19. Številka. Posamezna številka stane 80 -vinarjev. Mbsr, dne 13. maja B2Q. m. mm, sf ljudstvu v pouk in utaji vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na: Cpsavništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošiija do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni Usti stanejo, či obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniltvo: Koroška cesta ste», 5, sprejema naročnino, inserale in reklamacije. £a taserate te plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K !"80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila* stane beseda 50 vin. — inserati^se sprejemajo do torka opoldne, N»7aprte reklamacije «o poštnine proste. Ur. IC^reše© Iti sraš lirtaet. Na£a dolžnost je, da se po strti stavki, ki je ogrožala temelje naše države, spomnimo moža, ki i-ma največ zaslug za Slovenijo in trobratsko nam Jugoslavijo. In ta mož, ki ga lahko imenujemo očeta domovine, je sedanji prometni minister dr. Anton Korošec. Ako dolguje dr. Korošcu zahvalo slovenski narod, mora osobito slovenski kmet zreti z očesom hvaležnosti na dr. Korošca kot prvobojevnika kmetske narodne in gospodarske svobode. Dr. Korošec je bil že vstari Avstriji prvi mož, ki si je stavil kot u-stanovitelj Kmetske zveze cilj in nalogo: pomagati slovenskemu kmetu do narodnih, gospodarskih in političnih pravic. Delovanje naše Kmetske zveze za dobrobit kmetskega stanu pod vodstvom dr. Korošca je javnosti dovolj znano. Zastopnikov slovenskega kmeta v dunajskem parlamentu se lahko vedno spomin -jamo s ponosom. V dobi vojne, ko je šlo na"m narodnim voditeljem za glavo, ni zapustil od vi !i strani zatiranega slovenskega kmeta dr. Korošec. / vojnem času. ko je bila nevarnost za našega kmeta največja, ko ga je hotela Avstrija popolnoma izmozgati in uničiti potom nasilnih rekvizicij, je ustavil ravno dr. Korošec io pogubonosno povodenj z jezom majniške dekjara -cije, v kateri je zahteval od Avstrije pravici) in samostojnost slovenskega naroda. Sele po majniški deklaraciji je uvidela Avstrija, da smo Slovenci narod, kateri zahteva enakopravnost, kakor so jo uživali že drugi avstrijski narodi. Ko je kar čez noč razpadla Avstrija in so Lahi in Nemci že imeli gotove načrte, koliko si bo kn -teri odrezal od Slovenije, je bil dr. Korošec oni mož, ki je preprečil podjarmljenje slovenskega naroda in nas spravil pod edino rešilno okrilje bratskega nam srbskega naroda. Delo ujedinjenja SHS naroda je delo in zasluga dr. Korošca. Kakor hitro smo si pa Srbi, Hrvati in Slovenci podali roke v skupno državo, je stopil dr. Koro -šec v vlado in vodil s spretno in požrtvovalno roko na zadovoljnost cele države ministrstvo prehrane. Po ostavki našega prvega ministrstva je prišl i na krmilo demokratično-socijalistična. vlada, ki je bila večmesečno zlo za celo Jugoslavijo. Za, demokrati in socijalisti sta prejela v roke državne vajeti Protič in Korošec. Ravno pod sedanjo vlado je prestala naša mlada država dokaj nevarno preizkušnjo, za katere u -godno rešitev se imamo edinole zahvaliti politično preizkušeni glavi dr. Korošca Naši komunisti, nahujskani in plačani od Italijanov, Nemcev in Madžarov, so nameravali strmoglaviti vlado in državo in uvesti boljševiške razmere po ruskem receptu. Začeli so svoj protidržavni boj s stavko železničarjev in s splošnim štrajkom delavstva. Akn bi se bil posrečil komunistični prevrat, bi bil najbolj prizadet, da, čisto oropan, naš kmet. Da se temelji naše države niso prevrnili, da je danes naš kmet samostojen gospodar svoje posesti, za to celotno rešitev pripada glavna zasluga našemu prometnemu ministru dr. Korošcu, ki je v dobi komaj minulega štrajka neustrašeno modro in brez surovega nasilja stri stavko, rešil državo in obvaroval našega kmeta pred ropom in plenitvijo komunistov. Koroščeva zmaga nad komunistično stavko ne žan'c priznanja samo od nas Slovencev, ampak celega SHS naroda, kateremu sf a država in nje obstoj nekaj svetega. Korošec, mož prvobojevnik za rešitev, slovenskega kmeta v dobi stare Avstrije, Korošec ustanovitelj Jugoslavije, Korošec za časa stavke komunistov rešitelj domovine, res zasluži, da mu naš kmetski rod prizna prav od srca: Dr. Korošec je in ostane oče naše domovine! Toliko smo na kratko zapisali o dr. Korošcu , da je lahko vsak naš kmet in pristaš ponosen, da i-ina naša Kmetska zveza moža, na katerega ne zre s ponosom samo naš slovenski rod. ampak cela Jugo -slavija, da, večkrat — cela Evropa. Dr. Korošca poseda samo naša stranka in Kmetska zveza, ne pa liberalci, samostojni ali socijalni demokratje. Dokler, bo krmaril našo stranko in Kmetsko zvezo dr. Korošec, lahko mirno trdimo, bo tudi naš kmet obvarovan pred raznimi, ravno za kmeta najbolj nevarnimi bolj-ševiškimi prekucijami. Kmetska zveza in Zveza viničarjev. Dne 18. aprila se je v Mariboru ustanovila ! Zveza viničarjev za mariborski okraj, kakor jo ' imajo že vi nič ar j i ljutomerskih goric. Namen ' Zvez9 viničarjev je, da se viničarji skupno potegujejo za svoje pravice, da si priborijo pravico, ki jim gre. To hočejo doseči na krščanski podlagi medsebojne vzajemnosti med stanovi, ne kakor socijalni demokratje ali