Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo. Štev. 52. V Ljubljani, v soboto 30. decembra 1899. Letnik IV. „Slovenskl Uit'1 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 nov<5. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu »Slov Lista". Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Vabilo na naročbo. Program „ Slovenskega Lista “ je znan in tak6 dober, da se mu doslej še ni ničesar . očitalo od nobene strani. Zato o tem ne izgubljamo besedij. Obetamo samo, da bodemo z isto neustrasenostjo poročali resnico in branili svete ideale slovenskega naroda, kakor minola leta. „Slovenski List“ ne bode učil vere, to je stvar duhovnov; pač pa bode list branil vero naših očetov, kadar bo javno napadena in zaničevana, to je stvar kristjanov in njihovih glasil. ,,Slovenski List“ odločno obsoja zvezo z Nemci v kranjskem deželnem zboru in želi združenja poštenih slovenskih strank. Nekaterim to ni všeč, da je list odločno naroden, a na želje posameznikov, naj si bodo sovražniki, ali prijatelji, se neodvisnemu listu ni treba ozirati. Cern hujši bo naskok na našo narodnost, tem višje bo dvigal „Slov. List“ pravo slovensko zastavo. V obdelovanju socijalnih in gospodarskih vprašanj je bil „Slovenski List“ zadnja^ leta nekoliko prešibak. Se ve, tednik je! A tudi v tem obziru smo dobili pomoči. Delavskim slojem smo odločili v listu svoj oddelek z naslovom „ Glasnik “. Potrudili se bodemo tudi, da dobe kmetje nekoliko več podučnega berila. Izvirna poročila iz drž. zbora imamo zagotovljena, istotako članke o narodno-gospodarskih in obrtniških zadevah. Kar se bode med tednom važnega zgodilo po svetu in v domovini, poročal bode vsako soboto ,,Slovenski List“, ob jednem pa tudi prinašal posnetke važnejših člankov iz vseh slovenskih listov. Naš list hoče biti dober tedenski obzornik. Podlistek bode tem obširneji, čem več bo naročnikov; raznega slovstvenega blaga, zlasti črtic iz domače zgodovine, imamo pripravljenega dovolj. Tedaj, prijatelji, na delo te dni! Nasprotniki delajo pridno. Kdorkoli nam pridobi novega naročnika, pomaga povečati list ter tako koristi sebi m stvari. „Slovenski List,“ stane: za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Slovenski Božič. Navada je bila od nekdaj pri slovenskih časnikih, da so za Božič prinašali uvodne članke, s katerimi so dvigali duhove iz vsakdanjih borb k onim večnim idealom, kateri so tudi Slovencem sveti že dolga stoletja. Letos je prvič žalostno izjemo napravil list, ki meni, da ima v zakupu slovensko inteligenco. Slovenski Narod" je svojim čitateljem na sveti večer postregel s člankom iz kloake Na sveti večer zatrjuje svojim čitateljem ta list, da se je njemu v prvi vrsti boriti proti Rimu, kjer stanuje častitljivi sivolasi namestnik Onega, ki se je rodil ta večer. Zmaga klerikalizma ali krščanstva bi bila po njegovih izjavah največja nesreča, kar jih more zadeti slovenski narod. Zato, pravi, je najnujnejša potreba, da slovenska inteligenca zastavi vse svoje moči, da reši narod iz smrtonosnega objetja rimskega klerikalizma. Proč tedaj z vero naših očetov! — to je jedro božičnega članka. In liberalci so menda že tako prepojeni od Malovrh-Tavčarjevih psovk na vero, da si niti Luka Svetec, ki je še pred malo leti tako čvrsto branil na zborih narodne stranke krščanstvo, ne upa ziniti: Prijatelji, stojte! O, vero hoče imeti „Narod", pa kakšno? V istem božičnem članku se poteguje za luter- sko vero, češ, da bo ta osrečila Slovence! Lu-trovci Trubar, Dalmatin in Bohorič so mu vzorniki. Tedaj taki! Razun nekaterih nabožnih knjig, s katerimi so lovili Slovence v krivo vero — sicer se pa za nabožne knjige „Narodovcift posebno ne trgajo! — niso oni „ najboljši sinovi domovine" niti črke zapisali v slovenskem jeziku, in vender si upa nNarod“ kvasiti: „Kje bi bil danes slovenski narod, da je svojo narodno stavbo dogradil na tistem temelju, ki so ga ustvarili Trubar, Dalmatin in Bohorič!8 Kje bi bil, povemo mi. V najtesneji zvezi z Nemci bi bil, v srcu Germanije, sredi tistih imenitnih Luterancev, katere je sam Luter tako-le opisal v svoji pridigi: „Ihr Schweine, Hunde, Schreier, ihr unverniinftigen Esel! Unsere deutsche Nation ist eine wilde, barbarische Nation, halb Teufel und halb Mensch, Die niedertrachtigen Deutschen sind schreckliche Schweine.“ „Narod“ bridko obžaluje, da je za časa reformacije rimski klerikalizem kopal slovenskemu narodu grob, ker je pregnal „najboljše sinove" iz domovine in pograbil nešteta imetja. Tako? Iz domovine so šli le luteranski pridigarji in nekateri nemški graščaki. In ti verski odpadniki naj bi bili najboljši sinovi! Istina je le, da se je dežela oddahnila, ko so ti „najboljši sinovi1* odnesli pete. Ni jej bilo treba več ob deželnih stroških rediti pankertov iz Ttlbingena in Ljubljana je postala slovenska. Radi bi ga poznali, kdo si upa reči, da ni to zgodovinska istina, kar trdimo mi. Vrhunec narodnega lopovstva je pa razodel „Narod“ v članku, ko na koncu napade tiste rodoljube, „ki vedno kličejo: bodite složni, složni, složni! ter vedno sanjarijo o ustanovitvi vseslovenske stranke". V kritičnem času, ko nas prezira vlada, ko prežč kakor pretrgani volkovi združeni sovražniki od vseh stranij na ubogi slovenski narod, ko žrtvujejo naši možje, boreč se z zadnjimi močmi na mejni straži, čas in ' denar v rešitev ljubega jim naroda, se drzne prilezti politična propalica, črna izdajska duša, ter na sveti večer kričati med svet, da miru ni