Razne stvari. Iz domačlh krajev. Katol. politič. društvo in Leonova slavnost v Kozjem. Na pustno nedeljo, dne 22. febr. bo imelo naSe >katol. politično društvo za kozjanski okraj« svoje letno zborovanje združeno z Leonovo slavnoatjo. Vspored bo raznovrsten in nastopilo bo več novih govorniSkih moči. Ob enem bode volitev novega odbora za prihodnjo dobo. — Na vprašanje: Kam pojdemo katol. Slovenci kozjanskega okraja to nedeljo? Odgovorite: V obilnem Stevilu, kakor naradno poidemo k zborovanju in Leonovi slavnosti h gosp. Mihaelu Horvatu v Šonovo zunaj Kozjega, ker tam ae bo začelo točno ob 3. uri popoludne. — K obilni vdeležbi vabi vljudno tudi o d b o r. Sodna vest. C. kr. avakultant Trenk e r iz Celja je prideljen začasno c. kr. okraj. šodiSču na Vranskem. Promocija. V aoboto, dne 14. t. mes. dopoldne ob 12. uri je bil na graškem vseučiliSču promoviran doktorjem prava goapod Iv. Fermevc, pravni praktikant v Celju. Iz šole. Gospica Milena Lazarjeva, učiteljica v »Šolakem domu« v Gorici, je imenovana za učiteljico v Ormožu. Poroke. V Žetalah so se dne 16. febr. poročili: Valentin Peklič z Zofijo Puh in nevestin brat Janez Puh z Marijo Peklič, aeatro ženina Valentina Peklič. — V Zrečah se je poročil g. Hinko Dobnik z gdč. Aloj. RuSnik. Ob tej priložnosti je, kakor se nam piše, nevesta oskrbela krasne svečnjake za en oltar v tamoSnji cerkvi. — Vsem: Bilo srečno! Spremembe v davčni službi. Davčni adjunkt g. Karol Živko pride iz Kozjega v Radgono, davčni praktikant g. Lorenc Kuharič iz Ljutomera v Rogatec. Višji davčni nadzornik g. Ivan Kopitar pride iz Maribora v Žalec. Davčni nadinspektor gosp. Rudolf Loffelmann pride iz Ptuja v Gradec, g. dr. Josef Seibert iz Maribora v Feldbah; finančni koncipist g. dr. Franc Stožir iz Bruka v Celje, g. J. Kaplenig iz Celja v Liezen; davčni oficial g Josef Košel iz Radgone v Gradee; davčni adjunkt g. Emil Siegel iz Giobminga v Celje, g. Robert Stepic iz Judenburga v Radgono; g. Viktor Suske iz Gradca v Maribor, g. Alfred Mihelič iz Slov. Gradca v Ptuj. Mariborske novice. Zbor Rusinje Nadine Slavjanskij priredi dne 7. marcija koncert v mariborskem Narodnem domu. — V soboto je bila pokopana soproga tukajšnjega mesarja gospa Marija Weis. Ranjka je zaradi svoje dobrotljivosti posebno dobro zaana Vurberčanom. Svetila ji večna luč! — V petek 13. t. m. se je ponesrečil Jožef Potečin v Gotzovi pivovarni. Ko je spregal konje, so se isti prestrašili ter ga je jeden konj, katerega je hotel zadržati, vlekel nekaj časa za sabo, da se je precej poškodoval. — Marija Ceh iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je, kakor smo zadnjič poročali, k mleku vodo mešala, je obsojena na pet dni strogega zapora z jednim postom. — I61etnega Janeza Žnidarja iz Kamnika na Kranjskem so prijeli 11. t. m. v Mariboru, ker je več ljudi ogoljufal. Nadepolen otrok! Mariborsko porotno sodišče. Dne 9. marca t. 1. se začne novo porotno zaaedanje letošnje porote v Mariboru. Na vrsto pridejo: J. Fras, zavratni umor; Ignac Pafko, umor; J. Šeguia, težka telesna poSkodba; Marija Misja, detomor; Martin Dokl, težka telesna poškodba; Jožef Šalamun, umor; Fr. Golob, umor; Jera Bučnik, Eliza Tomažič, Peter Verhnjak, umor, tatvina i. dr. Franfiiška Krajnc, detomor. V Svičini pri Mariboru je užgal lani dne 16. novembra viničar Josip Lopič poslopje gospe Ahčin. Ogenj ae je takoj pogasil, Lopiča pa so vtaknili sedaj za eno leto v iečo. