughter and destruction was that if the Germans ever were driven out, they would leave a wrecked continent behind them: and for a long time it looked as if they might succeed, spiritually as well as materially. In that case the reconstruction of Europe, following Allied victory, would have had to be the rehabilitation of Europe as well, and WARBDNDS ^ ^ rii111>' tŠ PV' ^ iXZfBiS Signal Corps Phot The dogs of war arc of man; 1 breeds but alike in faithfulness, loy alty and bravery. Tin Tin III is one of these ham picked highly trained dogs of th< army. Their service saves many ; life Your War Bonds pay for tin training. Buy Bonds and Holfl ’em U. S. Treasury Depart men "fry? '1 THINK AN AUTOPSY WILL REVEAL APPLES AND FUDGE/" Central European News pumping of new life into a dying organism—something that could hardly have been done from outside, no matter how lavish the contribution of American material aid, both private and public. The spirit would have had tb come from within; and there have been times, in the dark years behind us, when it looked as if the Germans had stamped out that spirit by killing off the men and women in whom it was embodied, as if they had succeeded in their endeavor to leave a ruined Europe behind them. “The best news of 1944—better news, even, than the brilliant victories of our arms—is that they did not succeed. They could kill men, but they could not kill out the spirit of freedom; if they killed men in whom that spirit lived it came to life in other men—men, sometimes, who might have been suspected of not caring much or not thinking much about freedom, till they saw themselves in danger of losing it. A couple of yeai’s ago, it might have been supposed that it was in France where this German" policy had been most successful—France which had been confused, uncertain, and torn by internal conflict when the attack came, and which after the disaster had been permeated by the slow poison of Vichy with its program of return to an ideal and peaceful past—a past so remote that only scholars knew what a difference there was between the picture and the reality. We knew that there was a heroic and stubborn band of free Frenchmen, abroad and in the overseas empire, who kept up the fight; we knew that there was an underground which did what damage it could to the occupation forces; but some of us doubted whether all that was enough to bring France back after the most complete disaster in all its long history. “Yet when the moment arrived, France - came back. The cooperation given by the French forces of the interior to the armies of liberation surpassed all expectations—I have that on the word of our highest military authorities; and the symbol of the revived vitality of Europe is this, that Paris was set free by the Partisansthem-selves. Set free, it might be remembered, not without an effort ; it is true that General Leclerc’s armored forces came in to finish the job, but a good deal of it had been done before they got there; and the nine thousand casualties incurred in the fighting by the French forces of the interior are proof that they had to do something more than merely drive out a dispirited rear guard. Nevertheless, the Parisians liberated Paris. “The problems ahead of France are numerous enough, and difficult enough; but there seems to be a vigor and resolution in the French people which offers good hope that for all those problems they will find solutions, at least as satisfactory as those that any segment of the human race commonly finds for its difficulties. 1 “What is true in France has been proved true in Belgium as well; there is good reason to believe that it will be true in Holland, and in the Scandinavian countries, and Czechoslovakia. In eastern and southeastern Europe the picture is somewhat 'darker; there is plenty of vig&r •and resolution in those nations, but now that the invader has been thrown out too much of it threatens to be dissipated in internal strife. Yet on the whole the picture in Europe in much brighter than could have been expected a couple of years ago; and far, far brighter than it was in 1938 and early 1939, Balkans Slated for Federation, Swiss Paper Says Washington. — “It is gratifying to observe the sound realism with which the Russians are beginning to organize the future of the Balkans,” the Swiss paper “Weltkoche” says in an article reported to OWI. “The Russians seem determined to prepare that great Balkan federation of southern Slavs which, in the long run, will be the only guaranty of law and order in the southest of the European continent.” “Some observers claim that this plan aims at Russian domination over the Balkans, but we do not concur with