Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.



The txrst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day"' except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Olass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7.. under the Act of Congress of March 3, 1879. -:-\-;-
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 191. — ŠTEV. 191.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 15, 1906. — V SREDO, 15. VELIKEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Unije in štrajki.
V CHICAGU. ILL., SO ORGANIZO-V ALI ZOPET NOVO UNIJO VOZNIKOV.
Št raj k premogarjev v Alabami še vedno ni končan.
POMANJKANJE LESA V FRISCU.
Chicago, III.. 13. avg. Nova unija tukajšnjih voznikov imenom United Tea in ste rs of America, ktero so ustanovili proti International Brotherhood .it Teamsters, je sedaj organizo-vana in si je izvolila svoje uradnike. Novo unijo l»ode podpirajo 17 chica-škili unij in 110 delegatov, med temi 41 i?. Ni w York kteri zastopajo 50 unij iz raznih mest.
Birmingham. Ala.. 15. avg. Tukaj se j«- včeraj vršil« (»osebno zborovanje alabnmske^a okraja premogarske unije, da -«• d^lefratje dogovore o položaju. Navzočih je bilo 120 delegatov, belih in zamorcev. Alabamski premo-parji št raj kaj« že od leta 1004 naprej in ta štrajk je veljal delavce vet" nego milijon dolarjev.
San Franci**«. Tal., 1"». av<r. Par-nike, kl< ri - > pribijali semkaj stav-. lxni 3es. nis« mogli izkrcati, ker ]*>-brežni delavci štrajkajo. V mestu je v sle d Štrajka zavladalo občutno pomanjkanje stavbenesrfl le>a in druze-ga blaga.
TO REPUBLICANS:
We are anxious to have every Republican in close touch, and working in harmony with the Republican National Congressional Committee in favor of the election of a Republican Congress.
The Congressional campaign must be based on the administrative and legislative record of the party, and, that being so, Theodore Roosevelt's personality must be a central figure and his achievements a central thought in the campaign.
We desire to maintain the work of this campaign with popular subscriptions of One Doilareach from Republic ans. To each subscriber we will send the Republican National Campaign Text Book and all document issued by the Committee.
Help us achieve a great victory.
James S. Sherman, Chairman.
P O. Box 2063, New York.
O CHICAŠKEM BANKEROTU.
Kdor ujame ubeglega predsednika bankerotne Milwaukee Ave. State banke, dobi $5000 nagrade.
Chicago, 111., 14. avg. Theod. Stens-land, ,-*in ube«rle<ra predsednika propadle Milwaukee Ave. State banke, izjavlja, da misli, da njegov oče iiaj-brže ni ost a vil Zjed. držav, temveč da je izvršil samomor. On je tudi mnenja. da njegov oče ni ponarejal denarnih listin, kakor se o njem trdi.
Z vsakim dnem pridejo nova odkritja o velikanskih tatvinah na dan in banka je na ta način zgubila dva milijona dolarjev, kterej svoti se mora še prišteti nadajnih $300,000, ktero svoto so si drugi uradniki prilastili. Tukajšnja Clearing House razpisala je za prijetje ubeglega predsednika $.5000 nagrade.
Premoženje, ktero je ostavil ubegli predsednik Stensland v Chicago je vredno $500,000.
Ropanje v banki.
Na- Francisco, Cal., 14. avj>. V tu-kajšnjej Savings Union banki je nekdo odvzel gospe j B. Lamerto%-ej $3300 v zlatu, kteri denar je hotela na!<i>.iti v banko. K«> je stala v vrsti vlagateljev in položila težko denarnico na tla, jo je neTt moški vprašal, je li ona gospa Smithova. Ona je zanikala vprašanje in se obrnila proti blagajničarju, da mu naznani svoje želje. Ko je potem hotela veliko denarnico dvigniti, je opazila, da je zgi-nola. O tatovih ni ne duha ne sluha.
Gospodarsko stanje
ameriških delavcev.
*
LETA 1905 SE JE ZA ISTI DENAR LAHKO KUPILO ZA 1% VEČ BLAGA, NEGO L. 1904.
Tozadevni statistični podatki delavskega urada Washington-ske vlade.
POVPREČNI ZASLUŽEK.
"Washington, 14. avgusta. Delavski oddelek zvezine vlade dokazuje statističnim potom, da so obrtni delavci Amerike lanj 2 ozirom na gospodarsko stanje bili v boljšem razpoloženju. nego leta 1904. Primerjaje plače in delavni čas s cenami jestvin in stanovanj, poroča -delavski komisar sledeče:
Povprečna pjač-a na uro delavcev naših glavnih obrti je bila leta 1905 za 1.6% večja nego leta 1904, dočini je delavni čas ostal nespremenjen. <*ene jest vin so bile leta 190.1 za 0.G*T( višije nego leta 1904, tako da se je leta 1905 zamoglo za isti denar kuj »it i l'č več, nego leta 1904."
Je-li to resnično ali ne, ne vemo. tinl;i z ozirom na draginjo živil !aliko djub vladiuem izveštju smelo trdimo, da se položaj poslabšal.
ŠTIRJE DEČKI USMRTENI.
Povozil jih je brzovlak sredi mesta Elizabeth. N. J.
Minuli ponedeljek je brzovlak Pennsylvania železnice v Elizabeth, X. J., povozil Štiri dečke, kteri so hodili po progi imenovane železnice. Vlak je z vso hitrostjo zavozil med nje i;1 vrgel njihova trupla daleč v stran. I)ve grozno razmesarjeni trupli so našli 11a projri New Jersey Central železnice, tretje truplo je odletelo na Broad St. in četrto je padlo v jarek kraj tiru. Vlak je vozil s tako hitrostjo. da <ra ni bilo mogoče ustaviti 1'smrteni so bili Lloyd Griffin, star 10 let. in njegov brat Walter, star 8 let: Willie Griffin, star 9, in Michael <Jtiffin, star S let, oba bratranca prvo-imenovanih.
Dečki so bili v Elizabethportu in >0 se vračali po železničnem tiru domov, ko jih je dohitela smrt. Dečki so hodili po iztočnem tiru in vlak jih je dohitel bas na ovinku, tako, da ga preje niti videli niso. Strojevodja je sicer skušal vlak ustaviti, toda njegov trud je bil prepozen. Vsa štiri trupla so grozno razmesarjena in v njih ni ostalsj ni jedna kost cela. Dečku Willie Griffin je odtrgalo glavo, ki era je odletela daleč od trupla.
NEZGODA NA ZELEZNICI.
Tri osobe ubite, dvanajst ranjenih.
Dallas, Tex., 14. avg. Na mestu pri East St. od Rock Island železnice zadela sta včeraj sl^ipaj dva osobna vlaka. Tri osobe so bile na mestu u-smrtene in 12 je ranjenih. Od slednjih bode neka ženska od zadobljenih ran umrla. Nezgoda se je pripetila vsled slabo razumljenih signalov. V vlaku, ki je vozil v Dallas, so bili delegatje demokratične državne konvencije.
Kolera v Ohio.
Elria, O., 14. avg. Tukaj vlada velika razburjenost, ker se je minoli petek pripetil v Elyriji slučaj azijske kolere, vsled ktere je John Stark u-mrl. Dasiravno so njegovo truplo takoj pokopali in o vzroku smrti molčali, se je o tem vendarle izvedelo. Zdravniki trdijo, da ni nevarnosti, da bi se ta bolezen razširila.
Ameriški bombaž za Japonsko.
San Francisco, Cal.. 15. avg. Sem-kai je dospel iz Japonske Joshuclii Kakuri. da nakupi veliko množino bombaža v južnih državah.
Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, te tako majhna, je v njej vedno dovolj »rastora za Sidro Pain Expeller pmti •»rmatinna, oslabelosti in druge bo-«cnL Steklenice po 60 m 25 emiov.
:' ...	"J .-..' . v ■'...-.
Promet počiva. New York- Coney Island.
LJUDJE NEČEJO PLAČEVATI PO 10 CENTOV ZA IMENOVANO RAZDALJO.
Samo na jednej progi se še -vzdržuje promet; po 6. uri zvečer vozovi več ne vozijo.
BRUTALNI POSEBNI POLICAJI.
Newyorsko prebivalstvo je sedaj dobilo zahvalo za svojo potrpežljivost napram brooklvnskej elektrienej družbi Brooklyn Rapid Transit Comp. Cela leta se je prebivalstvo potrpežljivo vozilo v prenapolnjenih vozovih in družbeni vslužbenci so z ljudmi zamogli postopati kakor se jim je izgubilo. Potniki so morali presedati iz jednega voza v drugi, vse kakor je hotel trust, kteri je pri tem imel dan za dnevom na tisoče dolarjev dobička.
V	nedeljo so se končno ljudje ntprli in kdol* se je vozil 11a Coney Island, ni hotel več plačati nego 5 centov, dasiravno je bilo vedno v navadi, da so sprevodniki na polu pota še enkrat pobirali voznino, kar je seveda proti zakonu. Taiko se je godilo tudi v ponedeljek in kdor ni hotel plačati, moral je vozove ost-aviti; ako pa tega ni storil, so ga jednostavno vrgli raz voz. Policija se za tako postopanje ni zmenila, dokler kasneje višji uradniki niso storili temu konec.
Naj že sedaj razsodijo sodišča, da se mora za pot na Coney Island plačati 5 ali pa 10 centov-, so mestni uradniki v ponedeljek dokazali, tla onih izgredovnih dogodkov, kailaoršnji so se vrši i v nedeljo, več ne trpe. Sodišče je sicer razsodilo, da se ima za ]>ot iz BriMxklyna do Coney Islanda plačati le po 5 centov, toda za to raz-sodbo se družba ne zmeni.
V	ponedeljek zvečer je družba s prometom 11a C<mey Island jednostavno prenehala. Sedaj je mestna policija družbene j policiji odvzela vse znake in pravico posredovanja, kajti bas vsled družbenih .policajev, ikteri se le nekoliko .ločijo od mestnih, je •mnogo ljudi plačalo po 10 centov mesto 5e.
Pokrajinski pravd ni k Clarke je včeraj izjavil, da je razsodba sodnika Gay no rja ^lede vozne cene na Coney Island za njega merodajna in da je vožnja po 10c. protizaknita, tako da pot niki ravnajo povsem pravilno in zakonito, ako nečejo plačati po več nego i>o 5c.
Clarke je sedaj odprl posebno pisarno, v kterej izdaja na zahtevo za-porna povelja proti vsem vslužbencem že lezniške družbe, kteri nastopijo nasilno proti potnikom, kteri necejo plačati dvojno voznino.
Vozovi so včeraj vozili po zimskem voznem redu, tako* da ni bii> treba pobirati druge voznine. Kasneje so posamezni vozovi vozili tudi do Coney Islanda, toda v velikih presledkih. Družba vztraja pri tem, da se ne uda sodnim odredbam, dočim vztraja ljudstvo pri tem, da ne bode plačevalo več, nego po 5e.
Mafia v Baltimore.
Baltimore, Md., 15. avg. Tukaj so zaprli Italijane Rosario Romeo, Igna-zio Castagano in Francesco Porcelli, ker so pošiljali rodbini Lanasa grozilna pisma, s kterimi so zahtevali od rodbine $5000.	»
CIVILIZACIJA, VZROK BOLEZNI.