Tisočletnica hrvatskega kraljestva. (Posnetek govora, katerega je imel g. A. Koblar dne 27. t m. na shodu slov. kršč. soc. zveze.) Hrvatski listi so te dni prinesli vest, da bi bilo prav, ako bi se po vsi hrvatski domovini slovesno proslavil imenitni dogodek, da se završuje tisoč let, odkar je Hrvatska dobila svojega prvega kralja v junaškem banu Tomislavu. Usoda Slovencev je bila od pamtivekajin vsa stoletja tesno združena z usodo bratskega nam naroda hrvatskega. Zdi se mi zato umestno, da ae tudi mi Slovenci spomnimo tega slavnega dogodka in poradujemo z južnimi brati ob junaških Činih in bliščeči se slavi njihovih pradedov. V pripravo na slavnost te tisočletnice po-dajem Vam nekoliko črtic iz zgodovine onega časa. Narišem Vam v malo potezah razmere med Slovenci in v sosednjih deželah ter navedem uzroke, zakaj so Hrvatje ustanovili kraljestvo ter bana Tomislava slovesno kronali za kralja. Slovenci so nekdaj prebivali ne-le po Karantaniji (Koroškem in Kranjskem), ampak tudi v obeh Panonijah, t. j na Štajarskem in na obširnem kosu sedanje dežele ogerske; na severu so bili sosedje Moravanom, tako da se v listinah Ogeroka imenuje dežela Slovanov. Toda že za časa Karola Velikega so Slovenci izgubili samostojnost in prišli pod frankovsko oblast, Ko je bil 1. 822. umorjen vojvoda Ljudevit, ki je vladal v dolenji Panoniji Slovence, Hrvate in Srbe, in ki je nameraval ustanoviti neodvisno hrvatsko-slovensko državo, so izginili zadnji upi, da bi Slovenci ohranili svobodo, Tudi vzhodne dele slovenske dežele so dobivali potem v fevd večinoma nemški grofi, le tu in tam je še ostal kak slovenski knez, ki je bil pa odvisen od nemških Frankov. L 890. je okolico Blatnega jezera (Balatom, Plattensee), to zibel staroslovenske slave, kjer sta v sredi 9. stoletja gospodovala kneza Privina in njegov sin Kocel, in kamor je bil prišel sv. Metod, dobil od cesarja Arnulfa v fevd slovenski voj voda Braclav. Ravno tega Arnulfa je pa bodla v oči samostojna država Velika Moravska in poklical je, da bi uničil Slovane, Madjare na pomoč. Madjari so prišli z Urala. Bili so divji, po ganski narod. Častili so dobrega boga Ištena, pa tudi hudega boga Ordoga (katerega ima Madjar še dandanes vedno v ustih, ko preklinja: ocdogadta = vrag te je dal). Postali so Madjari, kakor 500 let poprej njih sorodniki Huni, strah Evrope. Oblečeni so bili v kože in železje in švigali so ropajoč in požigajoč po deželah na brzih konjih. Njih poglavar Arpad je koncem 9. stoletja prepodil iz dolenje Panonije v Slavonijo nemškega vazala Braclava, iz zgornje Panonije pa vodje moravskih knezov, slabih Sva-topolkovih sinov, ter osnoval državo ogersko. Kako strahovito so gospodarili Madjari nad Slovani, se spozna iz spisa solnograškega škofa, ki je poročal 1. 900. papežu: „Odlični Panonci so pobiti ali pa so postali robovi, vse je požgano in v celi Panoniji ni niti jedne cerkve več." Grozne krutosti so uganjali Madjari tudi po Nemškem in Laškem. Okoli 1. 916. (glede letnice se zgodovinarji ne vjemajo) je prišlo do velike bitke z Madjari tudi pri Ljubljani. Kako se je končala, je težko reči. Hrvatski zgodovinarji trdijo, da se je tu bojeval poleg Slovencev tudi njihov Tomislav in da je zmagal. Nemški zgodovinarji pa pišejo, da je Madjarom sicer trda šla in da jih je veliko padlo na Ljubljanskem treba med slovenskimi ljudmi ter da bi bila velika nesreča za slovenski narod vseslovenska stranka. Če se ni čitateljem „Slovenskega Naroda", ki so nekdaj goreli za Zjedinjeno Slovenijo, milo storilo, da jim na večer splošnega miru nesramno tepta pred nosom vse blage ideale in one resolucije, katere je nekdaj z navdušenjem sklenila vsa stranka, ravno oni list, ki hoče biti glasilo stranke, jim mi ne moremo pomagati. To bi bil pač le dokaz, da je okuženje dovršeno. Tak je bil letos „Narodovcev“ Božič! Bolj žalostnega znabiti ni doživel noben narod pod solncem. Prav pa je, da je hudo zasmrdelo iz , BNaroda“, kajti mnogo ljudij je v nosu topih in so vedno rekli: Se že še prestane! Še enkrat pa apelujemo na obmejne Slovence, da naj zaradi teh razmer ne obupajo. Še živi tudi na Kranjskem stranka, ki z Vami čuti, kateri so sveti stari narodni ideali. Proč z obo tavljanjem in zaprto mejo, na jasnem smo! V novem letu se mora zvršiti tesna združitev vseh dobrih duhov in vseh neustrašenih narodnih src, da se reši propasti dobri naš narod. Osnovati se mora strašilo našim, z Nemci zvezanim nasprotnikom: čvrsta vseslovenska stranka, izključene bodo le luteransko - napredne smeti. V novo leto kličemo somišljenikom: Pogum velja! Bog daj srečo! Na delo! Prihodnji Božič mora biti za Slovence vesel! Izvirni dopisi. Iz Kranja« Dne 27. t. m. praznoval je veleč. g. dekan Anton Mežnarec petindvajsetletnico, odkar je mestni župnik in dekan kranjski. Pač redko je kakemu duhovniku dopuščeno, da bi celih 42 let deloval v enem kraju, zakaj dekan Mežnarec je že, predno je postal mestni župnik, v Kranju kaplanoval celih 17 let. Kakor pa je to redka prikazen, je redko kdo tudi toliko storil in delal vsestransko, kakor ravno ta jubilant. Navadno dobijo veče in imenitne fare starejši gospodje. V Kranju pa je trebalo pred 25. leti čilih, mladeniških močij, kajti bilo je tu mnogo zanemarjenega. To spo-znavši izvolil je pokojni škof Vidmar, sam rodom Kranjčan, krepkega in energičnega tedajnega kaplana Mežnarca dekanom in mestnim žup nikom. In ni se varal v njem. Kmalu je pričel gospod popolnoma na novo restavrirati starodavno