11». OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 64
Drugi članki ali sestavki /1.25 Matej Velkavrh
IZROČILO MOJEGA KRAJA
KOLAŽ PRISPEVKOV IN OBJAV V TISKANIH
MEDIJIH NEDELO, DNEVNIK, GORENJSKI GLAS IN KRANJČANKA
MED LETOMA 1994 IN 2001
Planina, včasih predmestno naselje Kranja oziroma stara 
gručasta vas na levem bregu Kokre, je leta 1942, v času nemške 
okupacije, za nemške naseljence dobila prvo blokovsko nase­
lje Neue Heimat, kije bilo dokončano leta 1945.
Zaradi varnosti je bilo strnjeno naselje enonadstropnih hiš na 
vzhodni strani obdano z bunkerji, ki so se ohranili do devetde­
setih let prejšnjega stoletja. Drugače je bil prvi stanovanjski 
blok v Kranju zgrajen leta 1939, načrt za obsežnejše blokovsko 
naselje v Kranju pa je nastal že leta 1911. Po vojni, leta 1947, je 
Iskra ob kranjskem pokopališču za 1.300 prebivalcev zgradila 
13 dvonadstropnih stanovanjskih blokov z 200 stanovanji; 
bloki so bili zgrajeni na komunalno slabo urejenem zemljišču, 
malo pozneje pa je Tekstilindus ob naselju Neue Heimat sezi­
dal še šest blokov. Leta 1969 je bil sprejeta odločitev o nadaljn­
ji zazidavi Planine. Začelo seje z rekonstrukcijo starega nasel­
ja, kije bilo dopolnjeno z 10 štirinadstropnimi stanovanjskimi 
bloki, naseljenimi v letih 1973 in 1974; ob njih je bil zgrajen 
dom za ostarele občane. Nadaljnja skupina stanovanjskih 
objektov, šest dvanajstnadstropnih stolpnic, je bila naseljena 
leta 1974. Leta 1976 seje na Planini odprlo največje gradbišče 
tistega časa na Gorenjskem. Do leta 1979 se je zgradila prva 
stanovanjska soseska S-5 ali Planina I s 15 bloki. 1. avgusta 
1979, še pred koncem gradnje soseske S-5, seje začela graditi 
soseska Planina II, danes KS Bratov Smuk. Ta je bila 
dokončana leta 1982, gradil pa jo je Gradis. Kmalu nato se je 
začela graditi še leta 1987 dokončana soseska Planina III. S to 
se je zaključila gradnja največjega stanovanjskega naselja v 
Kranju s skoraj 15.000 stanovalci.
Mestna občina Kranj ima danes okoli 52.000 prebivalcev, nar­
avni prirastek znaša 1,1 odstotka. Z graditvijo blokovskih 
naselij na robu mesta v sedemdesetih letih 20. stoletja so se 
ljudje iz mestnega jedra začeli izseljevati na obrobje. Število 
prebivalcev Kranja je po letu 1970 še povečalo priseljevanje 
ljudi iz ostalih jugoslovanskih republik, predvsem iz Bosne in 
Hercegovine, s čimer se je spremenila narodnostna in izo­
brazbena sestava. Danes petina stalno naseljenih ni slovenske 
narodnosti. »Pri tem je izrazita prostorska segregacija 
neslovenskega prebivalstva oziroma izoblikovanje območij z 
velikim deležem tega prebivalstva.« (Stružnik 2000, 2) Na 
Planini in Zlatem polju znaša 30 do 40 odstotkov ali več. 
Večinoma je to tudi nižji socialni sloj, kar daje naseljema svo­
jevrsten značaj. Zaradi tega se izrazito razlikuje od drugih 
naselij v Kranju. Na Planini so tudi cene stanovanj nižje za 
tretjino.