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 12. febr. se je v zavodu 66. šolsk. sester predstavljala mična igra »Sv. Filumena«. Gojenke so prav spretno izvajale svoje uloge. Igra je vzeta iz časov Diokleeijanovega preganjanja kristijanov in so posamezni prizori prav ganljivi. Izžrebani porotniki za porotno zasedanje v Mariboru, ki se prične 9. marca 1.1.: glavni porotniki: Viljem Berner, pek. mojster; Avgust Blaschitz, strugarski mojster; Franc Havliček, hiSni posestnik; Tomaž Jagodič, hiSni posestnik; Bogomir Ketz, trgovec; Rudolf Kiffmann, stavb. mojster; Jurij Lendler, posestnik žganjarije; vsi v Mariboru; Jožef Hinteregger, posestnik v Zikarcih; Janez Markuš, gostilničar v Gornji Koreni; Mihael Tiachler, posestnik v Št. Ilju; Jožef Ledinek, zidar v Kamnici; Alojzij Dobaj, veleposestnik v GruSkovji; Gregor Skof, posestnik v Št. Jakobu v Slov. gor.; Franc Peklar, veleposeatnik v Gor. Hlapji; Janez Valih, veleposestnik v Pačerniku; Anton Drozg, pose8tnik v Vajgnu; Alojzij Velebil, posestnik v Malečniku; Aleksander Eicbholzer, gostilničar na Kumenu; Karol Autor, posestnik; Avg. Loachnigg, posestnik; Franc Rattey, posestnik; vsi t St. Lorencu nad Mariborom ; Matija Koren, poseatnik v Marjah ; Tomaž Pečar v Rogozi; Jožef Holntbaner v Gornjem Radvanji; Jan. Komauer, poseatnik v Slivnici; Karol Herman,  gostilničar na Gornji Polskavi ; Jož. Koropec, posestnik v Studenicah; Adolf Selinacheg, trgovec in Frane Wresnig, dimnikarski mojater v Ptuju; Karol Sima, posestnik na Spod. Bregu; Janez Brenčic", poaeatnik opekarne v Ragoznici; Franc Mravljak, veleposestnik pri Sv. Antonu na Pohorju; Ribard Sons, posestnik v Breznu; Alojzij Grubelnig, veleposestnik v Janževem vrhu pri Arlici; Janez Bruderman star., posestnik v Marnbergu; Blaž Lopert, lesni trgovec v Ribnici. Kot namestniki: Jožef Markl, mesar; Matija Misleta, izvošček; Franc PerSak, krojaški mojster; Jožef Pirh, ključavničarski mojster in hišni posestnik; Friderik Reisman, meaarski mojster; Franc Sorko, hiSni posestnik; Karl Tratnik, pasar; Janez Tacherne, meaarski mojster in Jožef Walz, trgovec z mešanim blagom, vsi v Mariboru. Licenciranje žrebcev za leto 1903 se bode vršilo aledeče dneve: V Ljutomeru v soboto 21. februarja t. 1. ob pol 9. uri predpoldne na glavnem trgu; v Cmureku v soboto 21. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na glavnem trgu; v Slovenjgradcu v petek 27. februarja 1.1. ob 7. uri dopoldne na glavnem trgu; v Velenji v petek 27. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne pri gostilni Rach; v Braslovčah v petek 27. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na glavnem trgu; v Ptuju v soboto 28. februarja 1.1. ob 10. uri predpoldne pri c. kr. postaji žrebcev. Opozarjatno vse konjerejce, da se žrebci, ki niso liceneirani, ne smejo pripuščati in da se ti prestopki kaznujejo. Tudi tisti posestniki, ki dobivajo za pripuščanje svojih žrebcev drž. podporc, so dolžni iste pripeljati. Ljutomerske novice. Vodja Ijutomerskega glavaratva upa, da bo postal pri nas okrajni glavar. Ker je hud Nemec, bi se slovensko ljudstvo & takim imenovanjem le razdražilo. — Na tukajsnji nemški šoli se je nekaj lepega dogodilo. Učitelj Pfeifer je slovenski učenki uho tako začesnil, da se bo morala več dni zdraviti. Učitelj se izgovarja, da je bil — pijan! V Rihtarovcih pri Ljutomeru so po- tegnili iz Mure 11. t. m. mrtvo truplo 50 do 60 let starega moža. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Kapelo. Ptojske novice. Meatni tajnik g. Ernst Šalon je v nedeljo v Gradcu umrl in bil v sredo v Ptuju pokopan. — Dne 17. t. m. je umrl g. J. Govedie, brat župnika šoštanjskega. — Gca J. Planinc je bila na plesu, a ga je morala kmalu zapustiti, ker jej je postalo slabo. Doma je čez par ur umrla. Imela je srčno hibo. — TukajSnje okrajno sodiSče je vzelo v oskrb Franca Prosenjaka iz Strašgojnc, ker se je hudo pretil Fr. Osenjaku. — Ivan Pravdič iz Trnovskega vrha je v neki ptujski gostilni pojedel drugemu gostu naročeno jed ter si v sare vtaknil dva noža. Zdaj mu sodiSče izprašuje vest zaradi teh dejstev. — Domača veselica se vrSi dne 21. svečana z začetkom ob 7. uri zvečer v gostilni >pri zamorcu« v Ptuju. Iz Poljčan nam pišejo: V teku dvanajstih ur smo doživeli dve nesreči na tukajSnjem kolodvoru. Dne 14. t. mes. ob pol 4. uri popoldne se je ponesrečil železniski delavec Jurij Roia, oče par otrok; pri presipovanju premoga iz vozov konjiške železnice v vozove južne železnice se je eden voz premoga prevrnil nanj ter ga podsul s težo 5000 kg. Oatal }e še sicer živ ter bil takoj prepeljan v mariborsko bolniSnico, a dvomi se o njegovem ozdravljenju. Še hujSa nesreča je zadela po 10. uri zvečer — kedaj, ni nihče opazil — železniškega čuvaja Jožefa Robar. Ob 3. uri so naSli povoženega in sevoda mrtvega na železničnem tiru ležati. Bil je mož jako priljudnega obnašanja ter v obče spoštovan. Nja nesreča nas je tembolj pretresla, ker je 8e le preiSnjo nedeljo obhaial avoje ženitovanje. Naj v miru počiva žrtva avojega nevarnega poklica! Ogenj je v Sloveniem Gradcu uničil poalopje in žalogo trgovcev bratov Reiter. Gorelo je eelo noč. Škode je 16 000 do 18000 kron. Brata Reiter ata zavarovana za 14 000 kron. — V Cigonci pri Slovenski Biatrici je zgorelo 5. t. m. gospodarako poslopje posestnika Franca Meglič. Škoda je 400 K, ki pa je bila zavarovana. — V Drakovcih pri Malinedelji je zgorela 4. t. m. hiSa kočarja Franca Trofenik. Škode je okoli 800 K, zavarovan je bil samo za 600 kron. — Dne 6. t. m. je pa zgorela viničarija Jožefa Preskar v Šilovcu pri Brežicah. Zgorelo je tudi 40 veder vina. Škode je 1600 kron, ker posestnik ni bil zavarovan. — Dne 10. t. m. }e zgorela hiSa posestnika Augusta Planinčec, p. d. Pehar v OtiSnem vrhu pri Slov Gradcu. Ogenj je nastal bržkone v dimniku. Zaradi škrlatice je zaprta na delj čaaa Sola pri Veliki Nedelji v ormoš. okraju. V Marija Nazaretu je dne 17. febr. umrla gospa Amalija TurnSek, žena ondotnega veletržca. Pogreb je bil danes. Blagi pokojnici svetila večna luč! V Marenbergu je umrl g. Ant. Snobe, oče lesotržca g. Mih. Snobe. V Slov. Gradcu je g. Ernst Goil odložil župansko čast. V Šmarju pri Jelsah bodo dne 26. februvarja zopet občinske volitve, ker so bile zadnje razveljavljene. Celjske novice. Od celjakega porotnega aodišča zaradi umora svoje ljubimke na smrt obsojenega Ivana Pungračič je cesar pomilostil in se mu je kot kazen odmerila dosmrtna ječa. — GledaliSčna predstava »Občinskega tepčka« zadnjo nedeljo je izvrstno vspela in imela tudi lep gmotni uspeh. — Na slovensko-nemški nižji gimnaziji v Celju je Studiralo v prvem tečaju 188 slovenskih dijakov, od katerih je izdelalo prvi tečaj 23 učencev z odliko, 125 pa povolino. — Ubil ae je v Celju pletarski mojater Melhijor KronovSek. Šel je v nedeljo, dne 15. t. m. zjutraj Se ob temi po hodniku, od koder vodijo stopnice v klet. Ker ni pazil na te stopnice, ae je izpodtaknil in padel v klet. Njegovi ljudje so ga še le čez delj časa