Prof. Semi, znani zdravnik, se je ravnokar vrnil iz svojega potovanja po Afriki, in objavlja poročilo o izidu svojih proučevanj o raku pri tamoš-njem prebivalstvu. On zatrjuje, da je to grozno bolezen najti samo med civi-lizovanimi narodi. Je li mogoče kaj storiti, da se prepreči razširjanje raka in jetike, ako se ne spremene navade ivljenja? Ak se rabi Trinerjevo a-meriško grenko vino, zamore se oja-citi sistem t-ko, da zamore lahko kljubovat? tem dv rna boleznima. Ono pospešuje delovanje prebavalnih orsra-nov in ti trajno prenavljajo kri. Kadarkoli kak član Vaše rodbine ne čuti dobro, dajte mu to vino; uživajte ga, kadarkoli se počutite slabo, kadar ste nervozni, ako ne morete jesti, delati, spati, in kadar se čutite otožni. V lekarnah. Jos. Triner, :799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nova železnica bode veljala $150,000,000.
Ustaja na Filipinih; proti domačinom.
NEW YORK, PITTSBURG & CHI- GOVERNER IDE NAMERAVA
CAGO AIR LINE. SKRAJŠANJE POTI NEW YORK-CHICAGO.
Nova proga bode vodila memo rovov mehkega premoga osrednje Pennsylvanije.
GRADNJA BODE TRAJALA TRI LETA.
Pittsburg, Pa., 15. avg. V državi Penrgylvaniji se bodo združile železnice Indiana, Clearfield & Eastern, Allent-own, Tamaqua & Ashland ter Brush Creek & Crows Run. To bode tvorilo jedro velikemu projektu, vsled kterega se zgradi za $150,000,000 do-tirana nova železnica, ki bode vodila iz New Yorka preko Pittsburga v Chicago in ktero bodo nazvali New York, Pittsburg & Chicago Air Line. Ta pot bode za 108 milj krajša, nego vsaka druga železnica med New Yorkom in Chicago. Glavni član novega, podjetja je Jos. Ramsey jr., bivši predsednik Wabash železnice, in tudi nekteri evropski kapitalisti.
Xova železnica bode vozila memo najvažnejših rovov mehkega premoga osrednje Pennsylvanije. Proga preko gorovja Allegheny bode 400 čevljev nižja nego ona Pennsylvania železnice. Z gradnjo, ktera bode trajala tri leta, prieno že to jesen.
Panameriški kongres. Dragova doktrina.
TOZADEVNI PODODSEK PAN-AMERIŠKEGA KONGRESA JO JE POPOLNOMA PREINAČIL.
Haaško mirovno razsodišče bode določilo o iztirjevanju dolgov južnih republik.
P AN AMERIŠKA ŽELEZNICA.
Rio de Janeiro, Brazil, 15. avgusta. Pododsek panameriškega kongresa se je pri včerajšnji seji zjedinil glede Drago-dobtrine in sprejel resolucijo, ktera je za dob i.'a še bolj splošno obliko, nego se je prvotno nameravalo. Resolucija predlaga, naj vsaka ameri-šika republika po svojem mnenju naprosi liaaško mirovno razodišce, da se bavi z vprašanjem nasilnega izterjevanja dolgov in drugih denarnih zahtev. Le zastopnik Argentine se je protivil resoluciji, toda končno so vsi navzoči glasovali za njo. Danes jo 'podpišejo zastopniki vseh republik.
Kasneje se je dognalo, da je zastopnik reputblike Uruguay svoje glasovanje o Drago-doiktrini razveljavil, radi Česar bodo morda vso resolucijo potom dvotretinskega glasovanja razveljavili.
Odsek kongresa za panaineriško železnico posvetoval se je o d veli projektih, po kterih naj se gradnja te železnice izroči kaik«ej ameriškej družbi, dočim naj po drugem projektu vsaka vlada posebej gradi železnico po svojem ozemlju.
SVOBODOLJUBNE DOMAČINE RODU PULAJANE-ZOV ZATRETI.
Domačine bodo neprestano zasledovali. Oboroženi so le slabo.
AMERIŠKA "SVOBODA".
Manila, 15. avg. V Taclobami na o-toku Leyte vršila se je pod predsedstvom governerja Ide dne 12. t. m. konfereea, pri kterej so se navzoči goVernerji in častniki posvetovali, kaj jim je storiti, da zatro vedno bolj razširjajoče se ustajo domačinov iz rodu Pulajanezov na otoku Leyte. Predsedniki posameznih okrajev so obljubili, da bodo podpirali ameriške obla sti pri zatiranju ustaje.
Governer Ide je imenoval posebno komisijo, ktera bode med prebivalstvom agitovala za pomoč oblastim Uporne Pulajaneze, kteri so le slabo oboroženi, postajajo vedno bolj mnogoštevilni, ker se jim svobodoljubno prebivalstvo rado pridružuje.
V Taelobami sodi posebno sodišče ujete Pulajaneze. Vodje upomikov bodo morali občutiti vso strogost zakona.
Dne 9. t. m. so Pulajanezi uspešno napadli oddelek vojaštva polkovnika John F. Jamesa, kteri je bil napačno informovan o ustaših. Boj se je vnel v temi in vojaki so bili usmrteni, še predno so zamogli streljati. Tudi imenovani polkovnik je mrtev.
ŠE VEDNO NA PEČINAH.
Po Zotti S. S. Co. najeti Luckenba-chov parnik Brooklyn ne morejo rešiti.
Punta Delgada, Azores, 15. avg. Vsi poskusi rešiti stari parnik Brooklyn, kterega ima v najemu tvrdka Zotti & Co., so se izjalovili in parnik tiči še vedno tako v pesku, kakor preje. Potnike bodo prekrcali na parnik Madonna od Faber Line.
Utonili.
Frank Leffler iz Millersburga, Pa., in deček Bishop iz Lewistowna sta pri Montgomery Ferry v reki Susque hanna utonila.
Fanatiki v Kansasu.
Kansas City, Mo., 14. avg. Zasledovanja tukajšnjih gostilničarjev, s kterimi je pričel v minolem tednu pomožni pravdnik Trickett, se danes zopet nadaljujejo. Imenovani uradnik se je včeraj vozil v avtomobilu od gostilne do gostilne in dal zapreti tri gostilničarje, ktere je iznenadil, ko so prodajali pivo.
2001etnica parnega stroja.
Dasi se je prva železnica zgradila šele leta 1825, vendar obhajamo letos !Trietmco, od kar ie bil iznajden parni stroj. I^eta 17GG je namreč francoski fizik Denis Papin konstruiral prvi parni stroj, seveda primitivno sestavljen, ter ga izročil vladajočemu grofu Karlu v Kasselu v poljubno porabo. Na podlagi te iznajdbe so šele sto let pozneje delali prve praktične poskuse.
K&BTANJE PAŠNIKOV. Dospeli m:
Kaiser Wilhelm II. 14. avg. iz Bremena s 1701 potniki. Barbarossa 14. avgusta iz Bremena.
DMpati imajo:
Bordeaux iz Havre.
Marianna iz Tista. Koenig Albert zi Genove. Teutonic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. St. Laisrent iz Havre. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. New York iz Southamptona, Caledonia iz Glasgowa. Kovno iz Libave. Vaderžand iz Antwerpena. Sl-avonia iz Reke. Gertv iz Trsta. Rvndam iz Rotterdama. Carmania iz Liverpoola. Georgie iz Liverpoola.
Odpluli bo:
Oceanic 15. avg. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 15. avg. v Rotterdam.
Odpluli bo«*:
Kaiserin Auguste Victoria 16. avg.
v Hamburg. Sofia Hohenherg 16. v Trst, St. Paul 18. avg. v Southampton. Campania 18. v Liverpool. Kroomland 18. avg. v Antwerpen. St. Andrew 18, avg. v Antwerpen. Furnessia 18. avg. v Glasgow. Bulgaria. 18. avg. v Hamburg.
Car je odpotoval
v Krasnoje selo.
PRISOSTVOVAL BODE TAMKAJ SEDEM DNI TRAJAJOČIM SLAVNO STIM GARDE.
Stroge odredbe v Kronštadu; po polu-noči ne sme nihče biti na ulici. —o— RAZNOTERO STL
Petrograd, 15. avg. K/jub temu, da so minoli petek skuhali gardni vojaki pri vajah ustreliti velikega kneza Nikolaja Niikolajeviča, odpotoval je car z vso svojo rodbino v Krasnoje selo, da prebije tamkaj teden dni med gard-■nimi četami. Iz Petrograda prišlo je v Krasnoje selo še 6 nadaljnih gard-nih polkov. Kolodvor v PetVogradu je sedaj pod vojaškim varstvom. Dne 19. t. m. se vrši velika vojaška parada, nakar odpotuje carjeva obitelj v Car-skoje se.o in v jeseni v Livadijo na Krimu.
V Moskvi so aretirali več revolu-eijonarnih vodij, kar je velike važnosti. Policija je našla glavni stan takozvane vojaške bojne organizacije in vjeli vse vodje. Oblasti so dobile tudi vse načrte, ktereso imeli lopovi za slučaj splošne vstaje.
Kronštad, 15. avg. Iver revolucijo-na'riii agitatorji ponovno skušajo vznemirjati vojaštvo, je poveljnik trdnjave groi Ad'.erberg izdal povelje, vsled kterega po polutnoČi nihče ne sme na ulico, ako nima dovoljenja. Ob nedeljah je prepovedano prodajati opojne pijače.
Odesa, 15. avg. Generalni guber-ivator Kaulbars izdal""je odredbo, vsled ktere bodo oni delodajalci, kteri plačajo svojim delavcem tu>di za dneve štrajka, kaznovani, ali se jim pa njihova podgetja zapro.
Od današnjega dne nadalje bodo vojaki čuvad vse vlake.
Xižnij Novgorod, 15. avg. Predmestje Gordjevka je v plamenu. Velike dvorane za jarmanko (semenj) niso v nevarnosti. Zgorelo je tudi par ljudi; dosedaj so našli jedno truplo. V Nižnem Xovgorodu se vrši vsako leto takozvani Maka rje v semenj, ki traja okl 27. (15.) julija do sredi septembra. V tem času obstoji tamkaj 7000 velikih prodajalnic. Število obiskovalcev sejma znaša vedno nad 300,000 osob.
Syzran, Simbirsk a gubernija, 15. avg. Po zadnjem velikem požaru, ki je divjal tukaj dne 19. julija, se pogreša OS osob.
Petrograd, 14. avg. V minolej noči so revolucijonarji tukaj in v Moskvi usmrtili 7 policajev.
Preiskava o vojaškem napadu oziroma streljanju na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviea pri vajah v Carsko jem selu je dogna.a, da so gardisti, kteri so streljali na velikega kneza, dobili mesto navadnih nabojev za vaje ostre naboje. Pri tem se gre baje za veliko zaroto, ktere člani so tudi razni civilisti. Več zarotnikov so zaprli. Zarote so se udeležili tudi častniki, ker so dovolili iabo ostro nabitih nabojev. Časopisje še vedno ne sme poročati o tej aferi.
Iz Kavkaza se javlja, da se tamkaj zopet pripravljajo nemiri. Dopisnike "petrogradskega časopisja so zapm In njihove brzojavke niso odposlali. Me-d vojaštvom v Mihajlu«, Ovakaji in Karsu je opažati nezadovoljstvo.
Washington, 14. avg. Drža\nemu oddelku se poroča, da so vesti o jki-skušanem umoru velikega k.teza Nikolaja Nikolajeviča v Carskojem selu zelo pretirane. Slišati je bil-., le jedno jedino krogljo, ki je lete.a visoko nad glavo velikega kneza in ujegovejra spremstva.
