Pogtnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
c •Si mn.	T .
Ljubi Jana
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
45.
kos.
V LJUBLJANI, dne 31. julija 1.931
Letnik
II.
VSEBINA
278.
27 St.
280.
281.
282.
Pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Pravilnik o	tehničnih	delih za izvrševanje zakona o	likvidaciji agrarne	reforme	na veleposestvih.
Pravilnik o	stavbnih	okoliših.
Pravilnik o	višini in	načinu izplačila	odškodnine	za	raz-
laščene gozde in o zadevnem postopku.
Pravilnik za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
2811. Dopolnitev pravilnika o opravljanju drž. strokovnega izpila v poljedelski stroki.
284. Uredba o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših maloletnikov,
285. Naredba, s katero se za področje Dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopustu).
286. Popravek k uredbi o opravljanju prisege drž. uši. v resortu min. za notranje posle.
Uredbe osrednje vlade.
278.
Na podstavi §§ 30., 33., 78. in 79. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih* predpisujem sledeči
Pravilnik
za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.* i.
Splošne odredbe.
Glen 1.
Namen zakona o likvidaciji agrarne reforme je, da se dokončno rešijo agrarni odnošaji na vseh posestvih, iti so bila zajeta po prejšnjih agrarnih zakonih.
Novi zakon je v glavnem sprejel vsa načela dosedanjih agrarnih zakonov in naredb ter je zato potrebno, da se pri uporabljanju novega zakona upoštevajo ta načela. Novi zakon priznava razen manjših izjem vse dosedanje agrarne odnošaje, ustanovljene po začasnih zakonih; zato morajo upravni akti agrarnih oblastev biti podlaga delovanju po tem zakonu. Vsa pomožna sredstva, ki so bila podlaga za izdajo teh upravnih aktov (zapisniki, tehnični elaborati, strokovna mnenja itd.), se morajo tudi v bodoče po potrebi uporabljati za izdajanje odlokov po novem zakonu.
* Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih glej »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 58. julija 1931., štev, 1G1/UII/353,
Clen. 2.
Za dosego likvidacije agrarnih odnošajev določa zakon:
a) v prvi vrsti ugotavljanje agrarnih objektov po kraljevskih banskih upravah;
b) izdajanje odločb o ugotavljanju agrarnih subjektov, o razdelitvi zemljišča ter razlastitvi po ambulantnih komisijah, s katerimi odločbami postanejo agrarni interesenti neomejeni lastniki nepremičnin, katere so doslej imeli v zakupu.
Za izvrševanje upravnega delovanja pod a) so pozvane z novim zakonom banske uprave, za delovanje pod b) pa ambulantne komisija
Clen 3.
Krajevna pristojnost banskih uprav je ona, ki je označena v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja,* njena stvarna pristojnost pa obstoja v ugotavljanju agrarnih objektov kot oblastvo prve stopnje in v reševanju pritožb zoper odločbe ambulantnih komisij in občeupravnih oblastev prve stopnje (§ 60. zak.) kot oblastvo druge stopnje.
Krajevno pristojnost določa ta pravilnik v V. poglavju.
Clen 4.
V stvarno pristojnost ambulantnih komisij spada ugotavljanje agrarnih subjektov (če je za to potreba), dopolnjevanje odločb o že prej ugotovljenih subjektih, dodeljevanje in parceliranje agrarnega zemljišča ter končno izdajanje razlastitvenih odločb v korist poedinih agrarnih subjektov.
* Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja gl. ^Uradni listi št. 399/100 iz I. 1929,
•	-	II.
Ugotavljanje objektov.
Clen 5.
Za objekt agrarne reforme se smatra vsako posestvo, ki ima velikost, označeno v §§ 2. in 3. zakona.
Različno od prejšnjih zakonov niso več agrarni objekti po novem zakonu ona posestva, ki ne presegajo velikosti 100 juter za obdelovanje sposobne zemlje.
Clen 6.
Da se prične s postopkom za ugotavljanje teh objektov, je potrebno, da se izvedejo sledeča dela.