Družbeni plan razvoja občine v naslednjih dvajsetih letih zara­
di pomanjkanja stanovanj načrtuje gradnjo novih. Večina novih 
stanovanj bo zgrajena v hišah, nekaj pa tudi v blokih. Ker se 
Kranj lahko širi le na območje polj in gozdov, bo več kot 
polovica stanovanj pridobljenih z obnovami, dozidavami in 
pozidavami znotraj naselij, ostala pa z individualno in 
blokovno gradnjo na občinskih zemljiščih na Zlatem polju in 
Planini. Zaostanek v gradnji profitnih in neprofitnih ter social­
nih stanovanj je precejšen. Največje povpraševanje je po gar­
sonjerah in enosobnih stanovanjih. Prav tuje ponudba najman­
jša, cene pa visoke. Iz blokov se prebivalstvo seli v bližnje vasi, 
kjer pa se sooča s problemom nezazidljivih parcel in dragih 
hiš. V prihodnosti se bodo za gradnjo sprostile predvsem 
nezazidljive parcele na obrobju mesta. Ostale tri Planine bodo 
dopolnili z zazidalnimi načrti. Kranjski planski in prostorski 
akti so se začeli urejati leta 1997. Širitev mesta bo treba 
utemeljiti z demografskimi, gospodarskimi, s funkcijskimi in z 
drugimi prostorsko-razvojnimi potrebami in predložiti dokaz, 
da so naselja in mesto tako pozidani, daje gradnja utemeljena. 
Planina je naselje z največjo gostoto ljudi v mestni občini 
Kranj. S pisano narodnostno sestavo, z navadami in s splošno 
nizko socialno strukturo ostaja poseben primer tudi zaradi 
drog. Je kranjski neprostovoljni geto, od koder se mnogi želijo 
preseliti. Nekdanji ponos Kranja je postal socialna bomba. 
Pokanje ob nogometnih tekmah, vlomi v podzemne garaže, 
avtomobile in problematično ravnanje s skupno lastnino so 
prav tako problemi soseske. Zlasti mladi so v svoji nestrpnosti 
in razočaranju nasilni. Ni prostora, kjer bi se zbirali, le gostin­
skih lokalov je dovolj. Prepuščeni so ulici, s kapucami na glavi 
brezciljno postopajo, nimajo česa početi. Tudi odrasli so 
pasivni, neodločni in počasni, čeprav so zelo motivirani za 
reševanje problematike, policija pa je premalo učinkovita. 
Velja zakon ulice, trda šola življenja. (Šubic 2000, 13) Ljudje 
so prestrašeni, majhnih otrok ne pustijo pred blok. Na Planini 
bi bila za vzpostavitev reda in normalnega življenja nujno 
potrebna policijska postaja, prav tako policisti med bloki. 
(Šubic 2000, 12) 80 odstotkov premoženjskih kaznivih dejanj 
povzročijo prav narkomani. Agresivnost ljudi, ki jemljejo prav-

Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 65 OBZORJA STROKE
ico v svoje roke, se povečuje, lokalna samoiniciativa pa je 
odpovedala. Z gradnjo rehabilitacijskih prostorov za odvisnike 
na Planini je 10 ljudi ostalo brez vrtov. Sporna je tudi lokacija 
centra v bližini vrtca in osnovnih šol. Prebivalci se sprašujejo, 
zakaj so jih zgradili na račun drugih in na omenjeni lokaciji. 
Drugače ima Kranj na občinski zemlji okoli 1.000 uradnih 
najemnikov vrtov, ki plačujejo najemnino. Zlasti na Planini 
motijo nedovoljene barake, ute, ograje in drugi pomožni objek­
ti. Potrebna je voda na vrtovih in občinske ute za hrambo orod­
ja. Komunalci tarnajo o tatovih vode na mestnem pokopališču. 
To kaže na splošno nezanimanje za reševanje problematike. 
Planina je zanimiva le v predvolilnem času. Problemi z mamili 
v Kranju so dejansko prisotni na Zlatem polju in Planini. Od 80 
narkomanov, ki so se zdravili v kranjskem rehabilitacijskem 
centru, jih je bilo 60 s Planine. Ker imajo v KS Planina, Huje 
in Primskovo probleme s preprodajalci ob šolah in z 
odvrženimi iglami zasvojencev, čutijo potrebo po ustreznem 
ukrepanju občine in policije. Preprodajalci prihajajo iz 
Ljubljane in drugod, drugače pa so predvsem domačini. OS 
Matija Čop živi s topo zrečimi mladimi zasvojenci v 
nekakšnem sožitju; pozimi iščejo topel kotiček ob šoli. 