this opinion,” the Swiss paper says. “For, to achieve this goal, Russia would have to create weak states which would depend on her, and not a strong federation. The plan of a federation of southern Slavs,1«« it appears today, furthermore has been when the moral strength of our modern culture, in America as well as Europe, was pretty nearly at its all-time low. “All over Europe, men learned slowly and painfully the lesson their ancestors had learned, which the descendants in modern ease had forgotten— that there is no use living at all unless you can live free. However difficult may be the problems of freedom—and those problems, political, economic, and social, will be as formidable as any that Europe ever has confronted—t here is good ground for hope that it will be a long time before that lesson is again forgotten. Europe after the war will be a bleaker and poorer place than it has been for centuries; it may be a long time before most nations of the continent have a surplus again, and the amenities of European life which we who are older re- ! member may not again be seen j in our time. I “America can do something | to help those people—with the, material assistance provided by the relief organizations for which you in the war fund are working; with the cooperation of both public and private! agencies. in the rebuilding of Europe’s cultural life; above all, with some contributions as statesmanship can offer to the building of a world organization which may offer guarantees against a recurrence of Europe’s disaster and the, world’s. But no outsider could 1 do it all or even most of it; the best assaurance that we can really accomplish something is the now well attested fact that in doing what we can to help, we shall be helping people who have demonstrated the will and ,the courage to help themselves.” I —Office of War Information the dream of the most idealistic Balkan statesmen for a long time. In Bulgaria, it was repre-j sented after the last war by her I liberal Premier Stambulinsky. Similarly also the peasant leaders of Croatia supported this plan, which also had followers in Serbia. Unfortunately, however, the Greater-Serbi-an nationalists succeeded in bringing about a solution which differed from the dreams of these men, because it practically led to a Greater-Serbian hegemony over all Jugoslavia, and made Macedonians as well as Slovenes and Croats subordinate people, while the Bulgars were entirely excluded from this alliance. “The very fact that the Russians support the idea of a strong federation of south Slavs indicates again that they are aiming not at an unlimited expansion toward the Mediterranean and western Europe, but that, quite to the contrary, they are planning to create between themselves and the western powers a link of strong and independent states which would be in position to smooth out any possibilities of future conflicts in the spheres of interest of Moscow and London. We have always maintained,” the Swiss paper says, “that neither the Russians nor the Anglo-Americans have any interest whatsoever in the development of conflicts even if they disagree on this or that point now and then. We believe, quite to the contrary, that their common and mutual interests will become stronger and stronger. To help the development in this direction, it is indeed necessary to create order and stability in all corners of Europe.” Walking with a friend one day, a professor passed a large I iish shop where a fine catch j of couiish with mouths open ( land eyes' staring, were ar-i ranged in a row. -The prof sud- ^ denly stopped, looked at them, | Ir.nd clutching his friend by th;: arm, exclaimed: 1 “Heavens! That reminds me—I should be teaching a class.” * Clerk—Here’s a pretty card with a lovely sentiment: “To the only girl I ever loved.” Sailor—That’s fine. Give me a dozen. DOPISI : _________________ Braddock, Pa. — Podpisani tajnik društva Sv. Alojzija, št. 31 ABZ, vljudno prosim člane tega društva, da dobro prečita-jo ta nioj dopis. S tem bodo prihranili nevoljo in jezo meni in sebi. Naše društvo šteje 107 članov odraslega oddelka in med temi jih je še 18, ki imajo še stare certifikate načrta “A”. Tem članom naj bo povedano, da ti certifikati nimajo nikake gotovinske vrednosti, dokler člani živijo. Le po njihovi smrti se izplača določenim dedičem. Ako pa člani spremenijo te stare certifikate v načrt “AA,” dobijo certifikati gotovinsko vrednost. Del j časa ko je član pri organizaciji, večja je njegova rezerva na podlagi izpremenjenega certifikata. V primeru potrebe je mogoče na take certifikate dobiti posojilo od ABZ. Razume se, da je treba od takega posojila plačevati obresti. Večkrat se očita, da