Po 31. letih se je vrnil.
Chicago, 111., 14. avg. Bivši predsednik chicaške normalne šole, profesor Chas. H- Frve, vrnil se je ravnokar po 311etnej odsotnosti domov v Chicago. Prvo kar je storil je bilo, da je podaril svojej ženi petdeset sto-takov s prošnjo, naj ga o ničemur ne povprašuje. Fry© je bil star 31 let, ko je neznano kam zginol in od tedaj naprej ni nihče o njem ničesar slišal. Na Filipinih je pridobil mnogo denarja, toda o svojem dosedanjem življenju neče govoriti.
Bazne novosti
iz inozemstva.
POLOVICA MESTA ZGORELO; POSLEDICE BOJEV MED GRKI IN BOLGARI V A H I O L U.
Italijanski parnik Sirio se je prelomil na dvoje.
BOJI V AFRIKI.
Raznoterosti.
-o--
Sofija, Bolgarska, 15. avg. Glasom uradnih poročil, trajali so hoji med Grki in Bolgari v Ahiolu dne 12. t.m. od ranega jutra do noči. Sedem osob je bilo usmrtenih, dočim število ranjencev še ni znano. Več nego ]xdo-vica mesta je zgorelo, toda požar je sedaj pod kontrolo. Vsa javna poslopja so zgorela, kakor tudi vse bolgarske in grške šole ter jedna mošeja.
Cartagena, Španska. 15. avg. Parnik Sirio, ceyar 300 potnikov j<_* utonilo, ko je nedavno zavozil na skalovje, se je sedaj prelomil. Zadnji del parnika je zsinol v morju, dočim leži prvi na skalovju.
Curih, Švica, 15. avg. Tukajšnja policija je iznala vse polno avstrijskih, nemških in italijanskih anarhistov, ker so prirejali demonstracije v prid delavcev.
Aden. Arabija, 15. avg. Znani Mulah je potem, ko je opustošil 19 vasi rodu Ogadenov, napadel deželo sultana Mijertaina. Na obeh straneh so-bile zgrube velike. Devet sultanovih sorodnikov in 700 njegovih vojakov je bilo usmrtenih, končno je pa sultan prepodil Mulaha nazaj v Ilig in k o-brežju.
Carigrad, 15. avsr. Uradoma se naznanja, da je sultan Abdul Hamid popolnoma ozdravel in hode kmalo lahko vodil državne posle.
Gravesend, Anglija, 14. avg. Tukaj so obtožili devet kurilcev iz New Vor-ka došlega parnika Minnetonka. ker so dne 4. avgusta preprečili odhod imenovanega parnika iz New Yorka. Kurilei so se pritoževali radi hrane.
Tokio, 14. avg. Japonska namerava zgraditi pri železnici od Daljnega do Mukdena še jeden tir. da tako odgovori na gradnjo druzega tiru pri si-birskej železnici.
Pariz, 14. avg. Kar si Nemci najbolj želijo, o tem pišejo njihovi časopisi že par let. Namreč o sestanku cesarja Viljema in kraja Edwarda. Sedaj že zopet poročajo z vso sigurnostjo o takem sestanku. V Fried-richshofu že baje de.ajo obsežne y>ri-prave za sprejem angleškega kralja. Iz Hamburga se baje Edward odpelje v Marijine vari. Sestanek v Fried-richshofu je določen na dan Iti. avgusta.
Belgrad, 14. avg. Preko Dubrovnika se razširja vest, da je knez Nikola v hudih denarnih stiskah. Ker se je črtala redna letna podpora Rusije v znesku 100,000 rubljev, je moral razpustiti oba stalna bataljona vojaštva. Tudi je knez prosil v Rusiji posojila, a ga ni dobil, na kar je izdal ukaz, da morajo italijanski podložniki služiti vojake, turške žene pa se ne smejo več zagrinjati (?) na ulici. Ker so se vsled tega hoteli mohamedanci izseliti, naložil je visoko vojaško in izsel-niško takso. Sultan je baje sporočil črnogorskim mohamedancem, da jim rajše priskrbi v Turčiji eksistenco, kakor bi jih pustil izsesavati po knezu. Sedaj baje knez namerava dati v najem svoji pristanišči kaki evropski državi.
Denarje v staro domovino
pošiljam*:
sa $ 20.50 ............ 100 kron,
za. $ 40.90 ........... 200 kron,
za $ 204.00 .%........... 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. d« 12.
dneh.
Denarje nam poslati je najpriliž-ueje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street, New Y»rk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O.


"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev t Ameriki.
•tKednik:	Editor
ZMAGOST-AV VALJAVEC. Ltftiik:	Publishes
FRANK SAKSER, 1D9 Greenwich Street, New York City-
ia leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol 1-ta............. 1.50
Sa Evropo, za vse leto.......4.50
v«	.. pol leta . . ......2.50
** **	četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __Številki._
•GLAS NARODA .xhaja vsaki dan iz-vzeciši nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA**
C"Voice of the People")
llWiiPd every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po %Soney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov drosimo, da se nara tudi prejšnje bi val i v Se naznani, da hitreje najdemo naslov*4 «xka. - Dopisom in pošiljatvam naredite 16ZiOi
"Glaa Naroda" 439 Greenwich Street. New York Citsw
Recept proti anar= hizmu.
Poročali smo, tla je mornarieni tajnic Bonaparte v klubu Chautauqua v Marvlarulu govoril o sredstvih, katera je treba uporabiti proti anarhizmu. S tem je Ii«>naj»arte dokazal, da je izvrsten odvetnik in eelo d<»ber mi-lii.-ter, — da pa zna tudi tak<> govoriti, da njegov govor nima nikake vrednosti, zlasti ako govori o stvareh, ikierih ne razumi, oziroma neee razumeti. Tema "1 njegove ekscelence je bila: "anarhizem in njega ozdravljenje. " Tem {svodom je predložil svojim slušateljem povsem novi recept v svrfao zatrtja radikalne vrste "ru-«le»'-karjevkteri hočejo z bombami in granatami }*>boljAati svet. On pri-ponu-a: usmrtenje vseh anarhistov, kteri nameravajo direktno ali indi-re^tno moriti glavarje kake vlade ali uradnike in stroge zapore z mučenjem in bi t-a njem za anarhiste, kteri niso. nevarni in kteri le ustmeno in pismeno agitujejo za veleizdajst v a in revo-
Zai>ta bi bilo smešno, ako bi kedo zgoraj navedene neumnosti smatrai
Človek, »akoršen je mornarieni tajnik. moral »i vendsr vedeti. tla se zlo, 1>r»>:i kt**remu vsakdo tako bojuje, xakor on, iu4 da zatreti. ako se iz auarhi>! >v napravi |*>liti«"ne mučenike in spravlja ameriško jud>tw» nazaj i:a barbarska j< ta kaznovanja, kakor-~ a so cvetela v -rednjem ali katoli-veku. Naše ljudstvo bi taka kai.'ii-ca sredstva tudi potem ne ir-]>«*!'>. ako Iu bile naše naprave in jh>-lit ;<'*na.ui »-jenja v resniei v nevanwrsti ra«li anarhist t* v. In kako za more napravili mejo med jednostavno strog« kritiko "b-itoječih vlad in obstoječega rt iia ter navadnim hujskujočim govorom ali člank< m! In vendar ne bode /am- gel trditi in pripon»čati, da je t;« »a a arhi.-ta kneza Krapotkina in pisatelja Maksim (ioriija javno bičati. k«*r trdita, da pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ono, kar on prijtoroča, ni dnizejra, nego uvedba bivanja	vzoru -rednjeveške kato-
i-ke i:.kvizieije, oziroma brutalno zatiranj«- svobode misli in govora.
Anarhizma ni mojn>če popolnoma zatreti, kajti .m obstoji v tej ali onej i idiki vedno iu povsodi. Pač je pa m _ • ■ mejili njegovo razširjanje, to«la ne z mu«Vnjt-m in bivanjem, temveč z ustanovitvijo jednake pravice za v-e |-red zakonom in odpravo po--♦•bnih privilegij, potom kterih manjšina prebivalstva zatira večino. Anarhist, ki na v.nalili kake uliee prične s svojim ir«tvorom, je le produkt anarhije v najvišjih krogih, kteri se ne zmenijo niti za zakon, niti za središča. in kteri v svojej sebičnosti zatirajo pravice milijonov.
Kuliji na Istimi.
Da je pridobivanje delavcev za gradnjo panamskega prekopa problem največje važnosti,, o tem se je že francoska panamska družba dovolj prepričala in naša prekopova komisija ima sedaj one iste skušnje. Poskus z zamorci iz zapadnje-indijskih otokov se je izjalovil, Italijanov m drugih južnih Evropejcev je težko dobiti, ker tudi oni le težavno kljubujejo smrtonosnemu podnebju. Predsednik preko-pove komisije Theodore Shonts je torej sklenil pridobiti kitajske kulije, kteri se povsodi hitro aklimatizujejo in kteri so z vsem zadovoljni ter skrajno potrpežljivi, tako da so za težka dela v t repičnih krajih najbolj sposobni.
Proti najetju kulijev pa govorita dve okolnosti. Pred vsem kljubujejo ameriški delavci temu^ da se Azijci, zlasti pa Kitajci, udomačijo v Ameriki, potem pa tudi zakon prepoveduje naseljevanje Kitajev na ozemlje Zjedinjenih držav. Prvotni protiki-tajski zakon so pri prilastit vi Filipinov leta 1902 izreno tako podaljšali, da se naseljevanje Kitajcev prepove tudi za novodobljene dežele. Da je bil ta zakon sprejet, zahvaliti se je pred vsem agitaciji organizovanih delavcev. Radi tega je povsem naravno, da organizovani delavci tudi sedaj nasprotujejo načrtu panamske komisije, d asi ravno se ameriškim delavcem v Panami ni bati konkurence po Kitajcih, kajti kot navadni dninar Američan niti doma in .kaj še le v Panami ne pride v poštev.
V ostalem pa tudi kitajska vlada ne lx*ie zadovoljna z uvozom kulijev v Panamo, kajti ako se jim prepoveduje naseljevanje v Zjedinjenih državah, čemu jih sedaj žele imeti kot delavce na prekopovem ozemlju?
Priznati }»a moramo, so pri iz-vanrednih razmerah potrebni tudi iz-vanredni .koraki. Gradnja panamskega prekopa je izvanredno podjetje in ako so tamkaj kuliji neobhodno potrebni, se mora storiti vse, da se jih nabavi.
Madjaronski duhovniki zoper slovaške duhovnike.
Duhovništvo seredskega dekanata na Ogrskem je imelo v Galanti posvetovanje, pri kterem so sklenili, da bodo bojkotirali vse slovaške duhovnike; obenem bodo naprosili prim asa, da naj s takimi slovaškimi duhovniki kar najstrožje ravna, slučajno naj jih suspendira.
NAZNANILO.
Udom društva sv. Frančiška št. 54 J. S. K. J. v Hibbingu, Minn., se tem potom naznanja, da bode prvo glavno zborovanje dne 6. avgusta v novi dvojni g. A. Gerzina ob 2. uri popoldan. Vsi društveniki se morajo udeležiti tega zborovanja; kdor se ne bode udeležil, bode kaznovan, kakor dru štvo določi.
A. Gerzin,	A. Paujan,
preds.	tajnik.
Narodno vprašanje v Avstriji.
n.