Agrarni razdelki sreskih načelstev morajo predvsem iz vseh spisov, ki se nanašajo na ugotavljanje objektov enega posestva (zapisniki o odsvojilnih razpravah, od-svojilne odločbe, odločbe o morebitnih povračilih lastniku, katastrski in zemljiškoknjižni izvlečki, tehnični elaborati, kolikor ne obstojajo rešitve o vseh prodajah s preglednim kazalom itd.), napraviti sveženj, zadevne spise kronološko urediti, jih sešiti in na zunanje platnice svežnja napisati ime veleposestnika ter tako urejeni sveženj predložiti banski upravi s poročilom o sedanjem stanju tega veleposestva ter istočasno radi olajšanja dela pri banski upravi, predlagati nadaljnji postopek.
Na prošnje za odobritev kupoprodajnih pogodb, sklenjenih na podstavi člena 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925.,* morajo pristojna agrarna oblastva v smislu § 80., odstavka 2. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, izdati rešitve, preden začno z ugotavljanjem objektov odnosno izdajo odločbe o dopolnitvi po § 49. citiranega zakona.
Clen 7,
Gornje delo morajo sreska načelstva opraviti hitro in v prvi vrsti rešiti vprašanje madžarskih optantov (veleposestnikov, madžarskih državljanov).
Clen 8.
Banske uprave morajo ločiti ona posestva, glede katerih je izvedeno ugotavljanje objektov po naredbi številka 21725/25 od onih, pri katerih ugotavljanje ni izvedeno. Za prve velja splošno pravilo zakona (§ 49.), da ni treba izvesti postopka, temveč se mora samo izdati nova odločba v skladu z novimi zakonitimi predpisi.
Pri drugih se mora izvesti postopek v smislu tehničnega pravilnika ter ogledi in razprave v smislu § 52. tega zakona.
Clen 9.
Odločbe o ugotavljanju objektov morajo vsebovati zlasti sumarno sliko celega posestva po zemljiških knjigah, katastralnem stanju in stanju v naravi.
Za velikost in pravne odnošaje posestva jo merodajno stanje v zemljiških knjigah na dan 27. februarja
1919.,	za kulture pa sedanje dejansko stanje.
Različno od dosedanjih predpisov smatra novi zakon tudi pašnike, ki so primerni za drugo poljedeljsko kulturo, za zemljišče, sposobno za obdelovanje zemlje ter se mora to upoštevati pri določanju maksimuma.
Ta odredba se ne nanaša na tiste pašnike, ki so se s prejšnjimi rešenji ministra za poljedelstvo odsvojili na račun širšega maksimuma. '
• 0*aj »Uradni & '2&W. iz 1, 1925,
Vse, kar spada v maksimum, je označeno v §§ 13., 14. in 68., kar pa v supermaksimum, v §§ 15., 16. in 17. zakona.
Clen 10.
Odločba o ugotavljanju mora vsebovati te-le odstavke in sicer izključno v tem-le redu:
1. maksimum (ožji in širši); •
2. supermaksimum. Zakon je navedel točno naslove za supermaksimume ter se ti ne smejo znižati niti zvijati;
3. gozdi, izvzeinši onih iz § 24. zakona;
4. gozdni osredki;
5. industrijska zemljišča;
6. zemljišča stavbnih okolišev in mestni gozdi;
7. ribnjaki;
8. močvirja in nerodovitno trstje.
Močvirja in nerodovitno trstje se sme pustiti lastniku, ko izda ministrstvo rešenje po predhodnem postopku, navedenem v VII. poglavju.
Za industrijske nameščence se smatra tudi stalno gozdno osebje pri industrijah onih gozdov, ki ostanejo veleposestniku preko mej širšega maksimuma po t. 3. § 10. in t. 7. § 24., v katerih gozdovih je lesna industrija.
Zemljišča, katera so uživali taki nameščenci kot deputat na dan, ko dobi zakon moč, se pustijo veleposestniku v okviru maksimuma odnosno supermaksimuma (§§ 13., 14. in 15.), če na dan, ko dobi zakon moč, že niso razdeljeruf agrarnim interesentom.
Clen 11.
Vse drugo, kar se ne pusti lastniku iz zgoraj navedenih naslovov, se mora v odločbi izrečno navesti v posebnem odstavku kot zemljišče, določeno za razlastitev.
Clen 12.