kakor se sedaj imenujejo komunisti, ki hočejo vse druge stanove uničiti, da sami zavladajo nad vsem svetom! Krščanska zveza viničarjev se hoče potegovati z vsemi silami za svoje pravice, toda tako, da po krivici ne trpe vsled tej?a drugi stanovi, zlasti kmotski stan, s katerim je viničaraki stan tako tesno spojen. Zveza viničarjev in Kmetska zveza, obe sta stanovski organizaciji ene in iste krščanske Slovenske Ijtdske stranke. Obe zvezi sta kakor dve sestri, dve hčeri ene matere Slovenske ljudske stranke. Vsaka se boče potegovati zu svoje stanovske koristi, Kmetska zveza za kmetske, Zveza viničarjev za viničarske, o,e pa tako, da eden stan drugemu krivice ne dela. Saj krščanska misel uči, da so vsi stanovi potrebni, posebno pa je še potreben kmetski in delavski stan med katerim je tudi viničarski. Kmetska zveza se je koj spočetka, ko se je ustanovila, ravnoLako zavzemala za viničarje kakor za kmete. Na ustanovnem shodu Kmetske zveze, 21. januarja 1907, že takrat seje povdar-jalo, da Kmetska zveza ni samo za kmete, ampak da se mora brigati za kmetsko prebivalstvo sploh, tudi za kmetske delavce, viničarje in posle. Sedanji minister dr. Jankovič je tedaj pov-darjal, da se mora Kmetska zveza v državnem zboru posebno potegovati za storostno zavarovanje kmetskih d; lavcev, viničarjev in poslov, da na stare dni ne bodo več prisiljeni vzeti be raško palico v roke. Poslanci Kmetske zveze in Slovenske ljudske stranke so si v državnem zboru posebno prizadevali za starostno zavaro vaDje. Dr. Krek je izdelal lep načrt, da bi se ravno delavcem, viničarjem in poslom na stare dni pomagali za slučaj onemoglosti ali starosti, da bi na stare dni dobili nekak penzijou. Naši listi, zlasti „Slovenski Gospodar" so viničarje in kmetske delavce opozarjali, naj na svojih shodih in zborovanjih zahtevajo skorajšnjo rešitev tega nujnega vprašanja. Pripomniti pa je treba, da so leta 1908 ravno socijalni demokratje bili proti temu, da bi bili tudi kmetski delavci pritegnjeni v zavarovanje. Tisti socijalni demokratje, ki 86 zdaj cedHo irapvske ljubezni do viničarjev. Ra^nota! so se poslanci Kmetske zveze v državnem zb u potegovali za potrebe viničarjev, n. pr. 1. 908 in 1909, ko je bila velika suša in pom&njL«_«je krme, je Kmetska zveza zahtevala od vlade podporo za krmo posebej še za viničarje, ravnotako kakor za kmete. Tudi shoda za viničarje je prirejala Kmetska zveza. Takoj drugo leto po svoji ustanovitvi je priredila v Mariboru prvi viničarski shod, 14 jun. 1§08, na katerem so se obravnavale stanovske zadeve. Naslednje leto 1909 so se na velikonočni pondeljek zopet zbrali viničarji v velikem številu v Maribora. Vodil je zborovanje dr. Anton Korošec. Eno leto pred vojsko, leto 1913, pa so se viničarji začeli posebej organizirati. Viničarji mariborske okolice so si osnovali svojo skupino Ju goslovanske strokovne zveze. Vojska je Zvezo viničarjev, ki se je tako lepo razvijala, popolnoma razdrla. Lansko leto pa se je začelo zopet gibati med viničarji. Najprej viničarji ljutomerskih goric, ki služijo po večine nemšKi gospodi. Zdaj so organizirani tudi viničarji mariborskega okraja. Zadnji shod viničarjev v Mariboru je pokazal, kako potrebna je Zveza viničarjev. Zlasti viničarji raznih nemških gosposkih vinogradnih posestnikov, ki se jim vobče mnogo slabše godi nego viničarjem v kmetskih viničarijah, uvidevajo potrebo združenja. A združiti in organizirati se hočejo na krščanski podlagi, ne na brezverski podlagi socialnih demokratov, ki hočejo s svojimi razrednim bojem razdreti vzajemnost in slogo med viničarji in kmeti. Zveze viničarjev morajo z radostjo pozdraviti tudi kmetje. Ravno Zveza viničarjev bo zadušila že vnaprej vsak poizkus socijalistov in komunistov, da bi zvabili v svoj rdeči tabor naše dobre, krščansko misleče viničarje ter jih pridobili za svoje razdiralno delo. Kmetska zveza in Zveza viničarjev bosta sicer vsaka za-se delovale za svoje stanovske koristi; skupno in vzajemno in kakor en mož pa bosta nastopali, kadar sa bo šlo za koristi kmetskega prebivalstva sploh, zlasti pa za ohranitev odločno krščanskega mišljenja med našim narodom. Boj proti peron os pori in ravnanje s poškodovanimi poganjki in listjem vinske trte. Zadnje dni je naredil vibar, ki je dosegel v noči od 5. na 6. majnika svoj vrhunec, precejšno škodo v naših vinogradih, posebno v eever-no-vzhodnih in severno zapadnih legah. Kar ni polomil in odtrgal je tako močno zbičal, da je mladje in perje poškodovano kakor po toči. Vinogradniki se s tem opozarjajo, da bo taki vinogradi posebno podvrženi okuženja po peronospori in drugih boleznih. Da se oknženje po peronospori prepreči, se priporoča v takih vinogradih škroplenje nemudoma izvesti. Za to škroplenje je pripraviti močnejše galično-apnene zmesi. Vzeti je najmanj poldrugo kilo g&lice na 100 litrov vode. Listje in polomljene poganjke, v kolikor so močno poškodovani in se sušijo, je najbolje odtrgati in odstraniti iz vinograda. Na njih mesto je vzrediti iz zalistkov, ki poženejo kmalu pri vsakem kolencu, novo listje in nove poganjke, ozir. nove vršičke. To se lahko doseže na ta Stran 2. SLOVENSKI GOSPODA». 