zakaj mora član plačevati obresti od svojega denarja, toda nekateri člani ne-čejo razumeti, da mora Zveza imeti svoj denar obrestonosno naložen, če hoče zadostiti svojim obveznostim in ostati sol-ventna. Pomislimo samo nekoliko nazaj, ko so bili slabi časi in člani niso mogli plačevati svojih asesmentov. Pa so si na izpre-menjene certifikate načrta “AA” mogli izposoditi denar, da so plačali svoje asesmente in da so ostali člani. Ako bi ne bi lo te ugodnosti, bi bili primorani društvo pustiti, in izgubljeno bi bilo vse, za kar so dolga leta plačevali. Niti prizadeti člani sami niti njihovi dediči bi ne bili ničesar dobili. Seveda, na podlagi izpremenjenih certifikatov je treba plačevati nekoliko višje asesmente, ker tudi Zveza prevzame večje obveznosti. To sem primoran napisati zaradi neosnovanih napadov, katerih sem deležen od nekaterih članov, ki nečejo razumeti novega in izboljšanega sistema. Nekateri člani se še vedno sklicujejo na tisti “onemogli sklad,” ki ga že dolgo več ni. Zveza ima nekak relifni sklad, iz katerega pa niste deležni podpore prej, dokler ne izčrpate svoje rezerve. Na zadnji seji ali pred sejo me je nekdo, ki je prišel plačati asesment za neko članico, ožigosal, češ, da njegova mati, ki je 72 let stara, ne dobi tistega, kar dobijo drugi. Skušal sem mu dopovedati, kako je z zadevo, toda vse je bilo bob v steno. Zakaj imamo pravila, če jih člani ne čitajo? Nerad to pišem, pa sem primoran, ker ne maram, da bi me primerjali vragu ali diktatorju. Ako sem jaz kriv komu kakega prikrajšanja, naj kar pride k meni, pa se bo poravnalo. Jaz sem še vedno deloval v korist društva, in vse, kar je bilo količkaj mogoče sem storil v korist članu, enemu ali drugemu. Kadar sem bil na konvencijah, sem vedno priporočal tisto, kar sem smatral, da je v večjo korist članstva. Nikoli nisem bil za velike plače ali velike dnevnice glavnih odbornikov in delegatov. Na zadnji konvenciji sem pre .lagr.l dnevnice po 10 dolarjev; .-:o bile odobrene za 15 dolarjev, :.i moja krivda, kajti jaz imeni samo en glas. To sem napisal, da bo članstvo vedelo, kaj naj dela.. Nezasluženih- očitkov ne maram več. Bratski pozdrav! Martin Hudale, tajnik društva št. 31 ABZ. Davis, W. Va. — Veselica, katero je bilo naše društvo št. 106 ABZ nedavno priredilo v Eagles Hall v Davisu, se je po-voljno obnesla v finančnem in zabavnem oziru. Bila je to prva veselica tega društva v petih letih. Hvala članom in članicam, pa tudi prijateljem, ki so veselico posetili in pripomogli k dobremu uspehu na en ali drugi j način. Hvala še posebej članom in članicam ter prijateljem iz Clevelanda, Ohio, in iz sosednih naselbin, ki so nas posetili. Hvala sosestram za darovano pecivo. Pohvalo zaslužijo tudi godbeniki za lepe slovenske poskočnice, o katerih so se udeleženci zelo pohvalno izrazili. Končno naj mi bo dovoljeno izraziti iskreno zahvalo za voščila in za k • “surprise” darila za moj rojstni dan. Prav lepa hvala vsem skupaj, in bratski pozdrav! Frank Tekavec, predsednik društva št. 106 ABZ. Pittsburgh, Pa.—Poročilo in vabilo iz Pittsburgha. — Zbiranje relifa za jugoslovanske narode precej dobro napreduje. Nekatere »aše pridne ženice, katerim moramo dati vse priznanje in čast, gredo od hiše do hiše trkat na dobra kakor tudi na trda srca naših rojakov in tudi okrog drugih narodnosti. Njim gre največja zasluga, da smo zbrali tako lepo količino obleke, njim gre vsa zasluga, da je obleka zašita, oprana in v redu za odpošiljatev v New York. Do sedaj smo zbrali približno 3 tone dobre obleke, katere bodo naši reveži zelo veseli. Lahko si predstavljamo to veselje že sedaj, kajti, ko bodo izvedeli, da je bil parnik napolnjen z blagom, katerega so ameriški Jugoslovani sami zbrali med seboj kot prvo darilo, da vsaj deloma celimo rane in oblečemo gole otroke, ženske in moške, bodo vedeli, da bodo pozneje dobili še mnogo več. Poleg obleke so naši ljudje in organizacije prispevali preko $7QO.OO v gotovini, kar smo poslali takoj na relifni urad v New Yorku za nakup zdravil. A to je šele naš začetek. Da bomo zbrali še veliko več, nam jamčijo naše marljive žene, ki bodo delale naprej z isto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor so doslej. Hvala takim ženskam! To priznanje bodo prejele tudi iz domovine, kadar ji zavlada mir in sreča. Obenem prosim članstvo podružnice štev. 3 SANS, da se udeleži glavne letne seje, ki $e bo vršila v nedeljo 5. novembra ob drugi uri popoldne. Na dnevnem redu bo volitev odbora za bodoče leto. SANS izvršuje važno in koristno politično delo v prid osvoboditve našega zasužnjenega naroda, deluje za združeno in.svobodno Slovenijo ter zbira relif za oropano domovino. SANS gre velika zasluga, da se ameriški Slovenci združujejo