Najboljši dokaz imamo na samem Kranjskem, liazyn posameznih naseljencev in začasno nameščenih uradnikov na Kranjskem nikdar ni bilo pravih Nemcev, ali bilo je takih domačih ljmli. ki so se s i»osli in z maami otroki menili sicer slovenski, navadno pa so govorili nemški zato, ker so se .* šolah le nemški učili. Ti ljudje se tiso ustavljali prizadevanju slovenskih i"odoljui>ov', ampak skupaj z njimi so se udeležili Vodnikove sto.et-nire; napisali v nemškem jeziku pa-trijotične sestavke za Vodnikov album; v filharmoničnem društvu so navdušeno ploskali slovenskim pes-mam; vpisali so se v *• Narodno čitalnico' * in z velikim interesom so gledali in poslušali gledališke predstave slovenskih diletautov.	«
Na Dunaju so nejevoljno gledali ta mirni razvoj in prišli so tajni fi ukazi" in "migljaji", da se morajo Nemci na Kranjskem organizirati. Pošten Nemec se za tako umazano delo ni našel, pač pa se je našel razžaljeni pesnik "prokletih grabe.j" in lotil >e je organizacije nemške stranke z uspehom, ki se ga je na stare dni huulo kesal. Najboljši dokaz, kako posiljena je bila nemška organizacija, je utemeljitev 44 Turnvereina", ki pa nemški >trank\ ni nikdar bil posebno pri srcu, zakaj prizadejal ji mnogo sitnosti in nepotrebnih zadreg. Kadar IxmIc smel prihodnji zgodovinar Južnega Sokola" {»og.edati v dotične tužbene spise, nam bode marsikaj -azjasnil, ka" se zdaj le ugiba in skleda. zakaj utemeljitev "Južnega Sokola" je- bil vzrok, da se je na višje jovelje moral roditi "Turnverein". Tako je vlada očitno in tajno delala z vso močjo, da bi na Kranjskem, posebno pa v Ljubljani povzdignila Nemce in " nemškutarje". Ali nav-zli temu smo na Kranjskem Slovenci lobili večino v deželnem zboru, in bili «mo složni in edini. To pa ni smelo biti, zakaj "coneordia parvae res creseunt". Zato se je med Slovenci moral napraviti razpor. Kakor se je ta razpor zanetil in razpihal, to nami bode razjasnil tisti, ki nam bode kdaj po tajnih virih razložil, zakaj je celovški prost in predsednik družbe sv. Mohorja, Mue.ier, odklonil ponujeno mu čast ljubljanskega škofa in zakaj je potem isto čast dobil Missia. Vsa modrost avstrijske vlade se je pokazala v tem, da je zavirala, kolikor je mogla, vsak narodni napredek pri Čehih in Slovencih, a to s pomočjo samega državnega zbora, ki je za to bil dobro prepariran. Kaj se je v takem parlamentu druzega zamudilo; koliko preimenitmli gmotnih in državnoprlv-nih stvari se ni moglo rešiti, ali vsaj ne rešiti tako, ikakor bi bil*a zahtevala državna korist I!
Pa kaj se je s bako politiko do-4 'prvenstvom
v parlamentu očitno govore, da žele prej ko mogoče priti pod Hohenzol-lerne; Madjari bodo skoro sami svoji; Hrvati se okJepajo Madjarov; Čehi zahtevajo po madjarskem vzoru samostojnost na podlagi češkega državnega prava; Poljaki —; Rusini —; Italijani in "lahoni" bi se najrajše zje-dinili z Italijo; a mi Slovenci? — Če bi bilo še kaj upanja, da bede 4'Avstrija'* še kdaj res postala <;Av-stVija", tod a j bi z očetom češkega naroda Palackym rekli: "Če ne bi bilo Avstrije, mi bi jo morali utemeljiti.''
Kako pa naj se uredi naš položaj v " Avstriji", da bodemo deležni pravic, (ki nam gredo po naravnem in človeškem pravu, in ki so nam že večkrat zagotovljene tudi z državnimi diplomami, a da se nam ne bodo vrgle le semtertja kake suhe narodne dmbtine, kakor kakim brezpravnim beračem? Kdo pa smo mi?
Mi Slovenci smo narod, ki po pravičnem in resničnem računu šteje poldrag milijon duš, torej malo m an je nego danski in norveška narod, ki imata vsak svojo samostalno in neodvisno državo in vsak svojega posebnega kralja. Mi tega za-se ne zahtevamo in ne potrebujemo. Mi bi bili zadovoljni, ko bi se ves naš narod, ki je naseljen kompaktno, zjedinil v avstrijsko deželo, bodisi v skupno Slovenijo ali Ilirijo, ali kakor že bodi. Toda meje sedanjih avstrijskih pokrajin so historično tako utrjene, da bi jih bilo težko premakniti po obstoječih državnopravnih nazorih. Še težje bi bilo Slovence združiti z veiiko Hrvatsko, ki se sama še ni zjedinila. Ostane nam torej samo še ena pot, ki bi se mogla brez državno pravnih pomislekov uresničiti in ki bi mogla pre-roditi ne le ''iSlovenijo", ampak vso "Avstrijo", če je odločilnim krogom Še kaj stalo do nje.
Ta pot ni docela nova, ampak poskusili so jo po nekoliko na Morav-skem, in kakor se kaže, ne brez uspeha. Mislimo, da je narodni kataster tisti "ključ, ki bi mogel rešiti narodno vprašanje v Avstriji brez stroge federalistične ustave. Dokler se ne reši narodno vprašanje, bode jalova vsaka volilna reforma, kakor se vidi že zdaj, ko se delajo priprave za njo.
(Konec prihodnjič.)
Elza.
Spisal Radivoj Prostran.
seglo? Nemci s svojim
" Hej, šampanjca! Godbe! Cigani, kje ste? Alo, zaigrajte!" je grmelo vse navskriž po kavarni, da so se tresle šipe v oknih... In cigani so za-ijrrali veselo, poskočno... Pari co se vrteli nepravilno; butali so drug ob drUzega, zadeva i se v biljarde in padali na "t a... Čuti pa je bilo stok. drugi pa so se krohotali in se vrteli v divjem dirju naprej, mimo na tleh ležečih parov...
Sam panj ke so j>okale. čaŠe žvenke-tale, cigani pa so igrali neumorno i>o-skočne razburljive komade, da bi se ■kmalo začela vrteti mrtva telesa... Na mizo ciganov pa so padali goldinarji. kakor bi ne imeli nobene vrednosti. ..
Kri je bi.a razburjena — lica so gorela... Ženske so bile mokre od potu... Toaleta je bila globoko izpod-rezana, da se je videla bela koža. Frizure so se razrušile v divjem plesu. Pogledi so bili strastni — pohotni... Med plesom so se pari ustavljali in se stiskali tesneje.. .
Cigani so utihni.'i. Vrata so lopu-tala... Pari so izginjali na — razne kraje...
Tam v kotu, kjer je bila svetloba medlejša, pa sta sedela Milan in Elza.
Zakaj si tako žalosten? Milan, ali me ne ljubiš!? Moj Milan, glej, če me ljubiš, ti dam po.'jub! Daj, reci, da me ljubiš!" sklonila se je k njemu in ga strastno poljubila. On je molčal in se naslonil nazaj, da je bil njegov obraz v senci.
Elza ga je pritisnila k sebi in se zasmejala; potem pa je vstala in stopi.a na drugo stran k ogledalu; popravljala si je frizuro.
Milan je pogledal za njo; videl je, kako so se zibale valovite konture njenega telesa in nehote je vzdih-nil:
44Ah, Elza, kako si lepa!'' Zahotelo se mu je, da bi se zopet pritisnila k njemu...
4 Ej, Milan, če me ljubiš, daj, naj zaigrajo cigani! Milan, moj dragi Milan, jaz te ljubim! Ah, kako te
ljubim!___Na poljub, Milan. Na dva,
tri. kolikor jih Hočeš! Na me; tu sem! Jaz sem tvoja, vsa tvoja!"
4 4 Ah, Elza, tudi jaz te Ijnbim; toda moja žena?!"
4 4 Nič se ne brigaj ! Kaj pa moj mož? Ušla sem mu, veš, ušla! 0 polu-noei sem ušla iz spalnice... Da, o pohinoči, ko je on trdno spal...
Star je že — šestdeset let star. Ne morem ga videti! Ubila ibi ga! Ah, Milan, tebe imam tako rada, tebe tako ljubim! Ti si mlad in ja^ sem mlada... Dobro, da sva se dobila nocoj. — Milaaa, kajneda?! Daj, Mi lan, že me ljnbii, daj mi poljub!...
Milan, če me ljubiš, daj, naj zaigrajo cigani!" vrgla se mu je v naročje in ga strastno pritiskala k sebi.
Milanu je vrela kri... Pozabil je bil na vse... Zavedal se je samo tega, da se nahaja v njegovem naročju telo, ki ima življenje, po ktereia hrepeni on. In v tesnem objemu ji je šepetal:
"Vse dam za-te, Elza; vse,-denar, življenje, vse ! Nocoj te ljubko, Elza; vse ti dam, kar hočeš!"
"Ah, Milan, samo poljubček mi daj in cigani naj zaigrajo! Reci jim, naj igrajo!"	"}
Milan je potegnil denarnico "iz žepa in upil:
44Hej, cigani, ali spite?! Zaigrajte nam! Veselto nam zaigrajte!... Nate, tu imate, pa zaigrajte veselo, razkošno!" in vrgel je stotak na cigansko mizo....
Ciganska godba je zaorila po kavarni še dvakrat močneje nego prej...
Pari so prihiteli nazaj in začel se je iznova divji ples...
V oknih so šklepetale šipe, p°d stropom so se tresli električni lestenci in mizice, na kterih se je penil šampanjec, so padale po tleh...
Izmed razkošne godbe in druzega ropotomja pa se je razlegal pohoten smeh smeh ponoenih žensk...
Nekteri pari so izginili... Tudi Elza in Milan sta izginila...
Proti jutru se je že nagibalo, a življenje v kavarni je bilo še skorq^ved-no jednako___
Milan se je utrudil; sedel je v kotu in dremal. Elza je sedela poleg njega in mu šepetala na uho... On je ni slišal; trdno je bil zaspal.
Elza pa se je sklanjala vedno nižje k njegovemu licu in vedno tesneje se je privijala njegovemu telesu..... Včasi se je plaho ozrla okoli sebe; in če je videla, da je nihče ne gleda, se je priviia še tesneje k njemu... Roka jej je drgetala semintja po Milanovem telesu, kakor bi nečesa iskala____
Cigani so igrali, pari so se vrteli — šipe v oknih so šklepetale — tresli so se električni lestenci pod stropom ____
Elza pa je sedela poleg spečega Milana. ..
Dvakrat, trikrat je pogledala okrog sebe; potem se je obrnila proti njemu; z roko se je ovila njegovega vratu, druga pa je smuknila v notranji žep njegove suknje... Nekaj črnega je potegnila iz njega in po bli-skove vtaknila v svoje nedrije.... Ozrla se je zopet okrog — zdelo se jej je, da je nihče ne vidi___
Obrnila je svojo mantilo in izginila iz kavarne. — Milan je bil — bankir.
JAVKA ZAHVALA.
POZOR!
VELIKA VESELICA!
Slovenskemu, občinstvu, kakor tudi bratom Hrvatom v Hibbingu in Chis-holmu, Minn., naznanjam, da sem ravnokar izgotovil svojo irinadstrop-no hišo. namenjeno za gostilno. V tretjem nadstropju se nahaja velika, prostrana dvorana, ktera je namenjena za društvene seje, piknike in diru-<re vsakovrstne zabave. Ker je to je-diira slovenska dvorana na Hibbingu, se priporočam slavnim slovenskim in hrvatskim društvam, da me podpirajo.