Vse nepremičnine in posamezne parcele morajo biti v odločbi označene ne samo s kata-stralnimi, temveč tudi z zemljiškoknjižnimi označbami, z navedbo kultur in površin.
V odločbi se mora rešiti tudi vprašanje patronatov in služnosti, če obstoje na veleposestvu (§§ 63. in 67.).
Z izdatkom odločbe je treba ravnati po § 52. zakona (vročanje, rok, pritožbe itd.), kolikor pa te odredbe 'ne zadoščajo, veljajo predpisi zakona o občem upravnem postopku/
Clen 13.
Pri veleposestniku, glede katerega se je updr&bil člen 2. zakona z dne 4. junija 1922., kako je dati v zakup ona posestva, ki ne dosežejo maksimuma itd.,** ni treba ugotavljati in pustiti lastniku polnega maksimuma, temveč se mu morajo pustiti samo one površine,, katere je užival na račun maksimuma do izdaje novega zakona; v vsakem primeru se mu pusti omejeni maksimum. .100 juter.
Clen 14.
Pri srednjih posestnikih, katerih posestvo presega 100 juter in glede katerih se je tudi uporabljal predpis člena 2. navedenega zakona, se mora tudi v odločbi postopati na isti način, to je, da se morajo ugotoviti samo površine, ki se pustijo lastniku in one, ki so razdeljene.
* Zakon o občem upravnem postopku gl. aSluŽbend list« št. 26/4 iz 1. 1981.
** Slej »Ufiadui li«u Št, ^9 i. im.
C len 15.
Glede malik posestev, ki ne dosežejo velikosti 100 juter za obdelovanje sposobne zemlje, se mora ugotovita velikost posestva po kulturah ter predložiti ministrstvu predlog za njih vrnitev.
Clen 16.
Na posestvih, ki nimajo za obdelovanje sposobne Površine nad ožjim maksimumom (s pašniki, sposobnimi za drugo kulturo) in ki nimajo niti za obdelovanje sposobnih površin (nevštevši gozdov) nad ožjim in širšim maksimumom, od katerih posestev se doslej ni vzelo ničesar za namene agrarne reforme, ni treba izvesti ugotavljanja objektov po tem pravilniku, niti po onem za tehnična dela, temveč se mora na podlagi posestnih listov in zemljiškoknjižnih izvlečkov samo ugotoviti zemljiškoknjižno in posestno stanje in se morajo predložiti ministrstvu spisi s predlogom, da se izbriše prepoved.
Če ta posestva nimajo za obdelovanje sposobnih površin ali če imajo za obdelovanje nesposobnih nad (razen gozdov) ožjim in širšim maksimumom, se morajo ugotoviti samo one površine za obdelovanje nesposobne zemlje, ki bi utegnile biti upoštevane za razlastitev v korist katerihkoli agrarnih subjektov ter se mora o tem izdati odločba.
Banska uprava mora po pravnomočnosti odločbe predložiti spise ministrstvu za poljedelstvo zaradi izbrisa odsvojilne in obremenilne prepovedi.
Če pa izhaja iz vseh spisov ali morebitnih ogledov, da dosezajo ta posestva vendarle maksimum za obdelovanje sposobnega zemljišča, se mora postopati po pravilniku.
Olen 17.
Pri cerkvenih posestvih ni treba izvesti ugotavljanja objektov po tem pravilniku, temveč se morajo z odločbo samo ugotoviti vse one površine, ki so bile za namene agrarne reforme pritegnjene do dne, ko dobi novi zakon moč.
Po pravnomočnosti te odločbe mora banska uprava predložiti ministrstvu za poljedelstvo vse spise radi odreditve izbrisa zabeležbe odsvojilne in obremenilne prepovedi na preostalih površinah.
Člen 18.
Za ceste velja načelo, da se morajo tiste, ki so v sestavu površin, ki so se pustile lastniku, dodeliti temu v širši maksimum, ostale pa se morajo razlastiti.
Člen 19.
V odločbi se morajo natančno označiti vse hipoteke in vsa bremena, služnosti in patronati, ki obremenjajo
PUMfftVO.
III.
Agrarni subjekti.
Člen 20.