župno cerkev, ki je sedaj v čistem gotskem slogu prezidana in prelepo slikana, gotovo ena prvih in najlepših cerkev na vsem Sloven sketn. Istotako je do cela na novo predelal tudi v gotskem slogu Pungartsko in Roženvenško cerkev. S tem je dobilo mesto Kranj popolnoma novo lice; saj ima ravno od železnice potnik najlepši pogled na lepe kranjske cerkve. Vsa kemu kraju je tudi pokopališče, ako je lepo vrojeno, v velik kras. Kaj šele pokopališče v Kranju, ki je po grobeh nesmrtnega Prešerna in Jenka polju, a da so bili premagani Slovenci, ker je padel tudi koroški vojvoda Eberhard in je oglejski patrijarh Friderik le komaj ubežal ter si rešil življenje. Ko je madjarski naval začel pluskati ob mejo hrvatske zemlje, prisililo je to Hrvate, da so začeli misliti na združenje svojih sil v obrambo domovine. Madjarski napadi so Hrvatom vdahnili misel, da jim treba kralja, ki bo z močno roko odbijal sovrage. In proglasili so za prvega kralja bana Tomislava. Hrvatska dežela se je tačas delila v Posavsko in Belo Hrvatsko. Vladalo jo je sedem banov. Okoli 1. 900. je v Beli Hrvatski zavladal viteški in neustrašeni Tomislav. Videl je, kako •o Madjari uničili ogerske Slovenoe in podjarmili mogočne Moravane, ter spoznal, kolika nevarnost preti Hrvatski, zato je začel organizovati celokupni narod. Uklonil se mu je tudi Mihajio Viševid, gospodar južnih krajev ob morju. Pod hrvatsko kraljestvo so spadale vse dežele od Donave, Drave in Drine do Jadranskega morja. Najbrže je pod Tomislavovo žezlo spadala tudi Bosna in mogoče, da tudi nekoliko kranjske dežele, namreč Metliško. Strah pred Madjari je tedaj združil razcepljeifi narod, Tomislav je imel vsakemu Slovencu pri srcu! A bilo je ravno to pokopališče pred leti bolj kakor vsako vaško zanemarjeno, ker so pokopavali ranjke kamorkoli se je komu zdelo. Dekan Mežnarec pa je posegel s svojo spretno roko tudi v ta nered in uredil mirodvor tako lepo, kakor ga niti kako stolno mesto nima. Da je imel pri tem po hudobnosti ali nespametni starokopitnosti mnogo neprijetnosti, razumeva se, a on je mož, ki ne išče koristi in se toraj tudi za to ni zmenil. Danes priznava vsak, tudi najhujši nasprotnik: V resnici pametno in dobro je bilo! Veliko hvaležnost dolguje mesto Kranj mestnemu župniku tudi zato, da je pod jako treznimi pogoji prepustil svet za zidavo nove gimnazije nasproti drevoredu. S tem je bilo mestnim očetom iz velike zadrege pomagano, ker ni bilo nikjer v Kranju dobiti pripravnega prostora za ta mestu zelo važni zavod. Dekan Mežnarec sicer ni našel, razun naj višje odlike od cesarja samega, v svojem življenju onega priznanja, kakršnega je vreden. To pa zato, ker mu njegov kremeniti, kristalno čisti značaj ni dopuščal iskati si hvale pri ljudeh. Dosegel pa je, da ga ljubijo oni, s katerimi je bil v ožji dotiki, in da vsi, tudi najhujši nasprotniki, s spoštovanjem imenujejo njegovo ime. Klobuk raz glave pred takim možem! 8 Češnjice, 27. dec. Češenjska zadruga par liberalnih možicev silno „matra“. A naša zadruga je hodila in bo hodila mirno svojo pot, v svesti si, da je v združenju moč in blagor naroda. Kritikovati sicer pustimo svoje delovanje, a od takega ne, ki sam nima nič v redu. Zastonj se v nas zaganjajo „Narodovi“ I—psi (kadar je en sam, se v „Narodu“ podpiše I — pse), nam ne morejo ničesar vzeti in ničesar podreti, ker smo zidali trdno. Saj niti železniškega konsumnega društva ne morejo uničiti. — Naše društvo šteje 167 udov, toda, ako bi imelo tudi le 50 udov, bi mi izhajali lahko. Nikogar ne vlečemo v društvo, onih žganjarskih izmečkov celo nikakor ne maramo v svojo sredo, katerim se odpirajo vrata pri „Narodovih“ prijateljih. Prave prijatelje naroda imamo pa radi na naši strani in cenimo tiste, ki zavoljo našega potrebnega društva morajo kaj trpeti. — Glavni naš promet obstoja v izdelkih domačega sodar-skega obrta. Vsak sodi r pusti v zadrugi po 1% od svote za skupljeno blago. To je za vse opravke in za prostor, katerega potrebuje za* druga, zraven tega je pa on tega 1% ravno tako deležen, kakor vsak društvemk. Gleda se tudi na to, da so sodi dobro napravljeni. Mi mislimo, da bode tem potom tudi odjemalcem, kateri potrebujejo sodov za zelje, ribe in žeblje, — ne za prekupčijo — ustreženo. Dobili smo že naročil iz raznih krajev Avstrije, ker tržimo solidno. Cene so vsem odjemalcem enake. Glede na kmetijstvo imamo namen, s prihodnjim letom napraviti sirarno in mlekarno ter svojo drevesnico. Dela nas čaka še veliko, toda najhuje je prestano. tudi močno vojsko: 60 tisoč konjikov, 100 tisoč pešcev in 180 ladij. Toliko konjikov ni tačas imela niti nemška država. Na Bolgarskem je pa vladal takrat mogočni car Simeon, ki je dobil od papeža v dar carsko krono. Pod Bolgarsko je tačas spadala tudi Srbija z Belim Gradom in Sremom. Tu je Simeon postavil za velikega župana Caharijo in potem Česlava. Papeža je poprosil tudi Tomislav za kraljevo krono. Papež Ivan X. je ustregel in poslal h kronanju, ki se je vršilo 1. 