Nadalje naznanjam, da bodem imel veliko veselico v proslavo otvoritve dvorane v soboto dne 25. avgusta.
K tej veselici vabim vse Slovence in Hrvate iz okolice Hibbinga in Cliis-holma v polnem številu. Igrala bode godba iz Hibbinga mične poskočniee. Na razpolago bodo prašičje in jegne-če pečenke, kakor tudi sveže pivo, domače vino, najboljše žganje (whiskey) in tine havanske smodke.
Torej, rojaki, ne pozabite na dan 25. avgusta! Skrbelo se bmle za dobro, izvrstno postrežbo. Vsakdo bode dobrodošel.
ANTON GERZIN, 309 Pine Street, Hibbing, Minn. (15-1G—S)
Dragi dr. Leonard Landes,
New York.
Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali.— Vaša zdravila so meni tako nucali, kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna
Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, 0.
Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne 'bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo 161etno prakso na zdravniškem polju.
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ne&terega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenu9, Allegheny; L tajnik: Ce&uta Louis, 57 Villa St., Allegheny; H. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Teli Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: Borit nar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue. Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddook, Pa,
Mesečni prispeviki naj se pošiljajo samo II. tajniku: Josip Cekuta, 34 Villa St., Allegheny, Pa.
^lovensk _> katoliško
Q-
podp. društvo

svete Barbari
10)
Sa Zledinjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City", Pa.
1*1* ta anu dnv 3«- januarja I902 v državi PwinsrK^rri,
-o-o-
ODBOBNIKE:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,"Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, \V. V a. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZfiffiSyxScH
DR. JL EU THOMPSON
334 W. 29th St.	NEW; YORK.
V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdrarvila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y po .dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! —
OPOMIN.
Vse one, kteri mi dolgujejo bodisi v gotovini ali na brani, opominjam tem potom, da v kratkem času poravnajo svoj dolg; ako ne, priobčil jih bodem s polnim imenom kakor tudi rojstni kraj v vseh tukajšnjih in sta-rokrajskih časopisih.
JOHN SEBAXZ, Port Washington, Wis.
(15-17—S
Rojaki, naročajte ae na "Glag Naroda'?, največji in najcenejši dnevnik.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E.t Clev«land, O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na-pravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpei-no in dobro. Cene trivrstnih od $2i do $45. PlolČe so iz najboljšega cinka- Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenice. Cena tri tr^atnim i« nH SR-l.^ /Vi
Išče se JOSIP SMERKE iz fare Trebnje, Dolenjsko. Bili smo z mojim bratom vred skupaj na hrani, kar naenkrat jo je pa ne ve se kam popiftal, brez da bi nama kakor tudi gospodarju poravnal svoj dolg. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Kocjan, 342 Reed St., Milwaukee, Wis.
Kje sta JOSIP ŠUMEKA in JOSIP PERNIC? Prvi biva nekje v Lead-ville, Colo. Prosim ju, da se v kratkem času oglasita, drugače sem pri-moran natančneje prijaviti. Za naslov bi rad zvedel Frank Smith, po domače Žagar in kdor ve za njun naslov, naj blagovoli naznaniti: •Franjk-u iSmith, 661 Hood St., Portland, Ore.	(15-18—8)
NAZNANILO. Naš pooblaščeni zastopnik
sa po-
biranje naročnine za "Glas Naroda", oglase in knjig Mr. JOHN RAHIJA bode obiskal t kratkem canj. rojake in naročnike po državi Kmnum in okolici. Vsem ga toplo priporočamo.
Upravnižtvo "Glasa Naroda".
POZOR!
NAZNANILO IN VABILO.
Bratom, spadajočim k društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., tem potom naznanja skupni odbor, da smo preložili društveno mesečno sejo, koja ima biti dne 19. avgusta popoldan, na ravnoisto nedeljo dopoldan od i/29. do 11. ali 12. ure. To pa radi naklonjenosti pevsk. društvu "Bled" za omogočiti njega .uspeh piknika. Nadaljne druge mesečne seje pa bodo zopet po navadi.
Bratje, v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke! Ta napev kliče Vam slovensko delavsko pevsko društvo "Bled" iz Conemaugh, Pa., ko je priredi svoj
PRVI IZLET IN PIHNTK
dne 19. avgusta t. L popoldan ob y22. uri na prijaznem gričku nad mestom Conemaugh na sadnem vrtu našega rojaka Mr. Scheiderja. Krasne slovenske narodne pesmi pod vodstvom našega vrlega rojaka in pevovodje g. Ivana Boljka slišati bode sledeče:
1.	Zvezna..........A. Ned ved.
2.	Jadransko morje . A. Hajdrik.
3.	Planinska......A. Foerster.
4.	Pogled v nedolžno oko
P. H. Sattner,
5.	Slovan ........ Josip Vošak.
Bolj ko mogoče najprijaznejše vabljena so vsa tukajšnja in iz okolice sosedna društva slovenska ter vsi posamezni rojaki in rojakinje, da nas izvolijo posetiti ter tako pripomoči pri delu v ponos našemu vrlemu slov. narodu. Pri zelo neugodnem vremenu se izlet preloži na drugo prihodnjo nedeljo. Vstopnina za gospode $1.00, ter je pivo prosto. Dame so vstopnine proste. Za dober prigrizek in fine smotke bode skrbljeno.
V nadi, da nas kar največ mogoče v obilnem številu obiščete, kličemo vam: Bratje, le ven na plan, na vrh planini Nasdarl	Odbor.
(i3, —16 — sy
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Žel imo, da se oglasijo vsi tisti ljud je, kterih niso inocli ozdraviti druci zdravniki! Mi jim nameramamo poslati zdravila zastonj n a poskuSnjo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogo<'*e popolne ntn ozdraviti.
Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnoso, store pa malo.
Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljudi j in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterili niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v zuamkab, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vaui pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo.
KJ© je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravijajo najnaravnejša iu najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučaval i leta in leta posamezne bolezni in iz-našli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S t#mi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij, kakor jib imaje vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, uaj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil.
Naš zdravnik Vas ozdravi!
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Europe Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec- Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako izrabljajo nekteri zdravniki pri prost in neuk narod, kako uastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila da se vsakdo labko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mogli v bodoče več izrabljati razni zdravniki.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jib niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovepce v
AMERICA-EUROPE CO..
1 161 COLUMBUS ATE.,	NEW YORK, If. J.

Jugoslovanska Katol. Jednota.
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
-—	• 'Vit**
tjradntki:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Ca!umet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L- BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn---
NADZORNIKI :	. .
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street. Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnesra tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-gem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na plavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	®
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
Kak«.r je že krajevnim društvam in niih član«»m znano, se je začetkom me>eca avgusta vršilo j>eto letno zborovanje AmerUanske Federacije Katoliških Društev v Buffalo. N. Y.. in ker je bila na tem zborovanju zastopana tudi Jugoslovanska Katoliška Jednota ]»• njenem tajniku, zatorej si štejem v dolžnost podati nekoliko podatkov o tem zborovanju in Federaciji. da zamore jo naši člani in društva iz\ed<-ti. v <*em zamore ta Federacija nam koristiti in kakšnega j»omena u-teime imeti za Slovence v Ameriki.
Amerikanska Federacija Katoliških društev je bila ustanovljena pred ritimi leti od vplivnih in naprednih katoličanov lajikov in duhovnov in kiere glavni namen je združiti vse m«»či katoliških društev v Zjedinjenih državah ameriških, ne glede na na-i>nlnost ali jezi a, ter |K»tem tu združeni vp.iv porabljati za. napredek in niiobrazbo katoliških narodov v Ameriki in >e potevovati za pravice katoličanov kot zvestih državljanov svoje
Vod-t vo federacije je v r.kah napred-nin in reprezentivuih katoliških mož
v |nivoju — (>nne>la veliko vpliva in |iri/"a . )a vsem, kteri ni z njo sj>>jeni, in da l>«»de storila še več, je jasuo pokazalo njeno peto glavno zborovanje v Huffalu, kjer je bilo zbrano okolu
škofov in duhovnov, kteri -<> zasto-pa 1 do en milijon in pol ameri^an-s-ili .atoiifa.-.ov raznih narodnosti in
Si moj namen opisovati vse ukrej>e tega zborovanja, kajti vzelo hi preveč iiro-tora. naj ■ menim le. da je ta Fe-derarija t - li za na- Slovence, ,.osebno še za . lane :ta.še Jednote neke vred-
Sloveiiski narod je katoliški narod, in \xika organizaci ja, kiere namen je tu p redek katoliških narodov v modernem iti ča-u primernem katoliškem duhu. »luži tudi za napredek in boljše priznanje našega naroda, oziroma mu gladi i«ot do višje stopinje naobrazbe in zavedanja, ter ga vodi do večjejra pri/.iiji ja, ktereija smo dotšedaj le maha je ia Federacija vzbudi.a splošno tn./or'iošt, nam kaže več laskavih priznanj «»d eerkvenih in državnih o .lasti!, š,. eelo izven Amerike. Naš predsednik H.-»seveh -am jo je pri-z;ial in pohvalil v |*>sebnem pismu ter izrazil željo, da kmalo lmstane ena najmočnejših organizacij za //ot)ljša-nje družabnih in jiolitičuih razmer, kakor tudi za jw/vzdigo in naobrazbo vseh katoliških narodov v Ameriki.
Katoličanov štejemo se<laj čez petnajst milijonov v Zjedinjenih državah in tla nismo «ioMpdaj ime i vpliva, l;a„,r mno za zaslužili, je kriva naša razcepljenost. načrtu, ki je bil odobren na zadnjem zborovanju Fedeia-
cije, lahko postane član te organizacije vsak katoličan bodisi v društvu ali ne. Vsaka država bode imela svojo ožjo federacijo, v ktero lahko pristopijo vse fare. Prispevki centralni Federaciji znašajo le po dva •enta na uda na leto in narodne Jednote. kakor je naša Jugoslovanska, pa plača.jo po $10,00 na leto za vsakih 10.000 članov, kar je le majhna svo-ta. ako vzamemo v ozir vpliv, kterega bi kolikor toliko zadobili s spo-jenjem s tako Federacijo.
Tudi za nas lovenee, dasi nas je le mal«' število v primeri z dragimi napi «di. je prišel čas, da se vzbudimo v marsičem ter da pokažemo, da se tudi mi zanimamo in da smo pripravni ;»odpirati korake, kteri nas vodijo na višjo stopinjo omike. Simpatija s tako organizacijo je veliko več vredna, kakor [na finančno zahtevanje od nas.
Jugoslovanska Kat, Jednota je bi.ta zastopana z dovoljenjem večine glavnih uradnikov, kteri so uvideli, da tak korak gotovo privede našo Jednoto v večje priznanje med narodi. Marsi-kteri mi poreče kaj nas mar za tuje tiar« le. -aj na- je le malo! — Toda ne tako. prijatelj! t em manjši narod smo, tem več eneržije moramo imeti, tem bolj moramo imeti odprte oči, da vidimo, kaj se godi okolu nas; marsikaj je še, kar se moramo učiti od družili. ako hočemo, da nas ne podere val napredka in da ne hiti preko nas.