Z agrarnimi interesenti se mora postopati na sledeči način:
Kjer ni izvedena revizija po naredbi štev. 21725/25, *e mora izvesti ter izdati odločba po § 55. zakona;
kjer se je revizija agrarnih interesentov izvedla in *© je izdala odločba o ugotavljanju, se sme:
a) dopolniti postopek v smislu § 53., če so nastale v osebuih in materialnih odnošajih agrarnih interesentov izpremembe;
b) odrediti revizija, če so agrarni odnošaji v zadevni občini tako neurejeni, da se ne bi mogla brez revizije izdati razlastitvena odločba po § 61. zakona. O primernosti te revizije odloča banska uprava v smislu § 57. tega zakona.
V vseh drugih primerih, kjer je revizija izvedena po naredbi štev. 21725/25, in kjer ni potrebna dopolnitev po § 53., niti nova revizija po § 57. zakona, mora komisi ia z odločbo uradoma ugotoviti, da se bodo vzele stare odločbe o ugotavljanju agrarnih interesentov kot podlaga za razlastitvene odločbe po § 61. zakona.
Pri izvajanju revizije po prednjih odredbah se je držati načela, izraženega v odstavku 2. § 57., to je, da se ne sme menjati ključ z dodeljevanjem v manjšem obsegu.
Od prednjih odredb se sme edinole odstopiti po izrečni privolitvi ministra za poljedelstvo (§ 58. zakona).
Člen 21.
Dopolnitev postopka' po § 53. se mora izvršiti najhitreje in v najkrajšem času. Če ni treba odposlati uradnika v zadevno občino, da zbere potrebne podatke, zadošča uradno poročilo županstva občine, da se izvedejo izpremembe v odločbi.
Člen 22.
Za novo ugotavljanje agrarnih interesentov in za revizije velja ta postopek.	,
Za podlago postopka služi seznam zakupnikov. Komisija mora revidirati pri županstvu občine ob sodelovanju župana ali njegovega namestnika in agrarnega odbora osebne in materialne odnošaje zakupnikov ter ugotoviti, da-li jim pripada po novem zakonu pravica do zemljišča in da-ii izpolnjujejo zakonite pogoje.
Na podstavi sestavljenega zapisnika mora komisija izdati odločbo o ugotovitvi subjektov po § 55. zakona n jo dostaviti vsakemu agrarnemu subjektu (odstavek i. istega paragrafa).
Člen 23.
Če ostanejo po tem, ko se je izdala odločba o ugotovitvi agrarnih subjektov, razpoložljive površine, jih mora komisija uporabiti po zaslišanju agrarnega odbora za razdelitev onim poljedelcem, ki niso bili doslej upoštevani in ki izpolnjujejo zakonite pogoje.
V primeru, da je tudi tem poljedelcem ustreženo, se sme ključ razdelitve povečati.
Clen 24.
Če preostanejo po zadovoljitvi agrarnih interesentov površine iz § 23. zakona, se mora o tem obvestiti ministrstvo ob točni navedbi vseh takih površin in ob priključitvi vseh prošenj reflektantov, da ministrstvo morebiti razpolaga z njimi po § 54. zakona. Če ministrstvo z njimi ne razpolaga, mora komisija z njimi postopati, kakor je določeno v prednjem členu.
Clen 25.
Če preostanejo po izvršeni reviziji večji kompleksf rm obdelovanje sposobnih zemljišč, primernih za kolonizacijo, se morajo staviti ministrstvu na razpolago radi zadovoljitve še ne upoštevanih dobrovoljcev, kolonistov m optantov,
Člen 26.
Z revizijo do b rovol jce v -k o 1 onisto v in drugih kolonistov nastale razpoložljive površine in druga razpoložljiva »mljiSča v območju kolonij, se morajo istotako prvenstveno uporabiti za zadovoljitev doslej neupoštevanih do-brovoljeev po zakonu o dobrovoljcih, in optantov.
Te neupoštevane dobrovoljce in optante morajo zadovoljiti ambulantne komisije kot oblastvo prve stopnje po načelni odločbi ministra za poljedelstvo.
Člen 27.
Za dobrovoljce, ki bivajo v kraju in doslej niso bili zadovoljeni, izda banska uprava načelno odločbo o razdelitvi, razdelitev pa moira izvršiti ambulantna komisija.