924. na duvanjskem polju, kot svoja odposlanca dva škofa. Veličastna je bila slavnost, ko je bil Tomislav kronan za kralja Hrvatske in Dalmacije. Vse polje je pokrival oboroženi narod. Sreča je nanesla, da se je našel tačas mož, ki je to imenitno slavnost natančno opisal. (Tu je govornik po letopiscu razložil, kako se je vršilo kronanje.) Z lepo krono na glavi in ogrnjen s kraljevim plaščem je junaški Tomislav po končanem maziljenju trikrat zaklical pred oltarjem v cerkvi duvanjski: „Slava na višnjih Bogu i na zemlji mir v čelo všeč h blago volenje“, vsedel se potem na kraljevi prestol in vsprejel poklon podložnikov: škofov, banov, županov in naroda. Z vso potrebno varčnostjo in trudom pa bo komaj mogoče toliko popraviti, kolikor škodujejo žganjarije tistih ljudij, ki nas kritikujejo. Koliko so že te beznice napravile nesrečnih, koliko ponočnega razgrajanja, prepirov in pretepov! Posebno nataknjen na našo zadrugo je neki gostilničar in kramar v Selcih, menda zato, ker ne točimo žganja. Prepričan je namreč, da se po navadnih šnopsarskih beznicah ljudstvo naj-lože hujska in kvari, zato ima on šnopsarijo rad. In vender je enkrat rekel — ne selški, ampak ljubljanski Tavčar — da je žganje strup za ljudstvo. Tudi pri našem sosedu je žganjetoč čez ulico. Obrt se je izvrševal večkrat nepostavno v poslopju, zadnji čas smo bili to malo zaprečili, a sedaj je zima ter * mislijo šnopsarji, da to ne more nikdo zahtevaj da bi v tem mrazu na cesti šnops pili. Ugodili bodo siromakom naši ,, prijatelj i“. V seji občinskega odbora se je ustreglo prošnji omenjenega soseda, da se mu priporoči podelitev pravice za žganje in vinotoč. Ta prošnja -je bila že drugič pri višji politični oblasti odbita, ker se je spoznalo, da bi \>ilo to za okolico škodljivo. Mislimo, da bode Uidi sedaj c. kr. okrajno glavarstvo postapalo vsaj toliko ostro, kakor proti nam, ko nam niti vinotoča pod nadzorstvom ne dovoli. Že do sedaj, ko je bil pri sosedu le žganjetoč čez ulico, zbirali so se v sobotah in nedeljah zvečer žganjarji iz vse okolice ter so kalili vaščanom nočni mir z vpitjem in celo pretepi do zgodnjega jutra. Zato pa posestniki vasi Češnjica protestiramo proti sklepu občinskega odbora in upamo, da se bode višja oblast na nas ozirala. Politiški pregled. Avstro-ogerska nagodba. Cesar je odločil! Izšla je cesarska naredba, ki določa razmerje 65 6—34 4 za pol leta. Koalicijsko ministerstvo. Mnogo se piše, da se Wittek poslovi od vodstva ministerstva že tekom januvarja in da pride potem na vrsto — koalicijsko ministerstvo, kateremu bo načeloval dr. K o er ber. Iz delegacij. V budgetngm odseku avstrijske delegacije je češki poslanec dr. Kramaf izjavil , da bodo Čehi glasovali proti dovolitvi budgetnega provizorija, katerega vlada zahteva za štiri mesece. — Pacak in tovariši so v delegaciji interpelovali ministra zunanjih poslov radi izgonov avstrijskih slovanskih delavcev iz Nemčije. Češki delegat Gregr je kritikoval odprave jezikovnih naredb ter govoril proti tro-zvezi in proti budgetnemu provizoriju. Poslanec Rus je branil dinastični čut avstrijskih Nemcev ter dejal, da na podlagi češkega državnega prava Nemci nikdar ne bodo sklepali sloge s Čebi. Delegat Lemiš je branil trozvezo, bil pa je tudi proti budgetnemu provizoriju, ker vlada ni natančnejše povedala, zakaj rabi štirimesečni pro-vizorij in ne krajšega, Kramaf in Pacak sta iz- Tomislav ni bil samo nepremagljiv v boju, in je s tem razširil slavo hrvatskega imena, ampak je bil tudi zvest čuvaj one svetinje, katero je bil papež Ivan VIII. po sv. apostolih Cirilu in Metodu podaril Ho vanom, namreč slovenske liturgije. Kmalu po kronanju je bil sklican v Spletu cerkveni zbor, katerega se je udeležil sam kralj Tomislav. Vpričo papeževih poslancev je bil spletski nadškof izbran nprima som“ hrvatske države. Govorilo se je tudi za slovensko božjo službo, ki je bila v rabi z glagolico vred zlasti po Dalmaciji. Letopisec pravi, da je Tomislav Madjare vselej srečno premagal. Zaščite so prišli prosit Tomislava tudi srbski župani. Zaradi tega mu je 1. 925. bolgarski car Simeon napovedal vojno, a bil je Simeon potolčen in je žalosti umrl. Tako je Tomislav zjedinil narod, uredil cerkvene razmere in povišal slavo Hrvatske. Žal, da je s Tomislavom legla v grob za dolgo časa sreča hrvatska. Spomini na bližajoče se spominske dnove slave pa naj bodo prav sedaj ob tisočletnici v ponos in vspodbudo mukotrpečim rodoljubom na oni, pa tudi na tej strani Sotle. javila, da Cehi niso proti slogi z Nemci. So pa za slogo na podlagi jednakopravnosti obeh narodov. Delegacija je odobrila štirimesečni provi-vizorij. Prihodnja plenarna seja bode 9. janu-varja. — Budgetni provizorij je vsprejela tudi ogerska delegacija. Bivšega ministra Kindingerja je cesar imenoval predsednikom deželnega sodišča v Trstu. Cesar mu je izrazil za njegovo delovanje svojo zahvalo in svoje priznanje. Slovenci mu tega niso dolžni. Drž. poslanci konservativnega češkega veleposestva so izdali izjavo, ki izraža prepričanje, da odstop grofa Claiyja kaže ponesrečenje akcije, naperjene proti principom večine. Ta izjava je važna z ozirom na izvenredno pohvalo, katero je izrekal cesar odstopivšemu grofu Claryju. V tej izjavi cesar obžaluje, da se Claryju ni posrečilo izvesti prevzete naloge. Grof Clary je imenovan cesarskim namestnikom na Štajarskem. Madjarska zmaga. Večina komisije za nadzorovanje državnih dolgov, dr. pl. Fuchs, baron Czedik in baron Doblhoff, je dovolila proti glasoma Blažeka in Kozlowskega, da se izroči 118,318.949 kron zlata avstro ogerski banki v pokritje izdanih bankovcev in novcev kronske veljava Grof Montecucculi ni bil navzočen ter se je opravičil. Blažek in Kozlo\vski sta prijavila protest proti navedenemu sklepu. Dr. Ludwig Schlessinger, vodja nemških liboralcev čeških, je umrl v Pragi. Laški državni poslanci so sklenili izgoto-vititi skupen program za Južno Tirolsko, Trst, Istro in Goriško. Deželnozborske