Federacija zboruje vsako leto po enkrat, kjer se zberejo reprezentivni in vplivni katoličani v posvetovanje in razmorivanje več važnih zadev, ti-
\ajočih se našega duševnega, srmotne-ira in družabnega stanja. Letošnje zborovanje je bilo jedno največjih in pati je, tudi eno najuspešnejših zborovanj. odkar stoji ta Federacija. Krasnih govornikov, ki so razvijali svoje idea e. se ni manjkalo; poseb-n i so s<- odlikovali č. gg. nadškofje S. <i. Me—mer iz Milwaukee, Wis., J. A. MeFaul iz Trentona, N. J., in J. F. H. Kanevin iz Pittsburga, Pa., ter trg. I>- J- Kanefi i. višji sodnik države New York, N. G. Gonner iz Dubuque, Iowa, in Anthony Mat re iz St. I»uis, Mo., kteri >o v resnici pokazali napredni katoliški dull. Še je nasprotnikov Federacije, kteri so starodavnega mišljenja, a podlegli bodo prej ali slej. ("'as prihaja, da tudi katoličani naredede nekaj v tej svobodni deželi, s čem bodo pokazali, da nismo tako uazadnjaki, kakor nas nekteri slikajo.
Upati je. da bodo tudi S Prvenci, (osebno še člani naše slavne Jednote, Izkazali svoj« simpatijo s to organizacijo, s ktero je že spojenih veliko druzih katoliških narodnosti.
Od časa do časa hočemo priobčiti delovanje Federacije, da bodo naši člani vedeli o progresu.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Od glavnega urada J. S. K. J.
Ker m? je glavnemu tajniku Jednote na potu iz Buffalo, N. Y., do-mov pri\»etila neizogibna zamuda, zatoraj je vsak vljudno prožen malo j»■' rpei i, ako ne dobi za malo časa odgovora na kako pismo; kmajo pride na vrsto.	JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
OROBNaSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 28. jul. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 8 Sloveneev in 4 Hrvati.
Novo podzemeljsko jamo je našel v gozdu "Prostrana" pri Praprečah pri Grosupljem titularni orožniški stražmeštr Žnidaršič. Glavni prostor jamoe je dolg 100 m, nakar se razdeli v več lukenj. Sodijo, da se pride po teh luknjah v jako velik podzemeljski prostor. V jami je vse polno lepih
kapnikov, kot v Postojinski jami. Ker je jama oddaljena le 4 km od železniške postaje Žalna, jo gotovo preiščejo neutrudni raziskovalci podzemeljskih jam in obiščejo drugi ljubitelji naravnih krasot.
Nesreča. Dne 28. jul. popoludne je na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani hlapec Franc Jasenc povozil 881etno mestno ubogo Marijo Hočevar je vo in jo na desni roki telesno poškodoval. Hočevarjeva je kratkovidna in gluha in ni čula voza, da bi se bila umaknila.
S kopitom je strnil v Logatcu konj gostača Ivana Eržena tako nesrečno, da je v 24 urah umrL
Strela je ubila M. Tomca iz Nove vasi pri Rakeku 24. juL Ob deževju je z bratom iskal zavetja pod nekim drevesom. K sreči je odšel njegov brat Josip dve minuti pred nesrečo izpod drevesa, sicer bi bila tudi njega Ista usoda dohitela.
Ožgana. 241etna Ana Pirman iz Grahovega je šivala prt gostilničarju Alojziju Krajcu v Grahovem. Zvečer ji je vsled neprevidnosti padla na tla svetilka, ki se je razbila, olje se je užgalo, plameni pa so se prijeli dekletove obleke, da je dobila take opekline, da je umrla za njimi.
Ogenj v Kamniku. Dne 27. julija je pogorela šupa in dva kozolca Iv. Herolda v Kamniku poleg živinskega trga. Zažgali so seveda otroci!
Slepec umoril otroka. 241etni, skoraj popolnoma slepi pastir Jern. Per-ko je bil do 20 let v hiši posestnika Jožefa Čimžarja v Orehovljah pri Kranju, Ko sta šla Jožef in Marija Čimžar v ponedeljek na polje, je u-moril Perko tačas njunega enoletnega otroka. Zabodel ga je trikrat z nožem, enkrat pod desno oko in dvakrat v vrat. Perko je po činu zbežal, a so ga drug dan dobili pri Kranju. Deja-nje je obstal. Rekel je, da je umoril otroka, ker ga je Čimžžar obdolžil, da mu krade klobase. Sprva, da je hotel ('imžarju zažgati, potem se je pa odločil za umor otroka. Perka so izročili sodišču. Fant je oslepel pred štirimi leti in je duševno čisto normalen. O-troka Cimžarjevega je imel drugače jako rad.
PRIMORSKE NOVICE.
Neko kalabrežko živinče v Trstu je posililo 161etno siroto Ano Marsilli, ki je tudi malce slaboumna. Kalabrež, 23 let star, se je prikradel k njej ter jo posilil; potem jo je vlekel v vežo ter hotel tam nadaljevati svoje živinsko delo, pa so ga pregnali.
Sleparil je po Gorici neki 331etni Kus s Krasa, bivši vojaški narednik.
V	hotelu "Sodbah!!*' je pustil neplačan račun 300 K, natakarja je o-sleparil za 200 K. Opeharil je tudi druge, potem pa izginil.
Konj se je zadušil pri podkovan ju.
V	Komnu so podkovali mladega iskre-ra konja. Ker <ra niso mogli u-krotiti, da bi bil stal pri miru. so mu vrgli okrog vratu vrv in ker se je žival upirala, je natezala vrv in jo slednjič tako zadrgnila, da se je zadušila in na mestu poginila. Konj je bil vreden 600 K.
Dinamitna patrona eksplodirala. Tletni Leopold Kenda iz Sežane je dobil v roke dinamitno patrono, s ktero je tako neprevidno ravnal, da mu je eksplodirala. Dečku so bili odtrgani štirje prsti desne roke, pa tudi na telesu je bil poškodovan, da so ga morali prepeljati v tržaškef bolnico.
Samokresno patrono je položil pod neki voz v Trstu neznan zlikovee. Ko je šlo kolo čez njo, je eksplodirala, okno bližnje prodajalnice se je pa razsulo.
Prijeta goljufica. V Trstu so areto-vali Terezijo Pičič, ki je Ivana Godi-na in Ivana Grohovea opeharila za 709 K.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Drago kljuse. Celje, dne 26. julija: Predvčerajšnjim je došia sem tolpa ogrskih ciganov, ki kupčujejo s konji. A koj za njimi dojde brzojav, rekoč, da imajo smrkavega konja pri sebi. Politična oblast sumljivega ko"nja konfiseira, a druge — kakih deset — pa izolira y zato pripravljenem hlevu. Cigani protestujejo, kolnejo, zabavljajo; a vse zaman. Danes so ubili "smrkavega" konja. Raztelesijo ga v pričujočnosti tukajšnjega državnega nadživinozdravnika in vseh obliž-njih živinozdravnikov. A glej! Obdukcija dokaže, da je kljuse malo na-dušljivo, sicer pa zdravo. Ciganom pa je mora! erar plačati 300 K odškodnine. Draga procedura!
Levo nogo je zlomilo hlapcu Mat. Timovšku pri Antonu Kobiju v Rušah pri Mariboru, ko je nakladal drva in mu je padel hlod nanjo.
Z vilami je napadel Franc Fideršek v Trnovcih pri Ptuju 161etnega dni-narjevega sina Vincenca Papeža brez vsakega vzroka ter ga tako ranil, da je nezavesten obležal. Ponesrečila pri streljanju proti toči
se je viničarka graščaka Poseka v Lo-čah; težko ranjeno so prepeljali v konjiško bolnico.
V gnojnici je ntonil 15 mesecev stari otrok Anton Knafelc iz Zagorja Bil je sicer v varstvu 141etne sestre, ki pa je šla črešnje obirat; v tem ča-
su je padel otrok v sosedovo gnojnico. Za utopljencem žaluje razun starišev in starega očeta Še 11 bratov oziroma-sester.
Velikanski požar v pivovarni Rei-ninghaus. Dne 28. jul. dopoldan je v sodarni Reininghausove pivovarne v Steinfeldu pri Gradcu izbruhnil o-genj, ki se je razvil v velikansk požar. Netiva so ognju dajali leseni sod-čeki, doge in pa pega, tako da je bil ves Steinfeld v kratkem zavit v goste oblake dima. Čeprav je bila precej na mestu domača tovarniška požarna bramba in so ji pomagali tudi gasilci sosednih tovarn, je vendar pogorel cel sodarski trakt, ki je 40 m dolg in 16 m širok. Zelo težavno je bilo ogenj omejiti samo na sodarno, če se je pa to le posrečilo, je pripisovati to okol-nogt mirnemu zraku in vztrajnemu delu gasilcev. — Nevarnost za tovarno in soseščino je bila velika. Škode je nad 50,000 K. Ogenj je nastal najbrže na ta način, da je iz stroja priletela iskra v oddelek s pego, ki se je takoj vnela.
Grozovito mesarjenje in samomor. Ves Maribor je od 28. julija sem razburjen vsled grozodejstev, ki so se vršila dne 27. jul. na posestvu gospe E-lizabete Staudinger v Pivoli pri Raz-vinji (blizu Maribora). 321etni sin navedene gospe, Oskar Staudinger, je grozovito razmesaril deklo in kuharico svoje matere, potem se pa sam u-strelil. O tej stvari se poroča: Oskar Staudinger je postal po jednoletni prostovoljni vojaški službi dragonski poročnik in se je hotel dati aktivirati. Ker se mu to ni posrečilo, je počel na posestvu svoje matere čudno samotarsko življenje. Oblačil se je kakor kak hlapec, si kuhal sam hrano in občeval samo s kmetskimi fanti. V materini vili, kjer se je zgodila nesreča, je živel po leti in po zimi. Po leti mu je delala druščino mati, po zimi pa je bil v vili sam z deklo Uršulo Pepelnik in štirimi psi. Mož najbrže ni bil cisto normalen, zlasti ne, če je bil malo pijan. V petek, dne 27. jul. popoldan je izpil z nekim kmetskim fantom v Hočah pet litrov vina, potem pa šel okolu 5. ure domov ves razburjen. Hodil je jezno okolu vile in šel zvečer ob 8. uri v kravji hlev, kjer je dekla Uršula Pepelnik molzla. Začel jo je nadlegovati z nenravnimi ponudbami, a ker se mu ni hotla u-dati, jo je razjarjen potegnil za lase, vlačil po hlevu in jo nazadnje vrgel ob tla. Na tleh ležečo je začel obdelovati in mesariti z nekim lovskim nožem. Zadal ji je veliko nevarno rano na licu in vse polno bodljajev na obeh straneh vratu. Na klicanje ranjene je prihitela v hlev kuharica A. Rebek. Ko je Staudinger to zagledal, se je vrgel nanjo in jo je zabodel v levo roko. Nato se je posrečilo obema ranjenima uteči iz hleva daljnim grozodejstvom. Poškodbe Urše Pepelnik so za življenje nevarne, kuharičine pa težke. Prvo pomoč je obema dala gospa Staudinger sama. ki jima je rane prevezala. Naglo se je o tem izvedelo po bližnji okolici, ljudje so obvestili občinski urad in orožniško postajo. Ob 11. uri sta že prišla župan Grašič in en orožnik, da bi Staudin-gerja aretirala. Ta pa se je zaklenil v pritlično sobo in kljub dvakratnemu orožnikovemu pozivu ni hotel odpreti in se ne oglasiti. Šele na tretji poziv je odgovoril: "Da," v istem trenutku pa se je zaeul iz sobe močan strel. Takoj so udrli v sobo, a našli Staudin-gerja, ki se je ustrelil s puško, že mrtvega. Sedel je na posteljo in sprožil oba petelina z vrvico; zadet v prša je padel na mestu mrtev na tla. Pri njem so našli pismo z nekaj denarjem. ki ga je zapustil Urši Pepelnik. Prosil je v pismu tudi mater odpuščanja. — Deklo in kuharico so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — Po Mariboru se skoraj ne govori o drugem, kakor o tej krvavi drami.