13. maja 1020. način, da se pognani zalistek, ki izraste pri najvišjem nepoškdovanem kolencu mladike, pusti nemoteno razvijati, med tem, ko se nižje stoječim zalistkom odščlpnejo vršički, kak hitro so razvili po eden do dva lista. Popisano ravnanje je priporočati tudi po vsaki poznejši poškodbi mladja in Ustja, najsibo po toči ali po drugih ujmah in je edino sredstvo izlečiti povzročeno škodo, kolikor se da. Vinarski ravnatelj Pnklavec. Politični ogled. Jugoslavija. Dr. Vesnič, kateremu je poverjena naloga, da sestavi novo vlado iz vseh strank, se še vedno pogaja za sporazum. Vendar Ves-ničeva naloga bo ostala nerešena, ker razdvaja radikale in demokrate bistvena razlika: načrt ustave. Radikali so za to, da se da posameznim pokrajinam kar najširša samouprava; demokrati (z njimi naši liberalci), da se vlada cela kraljevina iz centra Beograda. Glede uprašanja ustave se morajo razbiti vsa pogajanja in ostala bo do volitev na krmilu sedanja vlada — Stojimo tudi tik pred rešitvijo reškega vprašanja. Mirovni posvet, ki je zboroval v San Remu se je bavil z razorožitvijo Nemčije in Turčiji bodo izročili mirovne pogoje 11. t. m. Francija* Na Francoskem imajo sedaj želez-ničarsko stavko kakor je bila pri nas. Stavkarji skušajo ovirati promet in raziirajo proge. Francoska vlada zahteva kot predpogoj pogajanj, da začnejo stavkarji z delom. Pollska je bila začela v zadnjih tednih močno ofenzivo proti Rusiji. Poljaki so se polastili celo mesta Kijev. Najnovejša poročila javljajo, da so Poljaki nehali s prodiranjem in da se bo krvavo začeti spor rešil potom pogajanj. Madžarska. Madžari so zahtevali v onih krajih, katere so morali odstopiti drugim državam ljudsko glasovanje. Te dni so pa odklonili v Parizu te madžarske pobožne želje in ostane, kakor so prvotno narekovali Madžarom. Rusija bo začela mirovna pogajala z Angleško, ki je stavila Rusiji kot predpogoj miru ustavitev sovražnosti v Kavkazu. Rusija je nehala z bojem v Kavkazu in razposlala na vse večje države oklic, da je pripravljena za mir. Upajmo, da bodo posmojeni in uničeni trsi še pognali iz starega lesa in spečih očes reznike za drngo leto. Tndi sadno drevje je zelo trpelo. Ne glede na to, da je mnogo starejšega drevja podrtega in izruvanega, je vihar posmodil listje od severne ¿L uai, da je popolnoma črno, ter je strosil več nego polovico sadja. Tla so bila pokrita z zelenimi slivami in črešnjami, jabolka pa kažejo itak zelo slabo. Precejšnji del naših upov na dobro in bogato jesen je odnesel vihar. Sromlje. Vinogradi ne kažejo take krasno, kakor se je na prvi pogled videlo. Grozdje je tako polno kakor lani. Razven tega je vihar, ki je pretočeni teden tukaj divjal, napravil na drevju in posebno v vinogradih mnogo škode. Ni gotovo, da bo letos več vina, kakor lani. Vinske cene lanskemu vinu so liter 16 kron. Gaiice primanjkuje- Od vseh strani dobivamo pritožbe, da je še dobra četrtina vinogradnikov brez gaiice. Kmetska Zveza se je te dni obrnila do merodajnih činiteljev v Ljubljani, naj takoj preskrbijo dovolj gaiice za slovenske vinogradnike, sicer bo škoda ogromna. Svinjska kuga se zopet močno širi Košarska industrije, v Vel. Gorici pod Zagrebom se je osnovala „Salin, prva hrvatska tvornica košara i umetnog pletiva." Podjetje sta financirala 2 Hrvata, 1 Čeh in 1 Slovenec. Stavbena dela so v popolnem teku, vrbje se pridno beli in dovaža in v kratkem — morda še s 1. junijem t. 1. se bo zamoglo začeti s pletenjem, Izvrševala se bodo vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemajo se že izvežbani pletarji in vajenci, kakor tudi invalidi, ki imajo veselje de košarstva. Prijave za vstop, ponudbe za vstop, ponudbe snrovin in naročila je pošiljati na „Tovarno Salix". Vel. Gorica Največja tvornica sode v vsej srednji Evropi je ona v Lukavcu pri Tuzli v Bosni. Proizvaja na leto 2400 vagonov izvrstne sode, ki vzdrži konkurenco z ameriško sodo. Na londonskem tržišču bij se^ lahko uveljavila, ker tam silno potrebujejo sode. Istotako v Cehoslovaškr. Za našo rabo zadošča 500 vagonov, drugo se lahko izvozi.' Koncem 1919 je ustavila delo zbog pomanjkanja oglja, koksa in amonijaka. Želeti je. da začne skoro zopet obratovati, kajti Cehoslo -vaška ponuja koks in amonjjak, oglja se bo pa že tudi dobilo, saj ga je dovolj v bližnjem rudokopu. Švica potrebuje denarja. Kakor je Švica nasi- Našim čena z zlatom, vendar mora za svoje državno gospu gospodinjam svetujemo, naj svinjake vsak teden darstvo upotrebljati kredit od zunaj. Sedaj potrebuj® skrbno osnažijo, hlevce dobro umijejo, pobelijo ' 100 do 150 milijonov švicarskih frankov, ki jih bode z apnenim beležem in večkrat potrosijo z živim i pokrila s posojilom v Zedinjenih državah Severne apnom. Svinjam privoščite dovolj zraka, sveže Amerike Gospodarstvo. Za cenejša živila in druge življenjske potrebščine pridno delujejo naši poslanci. Dr. Hohnjec je dne 3 maja v Beogradu ministru za prehrano poslal obširni upit (interpelacijo), v katerem mu slika žalostne razmere, v katerih se nahaja sedaj revno ljudstvo. Poslanec dr. Hohnjec dokazuje, da je svobodoa trgovina za žito in druge življen-ske potrebščine, ki jo je upeljala