pogreSali in ga Sli iakat. Ko so ga npšli, je bil že mrtev. Pokojni je bil slovenski obrtnik. Celjsko porotno sodišče. Obtožena sta Franc MarinSek iz Gornje Ložnice in Franciska Rihter iz Ogoške gore zaradi zavratnega umora, učinjenega na Simonu Rihterju. MarinSek je bil zaradi uboja kaznovan na 7 let težke ječe, Francisko Rihter so porotniki oprostili. V celjski okolici in sicer v Hudinji vesi je bil zadnjo nedeljo že tretji zaupni shod. Okolica se pripravlja na občinake volitve, pri katerih hoCejo tokrat tudi Nemci poskusiti svojo arečo. Kri si je zastrnpil nadvaljar Friesacher v Štorah. Majhna rana, katere ni npošteval, pa je zastrupila kri ter ao ga morali prepeljati v celjsko bolnisnico, kjer so ga operirali. V Zagorju pri Kozjem je prisla trgovina g. Leop. Tomana v konkurz. Sevniški okraj. V odbor okr. zaatopa za aevniški okraj so izvoljeni: načelnik Mijo Štarkl, namestnik Fran Simonfiič, odborniki Franc VerSec, Joaip Span, Mat. Presker, L. Smole, Anton Kunej in Josip Robek. Drevo je nbilo posestnika Planinšeka iz Levca pri Celju. Ko je dne 14. t. m. aekal v svojem gozdu drevje, mu je izpodsekano drevo padlo tako nesrečno na glavo, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil zaveden slovenski okoličan ter obče spoštovan mož. Več časa }e bil tudi »rihter« selske občine Levec. N. v m. p.! Roparski napad ae je dogodil dne 14. t. m. na cesti, ki vodi od Ivanjec k Sv. Juriju ob Sčavnici. Mladenič Ferd. Geratič, star 16 let, od Sv. Benedikta je 8el po opravkih k Sv. Juriju. Na omenjeni cesti skoči iz temnega gozda močen mož z debelo palico v roki na mladeniča, ga prime ter zahteva od njega denar. Mladenič zatrjuje, da nima ničesar, a ropar ne odneha. PreiSče mu vae žepe in ko ničeaar ne najde, udari mladeniča z gorjačo a tako silo po hrbtu, da mladenič od bolečine ailno zajekne, potem pa ga izpuati. Torej tudi pri belem dnevu si človek ni svest življenja? Eako se novo vino 1902 prodaja? Muškatelec iz Kamnice pri Mariboru je bil prodan po 91 v liter, ne pa po 64 v, kakor se je po pomoti v zadnji Stevilki poročalo. Smrt žganjepivca. Na Stranicah služeči Andrej Filik je minolo nedeljo nesel neko orodje v Zreče, da bi kovač priložnostno popravil; hlapec pogledal je tudi v gostilno, tam pa se je nasrkal žganja, a gredoč domu je obležal in umrl. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K 60 v, rži 14 K 40 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K — v, koruze 14 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 16 K 40 v, fižole 22 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 7 K 58 vin., rži 6 K 91 vin., ovsa 6 K 39 vin. Sadne in drnge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 24 do 32 v, hruške 26 do 36 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 12 do 16 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, aurovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 1. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 8—10 v, sladke ametane 40—56 v, kiale smetane 56 do 64 v, 1 kg kumina 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene stvarl V kapucinskem samostanu v Gorici je umrl naS štajerski rojak č. o. Mavricij K u k o v i č. N. v m. p.! Duhovniške vesti. Predmestno župnijo Sv. Magdalene v Mariboru je dobil 6. g. Simon G a b e r c , dekanijaki upravitelj in župnik v Framu. Župnijo v Studenicah je dobil 6. g. Jožef C e d e, kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Dmrl je dne 18. t. mea. ob 4. uri zjutraj vlč. g. Ivan Skuhala, dekan in župnik v Ljutomeru, v 56. letu svoje starosti. Pogreb se vrsi dne 20. t. mes. predpoludne. Blagi pokojnik je bil znana oseba v naši 3kofiji. Predno je odSel v Ljutomer, je bil ravnatelj kn.