volitve na Češkem. V Hebu je bil v četrtek zopet izvoljen Iro s 598. glasovi, njegov protikandidat je dobil 4G1 glasov. Po volitvi so se godile demonstracije proti Irotu in za Irota. Srbski kralj Aleksander je včeraj prišel na Dunaj. Na kolodvoru južne železnice gaje vsprejel naš cesar. Na peronu je bila — častna straža Kralj Aleksander stanuje na dvoru avstrijskega cesarja. Nova angleška „kupčija“. Poroča se, da nameravajo Angleži od Portugalcev kupiti Dele-agoa zaliv. Vojska v Južni Afriki. Ustanek Holandcev v Kapkoloniji vedno narašča. Poleg te vesti prišla je v svet za Angleže zelo sramotilna vest, da je Angleška prosila sultana, da sme poslati egiptske čete v Južno Afriko. Sila je za Angleško torej že zelo velika, da si hoče pomagati z vojaki z Egipta, kjer tudi že vre. Domače novice. Našim naročnikom smo danes priložili poštne nakaznice. Kdor še ni poravnal naročnine, naj se nakaznice blagohotno posluži prav kmalu. Osebne vesti. Ravnatelj mariborske gimnazije dr. Glowacki je imenovan členom štajar-skega dež. Sol. fl^gta n~ redakcijah nemško naoijonalnih listov je vse po koncu. Pravijo, da e? je zgodila Nemcem s tem imenovanjem velika krivica, ker je prišel prvi Slovenec v štajarski dež. šolski svet. — G. Al. Peterlin pride za duh. pomočnika v Truške v Istro. — Urednik .Amerikanskega Slovenca" č. g. Jos. F. Buh je postal prvi monsignor v duluški škofiji. — Prezentiran je za župnijo Slavina č. g. Matija Prijatelj, župnik v Strugah. — Magazinerjem pri ljubljanskem vodovodu in elektriki je imenovan g. Herman Kukla, dosedaj knjigovodja v Majdičevem valjičnem mlinu v Jaršah/, — Umrl je na Igu župnik č. g. Jakob Dolenec.— Vodja Marijanišča in profesor bogoslovja dr. Fr. LampS je dobil Lambergov kanonikat v Ljubljani. Prepoved liberalnih listov. Všeč ni bilo liberalčkom .Narodne tiskarne'1, ko se je razglasila vest, da je knezoškof dr. Jeglič kristijanom po vesti prepovedal naročati in razširjati krščanstvu sovražne liste: »Slovenski Narod“, .Rodoljuba", Rdeči Prapor" in .Ljubljanski Zvon“. Nihče pa ni mislil, da bode prepoved .Narodovim" juristom zmešala ne le glave, ampak tudi paragrafe državnega zakonika. Imeli so posvet. Povabljena je bila tudi branjevka Urška iz Kurj e Vasi in je prispela s polnim piskrcem. Predlogi so bili: 1.) Sežgimo vse pastirske liste! 2.) To žimo škofa! 3.) Tožimo po § 302. kazenskega zakona deželnega predsednika, ker ni koniisciral pastirskega lista! Vse sprejeto in spisano! Kar pride policaj in pobaše — o gorje! — produkt Tavčarjevih možganov, ..Slovenski Narod", ter ga trese — pod ključ. Prvi Ivan: .Zakaj pa nisi paragrafa boljše pogledal?" Drugi Ivan: E, prokleta smola!“ Zopet konfiskacija. Župan Hribar je čez božične praznike konfisciral tri table s slovenskimi napisi na ljudski šoli na Vrtači v Ljubljani. Dobrodušni ljudje pravijo, da bode table samo Zancek umil, in da bodo jutri že visele. Vederemo! Javna predavanja »Slov. kršč. soc. zveze“. V sredo 27. t m. je predaval č. g. Anton Koblar o zgodovini Hrvatov s posebnim ozirom na bližajočo se tisočletnico hrvatskega kraljestva. Občinstva je bilo polno dvorano. Važno je bilo to predavanje, ker so B tem pokazali slov. kršč. socijalci, da jim je to velepomembno slavlje skupna zadeva z brati Hrvati. Ker se je te dni vršil tudi kurz .Gospodarske zveze", bili so navzočni pri predavanju tudi vsi udeležniki tega kurza. Tako so se predavanja udeležili za stopniki iz vseh slovenskih pokrajin in sedem isteraki Hrvatov. Govoril je tudi poslanec dr. Krek, ki je kazal na veliki patrijotični in go spodarski pomen zveze s Hrvati, ter pozival, da s to idejo ojunačimo naše ljudstvo. Ko bodo naši potomci praznovali 2000letnico hrvatskega kraljestva, se bodo hvaležno spominjali tistega časa, ko smo oživili rešilno misel — zvezo s Hrvati! — V četrtek 28. t. m. predaval je ob istotako polni dvorani drž. posl. dr. Krek o so cijalizmu in anarhizmu. Zanimive odstavke je navedel iz anarhističnega lista .Freicheit". Svoje predavanje g. poslanec priobči v .Katol. Obzorniku". — Prihodnjo sredo predava g. dr. Jož. Gruden. Začetek točno ob l/,8. uri v veliki dvorani .Katol. Doma". Socijalni kurz ..Gospodarske zveze" se je dovršil danes dop. Trajal je skoro štiri dni Ude ležilo se ga je okolu 90 voditeljev slovenskih in hrvatskih zadrug. Predavali so: dr. Ivan Šušteršič o pravnem življenju zadruge, dr. Krek o Raiff-eisnovih posojilnicah in ravnatelj .Gospodarske zveze" Sajovic o knjigovodstvu. Na kurzu je bilo jako malo duhovnikov. Ljudstvo samo se je hotelo učiti. Iz božičnega članka „EdinoBti ‘ posnemamo naslednje lepe misli: Že nad tisočkrat je rod naš obhajal veličastni božični praznik na tem dragem, ljubljenem prostoru zemlje, katerega mu je Previdnost odločila v bivališča. V cerkvah je naš narod crpil moči, ko se je junaško boril proti polumesecu; iz krščanstva so vsklile prve kali domače umetnosti, domače književnosti; na propovednici je zaničevana slovenska beseda našla zavetišča, da so jo pradedje mogli ohraniti svojim unukom kakor najdražji amanet; v cerkvi nahaja še dandanes znaten del našega naroda edini — narodni zavod. Priznajmo to hvaležnega dl C tv ir*, veselimo se tudi zaradi tega lepih božičnih praznikov! Dandanašnji, res, je med nami ljudij, ki smatrajo krščanstvo nemodernim, antikviranim, ki vidijo v njem le zadržek, oviro, vsestranskemu svobodnemu razvoju, ki vidijo v cerkvi le roko neprijazne nam politike, v cerkvenih dostojanstvenikih le pijavke, ki