prejšnja libe-ralno-socialdemokrffška vlada zakrivila vedno rastočo neznosno draginjo. Verižniki in vojni dobičkarji, ki so jih liberalni in socijalistični ministri ščitili kakor punčico svojega očesa, so krivi, da je cena pšenici tako-le rastla: Meseca avgusta in septembra 1919 je stal 1 kg pšenice 1 K 20 v do 1 K 40 v. Toliko je dobil za njo kmet v Ba-natu in Slavoniji. Oktobra in novembra je cena poskočila na 2 K 20 v do 2 K 50 v, decembra na 3 K do 3 K 50 v, a danes stane že 10—12 K. Da se odpomore splošni neznosni bedi in draginji, predlaga dr. Hohnjec: 1. Ministrstvo prehrane naj izvrši rekvizicijo v špekulacijske svrhe pri trgovcih nakopičenih in iz istega namena pri veleproducentih zadržanih zalog žita in moke. 2. Za rekvirirano blago naj se določijo pridelovalnim, odnosno nakupovalnim stroškom primerne cene, ki pa ne bi smele presegati tržnih cen ob Novem letu 2920. 3. Rekvirirano blago naj se da na razpolago v nakup uradno priznanim apro-vizacijskim organizacijam, posebno onim v pokrajinah, kjer premalo pridelujejo. V ormoško-ljutomerskih goricah je zadnji vihar, ki je divjal 4. in 5. maja naredil veliko škode. Vetru izpostavljeni trsi so posmojeni, kakor bi jih pomorila slana, drugod pa je listje od- in raztrgano kakor po toči in cele poganjke se sušijo. Toča zadene razmeroma samo majhen kos zemlje, ta veta* pa je poškodoval celo pokrajino. Najbolj so trpele severno-izhodne in se-verno-zahodne lege in vrhovi naših goric. Mnogi ' posestniki imajo sepno grabico popolnoma suho in samo v nižjih legah še pričakujejo brat ve. vode in zelenja. — Uredništvo prosi gg. živino-zdravnike-strokovnjake, da napišejo, kako se najbolj uspešno zatira svinjska kuga. Sv. Urban v Slov. gor. v torek, 25. t m., bo tu velik živinski sejm. Pričakujejo velik do-gon goveje in konjske živine. Tovarno klobas je ustanovila neka družba bogatih delničarjev na Pobrežju pri Mariboru. Večino delnic imajo „ubogi" socijalhi demokratje. Cena Žitu pada. V Banatu in Slavoniji je padla cena pšenici v zadnjih 14 dneh za 1—2 kroni pri 100 kg. Vzrok: Bogata žitna letina, ki bo letos po vsej Jugoslaviji. Poleg tega bo žito lotos 3—4 tedne poprej dozorelo kot druga leta. Iz Banata poročajo, da se bo tam začela žetev že v 4 tednih. Ce nam Bog prizanese z vremenskimi nezgodami, bomo imeli to in prihodnje leto cenejši kruh. Obilo krompirja je bilo preteklo, soboto na mariborskem trgu. Kmetje so ga prodajali po 16 do 19 kron merico. (Merica krompirja tehta do 7 kg.) Kaj bo z izvozom i rešen j? iz št. Jakoba v SI. gor. nam pišejo : K 3—4 tednih bodo v Slov. gor. zrele črešnje. Bo jih toliko kot še nikdar dosedaj. Kam bomo z njimi? Zahtevamo od vlade, da nam takoj izposluje neoviran izvoz v sosednje dežele. Zborovanje za dobavo elektrike. Kakor se je Koliko piva je pridelala Amerika v letu 1918—■ 1919. Po uradni statistiki je 669 pivovarn v Zedinjenih državah od 1. julija 1918 do konca junija 1919 proizvajalo 32,506.936 hI piva. Prejšnje leto 1S17-18 je bilo 1092 pivovarn, ki je pridelalo 56.9C2.271 bl piva» Tedenske novice* Okoličani, pozor! V nedeljo, 16, t. m. ob 10. uri dopoldne priredi pevski zbor Glasbene M*Uce v Mariboru v znani lepi Gotzovi dvorani svoj pomladanski koncert. Redko se okoličanu nudi prilika, da bi so mogel udeleževat takih prireditev, ker se navadno vršijo ob večernih urah. Odbor se jo dal pregovoriti, da koncertuje v nedeljo ta lepi pevski zbor dopoldne. Okoličani ne zamudite te prilike! Slišali bodtte našo milo pesem iz ust našega najboljšega pevskega zbora. Železniške zveze so uaravnost ka -kor nalašč za ta koncert. S Koroškega prihaja osebni vlak ob 8., odhaja ob pol' 4. uri popoldne. Od juga (Celje, Grobelno, Slov. Bistrica, Pragersko) ob 9. uri. odnaja ob 7. uri zvečer. Iz SpUja (ljutorcer -ska proga) prihaja pred 10. uro in odhaja ob % na 4. uro. Pridite ob vsakem vremenu. Ob lepem napravite prijeten zlet (pri Gotzu, tik pod koncertno dvorano na vrtu, okusno pivo itd.) pri slabem vremenu pa itak ne morete izkoristiti časa bo^je, kakor pri lepi naši narodni pesmi. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Opozarjamo na plakate. Desetletnico obstanka je slavila Marijina dek-. , ,, „„ .. , . . | liška družba v St. Ilju v Slov. gor. dne 9. maja. ¥ sklenilo 12. aprila na prvem zborovanju priprav- j slovenskem Domu se je zbralo nad 400 obmejnih vr-Ijalnega odbora za dobavo električnega toka iz i lih Slovenk iz domače in sosednjih župnij. Slavnost Fale, vabi pripravljalni odbor mesta Ptuj vsa in- { se je obnesla sijajno Skoda, da radi pomanjkanja teresirana mesta, trge, občine in okrajne zasto- J prostora ne moremo podrobno poročati o tej lepi pri-pe, da oošlje vsaka po enega ali dva delegata \ reditvi. Omenjamo le da so ravno članice Marijina Tn • * mon a , ______. . \ družbe bile v zadnjih desetih letih tiste, ki so zane- 10. maja 1920 na drugo zborovanje glede doba- , g]e 6isti narodni dJh do zadnje viBičar'ske in kmet. ve električne moči iz Fale. Dospeli so dozdaj že j ske hiše. Sentiljska dekliška Marijina družba je po nekateri proračuni za preddela. Treba se nam je i svojih narodno-zavednih mladenkah nabrala v