brez ozira na versko in politično pripadnost, zato je naša sveta dolžnost, da pridemo vsaj enkrat na leto vsi skupaj in se še bolj natančno dogovorimo in pripravimo za bodoče delovali je 7/a narodno in popolno osvoboditev domovine. Torej se pričakuje dobra udeležba. Bratski pozdrav! — Za podružnico št. 3 SANS: Frank Oblak, tajnik. Walsenburg, Colo. — Prispevki za podružnico št. 83 SANS so v septembru in oktobru znašali $29.00. Po pet dolarjev so prispevali sledeči: Jacob Škerl in Joe Pintar, oba iz Denverja; John Lepich (izročil Ed Tomsic); Mr. in Mrs. Jacob črnič (izročila Alojzija Zupančič). Nadaljni darovalci so prispevali manjše vsote.. (Sklep gl. odbora ABZ določa, da urednik ne priobča imen prispevate-ljev, ki prispevajo manj kot po pet dolarjev. Op. ured.). V imenu podružnice naj bo izražena iskrena hvala vsem, ki so prispevali. Na zadnji seji podružnice je bilo sklenjeno, da pošljemo na SANS vsoto $25.00 za War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. Zbirali bomo tudi obleko, katero bomo poslali omenjeni relifni ustanovi v New York; do-tična ustanova ima od amjriške vlade dovoljenje, da pošilja tako in drugo pomoč v Jugosl; vi-jo. Ako se nabiralci obleke ne bodo oglasili pri komu, ki želi kaj prispevati, naj se obrne na eno sledečih: Mrs. Joe Zup u-čič, tajnici društva SNPJ; Mrs. Ed Tomsic, blagajničarko podružnice SANS, ali Mrs. Frank L. Tomsic, tajnico podružnice j SANS. Pomaga naj vsak, kdor more, z obleko ali denarjem, da nekoliko olajšamo gorje žrtvam vojne in fašistične krutosti. V i Dul je na C. strani) pa ponavljam besede, katere je izrekel slovenski župnik, kateri je dejansko videl gorje v Sloveniji takoj, ko je sovražnik napadel našo zemljo. Bratje in sestre, ne igrajmo se s krvjo in življenjem slovenskega naroda; pomagajmo, da tako rešimo vsaj tisto, kar s 2 še rešiti da. Slovenci v Chicagu in okolici smo organizirali poseben odbor, kateri bo zbiral obleko in denar, da se napolni prva ladja, katera bo odplula proti Jugoslaviji enkrat v novembru mesecu. Vem, da ne bo med nami tudi enega, kateri bi ne hotel pomagati in storiti, kar veleva mu stan. Odprite srce, odprite roke, otirajte sirotam solze! Kdor pa sedaj ne pomaga, svbj narod taji, in še zemlja slovenska ne bo pila njegove krvi. Darujmo in pomagajmo sedaj, da bomo lahko z mirno vestjo rekli, da smo tudi mi pripomogli rojakom v starem kraju izgraditi novo svobodno in srečno Jugoslavijo. Nekaj podatkov o žrtvah požara v Clevelandu Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je v plinski eksploziji in požaru, ki se je pripetila 20. oktobra v Clevelandu, Ohio, izgubilo življenje 136 oseb. Od teh je samo 61 identificiranih. Druga trupla so tako sežgana, da jih | ni mogoče prepoznati. Nedvomno so med mrtvimi mnogi, ki so dosedaj šteti za pogrešane. Po dosedanjih poročilih so med mrtvimi sledeče slovenske in hrvatske žrtve: Louis Žafran, 62 let star, bivajoč na 1001 E. 62 St. William Žafran, 34 let star, bivajoč na istem naslovu. Patricia Germ, 3 leta, 1004 E. 61. St. • Barbara Butorac, 68 let, 1007 E. 62. St. Mary Krivačič, 58 let, 1004 E. 61. St. Louis Kastelic, 2 leti, 1001 E. 62. St. Jennie Merhar, 46 let, 1015 E. 62. St. George Kalčič, 62 let, 1001 E. 62. St. Joseph Wenzel, 46 let, 1017 E. 62. St. John Wenzel, 85 let, 1017 E. 72. St. Med pogrešanimi so bili po prvih poročilih rojaki, katerih imena navajamo v naslednjem. Koliko teh se je pozneje javilo zdravih, koliko jih je bilo za daljši ali krajši čas poslanih v bolnišnice, in koliko jih je mrtvih, ki niso identificirani, ne moremo ugotoviti. Pogrešani so bili : Klausar Fay, 1272 Addison Rd. Klauser Jessica, 1272 Addison Rd. Klauser Frances, 1272 Addison Rd. Klauser Toncia, 1272 Addison Rd. Joseph Makovec, 1051 E. 65. St. Anthony Gruden, Lakeside Ave. Josephine Kasic, 1002 E. 61. St. Joseph Komer iz 61. ceste. Steve Kovačič, 1109 E..62. St. Agnes Perne, 1009 E. 62 St. Ana Rajkocih, 1009 E. 62. St. John Zgonc iz 61. ceste. Mrs. Vera Sintič, 1001 E. 62. St. John Wolf, iz 62. ceste. Mary Žigman, 1008 E. 61. St. Justina Butorac, Miechele Butorac, 1007 E. 62. St. Vera Kastelic, 1001 E. 62. St. Joseph Makovec, 1051 E. 65. St. Mrs. Nosse iz E. 61. St. Josephine Skill, 1062 E. 62. St. Miss Kocjančič, 1033 E. 62. St. Iz navedenega nepopolnega seznama je razvidno, da je eksplozija in požarna katastrofa ANTON KRAPENC: Slovencem v Chicagu in okolici Skupna slovenska društva v Chicagu bodo imela veliko prireditev v nedeljo 26. novembra v šolski dvorani na Cermak Rd. in Wolcott St. Pričetek programa bo točno ob 3. uri popoldne. Po programu bo ples in prosta zabava. Za ples bo igrala dobro poznana “Pucel-Foys” godba. Na programu bodo nastopili slovenski pevski zbori, kakor tudi posamezni umetniki z različnimi nastopi, kot je že bilo naznanjeno v Časopisih. Vstopnina je samo 50 centov. Ves čisti dobiček te prireditve gre za Ameriški rdeči križ. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kako ogromno delo vrši ta organizacija, posebno sedaj v vojnem času. Lahko ste opazili v časopisju, da pri strašni nesreči, katera je zadela Cleveland in do neke meje tudi naše tamkajšnje rojake, je bil Rdeči križ prvi na mestu in vršil svoje plemenito delo tam, kjer je bila potreba največja. Kadarkoli zadene velika nesreča ljudi, in to ne glede v katerem delu sveta, je Rdeči križ prvi, kateri pomaga trpečim ljudem. Seveda so pri upravi in delovanju te organizacije včasih nerednosti in napake, toda vse to se mora oprostiti, ako imamo samo malo pojma o delu, katerega vrši Rdeči križ. Dolžnost nas vseh je, torej, da pridemo na prireditev 26. novembra in s tem pokažemo, da tudi Slovenci razumemo pomen Rdečega križa. Druga zadeva, katera mora biti ravno tako važna za vsakega Slovenca, oziroma Jugoslovana, je takojšna pomoč ljudem v stari domovini. Človek se čudi, da sedaj, ko je potreba tako nujna, se dobijo med nami ljudje, kateri še vedno oidlaša-jo in trdijo, da ni še pravi- čas za darovati. Počakajmo še nekoliko časa, in vse, kar se je nabralo ^a pomoč sestradanim in bolnim ljudem, bomo lahko poslali v Jugoslavijo za nagrobne vence žrtvam, katere bodo u-mrle pri čakanju na našo pomoč. Kaj je vzrok, da se ne pomaga sedaj z denarjem, kateri je bil nabran v to svrho? Mogoče, da se gre tukaj za čast in kredit, katerega je kdo pričakoval in ga mogoče sedaj ne bo dobil. Ni važno, ako tisti, kateri tudi v resnici delamo in žrtvujemo, ne dobimo kredita in časti, zelo važno in potrebno pa je, da ljudje, ki umirajo in stradajo, takoj dobijo pomoč. Pustimo naše sebičnosti na stran, ker, kadar umira narod, ne smejo priti ambicije in koristi posameznikov v poštev, ker, kdor stoji napoti hitri pomoči sedaj, ni dober Slovenec oziroma Jugoslovan. Razlogi, da stvari ne bodo prišle v Slovenijo in da bomo dali šele takrat, ko bo vsa Slovenija osvobojena, so popolnoma brez podlage in neutemeljeni. Resnica je, ,da je bilo na tisoče naših ljudi izgnanih taka j, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, v Srbijo, in so še danes tam. To so žrtve slovenskega naroda, katere najbolj krvavo potrebujejo takojšnjo pomoč. Resnica je, da je na tisoče naših fantov in deklet pri partizanih, in vsi ti se nahajajo v o-svobo jenih krajih Jugoslavije ter jih vsaka pomoč lahko takoj doseže. Kdor tem junaškim boriteljem za svobodo odreka takojšnjo pomoč, je janičar slovenskega naroda. Ves demokratični svet jih slavi in občuduje, edino Hitlerjevi somišljeniki jih blatijo in napadajo. Da, dvanajsta ura je tukaj, in, kdor ne pomaga sedaj, nima slovenskega srca. V 3tarem kraju ni strank, tam si katoliški duhovnik in komunist bratsko delita skorjico kruha in eden drugemu pomagata. To niso moje besede, pač prizadela znatno številči naših ljudi. Naših žrtev, mrtvih in ranjenih, bi bilo seveda neprimerno več, ako bi se bil požar razširil na St. Clair cesto in preko iste, kjer je glavna slovenska naselbina tega okrožja. Večina žrtev, mrtvih in pogrešanih, pripada drugim narodnostim. Naši ljudje so poleg tega utrpeli veliko materialno škodo. Nekaterim so uničene hiše z vso opremo in nekaterim tudi gotov denar, ki so ga ljudje hranili doma. Razume se, da bo precej materialne škode krila zavarovalnina in odškodnina od plinske družbe. Vsa škoda pa seveda ne bo v nobenem primeru pokrita. Odkrito priznanje zaslužijo reševalne in odpomožne skupine, ki so z veliko brzino prihitele do kraja nesreče in požrtvovalno vršile svoje delo. Posebno lokalna postaja Ameriškega rdečega križa zasluži priznanje. Par ur po nesreči je bil že odprt lokalni urad te dobrodelne usta-|nove v prostorih stare javne knjižnice na St. Clair Ave. in E. 55th St. Tam je bilo poskrbljeno, da so ranjenci dobili pomoč, brezdomci streho in hrano, zaskrbljeni ljudje pa informacije in nasvete. Mnogo brezdomcev je bilo treba začasno nastaniti v nekem ne zelo oddaljenem šolskem poslopju; mnogi so dobili začasna stanovanja pri prijateljih in znancih. Brezdomcem, ki niso vedeli kam, je Rdeči križ preskrbel stanovanja, jih oskrbel z zasilnim pohištvom in hrano in plačal celo stanarino v naprej. Bilo ni nikake diskriminacije zaradi narodnosti ali polti. Uradniki clevelandske postaje Rdečega križa so izjavili, da imajo dovolj financ na razpolago. Del prispevkov za Rdeči križ ostane v mestu, kjer so nabrani, da je organizacija takoj pripravljena s pomočjo v primerih takih ali podobnih lokalnih katastrof. Zato, kadar prispevamo za Ameriški rdeči križ, ne bodimo skopi. Ta ustanova pomaga nestrankarsko povsod, kjer je pomoč potrebna: na vojnih frontah in v zaledjih istih, v okupiranih deželah, v taboriščih vojnih ujetnikov ter ob prilikah požarnih, prometnih, poplavnih in drugih fatastrof kjer koli v naši deželi. najboljšem načinu dela za hitro akcijo. IIITRA POMOČ JE DVOJNA POMOČ! Zlatko Balokovič, predsednik; Rev. Strahinja Maletič, glavni tajnik; Mirko G. Kuhel, blagajnik. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje z 2. strani) Ladja prihaja Na delo, bratje in sestre!! Vojni relif Amerikancev južnoslovanskega porekla uradno obvešča vse naše ljudstvo v Ameriki, da bo sredi novembra prispela v luko New York jugoslovanska ladja 5,000 ton nosilnosti, ki bo odpeljala našo prvo materialno pomoč težko trpečim narodom Jugoslavije. Prišel je čas, bratje in sestre, ko moramo z dejanji pokazati ljubezen, ki jo v srcih gojimo do domovine naših očetov, do junaških partizanov in maršala Tita. Mi moramo v par tednih napolniti to ladjo brez ozira na to, da smo našo pomožno delo začeli šele pred kratkim. Pripraxljajmo božična darila za Jugoslavijo! Rešujmo tisoče življenj naših junakov, naših bratov in sestra! Storimo vse, kar je v naših močeh, da bi v sledečih 14 dneh zbrali oblek, čevljev, perila, odej in kupili sladkorji, mila, kave, čaja, čokolade, igel, niti, semen, žebljev in vsega, kar ^i naš narod mogel rabiti. Vsi na delo, bratje in sestre! Naša pomoč jim mora priti prej preden nastopi strašna zima. Ves material mora do 12. novembra biti v našem skladišču, katerega naslov je: “Warehouse: War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, 282—9th Avenue, New York, New York.” Skličite nujne seje vaših organizacij in tam zaključite o republikansko vlado v Španiji, se zadnje čaš nič kaj varnega ne počuti. Ob francoski meji so se pričeli oboroženi upori proti Francovi vladi in velika napetost vlada po vsej deželi. Franco ima v lastni deželi več sovražnikov kot izve zunanji svet. |Ako pride do resne revolucije v Španiji, Franco ne bo mogel računati na zunanjo pomoč. Zavezniki pač ne bodo pomagali diktatorju Francu, Mussolini je izginil s pozornice in Hitler ima zdaj dovolj posla, da brani meje same Nemčije. SVOBODA PRIHAJA Dne 18. oktobra je moskovska radio postaja oddala v češkem in slovaškem jeziku sledeče zagotovilo maršala Stalina: “Veliki trenutek po katerem so ljudstva Češkoslovaške, pod tiranskim jarmom nemških okupatorjev, hrepenela tako dolgo, je prišel. Junaška rdeča armada, osvobodilna armada za naše brate, je prekoračila češkoslovaško mejo na široki fronti in uničuje nemške bandite na češkoslovaški zemlji. Slavne sovjetske čete so prišle v češkoslovaško, da pomagajo svojim slovanskim bratom Čehom, Slovakom in Karpato-Ukrajincem se otresti nemškega suženjstva in spet dobiti nazaj narodno svobodo in državno neodvisnost. Danes celokupno prebivalstvo Karpato-Ukra-jine in vzhodne Slovakije navdušeno sprejema svoje brate Ruse, in kmalu jih bodo sprejeli tudi Slovaki v Banski Bistrici, Zilini in Bratislavi, kakor tudi Čehi v Brnu, Plznu in Pragi.” Navedeno poročilo nam je bilo dostavljeno iz Urada za vojne, informacije v Washingtonu. STARI KVIZLING švedski list Trots Allt poroča, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand pripravljen načelovati kvizlinški bolgarski vladi izdajalca Cankova, ki je nastanjena nekje v Nemčiji. Kot znano, so bili Nemci na hitro roko pregnani iz Bolgarije, ko so Rusi prestopili njene meje, in kvizlinška bolgarska vlada je morala pobegniti v Nemčijo. Bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki je do nedavnega bival na svojem posestvu Svaty An-tol na Slovaškem, odkoder je pred rusko nevarnostjo pobegnil v Nemčijo, je bil od nekdaj zli duh za Bolgare in ves Balkan. V balkanski vojni leta 1912 je razbil sodelovanje balkanskih narodov. V prvi svetovni vojni je Bolgarijo vpregel na stran Nemcev. Po porazu Nemčije in Avstrije, je moral zapustiti bolgarski prestol, katerega je prevzel njegov sin Boris> ki je lani padel od roke atentatorja. Tudi Boris je privezal Bolgarijo k nemškemu vozu v sedanji vojni. Bivši kralj Ferdinand je Nemec in tako je bil po duhu in krvi tudi njegov sin Boris. Nemec ostane vedno Nemec. DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) dajo nič, ker ne verjamejo, da bo s tem res potrebnim poma-gano. Prepričani smo lahko, da vsi tisti, ki bodo dobili pomoč iz Amerike, jo bodo v resnici potrebni. Dober vzgled bi si lahko vzeli na naših sosedih Grkih, ki ne vprašujejo, kdo bo pomoč dobil in kdo ne. čitali smo, da so ameriški Grki zbrali že več milijonov dolarjev za svoje rojake v starem kraju. Samo v okolici Walsenburga in Trinidada, Colo., in Ratona, N. Mex., so nabrali $75,000. To so nam sami