Ste"bor: Na neposvečeni prsti.
343
da nikdar ne bode srečen, ako se ožčni brez njiju dovolitve, brez očetovega blagoslova, pregovorita ga, da jima obljubi še dobro premisliti; ali snubit naj bi šli drugikrat. S tem pa oče ni bil zadovoljen, ker se je bal, da bi se sin zopet ne premislil in bi ga drugič ne mogel več pregovoriti, potem pa, ker je že Korčetu poročil, da pride s sinom in je hotel vselej biti mož-beseda. Pregovarjal je Antona še toliko časa, da ga je pregovoril.
Preoblečeta se, in ko pride ujec, gredo.
Spotoma Anton večkrat postoji in se hoče vrniti. Posebno hudo
v
mu je, dokler vidi v Zupnici samotno Kodričevo kočo, kjer šiva Ma-niča in misli morda ravno nanj. Oče in ujec ga malone šiloma tirata  S  Seboj.                                                                (Konec prihodnjič.)
Na neposvečeni prsti.
Lt
.ore"dek sen! — Doline, gore", Vso zemljo je krila noč, Med tihe je mrtvecev mene vrste" Skrivnostna zavedla moč.
Na križe je mesec nagrobne sijal,
Sijal je na cvet neštet, Le v kotu na grobu križ ni stal,
Nobeden dehtel ni cvet.
Do njega tja doli sem krenil plah Tik grobnih, nebrojnih vrst,
In stopil sem, v prsih dvojbo, strah, Na neposvečeno prst.
Zemljo je pomladno veter tih
Preveval tožno-mehkd, Miru je povsod zavladal dih,
Le tkva ga, le tam ni bilo  .  .  .
Raz lino  polnočni je zvon brnel — Na grobu nastal je šum,
Glasžn se je meni in grozen zdel Kot divjih, peklenskih trum.
Pred mano se zbral je r6j duhov,
Pošastij  ostudnih teles, In tukaj,  na skrajnem vseh grobov,
Pričeli so buren ple"s.
Vrteč se prepevali tajen so spev,
Na ustih porogljiv smeh, Odsev lesketal brezkončnih rev
V mrtvaških je njih očeh . .  .
Poslušal nestrpno spev sem jaz,
Gore"če v sebi moleč, Neznan mi je bil njegov izraz,
In  vender neznano-grozeč!
Nešteto je čustev mi v duši budil:
O kraji morečih sanj, O svetu  nevidnem   se   spev  je   glasil,
Ki zlobnik ne varuje vanj  .  .  .
Naposled odvel krilat korak Prikazni je s svitom dne", Šepet pa nad grobom je plul legak: »Mrliču temu gorje"!«
Stebor.
344
Dr, Janko Pajk:  Dr. Jožef Mislej, slovenski modroslovec.
Dr. Jožef Mislej, slovenski modroslovec.0
Berilo prof. dr. Janka  Pajka v »Slovenskem klubu«   na Dunaji  dne"   14. sušca   1891.
(Dalje.)
roditeljih Mislejevih, o njega rojstveni hiši in mladosti ne vemo ničesar. Bržkone so bili roditelji dovolj imoviti, da so dali sina  študirat.
Da je hodil mladi Mislej v latinske šole ljubljanske, pripoveduje nam sam. Ker je leta 1778. stopil v »retoriko« t. j. v prvi letnik liceja, to kaže, daje začel hoditi v latinske šole leta 1772. (prim. o tem III, 1. d., str. LXXIL). Licejska dva letnika je obiskoval od leta 1778.—1780., kar omenja sam (III, 1. d., LXXIIL). V gimnazijskih študijah je presezal vse součence (Matjaš., str. 1.). Potem je šel v bogoslovnico ljubljansko, kjer je ostal do leta 1782.; stopivši iz tega zavoda, Šel je leta 1783. na Dunaj, da bi se učil zvezdarstva. Ali iz neznanih vzrokov se je lotil medicine in je bil leta 1787. promo-viran za doktorja.   (Wurzbach.)2)
Po priporočilu učenega in slavnega Quarinija, kateremu je postavljen spomenik na dunajskem vseučilišči, pride Mislej za sekundarija na občo b61nico. Leta 1791. dobi službo fizika v ogerskem »slo-bodnem mestu« Kiseku (Giins, madj. Koszeg), v sicer majhnem, toda jako lepem in prijetnem mesteci. V Kiseku je, kakor omenja sam v III. zvezku svojih del, izumil novo svojo sistemo. Leta 1810. ga pokličejo štajerski stanovi za ravnatelja in zdravnika v Tobelbad (Dobl-bad), dve uri izpod Gradca, v zdrav in jako romantiški kraj, kjer ostane do leta 1819. Poklicali so ravno Misleja zato, ker je slovel za dobrega poznavalca slatinskih voda. in toplic. (Matjaš., str. 13.) Ko je bil topliški zdravnik, predaval je od jeseni leta 1815. do jeseni leta 1816. na graškem vseučilišči kot namestni profesor »teoretisko« in »praktično« filozofijo namesto odšedšega pravega profesorja Rem-bolda in še ne došlega novoimenovanega profesorja Likavca, torej jedno šolsko leto (prim. Krones:  »Geschichte der Karl-Franzens Uni-
') Popravek. V spisu ,.dr. Jožef Mislej" na str. 285. čitaj nam,: ,,iz Zem-plinske inAbanjvarske županije" — „iz Zemenske in Aba u} varske županije."
a) Po Matjašovskega besedah bi bil stopil Mislej samo iz znanstvenih ozirov v bogoslovnico (Matj., str. 8.), kakor pozneje tudi v medicinske nauke, ko mu zvezdoslovje ni zadoščalo za pripomoček njegovim študijam (Matj., str. 8—9.). Z ravnateljem dunajske zvezdarne Hellom je bil pa vedno izvrsten prijatelj (Matj., str.   10.).