Šent odločiti, kateri tvrdki bomo oddali delo za se- > Ilju, Spilju, Štrasu in drugih obmejnih krajih na ti- stavitev natančnega proračuna, za napeljavo elek- podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Da ima- tričnih vodov od Maribora naprej. Opozarjamo, narodno zavedno ženstvo na meji, ki se ne ktoni , , ... * . . . i . % . * , . ' ? Svabu in se ne da plačati od njih, kakor to delajo da dofili proračuni niso visoki, da bomo res lan- , ]iberalni gospodje. se imamo zahvaliti v mnogem o - ko enega izmed dospelih proračunov sprejeli in ; 2jru ravno Marijini družbi. Naš obmejni slovenski bomo razdelili kvoto sporazumno na posamezne j rod ni rešilo tisto „narodnjaštvo" liberalnih velika -interesente pri tej seji. Ob enem bo treba tudi ! Sev, ki je povdarjajo „kovači zlatih rumenjakov" pri voliti širši pripravljalni odbor, ki bo sestavljen ! pijančevanju zabavljanju in bratenju z raznimi Pa. iz vsaj enega zastopnika iz v-sakega večjega me » skoI,< SohoUl< Hojmggl m enalami "Jug0sl0Vfmr sta, trga, občine ali okrajnega zastopa. Ravno 20. maja hočemo potem tudi voliti ožji odbor, ki bo sestal iz osmih članov in izmed teh hočemo prevzeti tudi vsaj enega ali dva strokovnjaka, inženirja iz električne stroke. Zato podpisani pripravljeni odbor ponovno vabi, da vsi interesenti, to je vsa mesta, trgi, občini in okrajni zastopi, pošljejo vsaj po enega delegata, kakor je bilo na seji 12. aprila sklenjeno. Zboro-rovanje se bo vršilo zopet v Ptuju v dvorani mestne hiše, II. nadstropje, in bo začetek ob 10. uri p^edpoldne. — PrmrHvljnlni odbor. Premoga se v Jugoslaviji po uradni Statistiki pridela na leto krog tri milijone ton. Od tega se do-j biva 1 milijon ton v Bosni, 1 milijon ton v Sloveniji, \ 300.000 ton v Hrvatski, 12.000 ton v Srbiji, 90.000 on v pečuških premogovnikih. Cenejši les za stavbe in mizarstvo. Slovenska „Zveza industrijcev, oddelek za lesno industrijo" in „Zveza stavbenikov in mizarjev" sta sklenili spurazumno, da bodo dajali industrije! les za mizarstvo in stavbe znatno cenej* nego doslej. Ce« f ne se bodo vedno oreOde par mesoev naprej. ampak pravo narodno delo na verski in narodni podlagi. Veliko dekliško zborovanje se je vršilo 3. maja na prijaznem hribčku pri Materi božji v Dobju pri Dramljah. Celjska Mar. družba je priredila ta dan svoj majniški izlet. Pridružili sta se ji sosednji Mar družbi iz Tebarjev in Vojnika. — Zbranih je bilo nad 1000 deklet. Po cerkvenem govoru č. g. Setiča — o Marijini skrbi do svojih hčer& — in slovesni sv. maši se je razvilo nad vse lepo uspelo dekliško zborovanje na lepo okrašenem prostoru pri cerkvi. Po kratkih otvoritvenih besedah celjskega vikaij»» so nastopale posamezne govornice — same druibenice — kaj pogumno in odločno P*rc Nežka (Celje) je lepo govorilo o dekliškem rleiu za Jugoslavijo, Nova-čan Barbka (Vojnik) » dekliški prosvetl, Luževič Aniea (Teha-je) o dekliškem majmku. Marija Hrenko (Celje) o ^p^ju. Itmed domačih druŽ-benio je nastopil» Šket Nežka s pozdravnim govorom, družbenih Lebar pa z zaključnim. Še druge bi rade govorile, kakor n. pr. o alkoholu i, t d. — pa bil je ¿a tn ¿as m popoldansko 13. utajm SLOVENSKI GOSPODJE. Stf&n iS, cerkveno opravilo, ia tako smo morali prehitro zaključiti zborovanje, med katerim je krasno prepeval vojnišhi pevski zbor, kateremu vsa čast „Na svidenje, družbenice, dru»o leto," s tem klicem je zaključil celjski vikar ta dekliški parlament. Velika konjska dirka bo na binkoSino nedeljo in praznik na Teznem v Mariboru- Novice iz Kamilice pri Mariboru. Dne 4. maja smo izročili materi zemlji truplo prejšnjega župana v Jelovcn v starosti 74 let. Bil je dunajski romar, sicer pa miren človek. Isti dan je bil pokopan pri podružnici Sv, Urbana Janez Do-baj, p. d. Bobič, pristaš Kmetske zveze. Dne B. maja smo pa zagrebli Antona Rottman, nekdanjega hišnika v mariborskem bogoslovju in poz nejšega opravnika posestev grofa D'Avernas. Bil je star že 90 let. Na zadnjem potu se mu je pridružil Franc Polančič, učenec 4. razreda. Splezal je na drevo, iskat ptičjega gnezda, a padel pri tem na tla in si razbil glavo ter polomil ^roko in nogi. VluiSarska zveza za mariborsko okrožje ima v nedeljo, dne 16. maja oh 9. uri (po novem Času) v Mariboru v dvorani Strokovne zveze odborovo sejo. Vsi člani odbora naj pridejo. Viničarske mezde. Iz ljutomerskih goric. {Zar časna ureditev viničarskih mezd.) ..Murska straža" poroča: Iz odloka ljutomerskega okrajnega glavar -stva, ki je bil doposlan sekvestrom in nadzornikom povzamemo, da so se plače viničarjev sekvestriranih in pod državnim nadzorstvom stoječih vinogradnih posestev uredile sporazumno med viničarsko organizacijo in oblastmi oz. sekvestorji. Določile so se pri tem tri plačilne kategorije viničarskih delavcev. K pni spadajo tisti viničarji, ki rede štiri ali več glav goveje živine in ki uživajo razne druge ugodnosti. Njim se plača za delo na dan in osebo 8 kron. K drugi spadajo tisti viničarji, ki rede dve do tri glave živine En imajo tudi druge ugodnosti. Tem-le pripada 10 kron mezde na dan m osebo. Sledajič so v tretji kategoriji vsi ostali viničarji* brez živine in drugih ugodnosti. Njihova