-šk. dijaSkega semenišča in bogoalovski profesor v Mariboru. Zaradi njegovega čistega in kremenitega značaja ga je vse ljubilo fin spoStovalo. PrejSnje čase je bil pokojnik marljiv sotrudnik naSega lista, a goreč prijatelj mu je ostal do amrti. Vrlemu možu svetila večna luč! Mili darovi za drnžbo vednega češčenja presv. rešnjega Telesa: Sv. Jurij pod Taborom 140 K, Kozje 43 K, Sv. Vid na Planini 25 K, Nazarje 7 K 60 v, Gornjigrad 7 K 02 v, Sv. Ropert v Slov. gor. 36 K 74 v, Paka 8 K 70 v, cerkev 8v. Alojzija v Mariboru 18 K 04 v, LaSko 7 K 84 v, Sv. Ropert nad LaSkira 15 K 34 v, Sv. Martin pri Vurbergu 20 K, Sv. Kunigunda na Pohorji 164 K, Jarenina 300 K, Ruše 18 K, Sv. Ana na Krembergu 30 K 50 v, Podgorje 18 K. Društrena poročlla. Kostnmni večer se vrsi dne 22. t. m. v mariborskem Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. SploSna želja je, da se odpre za ta večer velika dvorana. Večer je prirejen gledaliSkim igralcem na čaatl Konjice. Velika papeževa slavnoat ob priliki 25Ietnice ae je obhajala v Konjicah v nedeljo popoldne. V prostorni sobani, okinčani z ovenčanimi podobami Leona XIII., presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, napravil se je krasen oder za slavnostnega govornika in deklamatorje. Moški zbor pel je papeževe himne, č. g. dr. Anton Medved navduševal je blizo 500 zbranih poslušalcev za papežajubilarja, razni deklamatorji so se t imenu narodov klanjali papežu. Udanostna izjava odposlala se je brzojavnim potom v Rim Bvetemu Očetu. — Natančneje poročilo prihodnjič. Leposlovno bralno društvo pri Mali Nedelj . Tukajšnje leposlovno bralno društvo je v nedeljo, dne 15. svečaaa priredilo s sodelovanjem domačih fantov in mož, kakor tudi g. inženerja LupSa in g. stud. iur. Gregoriča v prostorih g. Senčarja veselico, katera je uspela nad vse pričakovanje jako sijajno, dokaz, kako zelo se je zanimal naš mladi svet za pevske točke, kakor tudi za »Zamujeni vlak«, šaloigro v petih dejanjih. Šaljiva pošta in prosta zabava ata nadalje vzbudila povsod, posebno pa pri nežnih ličicah, veselje, ki za našo mladino nikakor ni brez pomena. Srce je kipelo navdušenja in veselja kakor pomlad, ki se je začela veselo razcvitati v družbenem življenju našega )epega okraja. Gledali smo naše fante in može ter videli, da ne pozna nikdo >blaziranosti«. To nam je popolnoma utrdilo nado, da pride tudi za tem časom cvetja še enkrat tudi čas žetve. S to mislijo smo se vračali od mladine domov. — F e r y. Veselica diuštva »Kmetovalec« v Gotovljah dne 15. svečana 1.1. vspela je jako imenitno. Pevaki zbor kakor tudi diletantje so izyršili mojstersko vse točke sporeda. Na občno željo se bode veselica prihodnjo nedeljo ob 4. pop. uri ponovila. In bode takrat vstopnina znižana. Sedeži po 40 vin. in BtojiSča po 20 v. Eapela pri Radgoni. Veselica bralnega društva se je dobro obnesla. Poleg zabave smo imeli tudi poučni govor o umni trtoreji. Saj same zabave in aame veselice tudi ne bodo rešile našega ktnetskega ljudstva, to naj imajo pred očmi vsa izobraževalna druStva! Prijetno je treba družiti s koristnim — zabavo in veselico s poukom. Zato je odbor nasega bralnega druStva naprosil potovalnega učitelja g. I. Bele ta iz Maribora, ki je