Zbiranja zasvojencev v okolici ne morejo preprečiti. (Šubic 
2000, 10) Ljudje so prizadeti tudi zaradi srečevanja z zasvojen­
ci, prekupčevalci in preprodajalci mamil.
Naselje Planina se deli oziroma sega na več krajevnih skup­
nosti, v nadaljevanju KS. Planina I obsega področje v KS Huje 
in KS Planina, ki sta strjeni naselji z več kot 7.500 ljudmi, in 
sicer Huje s 3.300, Planina pa s 4.300 krajani. Največji prob­
lem naselij je stanovanjske stiska, saj že od leta 1987 ni novih 
gradenj, primanjkuje pa tudi parkirnih prostorov. Okolica je 
polna smeti, zelenice pa so zaparkirane in uničene. Moteč je 
tudi hrup v naseljih v poznih nočnih urah. Sicer pa je kot šport 
posebej priljubljeno balinanje »in nič ne bi bilo narobe, če bi se 
še razširil, posebej med mladino, za katero je vsekakor bolje, 
da balina, namesto da razmišlja, kaj naj sploh počne; ali pa 
brez razmišljanja počne traparije«. (N. N. 1998, 7)
KS Bratov Smuk, ki je bila leta 1981 ustanovljena na območju 
Planine II z izločitvijo iz KS Planina-Huje, je s 4.500 ljudmi 
najmanjša in najmlajša, po številu prebivalcev pa ena od 
največjih krajevnih skupnosti v Kranju. Ima značaj spalnega 
delavskega naselja. Prebivalstvo te krajevne skupnosti je zelo 
mlado, ljudje se med seboj ne poznajo. Rak rana naselja so 
promet in parkiranje ter nedograjenost infrastrukture.
Planina III je naselje v KS Primskovo. Tukaj je dokaj neurejeno 
vrtičkarstvo. Probleme ima tudi Srednja tekstilna šola Kranj. 
Pred šolo, v parku in na parkirišču, so se začeli zbirati mladi iz 
bližnjih naselij. Ne gre za kriminalce, so pa seveda glasni in 
moteči.
Viri in literatura:
AVGUŠTIN, Cene 1999: Kranj. Naselbinski razvoj od praz­
godovine do 20. stoletja. Ljubljana, Znanstveni inštitut 
Filozofske fakultete.
JELOVČAN, H(elena) 1994: Namesto vrtcev stanovanjsko 
poslovna objekta. V: Gorenjski glas, let. 47, št. 74. Kranj, 3.
JELOVČAN, Helena 1998: Skoraj vse, kar imajo veliki. V: 
Gorenjski glas, let. 51, št. 23. Kranj, 6.
J(ELOVČAN), H(elena) 2000: Ljudje in podjetja bi že radi 
gradili. V: Kranjčanka, let. 3, št. 9. Kranj, 27.
JELOVČAN, H(elena) 2000: V blokih le poldruga desetina 
novih stanovanj. V: Gorenjski glas, let. 53, št. 94. Kranj, 6. 
LOKAR, Jelka 1997: Prebivalci so zelo mladi. V: Kranjčan, 
let. 16, št. 8. Kranj, 10.
MIKLAVČIČ, Ivo 1975: Stanovanjska gradnja v občini Kranj. 
V: Franc Puhar (ur.), Kranjski zbornik. Kranj, Skupščina 
občine, 62-69.
N. N. 1998: Dovolj veliki za občino, pristojnosti pa nobene V: 
Kranjčanka, let. 1, št. 1. Kranj, 7.
STRUŽNIK, Lado 2000: Kranj je lep samo od daleč. V: 
Nedelo, let. 6, št. 3. Ljubljana, 2.
ŠKRJANC, R(enata) 2000: Vrtičkarjem vzeli, dali odvis­
nikom? V: Gorenjski glas, let. 53, št. 88. Kranj, 11.
ŠUBIC, Miran 2000: Planina - res kranjski geto. V: Dnevnik, 
let. 50, št. 284. Ljubljana, 12.
ŠUBIC Miran 2000: Trda šola za mlada življenja. V: Dnevnik, 
let. 50, št. 292. Ljubljana, 13.
ŠUBIC Miran 2000: Na svidenje na Planini. V: Dnevnik, let. 
50, št. 314. Ljubljana, 10.
Datum prejema prispevka v uredništvo: 14. 11. 2003