sezajo po narodovem blagostanju Ali, nam se zdi, da nimajo prav ti ljudje. Krščanstvo je nekaj, kar nikdar ne zastari, česar ne bomo ni koli smeli smatrati zrelim za staro šaro. Hvaležni smo .Edinosti" za te besede. Po .Na rodovem" božičnem članku nas krepe v zavesti, da vender ni še vsa slovenska inteligenca za frazo .svobode" vrgla od sebe krščanskega naziranja. S tako inteligenco bila bi mogoča vseslovenska stranka in sloga, katere se .Narod" tako boji. Iz Novega Mesta se nam piše: Odbor naše Čitalnice je prepovedal .Slovenski List". Upal si je, prepovedati za Čitalnico vse številke, ki še le izidejo, ne glede na to, če bodo obsegale kaj tacega, kar je njemu všeč ali ne. Odbor je s tem storil kaznjivo dejanje v smislu § 302. kazenskega zakona. Ali je odbor nad zakonom? Kje je v tiskovnem zakonu rečeno, da sme duša ali načelnik društva prepovedati kak list? O, ti naši liberalci zaslužijo, da bi njihova pamet prišla v luknjo. Slovenski semiti. Goriška .Soča" je pričela v dolgih člankih pobijati antisemitizem. Tako hoče Andrej Gabršček storiti .dobro" Slovencem , kateri baje nimajo nujnejših potreb, nego da odpravijo iz svojih vrst antisemitizem. Priporočali bi Andreju Gaberščku, da prečita članke o talmudu, katere je pred leti natiskaval v .Soči" ter jih potem razširjal v posebni knjižici. Zgrozil se bode potem nad najnovejšim slovenskim semitom. Prepovedana slovenska božja služba na Vestfalskem. Iz Westfalskega dohaja vest, da je nemška vlada patru Ananiji, ki je došel iz Brežic, da deli vestfalskim slovenskim delavcem pouk v veri v slovenskem jeziku, prepovedala vsak nastop ter pristavila, da bo tudi na drugih krajih proti slovenski službi božji nastopila z • vso strogostjo. Sveti večer v šempeterski vojašnici. Piše se nam: O Božiču si vojaki radi izprosijo par dnij dopusta, da gredo obiskat domov svoje drage in poveselit se ž njimi v svetih praznikih. Kdo bi jim to zameril? Saj je vojakovo življenje po navadi precej jednolično. In nad to vsakdanjost se mora o praznikih nekoliko dvigniti tudi vojakov duh. Vsak pa ni bil tako srečen, da bi bil smel domov. Dve tretjini vojakov je moralo ostati zaradi službe tudi čez praznike v vojašnici in hoditi na stražo. Prav srečna je bila tedaj misel, da so častniki domačega infan-terijskega polka št. 17. našim aktivno služečim vojakom priredili v šempeterski vojašnici v Ljubljani na sveti večer lepo svečanost. Neki častnik je za svečanost izvrstno vse priredil. V kotu n» ke sobane je stalo lepo okrašeno, veliko božično drevo: zadej cesarjeva podoba, ob straneh piramidi iz pušk, kar je dajalo vsemu vojaški značaj. Poleg drevesa so bila na mizi naložena darila, katera je Jezušček prinesel pridnim vojakom Ob straneh so v sobani klopi in mize. Ko so bile prižgane svečice božičnega drevesa, so vstopili v dvorano vsi častniki s stotnikom na čelu. Moštvo stoji v redu na .Pozor!". Poveljnik stotnije je najprej nagovoril vojake v slovenskem jeziku. Omenjal je, da čednosti vojaka morajo imeti svojo korenino v verskem čutilu, in da je vojak le tedaj zmožen svoje naj-težavniše dolžnosti v vojni izpolnovati zvesto, ako si je svest, kaj zahtevata od njega altar in tron. Zato je dal zbrati svojo družino ob prazniku, ki kvišku dviga krščanska srca. Koncem govora so vojaki navdušeno zaklicali cesarju: slava! in zapeli cesarsko pesem. Nato so se razdelila darila med vojake po vrsti, kakor se je kdo odlikoval v streljanju, Prvo darilo, uro z verižico, si je marsikdo želel. Dobil je pa vsakdo kaj, kakor: žepni nožič, denarnico, pipico, zimskega perila, ali kaj druzega koristnega. Trikrat so potem vojaki zaklicali očetu stotnije: živio! in posedli se okoli miz ter med ve^io 2auav900 še zadnji del 19-stoletja. Nekaterniki so res tega mnenja ter bodo začetek 20. veka obhajali še le 1. januvarja 1901. Z zgodovinskega stališča pa ima stvar menda drugo lice. Karol Veliki je namreč leto 800. proglasil kakor začetek devetega stoletja in tako je odsihdob, z malimi izjemami, ostala navada, začenjati novi vek s tistim letom, v katerega številu se prvič pojavlja nova stotina. Rešitev se vrti okoli vprašanja, kdaj je bil rojen Kristus, od čegar rojstva smo začeli šteti novo dobo: ali v letu 1. ali pa v letu 0. Ako v letu prvem, kar je vsekako naravnejše, oziroma 8 dni pred začetkom 1. leta, potem spada leto 100. k prvemu, oziroma leto 1900. še k staremu devetnajstemu stoletju. Pa, kakor smo že omenili, zgodovinska navada je predrugačila polož?J. Nemški zvezni svet je celo v javni seji sklenil, da je prihodnji prvi januvar oficijelno s mA trati začetkom 20. stoletja. In Nemški cesar Vil/elm II., ki ima, kakor opaža hudomušno „Agr. Tagblatt", za to priliko gotovo pripravljenih zopet nekoliko svojih Bslavnih“ govorov, noče čakati ž njimi do leta 1901., ampak hoče presenetiti svet z umotvori svoje govorniške aadarjenosti že 1. januvarja 1900. Niti na jutro novega leta noče počakati, ampak ukazal je, da mu pridejo dostojanstveniki častitat baš — o polunoči. Ker bo na vsprejemu navzoča tudi cesarica, morajo se predstaviti o tej uri tudi dvorne dame in soproge diplomatov, kar jim menda ne bo posebno všeč. Tudi sv. oče je ukazal, da je začetek novega veka s polnočno službo božjo praznovati dne 1. januvarja 1900, a da se ima ta svečanost ponoviti prihodnje leto za tiste, ki bodo še le s 1. ja-nuvarjem 1901 obhajali zoro novega veka. Pivovarna v Afriki. Na Kongu v Kinuenzi ob Knngo železnici so ustanovili prvo