povedali, ko smo z Anno Os-werk šle pobirat prispevke za našo podružnico po trgovinah in privatnih hišah v Walsenburgu. Vojna je strašno gorje za vse človeštvo, posebno pa je prizadela tiste dežele, katere so začasno okupirale italijanske in nemške fašistične horde. O njih grozodejstvih govore ne samo uradna vojaška in druga poročila, ampak tudi pisma, ki jih pišejo naši tamkajšni rojaki in jih po ameriških letalcih pošiljajo sorodnikom v Ameriko. — Za podružnico št. 83 SANS: Mary Tomšič, tajnica. plačilo nam bo zavest, da smo storili dobro delo in vsaj nekoliko prispevali k pomoči tistim našim bratom in sestram, ki bodo grozote te vojne preživeli. Premalo nas je, da bi mogli zbrati toliko, da bi dosegla pomoč vse, ki so jo potrebni. Res je, da nekateri prispevajo lepe vsote, so pa spet drugi, ki ne Klein, Mont. — Zopet mi je poročati žalostno vest, namreč, da je naše društvo Sv. Mihaela, št. 88 ABZ, izgubilo enega ria-daljnega člana. Dne 3. oktobra 1944 je namreč po kratki bolezni umrl sobrat John R. Rom. Zadnjih par let je bil bolj slabega zdravja. Nadlegovala sta ga naduha in senena vročnica. Poleti je tri in pol meseca pre-.živel v planinah, kar mu je bolezen olajšalo in življenje podaljšalo. Njegovi dve hčeri, Mrs. Mark Jurich iz Billingsa in Anna Rom sta bili z njim, da sta mu stregli. Tam so bivali do polovice septembra, potem pa so se vrnili domov, ko je postalo vreme hladneje. Ko slana pomori razno cvetje, katerega cvetni prah povzroča- seneno vročnico, bolezen poneha. Tako je sobrat Rom storil tudi to leto, toda, ko se je povrnil domov, se ni počutil dobro. Dne 2. oktobra, ko je sedel na soncu, ga je zadel lahak mrtvoud. Drugi dan popoldne, to je 3. oktobra, je pa izdihnil za vedno. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 6. oktobra dopoldne, po maši zadušnici v cerkvi sv. Benedikta, katero je opravil Rev. J. A. Freibert. Pokopan je bil na pokopališču New Miner, Klein, Mont Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva, ker je bil pokojnik dobro poznan v naselbini. člani našega društva so ga v lepem številu spremili na njegovi zadnji poti in so mu položili lep venec na grob v zadnji pozdrav. Pokojni John R. Rom je bil eden soustanoviteljev društva št. 88 ABZ, in je bil več let tudi tajnik istega. Bil je lojalen član društva in Zveze. Bolniške podpore je prejel malo, dasi jo je bil vreden. Dasi je večkrat bolehal, se ni hotel javiti bolnim; včasih je rekel, da se ne bo javil bolnim, dokler bo mogel hoditi, ker je rad zunaj. Dejala sem mu, da pravila dovoljujejo bolnemu članu biti na prostem, če je sposoben za to. Pa on je bil mnenja, da neče od Zveze ničesar, dokler ne bo skrajna sila. Izposodil si je denar od Zveze, da je plačal ases-mente. Taki člani, ki tako varujejo blagajno svoje organizacije, so vredni vsega priznanja. Pokojnik je bil rojen 31. januarja 1863 v vasi Grič pri Črnomlju v Beli Krajini; tako je bil ob času smrti v svojem 82. letu. Zapušča 6 sinov in 3 hčere. Ti so: John Rom, Livingston, Mont.; Mathew in Steve Rom, Klein, Mont.; ' Frank, Adolph in William Rom, Roundup, Mont.; Anna Rom, Klein, Mont.; Mrs. Mark Jurich, Billings, Mont.; Mrs. Edward Jarrett, Washington, D. C. Dalje zapušča 14. vnukov ter sestro Mrs. Anno Sedlar, Lau-rium, Mich. K pogrebu so prišli sledeči sorodniki: Nečak Jacob Puhek ■ Dolmovich Louis 160. V ■ jtreh iger pa: Andrew >1; Max Bruck«" ' Frank Kovačič 423 » j i Dolmovich 422. Spl°h ^ , i1 neka j narobe, nobeiiemu j 1 ,i|zpo,l rok. Kaj je : j meni, vem, vedno sem ■ !beh, če bom drugi dan vs . j i [volj zgodaj, da bom oprav , i 10 ob določenem casi^ je , pri drugih ne vem, kaj vplivala vohtvena | Skupine so napr^f2.i ] isledečem redu: Po d\ j dobila Liberty Bell m g bova cvetličarna, po e11 j ' New Market-Blue Islalld in Hujanova gostilna. iin0 : i Prihodnji petek s® tliebflVa j i po sledečem redu. Rpnin ; 1 cvetličarna proti Liber , j j New Market-Blue Islan , proti Hujanavi g°stl Bratski pozdrav! John Got** , j | Zveze s starim j vedno * Ker zadnji čas ^ denar ( vprašanj, če je mogoče P ^ p3 jim našim ljudem v stari ’ njai#: . saj pisati, interesentom n® )3vij° ,e ! i Pošiljanje denarja v j ( . še vedno nemogoče. denar i3., i V Italijo je mogoče posl» bojeni. *■ mo v one dele, ki so b> * poš>li . j - neosvobojene dele Ifalijl.ovensli0 *** i i nemogoče. Zfito tudi v posl3**’ 3 ! morje še ni mogoče lliceb‘‘ ina£<*e : ' Pošiljanje denarja J® P osv0boje”' 1 1: Švico ter druge nevtralne 1 1, dežele. ... trog° °SL I Pisanje kratkih poročil, s A«i. nega značaja je mogoče sVoK" . Rdečega Križa in, kak°r ^terjh n9S ^ " isno naznanjeno v **e časopisih, potom am. ško n3 njil^ Onim, ki so zainteresiral > vo želje pošljem natančne 1« teh zadevah. — LfcO