predaval zbranim udom in neudom, kako je ravnati s trto, kako obrezovati sad, zasajati nove amerikanske trte itd. Govor je bil zelo zanimiv, zato so ga tudi vsi z veseljem poslušali. Kmetje in posebno vinogradniki! Slišali ste mnogo lepih naukov — zapomnite ai jih, a tudi ravnajte se po njih! Gospodu govorniku 8e enkrat v imenu posluSalcev: Iskrena hvala! — Drugi del veselice je bil zabaven. Igrali smo tombolo! Dobitkov }e bilo precej; a tudi mnogo srečk! Nekateri igralci so dobili več dobitkov, nekateri manj, nekateri nič! A žalosten ni bil nihče! Pelo se je, igralo in vsak se je dobro zabaval. Igralci so se spomnili tudi Ciril in Metodove družbe z drago licitacijo žepnega noža. Domači pevci so nam zapeli nekaj lepib slovenskih peamij. Kako smo ae zabavali tisti večer poSteno in veselo — med tem, ko so se nekateri razgrajači pretepali in z noži napadali. Slovenska mladina! Izogibaj ae takih pretepačev — pa raje iSči zabave, razvedrila v dobri knjigi, v lepi pesmi, ali na pošteni veselici! Več društvenih poročil smo morali radi pomanjkania prostora odložiti za to številko, katere pa priobčimo prihodnjič. CJospodarske drobtlnlce. Gnoj in gnojenje« (Konec.) Kako ae i apnom gnoji? Najbolj vpliva žgano apno. To se najbolje po zemlji razdeli. Apno je že v vodi raztopno in ta ga spira v zemljo tako, da se z zemljo jako temeljito pomeša. Z glino napravi tako nekako spojino kakor lapor. Za težke zemlje je torej najbolje živo apno. To bode zemljo najbolj rahljalo. Peščene zemlje ni treba rahljati, bolje je celo, da se nekoliko bolj zvezane napravijo. Za to pa bode torej bolj kazalo ogljenčevo kislo apno, ki se v obliki laporja na zemljiša naveže. Le redko se gnojijo lahka zemljišča vspešno z živim apnom. Na te naj se ga preveč ne trosi. Tudi olato, posebno od cest, ki se z apnencem vsipujejo, ima ogljenčevo kislega apnenca v primerni obliki in se v ta namen dobro porabi. Za težke zemlje kupuje se le žgano ne pa gašeno apno. Kdo bo pa tudi vodo po nepotrebnem vozil? Bolj kot je težka zemlja, bolj kot se namerava fizikalično zboljšati, bolj po redko kot se gnoji, več apna se vzame. Sieer pa bolj kaže, da se večkrat po malem nego v enem letu naenkrat mnogo trosi. Na cral zemljišča se lahko računi kakih 10 <?v živega apna, ako se vsakih štiri leta trosi. Živo apno naj se tako gasi, da razpade v drobni prah. To se doseže, ako se spravi v kupe in se ti z zemljo pokrijejo. Zlasti pri vlažnom vremenu apno naglo razpade in se potem enakomerno raztrosi. ludi se lahko pogasi, ako se po noči v jerbasu le toliko v vodo da, da gredo mehurčki iz njega, da se isti napije, nato se vse potegne na kar razpade v prah. Sicer se tudi na kupu lahko gasi na ta način, da se mu le po malem toliko vode doliva, kolikor je je treba, da v prah razpade. Za tri dele apna je dovolj en del vode. Tako gašeno apno ne sme predolgo na zraku ležati, kajti ono raztegne kmalu ogljenčeve kisline in zgubi velik del svoje zmožnosti. Apno raztrosimo najbolje, da se takoj plitvo podvleče ali podorje ali podkoplje, da se še prej fino z zemljo pomeša, pretvori v ogljenčevo kislo apno. Laporja se vzame kolikor ima pač apna več ali manj. Manj kot 15 q apna v laporju na oral bi bilo premalo. če je lapor droben, tedaj se tudi lahko takoj ko se raztrosi, piitvo podvleče, podorje ali podkoplje, če je pa debel, tedaj pa najbolje, da se nekaj časa pusti na površju, da bolj razpade Apno in lapor se pa z najboljšim vspehom že na jesen trosita.