BALKANSKE NOVICE.
Kaznovani srbski častniki. Srbski
vojni minister general R. Putnik je kaznoval z ozirom na disciplinarna določila polkovnika Damjana Vlajiča in Živka Kozidolaea in podpolkovnika Nedeljka Vu^koviča in Gojko Gju-rič-a s 30dnevnim zaporom, ker so se med komisijonalnimi obravnavami o preizkušnji topov -nekorektno obnašali. V zaupnem povelju srbskim štabnim častnikom, s kterim jih obvešča o kazni, naznanja vojni minister, da so ravnali razžaljivo in nekorektno proti nekemu članu komisije. Kaznovani člani so kazali s svojim ravnanjem, da so sprti med seboj, kar ni le znižalo njihov ugled kot predstojniki nasproti mlajšim Članom komisije, marveč opraviči tudi sum, da niso ravnali po svojem prepričanju iz trme, ker drugače ni mogoče misliti, da je nekaj srbskih tehnikov eni in isti top pohvalilo, drugi so ga pa grajali in celo izjavili, da je tako slab, da se ne more udeležiti konkurence. Razpor pa ni ostal v komisiji sami, marveč sta "Štampa" in "Mali" priobčevala članke, ki jih je mogel pisati ali pa dati podatke le kak član komisije. Minister upa, da zaslede in izroče kazni onega, ki je izdal državno tajnost časnikom.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremn je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrablievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor
tudi vse tajne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-
noma tajno.)	•	* f
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Z(lravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. 1. irj katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
A nt. Ktapčlč,
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins *	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zatoraj rojaki! zakaj da belujete in trpite? Vse vase bolezni, trpleuja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St, New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
RAZNOTEROSTI
Ogrsko-hrvatski državni zbor. Bu-
dapešta, 27. jul. Zbornica je razpravljala o finanf-nem zakonu za leto 1906. Rumun Maniu je izjavil, da njegova stranka odklanja predlogo, ker nimajo zaupanja do vlade. Narodnosti ne zaostajajo jjleile patrijotizma za Mad-jari. Pripravljeni so za vse žrtve v interesu monarhije in Odrske, toda niti Avstrija niti Ogrska ne moreta biti narodnostni državi. V podobnem smislu se je izjavil poslanec Hodža. Odgovarjal jima je ministerski predsednik dr. Wekerle ter izjavil: Mi hočemo neodvisnost države, njen narodni značaj in njeno nerazdeljivo enotnost zagotoviti. S poslanci narodnosti ni mo«?oče sporazumljenje, pač pa z rumunskim, srbskim in slovaškim narodom. — Finančni zakon je bil nato v splošnem in podrobnem sprejet. — Potem se je začelo razpravljati o predlogi glede koneesijoniranja električne lokalne železnice Požun-av-strijska meja. Predloga se je vrnila gospodarskemu odseku.
Rojakom na znanje l
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de- <k\ nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- f mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. $ Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker a je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
i	Napramljnti žg»nje in likerje ni težko.
? Če imate jedro steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; { $ t.^"1 je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker, jam- I - či m o vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa '? Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: ramesto jednega dolarja, kterega bi S n orah izdati, plačate le 20 centov.	g
SPRir*FVAI O Po italijanskem zakonu $-13, sklenjenem 24 junija & ^	]895 se vsi naši izvlečki prej preg edajo po dižav- ?
9 nih uradnikih; če so čisti,odtisne se na njih pečat.	(j
I	Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
# Kdor še
ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlerr.o ^ ^ mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: J 1 liter slivovke	1 liter Pelinovca	1 liter Chartreussa
4	1 » Vlah ova	1 ,, Konjaka	1 „ Ferneta ® 1 „ Maraskma ] „ Prinovca 1 „ Absirta ? - 1 „ Kimljevca 1 fy Kun.a 1 „ Anisetta.	I/
V	12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje.	$
f Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano. kaKo A n se delajo razna žgania.	~
Pošlite
nam tri dolarje po monev orderu ali v pismu in pošlerr.o Vam ta- » || koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja.	1
i	.	nadalje prodajamo	l
fo	vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar.
.. P.rodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na njej; naše J
5	mdo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago /Ji iz telesa.
j	ml jamčimo za vse nase stvari.
Pišite n?m ZFuplivo, kaikoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravil* iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-ko bolezen.
9 Pisma in vse poizvedbe naslovite na	$
t AMERICA-EUROPE COMPANY I
ft 161 COLUMBUS AVE.,	NEW YORK. N. Y.I
_______________ ______ _____ _
DELO DOBIJO SLOVENSKI DE LAVCI
za izdelovanje dolgih dog (Binder ho Iz) in kratkih dog (Clarets). Pla ea velika, delo stalno za eelo »leto. Chas. O. Weimar,
Houston, Texas.
(Aug4—Sep4)
Zlata ura in verižica zastonj
in brezplačno fountain pero.
Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej škatlji z napolnjevalno če v j o. Taka peresa se prodajajo povsodi po $2.00. Pošljite nam Vaš naslov in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po lOe. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisimo pero, ali verižiea in .križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino.
CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St, Chicago, 111
POGODBA ZA IZDELOVANJI BOO.
MI kupujemo ia izdelajeiAo pogodb« mm francosko dogo trn bo dogo u kadi Posodimo tudi potrebni denar u b delovanj« doc. Ako Imate doge u pr* daj, piiito nam, naU pogoji so agedal k OLIVEN OO. U P. O. Box BM
Zdravju
najprimernejša pijača je
^❖LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I<adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri ueo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki©)
Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in certa zdravila. Izkušeni zdravniki z evropejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
Govori te slovenski in hrvatski. w	—- Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol
kTHE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y.
44
Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Prire lil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Sploh pa ne bode odveč, če malo povem o besedi 'old'. Tudi v slovenščini >e ne rabi ta beseda samo za starost, ampak tudi v oeitovalni ali ljubkovalni obliki. Postavim 'stari grešnik' aH 'stari dobrotnik' ni treba, da sta stara. Nadalje se rabi tu.li: 'stari rogovilež', 'stari priliznjenec'. Razloček. je torej v pomenu in obliki.
Prav tako se rabi beseda 'old' v divjem zap«du. Jeden izmed najznamenitejših prerijskih lovcev je bil Old Firehand. Če je prijel puško v roke, je bila smrt gotova: od tod tudi ime Firehand. Old pomeni torej v tem slučaju. da ni -ploh mogel zgrešiti. Tudi pri mojem imenu Shatterliand, kte-rega sem bil dobil, se je rabil pozneje vedno 'old'.
Ko odide Sam. sem jx>skuša! zaspati, a kar ni Šlo. Tovariši so bili vsi srečni vsled prihoda Kiowov in so se pogovarjali o tem tako glasno, da ni bilo -ploh mogoče zaspati: tudi moje misli mi niso dale počitka. Hawkens je govoril tako zanesljivo o svojem načrtu, kot da bi bilo vsako ponesrečenje izključeno; jaz pa nisem mogel biti te misli. Hoteli smo osvoboditi Winne-touva in njegovega očeta. Ali tudi druge vjete Apaehe oprostimo, o tem nismo govorili. Ali naj ostanejo v rokah kiowaskih, med tem ko bodeta oba dava rja svobodna. To se mi ne zdi prav. Toda vseh Apachov vendar ne moremo štirje oprostiti, zlasti ker moramo tako skrivno delovati, da se ras ne l>ode mo-lo sumničiti. Kako padeta Apaeha v roke Iviowom ? Brez boja gotovo ne: to je izključeno; brez dvoma se bodeta najhrabrejše bojevala baš ta dva, ktera hočemo rešiti in bodeta torej najbolj izpostavljena smrtni nevarnosti. Kako bi se dalo to preprečiti ? Če se ne dasta premagati in v je ti, bodeta skoro gotovo ubita ob Iviowov; to se pa nikakor ne sme zgoditi. —
Dolgo premišljujem in se prevračam semtertje, ne da bi prišel do kakega zaključka. Edina misel, ktera me je vsaj deloma potolažila, je bila, da bode mali, 7.viti Sam že našel pravo. Za vse slučaje pa sklenem, da se sam zavzamem za oba glavarja in jih branim, če tudi z lastnim telesom. Nato za-spim. —
Drugo jutro sem delal zelo napeto, ker me ni bilo prejšnji dan. Ker so se vsi potrudili, smo napredovali mnogo lx>!j. nego sicer. Rattlerja ni bilo pri nas. Postopal je preeej daleč od nas; njegovi "westmani" pa so bili prav tako prijazni ž njim, kot bi se ne bilo ničesar dogodilo. To me je uverilo, da -e nikakor ne moremo zanesti nanje v slučaju, da pride ž njim še <lo kakeira navskrižja. I>o večera smo napravili skoro dvakrat toliko, kot sicer, dasi >o bile naravne zapreke mnogo večje. Zato srno bili zelo utrujeni in >mo j m > večerji takoj legli. Sotorišče smo seveda premaknili.
Drugi dan smo bili prav tako pridni, a samo dopoldne. Prišli so bili namreč Kiowi. Njih j>oiz\ edovalci so lahko našli naše šotorišče, ker je bil sled zelo viden.
Ti Indijanci so bili močne postave; imeli so dobre konjee in so bili vsi brez izjeme ol>orožen: - puškami, noži in lomahawki. Naštel sem nad dvesto mož. Njih vodja ji' bil v resnici jwjstavne rasti, strogih, temnih obraznih IM'Iez ill zverinskih oči j, ktere ni>o obetale nič kaj dobrega. Iz njih je sevalo veselje po ropu in boju. Imenoval se je Tangua, kar pomeni dobesedno glavarja. Iz tega se je razvidelo. da se kot glavar pač ni ustrašil nikogar. ( V -»■ n i pogledal njegov obraz in oči, me je res skrbelo za Inčo-čuno in Win-netouva. če bi namreč res prišla v njegove roke.
Dasi naš prijatelj in zaveznik, ni bil vendar nič posebno prijazen z nami. Njev nastop je bil, da navedem primero, kot tigra, kteri se pripravlja na >1" pad 7. leopardom, da ga premaza in požre. Bil je z Lisjakom, njegovim poizvciovalcev. na čelu svoje čete; ko pride do nas, ne razjahu, da hi ' - <*•■/. :ra\:l .ampak zamahne z roko, tfa kar so nas njegovi vojn i ki ob-k<> Xat<> aha do našega voza, dvigne }>okrivalo in pogleda. Vsebina ga i< ni".a'a zanimati; stopi raz konja, sede na voz in začne preiskovati našo
zalogo.
••Oho!" pravi Sam Hawkens. kteri je slal pri meni. "Ta smatra nas t- • lastnino kot dober plen, pred no je sploh pregovoril z nami kako be-, <"e -e ne motiti . ("e misli, da je Sam Hawkens tako neumen, da bode ■ ražiti klobaso mački, se zelo moti. To mu hočem takoj pokazati."