v'. t' 302 E. 72nd St., j s soprogo in sinom iz Opportunity, Wash. ; Mrs. Frances Lander, nečakinja, iz Red Lodge, Mont.; Mrs. Steve Kotar in sin William iz Red Lodge, Mont. Vsi sorodniki se želijo tem potom iskreno zahvaliti članom društva št. 88 ABZ ter vsem drugim, ki so se udeležili pogreba, ki so prispevali vence in cvetlice, in vsem, ki so na en ali drugi način izrazili svojo naklonjenost, sožalje in pomoč. Od strani društva naj bo sorodnikom pokojnega sobrata izrečeno iskreno sožalje, pokojniku pa naj bo lahka svobodna ameriška gruda. Ohranili ga bomo za njegovo dobro delo in lojalnost pri društvu v lepem in bratskem spominu. — Za društvo št. 88 ABZ: Katerine Penica, tajnica. S poti. — Po železnem okrožju Minnesote je slana že večinoma pomorila jesenske cvetlice, toda v Duluthu, ob velikem jezeru Superior, pa je še videti cvetje po vrtovih. Res je ponekod nekoliko ozeblo, toda ne uničeno, še danes §em nesel bolnikom v bolnišnico cvetja, ki sem ga natrgal na prostem. Slovencev, kot drugih Slovanov, je tu v Duluthu znatno število in med njimi so tudi nekateri precej imoviti. Toda zaradi raztresenosti in needinosti se dosedaj * ni moglo tu oživeti kakšne akcije v pomoč našim rojakom v starem kraju. Morda se bo še kaj storilo v bodočnosti. Potreba v starem kraju je velika in pomoč je potrebna zdaj ter bo še za dogleden čas. Matija Pogorelc, Chicago, 111.—Možje in fant-je kegljači, varujte se. Dekleta [ vas bodo premagala! V petek, 27. oktobra je namreč Jennie Zorko prekosila vse kegljače in sicer v posameznih igrah in v skupini treh iger. Podirala jih je po sledečem redu: 188, 147 in 166, skupaj 501 kegljev. Ostali najboljši so bili—v posameznih igrah: Bruckman Max j 174; Stopar Andrew 163; in v tej f— f,,. zavarovane do $5,000.0* (jofP0**” Savings & loan Insur® ^ tlon, Washington. ^yeiX Sprejemamo osebne U* liberalne’ obbes^ Št. Clair Savings & 6235 St. Clafr Avenue VESTI - bojnega polja in o splošnih d°S° kih širom sveta, lahko dnevno citate v ENAKOPRAVNOSTI ite Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obro se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako točno in po zmerni ceni izvršeno. NAZNANILO IN ZAHVALA d® °1' Potrtega srca sporočam sorodnikom, prijateljem in znance je nemila smrt pobrala ljubljeno soprogo ter najboljšo in naj*' družico v življenju, Anin P« Judnich O* Nepozabna pokojnica je po prejemu tolažil za umirajoče P- ^1)0' v ženski bolnišnici v Detroitu dne 5. oktobra. Umrla je za srcn . ge j* Bolehala je nad eno leto in je bila trikrat v bolnišnici; dvakra je zdravje izboljšalo, tretjič pa se je bolezen končala s smrtjo- la v v3S* Pokojnica je bila ob času smrti stara 62 let. Rojena je bi* |,i]o Golek, št. 4, fara Dragatuš na Dolenjskem. Njeno dekliško imC.„na & Ana Bahor. V Ameriki je bivala 44 let in z menoj je bila P°r°.?,0 bolj let. Otrok ni bilo, torej je moje življenje po njeni izgubi to * osamljeno in težko, ker sem sam bolehen in trpim na revmatik bra*®’ Poleg mene žalujejo za pokojnico: Mike in Joseph Bahor, ^ Mary Sitar, sestra, in Math Bahor, stric; v Sloveniji zap**sca sjn<>-Matijo Bahorja, sestro Kato Vlasič, Mihaela Bahor, stričeveS®^^ Dalje žaluje zanjo še več drugih sorodnikov v Ameriki in kraju. Na tem mestu se želim zahvaliti Rev. Richard za podelite^ * mentov, Rev. Augustinu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev • Vianey ter na pokopališče Holy Sepulchre, ter za opravljeno *n® dušnico. Dalje se zahvalim društvu Triglav, št. 144 ABZ, in Pre. ^ušt' ku istega Josephu Ozanichu za ginljiv poslovilni govor pokoj*1’ veni sosestri. Iskrena zahvala naj bo dalje izražena nosilcem krste in .“nj^ob so dali na razpolago svoje avtomobile, namreč: Joseph Ozanich.^^jj. Kalcich, Frapk Paulieh, Louis Srebernak, John Debenc in John 0d- Prisrčna hvala tudi sledečim, ki so pokojnici stregle, do časa, ko (es šla v bolnišnico: Mrs. Anna Bahor, Mrs. Kate Judnich, Mrs. Pautz in Joana Pervencar. Iskrena hvala Mike Bahorju *n ^3joS(> soprogi in Kati Judnich, ki so mi bili v veliko pomoč v urah Hvala ženskemu oltarnemu društvu za molitve in prispeva**« A*1*1’ zadušnice in za lep venec. Lepa hvala mojim sorodnicam: .^0° Ljubi, Anni Judnich, Frances Zigmund iz Clevelanda, Ohio, za ui in prispevane maše zadušnice. Hvala iskrena dalje vsem, k* s0 ^jji pokojnice poslovili z venci in cvetlicami, ki so jo spremili na zadnji poti, in vsem, ki so nepozabni pokojnici ali meni na k® koli način izkazali sožalje in pomoč. n^roži0 Ti pa, ljubljena in nepozabna soproga, počivaj sladko v '^let svobodne ameriške zemlje. V ljubečem spominu mi ostaneš, j it tudi jaz ne pridem za Teboj tja, kjer ne bo več žalosti, trp-Jc ločitve. pr John D. Judnich, soprog; Detroit, Mich.