plača znaša dnevno) 12 do ¡15 kron. Kot redni delavni čas se je določil od 8, do 12. nri in od 13, do, 17. ura. Cezurno delo se pl&ča posebej. Kmetska zveza prosi vse krajevne organiza-cije, voditelje in zaupnike, naj sedaj, ko veliki shodi niso dovoljeni, posvečajo vso svojo skrb podrobni organizaciji. Sklicujte vsako nedeljo od-borove seje, v katerih naj poroča kdo o položaju in o pripravah za volitve. Skrbite, da bodo naši pristaši do 30. junija vsi pristopili h kmetijskim podružnicam. Mnogo je še župnij, kjer bo treba takoj ustanoviti nove podružnice. Širite tudi ob vsaki priliki „Slov. Gospodama" in „Stražo". Zbirajte prispevke za volilni sklad. Poročajte nam vsak teden o dogodkih v posameznih župnijah in o željah, zahtevah in pritožbah ijad-stva. — Tajništvo Kmetske zve*e Duhovniki in učiteljstvo. „Kmetijski list" v svoji 19. številki, kjer vabi učiteljstvo v „Samostoj -no", meče na našo duhovščino taka-le očitanja: „Naj ie bil učitelj tako vzoren, delaven, strpljiv in pobožen, do veljave med kmeti ga duhovniki niso nikjer pustili. Nasprotno, politikujoči duhovniki so povsod .•ajno ali javno izpodkopavali učiteljstvu ugled med Innetskim prebivalstvom ter nastopali povsod tako , da je ljudstvo videlo, kakor da je učitelj globoko pod duhovnikom." Res, da je med duhovščino in liberal • n m učiteljstvom nesoglasje. Res je tudi, da liberalni učitelji med kmetskira ljudstvom nimajo ugleda. Tega pa ni kriva duhovščina, ampak liberalni učiteiji sami si izpodkopavajo ugled pri ljudstvu. Ako ljudstvo vidi, da liberalni učitelj širi brezverski libera -lizem in sokolstvo, ako vidi, da ne izpolnuie svojih verskih dolžnosti, ah ga potem more spoštovati ?! ? „Kmetijski list" ima pač naše ljudstvo za zelo nerazsodno, ako meni, da bo ljudstvo kar na besedo du -hovnikovo začelo učitelja zaničevati ali sovražiti. Ne samo učitelja, ampak tudi duhovnika!. So tudi žup -i «, kjer dobri ljudje duhovnika ne rr.anro. r-a učitelja spoštujejo. Zakaj? No, ker je duhovnik slab in učitelj dober! Da, tudi dobrih, res krSčansko Mislečih učiteljev imamo. In ljudstvo spoštuje in pri ljudstvu imajo veljavo. Pa tuo> ra-mierjo duhovščine do takih učiteljev je vzorno. Skupno delujeta na krščanskem temelju za izobrazbo, gmotni prospeh in za vzgojo cele župnije. Srečna župnija, kjer duhovnik in učitelj skupno, vzajemno delujeta za blagor ljudstva, zlasti mladine. Z zaupanjem lahko rečemo, da se bo Število takih župnij še pomnožilo. Učitelje vabi Samostojna. Ko se >e Sav.KJstojna poiavila, je vedno povdarjala: Kmet, suni.) kmet! Mi smo koj ugotovili, da so za hrbti liberalnih takozvar rob kmetov skriti liberalni dohtarji in učitelji Dolgo so samostojneži to tajili. Zdaj vidijo, da nfrč ne i«o. maga več tajiti in so začeli gospode javno vabiti v svojo stranko. Začeli so pri učiteljstvu. Mi nimamo nič proti temu, če vstopijo liberalni učitelji v Samostojno kmetijsko stranko, bo vsaj vsakomur ;»sno, da (|e Samostojna liberalna 1 Katoliško mislečega u-črtoijsiva. ki ga imamo hvala Bogu tudi veliko šle -vilo, pa vsa vabila Samostojno ne bodo odvrnil» od jiaBe Ljudske stranka hi Kmetske zveze t Zaušnica socijal. demokratu. Po ponesrečenim železniškem stra|ku je stala na kolodvoru v Slov. Bistrici gruča železničarjev. Neki zagrizen somjal -demokrat se zglasi rekoč: „Malo je pr. farjev, pa so r.iis le premagali,- N;,to neki knietski tant v bližini: „Ali ve.sie zakaj?. Farji so z Bogom, vi socifaldemo -trat; ;.u s hn-iifiero, zato ne premorete nič." Med krohotom železničarjev jo je" osramoten od kuril soeija-list. „Sladkor, kavo. obleko, obuvalo r:n tobak, bo dobil tisti, ki pristopi k socijaklemokraški stranki" (Kmetsko-delavskr zvezi), tako so agitfrali nekateri od rdečkariev najeti ljudje v mariborski okolici. Sedaj ne dobijo od antekristovih prerokov ne sladkorja ne tobaka in druga razven lažnfivega papirnatega „Ljudskega glasu" prav nič. Tako vodijo brezverski rdeči generali uboge iti neuke ljudi za. nos. Papeža hočejo liberalni listi, njim na čelu ..Domovina", našemu ljudstvu osovražiti in vzbuditi proti njemu mržnjo in sovraštvo. Kot katoličani vemo, kaj nam je papež. V njem ne vidimo pred vsem osebe . ampak poglavarja vesoljne katoliške Cerkve, postavljenega od našega, Gospoda. Sedanjega papeža ¿ci tudi kot osebo spoštuje ves svet: ne le katoličani, ampak tudi pravoslavni, protestantje in celo brezverci. Spoštujejo ga, ker si je med vojsko toliko in tako nesebično prizadeval, da bi spravil sovražne države , da bi zabranil nadaljne krvoprelitje in človeštvu prinesel mir. Koliko je sedanji sv. Oče storil za vojne ujetnike, za ranjence, za vojne sirote, invalide in vsled vojne trpeče človeštvo. In zahvala za to? Ne-hvaležnost je plačilo sveta! To zopet spričujejo libe-| ralni listi, ki papeža tako napadajo. Pristaši naše i Slovenske ljudske stranke in Kmetske zveze, ki stoji | na krščanskem temelju, pa se hočejo papeža kot svo-| jega duhovnega poglavarja oklepati s tem večjim spo-; štovanjem, udanostjo in ljubeznijo, čirn bolj ga bodo v sovražniki krščanstva napadali! Nemškoavstrijska državna kmetska zveza pro-i ti prisilnemu gospodarstvu. Dne 