afriško pivovarno tamošnji misijonarji. Pivo delajo iz surovega riža in nekoliko hmelja brez alkohola in sladkorja. Misijonarji izvrstno prodajajo po vsej Afriki to svoje pivo, ki je jako dobro in zdravo. Car in carioa prideta o priliki odkritja spomenika carju Aleksandru II., osvoboditelju Bolgarov, v Sredec. Učitelji pri poštah. Mnogo učiteljev je sedaj po dovršenih ukih prestopalo k poštni službi. Sedaj pa so poštna ravnateljstva izdala naredbo, da se učitelji ne smejo več sprejemati v poštno službo, ker učiteljev primanjkuje na šolah. Nesreča na morju. Parnik »Ariosto" je dne 24. t. m. v jutro na potu iz Galvestone v Hamburg trčil ob obali severne Karoline na tla ter dobil luknjo. Kapitan in 8 mož se je rešilo, 21 mornarjev se je potopilo. Ko se je morje pomirilo, sta iz Norfolka hitela dva parnika na pomoč. Poskušen umor. Marinič Josip, nadredar v Pazinu, doma pa iz Vedrjana star 54 let, je opravljal dne 24. t m po noči svojo službo v spremstvu dveh drugih redarjev Ko se približajo stražarji cerkvi, v kateri se je vršila baš polnočna služba božja, skoči iz družbe mladih ljudij, stoječih blizu cerkve nekdo, potegne iz žepa samokres ter ga sproži nadredarju Mariniču v levo lice. Marinič se zgrudi na tla, ostala dva redarja sta pa prijela drznega napadalca. Prihiteli so drugi ljudje, vzdignili ranjenca ter ga prenesli domov. Poklicali so naglo občinskega zdravnika, ki je konstatiral, da je prodrla krogla skoz levo lice proti grlu. Drugi dan so prepeljali Mariniča v tržaško bolnico, da mu tam izvlečejo kroglo. Dvorni gledališči na Dunaju ste prepovedali svojim članom nadaljna gostovanja Skladatelja Millockerja je zadela kap. Najnovejše*vesti. Kranjski deželni zbor se je sešel včeraj. Dež glavar Detela in baron Hein sta imela daljše nagovore. Prvi se je ob koncu/stoletja spominjal zgodovinskih dogodkov ter koncem go vora zaklical cesarju „Siava!“ Baron Hein je obljuboval, da bode vlada vedno rada podpirala posvetovanje dež. zbora. Potom se je dovolilo dež, odboru pobiranje deželnih naklad Za pol leta je vlada še dovolila 30o/0 doklado na žganje. Prihodnja seja se naznani poslancem posameznim potom. Župan Hribar je menda posredoval, da bi se vršile nadaljne seje v „Mestnem Domu“. Ozračje na starem strelišču se mu zdi zdravju škodljivo. Poslanci so si ogledali „Mestni Dom11, ki jim pa vsled svoje nepraktičnosti ni ugajal. Draga/dvorana „Mestnega Doma“ ostane še nadalje prazna. Občinske volitve v Vipavi so izpadle »ugodne* za „Narodovo“ stranko, ki je zmagala v drugem in prvem razredu. V tretjem razredu je dobila katoliškonarodna stranka na stotine glasov, „Narodova# samo — tri. 0 tej vo-litvi poroča sinoči „Slovenec“ mej brzojavi: V drugem razredu ima vsaka stranka po 17 glasov, pa komisija nam je protipostavno zavrgla en glas, zato smo takoj vložili pritožbo z opombo, da se radi nepostavnosti ne moremo vdeležiti nadaljne volitve. „Mir“ — tednik. Glasilo koroških Slovencev, „Mir“, prične z novim letom izhajati kot tednik, t. j. vsak četrtek. BMir“ stopa v XX. leto. Sprva je izhajal samo-dvakrat na mesec, od 1. 1892. trikrat, a sedaj stori nov in važen korak naprej, postane tednik. List je za koroške Slovence jako velike važnosti. Želeti je za to, da najde naročnikov in podpornikov tudi zunaj KoroSke, ker se mu je boriti z mnogimi težavami. „Mir“ bode slej kakor prej hodil po poti, katero mu je odkazal njega ustanovitelj, monsignor Andrej Einspieler. Priporočamo „Mir“ rojakom, da si ga naročujejo ter s tem podpirajo edini slovenski list na Koroškem, a s tem tudi slovensko stvar ob meji. Imenovan je računski praktikant Fr. Go* ritschnigg računskim asistentom pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. V deželno prizivno komisijo za odmerjenje osebnega dohodninskega davka so bili izvoljeni gg. Detela, Grasselli, Kalan, dr. Majaron in dr. Max pl. Wurzbach; kot namestniki: Božič, Luckmann in Rudesch. H krasotni izdaji »Prešernovih poezij". K naši zadnji oceni pripomnimo še, da smo dobili obvestilo, da je ilustrator krasotne izdaje — poljski žid. Kdor doslej še ni razumel ilustracij, jih bode po tem pojasnilu ložje umeval. Proti konsumnim društvom nameravajo, kakor smo poročali, spodnještajarski trgovci sklicati protesten shod v Mariboru dne 15. prosinca 1900. Povabiti hočejo tudi vse državne in deželne poslance. „Domovina" pravi o t6m shodu: Ker bodo na tem shodu imeli prvo besedo nemški in nemčurski trgovci, zdi se nam ta korak zelo nepremišljen, ki bo celo narodnim trgovcem več škodoval, nego koristil. nSiidmark“ v Rogatcu. Dne 22. t. m. so si ustanovili tudi v Rogatcu podružnico društva BSudmark“. Diplomo častnega občanstva so izročili zastopniki polhograške občine vodji, drž. in dež. poslancu g. Fr. Povšetu v priznanje zaslug, ki si jih je iztekel za ondotni vodovod. ..Gospodarsko zadrugo" dobe v Šempasu. Seje češkega dež. zbora so se včeraj udeležili nemški poslanci. Wolf je razgrajal. Dunaj, 29. decembra. „Wiener Zeitg." objavlja potrjeni zakon o uravnavi služabniških plač. Bolcan, 30. decembra. Na deželnozborski dopolnilni volitvi za kmetske občine bolcanske je bil izvoljen krščanski socijalist, župnik Ivan Steck. Vojne v prihodnjem stoletju. (Konec.) Nič manj strašna, kakor vojna na suhem, ne bo vojna na morju. Velikanske ladije, ki se sedaj izdelujejo, bodo silno naglo uničevale mesta ob bregovih morja. Ne stanejo zastonj mnogo te ladije, so pač nekaj imenitnega. Nekdaj je jadernica stala malo manj kot 2 