••l.t- ;ake neprevidnosti ne. Sam!" ga opozarjam. 'Teh dvesto vojnikov je vseka; or j revelika moč."
"Po številu da. a po dovtipu ne. hi-hi-hi!" odvrne.
"Toda obkolili so nas!"
*'WV!I. to tudi >:ini vidim. Ali mislite, da sem slep? Kot se vidi. ni--•! • • !>i!i |M>s«d>no dobrih jHimoČnikov. Ker nas je obkolil, mislim, da nas !■«•. • zaji-.ino z Apaehi vjeti in mogoče jx»žreti. Toda ta grižljaj bode malo pre!«-žak za i: «--.>v želodee, zagotavljam vas. Pojdite z menoj k vozu. da slišite. kako govori Sam Hawkens s takimi paglavci! S tem Tanguo sem dober | < >■<• i ve, da sem tukaj, četudi me ni še videl. Njegovo obnašanje ni t. rej le žaljivo zame, ampak je sumljivo za nas vse. Kar poglejte te obraze, kako na- gledajo! Takoj jim hočem pokazati, da je Sam llawkens na svojem mestu. Pojdite torej!"'
Vzameva puške v roke in greva do voza, na kterem je Tangua premetaval. Meni ni bilo posebno prijetno pri srcu. Ko prideva tje, vpraša Sam z ojh zarjajočim glasom:
"Ali veseli slavnega glavarja kio\vaškega, biti v trenutku v večnem lovišču ?"
Vprasanee. kteri je bil obrnen - hrbtom proti nama, se sklone, pogleda in odvrne s uovo:
"Zakaj me nadlegujejo bledoličniki s tem neprijetnim vprašanjem 1 Tangua !:>"!<' gospodoval enkrat v večnih loviščih kot velik glavar; toda
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu iu vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumati zrnom in neuralgij«, h ko rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
oj>orek
A
^r i
pričakuje ga nafi uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-
NAZNAJOLO IN PBIPOBOdlLO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES
spete v New York, ne da bi nam Val iMOINES, IOWA, svoj lepo urejeni prihod naznanili, nam lahko iz postaje 1 slovenski (Depot) telefonirate po številki 1279
SALOON
m
11-i1
preiti mora š<» dosti časa, p red no se najx>ti tje."
"Ta čas je mogoče le še jedna minuta." :'' Zakaj ?''
"Stopi iz voza, potem ti povem; toda hitro!" '• Jaz o.-tanem tukaj!" "Dobro, pa zleti v zrak!"
I*o teh iK'scdah Sam obrne in hoče oditi. Med tem pa skoči glavar iz voza, zgrabi ga za roke in zakliče:
"Zakaj zleteti v zrak? Zakaj govori Sam Hawkens tako?" -"Da te opozori."	_ . _	••"■■« 15 i'
*'Pred čim?" -
"*" "Pred smrtjo, ktera bi te bila zgrabila, če bi bil le še jeden trenutek
ostal."
'Tff! Smrt je na vozu." <4I)a."
*' Kje ? Pokaži mi jo!"
"Pozneje mogoče. Ali ti niso tvoji poizvedovalei ničesar povedali, zakaj smo tukaj?"
"Da, povedali so mi. Vi gradite pot za ognjenega konja bledolič-
nikov."
"Dobro. Taka pot gre čez reke in prepade in skalovje, ktero razstrelimo. Mislim, da to veš."
"Vem. Kaj pa ima to skupnega s smrtjo, s ktero si mi grozil?" "Mnogo; veliko več kot slutiš. Ali si mogoče čul, s čim razstrelimo .-■ca!e, ktere so na |K>tu našemu ognjenemu konju? Mogoče s smodnikom, kot ga rabite za puške?"
•• Ne. Bh -loličniki so nekaj druzega iznajdli, s čimur zamorejo razstreliti eela gorovja."
•*|'«.bro! 111 to iznajdbo imamo na vozu. Sicer je dobro zavita, toda k i.,r ; . \< . kako tak zavitek prime, je zgubljen, ko se ga dotakne; raz-r.tn Ji mu v roki in ga raztrga na tisoče koscev."
• f	T!" zavpije vidno prestrašen. "Ali sem bil blizu tega za-
vitka ?"
"T.i ,o blizu, da bi bil že \ tem trenutku v večnih loviščih, če bi ne bil ■ il. Kaj bi videli od tebe? Nobene medicine, nol»ene skalpe, nič kot1 r a.t ko-.-. . -a in kostij. Ka -< bi zamogel iti ti, velik glavar, tak v večna 1 ... in k ,i «-\ati tam. Tvoje ostanke bi tam duhovi popolnoma zdrobili') in razpršili."
Indi.ianea, kteri gre brez skal|>e in medicine v večna lovišča, sprejmejo j UN i-!i jui):tki z zaničevanjem in se mora skrivati vedno pred očmi teh sreč-I nili. T-. . njih vera. Kaka nesreča je šele, priti tje v malih, raztresenih k. • ! Kljub temni barvi se je videlo, kako mu je prebledel obraz; pre- I blrašen zavpije:	4
(Dalje prihodnjič.)
BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V Ha vre :
La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie____30. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm IL
21. avgusta ob 6. uri zjutraj. Ivronprinz Wilhelm
4. septembra ob 7. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
11. septembra ob 10. uri dopoldne.
V	Hamburg :
Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Deutschland. .20. sept. ob G. uri zjutr. Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-ooo-
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia____28. avg. ob 11. uri pop.
Pannonia.___11. septembra opoldne.
Carpathia... .25. sept. ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americaftia-črte:
Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne.
Gertv..........25. avgusta	opoldne.
Giulia........1. septembra	opoldne
Francesca. .. .13. septembra	opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih Črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Kroonland. . 18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland....25. avg. ob 8.30 zjutraj
Finland.___1. sept. ob 2.30 uri pop.
Zeeland......8. sept. ob 9. uri dop.
V	Hamburg:
Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop.
Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. j
Bliicher......G. sept. ob 9. uri dop. j
Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop.'
!
V	Rotterdam:
N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. pvg. ob 10. uri dop. i Rvndam....2% avg. ob 10. uri dop.1
Kdor naznani svoj prihod, po kreri! železnici in kdaj dospe v New York,'
Rector in takoj po obvestilo pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St, New York City.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam tem potom, da sem se preselil iz Girard, Ohio, v Detroit, Mich., kjer sem v soboto dne 4. avgusta prevzel
NOVOUREJENI LOON na 333 Dix
Vsem rojakom iz Detroit, Mich., in iz okolice se najtopleje priporočam za obilen poset; vsakdo bode najbolje postrežen.
Spoštovanjem *
FRANK MEDVED, 333 Dix Avenue,
V HlSl ST. 200 E. SECOND 8T
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi sinod kanil.
Pogovorite se z menoj lahko po do tnače; telefon štev. 2213—M low* 'Phone.
Občevalni jezik: slovensko, hrvat =iko, slovaško' ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cen j. tv jakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostilne
Spominjajte se ob rasnih prilikah nafte prekoristne druib« n. Cirila iv Metoda v Ljutdjamil Mal položi dsi 'omn as oltar*	(v d)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI IN Detroit, Lfich. j NAJCENEJŠI DNEVNIK!
— ""TP1— "i^/V"' nfy^n	ij^Ub
v FMttstourgu, Pa, in okolici
Rojakom
naznanjam, da j., za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
4824 Blackberry Alley"
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dau od J7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
n »Ur
Frank
■ ■ »i n ^AI i
Sakser
GLAVNA SLOVENSKA
HBHHILNIGB IU POSOJILJIIC!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v	Ljubljani, Kongresni trg 15,
n spr_ti uuuske c rkve sprejema ia izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po
to je od vsacib 100 kron 4 K TO vin , in sicer takoj od dneva
vi	.žitve po do dneva d^iga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi aH koncem meseca, ne :z-gui»i n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložke knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezeutujf-j » 5 milijon- v krou čistega premoženja. Ti člani J imHjo, vs e 1 registrirane n^ -mej ;ne zjiveze zavoda, s celim svojim premož.njeni za vlogo, tako da se kake izgube ni bat?. Z&toraj ]>oz vljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v i-lo-vensko hrauiluico v L jub jaiio, s čeim.r se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedne.ii to dobro, da mu ta takoj obresti rese.
Xaslov je t<»:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
O--t	o
j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje | || g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York,
Kje je najbolj vamo naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8OO.OOO.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po Kentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseb ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava drž:iva sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le bxanilnica, a ne posojilnic!«, pupilarno varen denarni zavod. %	llojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var-
nost za vaš denar.	„	„
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI,PALAČI V PREŠERNOVIH LLICAH.
CUNARD LINE
FMlRINIICI plujejo MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA R1ZRED4
MOHIA
PAM01A
CARPATHIANS"5
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi post rež na.
Vo?nje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The Gnnarfl Steamsbip Co., Ltd,
BOSTON :	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
12<5 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK.
Conppie Generale Transatlaittip.
(Francoska parobrodna družba.l

DIREKTNA tU DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"La Provence" na dva vijaka ................14,2<'0 ton, 30,000 konjskih moCi.
''La Savoie" „ „ „ .................12,()00 „ 25,000 „
"La Lorraine" „ ,, „ .................12,<K>o ,, 2>n ,,	tt
"LaTouraine" „ ,, ,, .................]0,<khI jt 12,000 ,,
"L'Aouitaine" ,, ,, ,, ................in, 000 „ n»,- 10 ..	,,
"La Bretamre" ..........................s.o 0 Jf	1
"I.a Chamosjpe" ........................ s,mk( ,, <i,< n >
"La Gi-sco^ne"............................ 8.0 *0 „ S',o 0 „ „'
Ghvna Ajencja: 32 BFMCm NEW YGFK.
Partiiki odplujeio od s« d»j n;t|i»<j kmIiio ol> <»1t1kih <b 10 uri dopoludueiz pristanišča St. 42 NorthKiter, ob 31ortoii St., N.Y.
La Bretag^ie	16. avg. 1906 La Bretagne	15. sept. 190G.
•LA TOURAINE 23. avg. 1906. *LA TOURAINE 20. sept. 1906. *LA SAVOIE	30. avg. 1906. *LA SAVOIE	27. sept. 1906.
•LA PROVENCE 6. sept. 1906 La Gascogne	29. sept. 190G.
•LA LORRAINE 13. sept. 1906 *LA PROVENCE	4. okt. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminsk 19 generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.

AFSTR0-AMEBIC1N 111
Regularni potrti parniki
"SOFIA HOHENBHRG" odpluje ic. avg
"GERTV odpluje 25. avgusta.
odpluje 1. septembra.
vozijo med.New Yorkom, Trstom In Reko.
Naj pri prav nejša in najcenejša parobrodna trta v Ljnbljano Jin sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,
^Washington St., New York:.
' I "JUT" '«:T>'Mtiu»iu.piM!||ii«i4flM'
'Telefon 2034.>
Frank PetkoTsek
714-718 Market Street	Waukegan, III.
l)rij>oroča rojakom svoj
^SALOON, ^
V kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i ima na Ta z pol a go fine sniodke.
V svoji PRODA'JALMCI ima vedno sveže jgroce* rije po nizkili t-tnab/
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro 111 ceno; v zvezi je^z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
Nag zaupnik v Združenih državah je že več let nag rojak
109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER,
6104 Saint Clair Ave. N. V., CLEVELAND, O.
..^g:.	nrtifonpilffln.	..
'' ^»ifli'nllfcmmMiTi'Illflllt ititp afc n ['"iir