29; aprili! je v par-| 1 amen tu državna kmetska zveza razpravljala o bo -l dočem žitnem gospodarstvu. Zastopniki vseh dežel so ] jKjvdarjali, da kmetje o prisilnem gospodarstvu no - ičejo ničesar slišati, zlasti ker proizvaja samo nekai« malo dežel večjo množino žita,, ki bi pri preskrbi prišla v poštev. Zlasti ne gre, da bi kmetijstvo samo j belo podvrženo prisilnemu gospodarstvu in bi se sa-i mo njemu določale za pridelke cene, ki so v kričečem I nasprotju s stroški za kmetijske potrebščine, pri in-| dnstriji in delavcih pa br cene oziroma plače vedno § naraščale. God sv. Janeza Nepomučajia se bo obhajal v nedeljo, dne 16. maja pri romarski cerkvi Sv,; Janeza Nepomučana na Radelju sledeče: V soboto zjutraj sv. maša, zvečer večernace. V nedeljo prvo sv. to opravilo ob 7. uri, potem prihod procesij in svete maše, ob 10, uri po starem času slovesno sveto opravilo. Popoldne ob 2, uri pete liianije lavretanske. V pondeljek sv. maša ob 6. uri. Romarski Shod V Zagorju pri Pilštanju. Dne 14., 15. in 16. maja t. 1. bo romarski shod ali tridnevnica v č. Materi Božji Zagorski. Bo velika pobožnost kakor vsako leto. Prišlo bo več duhovnikov v pomoč romarski cerkveni slovesnosti. Dobro došli nam romarji od vseh krajev! Kmetje SO se Uprli V Vzhodni Štajerski, ker so jim hoteli rekvirirati do malega vso živino. Kmet bi bil moral oddati, če ima v hlevu 3 go-vede dve. Tako bi bila komisija odvzela kmetu, ki ima n. pr. 9 glav goveje živine, kar 6 glav. Poleg tega pa mora nemškoštajerski kmet čakati več kot pol leta na izkupiček za odvzeto živino. Kmetom ne dajo ne soli, ne sladkorja, ne vžigalic, ne tobaka. In pri takih razmerah ni čuda, da je zavrela kri kmetskemu ljudstvu v Nemški Avstriji in se je organiziral v obrambo svojih stanovskih koristi. V Feldbachu in okoliei je prišlo dne 8. in 9. maja do hudih nemirov. Iz Gradca so poslali proti kmetom na tovornih avtomobilih orožnike in vojake, ki bodo s silo jemali kmetom živino. Gradec in Dunaj trpita grozno pomanjkanje, od zunaj Nemci skoro nič ne dobijo, ker nemški denar nima skoro nobene veljave. Vsled tega vzamejo nemškemu kmetu kar le morejo. Ali si še bo kak naš človek želel v lemško Avstrijo? Organizacija vojnih invalidov, sirot in vdov, poverjeništvo v Mariboru, priredi v nedeljo, 26. t m., ob desetih dopoldne v prostorih Gambri nove dvorane v Mariboru svoj izvanredni občni zbor. Dekliškim zvezam in marijinim družbam je priporočena knjižica, ki je ravnokar izšla, „Vrt Marijin". Češki spisal Julij Zejer, poslovenil Marko Krajnc, Obsega 243 strani in stane s poštnino vred 3 50 K. Naroča se v tiskarni Cirila v Mariboru. Knjižica je zbirka mičnih legend iz < Marijinega in Gospodovega življenja. Čitatelji j „Glasnika najsvetejših Src" so jih čitali leta 1918 in 1919 v Glasniku. Niso sicer v kojižici sveto- \ pisemske resnice, ampak le pobožne legende, ki j , jih je ustvarila ljubezen prvih kristjanov do Ma- j tero božje in v kojih je- Marijin častilec Zeyer j i ovil v krasno pecniško obleke, čitatelju Legen ' dic se vtisnejo prizori iz življenja Gospodovega in njegove matere globoko in neizogibno v spo min. Članice Dekliških zvez in Marijinih družb! Vam je posvečona knjižica! Naročajte jo! Če naročite 10 izvodov skupno, dobite enega povrh. Dopisi« Dol pri Hrastniku. Znano je, kako se pri nas . ¿iljuje povsod med rudarji in med kmeti za vsufce -ga poštenega in razsodnega človeka gnusni smtvd komunizma. Nekateri tukajšnji oznanjevalei iu preroki tega evangelija mislijo, da, kadar jim zašije zia-io solnce svobode komunizma - in s tem tudi brez -delja, ropanja in umorjenju — da takrat bodo vsi na-roiU uživali srečo in blagostanje. Najbolj pa se hočejo osrečiti oni sami pri svojih od ljudstva uaropa-nih milijonih. Tukajšnji komunistični apostoli so že imeli črno na belem dotične osebe, ki bi naj postale njihove žrtve, in med temi tudi take, ki so popolnoma nedolžne. Seveda, kdor ne trobi v naš rog, ga pač ubijemo po najvišjih zakonih komunizma, to je bilo njihovo geslo. Večina delavcev se že sramuje o-nih svojih laži-voditeljev in jim privošči v polni meri nekaj pokore. Seveda, sedaj po tej ponesrečeni stavki nobeden izmed onih voditeljev ne omeni, koliko da je zaslužil vsak delavec onih 14 dni štrajka . Veliko jih je med delavci in lahko rečemo 70 med 100, ki sploh ne vedo, kaj da je pravzaprav komunizem . O tem se je dovolj prepričal pisec teh vrst. Zares je žalostno gledati to nahujskano ljudstvo, kako ti zabavlja na kmeta, veto, t'-,:,ev in duhovnike. Vse sta pri njih kriva „zarukani paver" in „far"! A vse to po zaslugi nekaterih brezvestnežev in sleparjev rdečega terorja. Samo hvala Bogu in našim oblastem , da so vse to za enkrat preprečili. Dobro samo. da imamo mi kmetje še pot, po kateri na,j hodimo in to je naša Kmetska zveza. Le v njej bomo dosegli, kar potrebujemo. A tudi prizadeti delavci bodo prišli do spoznanja in bodo pokazali hrbei vsem onim, ki jih zapeljujejo. Orlovski vestnik. Prvi slovanski orlovski tabor v Mariboru, v dneh od 29. julija do 3. avgusta 1. 