milijona gld., sedaj stane do 10 milijonov. Prej je imela velika jadernica 120 topičev s skupno težo 480 ton. Oklopnica je imela 32 topov s 690. tonami. Sedaj imajo oklopnice po 4 velike in 8 malih topov, a ti tehtajo 1150 ton. Zato so pa tudi kroglje težje, tako, da ena tehta po 30 klg. A to je še malo. Pri topovih oklopnice BItalia“ tehta kroglja 907 klg. in ima v premeru 43 crp. Na Angleškem so pa začeli izdelavati topove, pri katerih bo vsaka kroglja tehtala 3000 klg. V daljavi 19 kilometrov, to je tako daleč, kakor od Ljubljane do Holmca pri Kamniku, bo prevrtala taka kroglja 90 cm. debelo železno ploščo. Tak top je seveda drag; stane 200.000 gld. in en strel 2000 gld. Ker se more s takim topom le 93krat ustreliti in se top mora potem preliti, se vidi, da je to jako draga, ob jednem pa strašna igrača. Poleg teh velikanskih ladij so pa začeli zadnji čas tudi izdelavati jeklene križarice, male hitre ladije na sopar, oborožene z brzostrelnimi topovi. Tudi torpedovke se vedno bolj izpopol-nujejo in prirediti skušajo podvodne čolne, katero bode mogoče sukati pod vodo. Ko se približa torpedovka oklopnici na 4000 metrov, zapodi se ji torpedo v bok, zleti v zrak in naenkrat pokrivajo veliko oklopnico morski valovi. Kakor roparice bodo za časa vojne švigale križarice in torpedovke sem ter tja po morju. Nobena ladija, tudi trgovska ladija ne bode varna, ker bo prva skrb, nasprotniku pretrgati zveze na morju. Zaradi tega bode trgovina veliko trpela. Nemški admiral Werner je rekel, da bi Nemčija, ako hi r>rws«la voinn v Rusije cb času, ko je po žitnicah že malo zaloge žita, čez nekoliko tednov morala prositi miru, čez nekoliko mesecev pa v slučaju, ako bi se sovražniku posrečilo, trgovskim ladijam preprečiti prevoz žita v Nemčijo. Ker bi bile prizadete vse evropske države, ako bi bila ustavljena prevožnja, sledila bi kot spremljevalka vojske lakota, m za njo hude bolezni. Ladij imajo: Avstro Ogerska: 6 oklopnic, 3 križarice, 11 starih ladij za brambo obrežja, 16 torpednih parnikov in 65 torpednih čolnov; Nemčija: 8 oklopnic, 18 križaric, 22 starih obrežnih ladij, 19 torpednih parnikov in 109 torpednih čolnov; Italija: 6 oklopnic, 16 križane, 13 starih obrežnih ladij, x9 torpednih parnikov in 146 torpednih čolnov; Francoska ima: 19 oklopnic, 34 križaric, 27 starih obrežnih ladij, 41 torpednih parnikov in 230 torpednih čolnov; Rusija ima: 21 oklopnic, 4 križarice, 29 starih obrežnih ladij, 17 torpednih parnikov in ltti torpednih čolnov. Naročnikom, dopisnikom in somišljenikom: srečno novo leto! Uredništvo in upravništvo | i „Slov. Lista“. I Javna zahvala "Slovenskemu Narodu". Podpisana se tem potom oh koncu prosvetljenega devetnajstega stoletja prisrčno zahvaljujeva za vse laži in obrekovanja, s katerimi naju je v teku nekaj let iz prave krščanske ljubezni obsipal »Slov. Narod“. 101 v ■&[ 3 ^ dvorni založnik SK«xteoe«eso8^s«5io**eeeoeeeeee®®ee»«| I O | Vsem velecenjenim obiskovalcem i I • | »Narodne kavarne11 y Ljubljani: Zahvaljujem se tem potom kar naj-srčneje na častitem obisku ter želim njim, kakor tudi vsem svojim prijateljem in znancem: O p o lekarnar „priangelu“, O O Nj. »Vbtosti papeža Leona XIII. v Dunajska cesta. Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898. Vaše blagorodje 1 Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se - Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me Q je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. Z To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj- ▼ iskrenejšo zahvalo v imenu cele moje fužine ter > ‘is O uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico f. tinkture za želodec z 12terimi btekleničicami in jeden ▼ lonček Glicerin Creme. O S spoštovanjem Tomaž Dobek, i Cerkvena mizarska dela. Podpisai.ec izdelujem zlasti cerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in kleo»lnlke po vzorcih in lastnem načnu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojm-stvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po larnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Kovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na holmcu. Kavno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v ^emšenik. fostavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do ti dni. O o o o o 9 O o o o o o 9 Q 43 ('do) Josip Stupica na Viru, pošta Domžale. veselo novo leto, proseč jih nadaljnje naklonjenosti. Z vsem spoštovanjem Fran Krapež kavarnar. jee$eeee©o®&e«e®«e«©e«ise*««i Odgovorni urednik; Svitoalav Breskvar. ****************** J Pravo n fplzensko pivo| * iz zadružne pivovarne $ ^ vedno popolnoma sveže k Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj sto- q I J v sodih in steklenicah se * S dobiva v zalogi ft * Ivana Gorjupa * g xr lijubljani II K Telefon: st. 20. »7 (10-2) * XftXft****KK« *#**»*» Blaamkovib naslednikov v Ljubljani, rošljite mi s postnim povzetjem jjuu ojjuuoj w O ječim napisom 24 steklemčic izvrstne »želodčne esence O ki se rabi z najboljšim vspehom. Jožef Černko, župnik, Q 20 v40) Vuhred. - Štajarsko. ^ 2 Pošljite Wi s poštnim povzetjem 12 steklenic Q . f. MnS rt 4unmlr Rftlec io vsa- o o o o Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsa-kemu bolehnemu prav gorko pnporačajo in skoraj Q vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. q S spoštovanjem Ivana Vidas q pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, V S. Domenica d’ Albona, lsiria Tisek J. ovsoskega Lista ladajatslj: K