1920 se bo vršil v Mariboru prvi slovanski orlovski tabor. Čeravno se že pripravlja na ta izvanreden dogodek vsa naša domovina in ves kulturni krščanski svet, javljamo to veselo vest z uvodnega mesta našega lista predvsem katoliškemu kmetskemu in delavskemu ljudstvu. Samo dva meseca nas še ločita od slavnostnih dni, zato je treba storiti vse, da se pripravimo vsi in vsakdo čim dostojneje. V našo sredo bodo prihiteli odlični sinovi slovanskih in drugih narodov, sam sv. oče Benedikt XV. pošlje svojega zastopnika. Teh naklonjenosti se moramo ska-zati vredne in to bomo storili na ta način, da bo udeležba na taboru kar najštevilnejša. Krščanstvo in slovanstvo bosta slavila iznova svoj veliki dan! — Katoliško ljudstvo, pripravljaj se, in ko bodo napočile ure, vsi v jugoslovanski Maribor! Vsaka župnija si izberi svoj pripravljalni odbor, da bo šlo delo bolje izpod rok. Berite redno naše časopise, ki vas bodo o vsem natančno obveščali. Vsi na hitro in neumorno delo! Jareninski Orli priredijo dve igli v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah, In sicer „Pravica se je izkazala" in „Trije tič-ki." Vabimo k obilni udeležbi 1 Ptujsko okrožje se prav lepo razvija. Dozdaj ima sedem delujočih odsekov, osmi pa se v kratkim ustanovi. Celjsko Orlovsko okrožje priredi ; na binkoštni ponedeljek sflavnost v Braslovčah. Pri prireditvi bo svirala orlovska godba od Sv. Petra v j Savinjski dolini. Nastopili bodo orli, orlice in rvara-; ščajft obeh. Natančen vsi ored bomo priobčili. Kato-• liške organizacije Savinjske doline, pridite po hav - [ dušenje za orlovsko misel v Brasiovče. ] — 1 | ^sireditve- Sv. Jurij v Slov. goricaE. Naše Srak j no društvo priredi v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne ob štirih, ijudsko veselico v prostorih g. Krajnoa . ' Na vsporedu je petje, govor, gledališki igri „Kuka -vica. modra ptica" in „Zdaj gre sem, zdaj pa tje* , ter srečolov. Slov. Bistrica. Izobraževalno društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah, ob pol štirih, v gledališki dvorani hotela „Beograd" ljudsko igro s petjem v petih dejanjih „Mala pevka." Brasiovče. Pevsko društvo priredi v deljo, dne 16. t. m-, igro a petjem „Moč uniforme" ot> treh popoldne stari čas. Ker je čisti dobiček namenjen Jugoslovanski Matici, se občinstvo vabi k mno-gobrojni udeležbi! Stran 4. SLOVENSKI (S O S-P ODAR, 13. maja 1820. Jurij Juteršnik el kar in pleskar, Maribor, Branil igova nlica 8, se priporoča za izvrševanje vseh t to stroko «padajočih dei. 354 r.A(| lrtrm ¿»m *JVU HI Vil tistemn ki mi preskrbi takoj trgoviao ali gostilno ali oboje skupaj manjšega obseg» t najem, v bližini Celja aii kje v Savinjski dolini, na prometnem kraja, blizu cerkve. Ponudbe prosim n& opravništvn lista pod „Trgovicasli gostilaa takoj." 418 SVARILO! Ker re v radnjem času Sirijo neresnične vesti, da Be mi je uradno zaprla mesnica, naznanjam, da sem arojevoljno to storila zaradi draginje živiue. Izjavljam, da bom vsukega, ki širi v tem ozirn neresnične vesti, sodnijsko za-sledovela. 361 Št. Ilj v SI. gor., 8. maja 1920. Marija Sfillgoj (Zelzgr). Ptujska gorama ie bodo tukaj živinski in konjski sejmi vršili dne 15. maja, 2. julija in 14, avgusta 433 v veêjih množinah nniMMiiiMwwMMiammtiiHirfnniwA» kupuj ■■■■■■■■i JMPEK' rmtmuti uimimmimiw itiwmmmnis ' 405 eksportna in importna 1 družba v LJUBLJANI, Krekov trg 10, kamor je poslati ponudbe z J navedbo cene in mno-. iine ter priložiti večji vzorec. 434 ^n«iniiinmtnBmt«MOimnmiu>'iumwumiutiuunai'mmnim> O t-T3 a «3 ■ ■■ Si rJ- III M CD Priporočam se za izdelovanje vseh vrat oblek na mero za gospode in dečke od pri-proste do najfinejše vrste Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh vrst že gotovih za gospode in dečke iz svoje lastne delavnice. 3 N « ^ £ o1 «lis Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil. Z velespoštovanjem nuMunMDiiunmiiinuiummMimi>iHiitMniiniMmtBaiiii9nauia^!HiMWuaM na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Jarenini, ki se vrši v nedeljo dne 23. maja ob pol 8ih predp. v prostorih posojilnice DNEVNI RED: 1. Poročilo načel stva. 2 Odobrenje rač. zaključka za L 1919 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši 1 uro pozneje drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu članov. Načelstvo. VABILO Hranilnica in pesajilnka pri Sv« Ru-nigundi ni Pohoriu ima svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom na Binkoštno nedeljo, dne 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih. ™ PFOdSiia: razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh £vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo ajdo, proso, oves, kože vse kmetske pridelke. Posredufe pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Pravico kupovati io prodajati zadrugi imajo samo člani. NOVi 'lani fte sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. ZlECfit^liSlIS trgovine sov; Gornji Radgoni,Mur- ski S jo o ti, Doluj-' endavi, Beltincih, na Cankovf, | Križavcih, pri Ljutomeru, Radgoni. t AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ' 'ra'niiiiHiMMWintiHnimmintinnwiii ifiin mir.i'MuiNiiitiniimiiRiiiniiNuinuiimimiiiiiiimitiMwwiiiiiiiiinHUiinimmmfiwiminm < < < <í s> S> > s> l> > > > > l> > > !> > > > >