O vseh razdelitvah dobrovoljcem, ki so jih izvršile ambulantne komisije, je treba obvestiti ministrstvo.
Člen 28.
Izpraznjene površine na posestvih madžarskih optantov se morajo uporabiti za naše optante v izmenjavo njih posestev na Madžarskem z nepremičninami madžarskih optr ntov.
Člen 29/
Po dovršitvi vsega postopka mora komisija izvršiti novo parcelacijo agrarnili objektov, če ne bi mogla stara služiti za podlago individualne razdelitve.
IV.
Izvedba razlastitve.
Člen ‘30.
Ko se konča postopek po prednjem poglavju, mora komisija izdati odločbe o razlastitvi po § 61. zakona. Vsebina in oblika teh odločb morata ustrezati predpisanim obrazcem.
Pri izdajanju odločb prve stopnje se mora komisija držati splošnega načela, da se izda za vsako posestvo, Če leži samo v eni občini, ena odločba, če pa leži v več občinah, tudi ena odločba, vendar samo tedaj, če je to tehnično mogoče in če se zbog tega ne bi zakesnila likvidacija. Če to ni mogoče, tedaj se mora izdati za vsako občino posebna odločba.
Člen 31.
Ko se Izdajo vse odločbe, ki tičejo enega posestva, se morajo kronološko urediti, sešiti dn vložiti v platnice, na platnicah pa je navesti kratko vsebino celega objekta, katera površina je razlaščena, kateri prispevek je določen, ki ga mora plačati lastnik, katero skupno odškodnino mora dobiti in višino 10% zneska, katerega mora plačati agrarni subjekt.
V odločbi je navesti odškodnino za vsak agrarni subjekt, k a teto mora plačati po § 28. zakona in sledečih.
Člen 32.
Vpmrfeoje odškodnine smejo udeleženci rešiti sporazumno v sonata § 37. zakona, vendar se sate to storiti šele tedaj, ko so postale odločbe o ugotavljanju agrarnih subjektov izvršne ki ko to odobri banska uprava. V primeru sporazuma navede komisija v odločbi o razlastitvi višino dogovorjene odškodnine in ne one, ki bi se morala določiti po § 28. zakona. Agrarni subjekt mora plačati prispevek po g Alf. zakona od dogMHOtrjeue od-ŠkorisuDBi
Člen 33.
Ako sprejme lastnik obveznice Privilegirane agrarne banke, je v odločbi navesti, da se mora plačati lastniku odškodnina v obveznicah Privilegirane agrarne banke, dalje je označiti celokupno višino odškodnine, katero mora dobiti lastnik po eni odločbi (§ 43. zakona).
V isti odločbi je določiti tudi višino prispevka, katerega mora lastnik plačati po § 47. zakona.
Za vsak subjekt se inora tudi točno navesti, katero odškodnino mora plačati in koliko znaša letna anuiteta. Istotako se mora določiti tudi višina prispevka, katerega plača agrarni subjekt po § 47. zakona
Člen 34.
Če izbere lastnik plačevanje v denarju, se mora v odločbi izreči, da plača odškodnino agrarni subjekt sam ter se mora določiti višina anuitete in naložiti agrarnemu interesentu, da mora plačevati anuitete pri davčnem oblastvu do poravnave celotnega prispevka, ki ga je dolžan plačati lastnik po § 47. zakona.
Člen 35.
K površini, sposobni za obdelovanje, ki naj služi po § 47. zakona za podlago za določanje prispevkov v kolonizacijski sklad, je prišteti vse one površine, katere je lastnik prodal z odobritvijo ministrstva do izdaje razlastitvene odločbe po ambulantni komisiji in je že vplačal 10% znesek po prejšnjih zakonih.
Člen 36.
V razlastitveni odločbi se morajo posvedočiti vse hipoteke in realne pravice rabe in uživanja in podobna bremena, ki obremenjajo razlaščeni objekt in se morajo navesti imena hipotekarnih upnikov z določbo, da mora tisti subjekt ali Privilegirana agrarna banka, ki vrši to plačilo, le-to opraviti s položitvijo pri pristojnem sodišču.
Istotako se mora v primeru, ko naj agrarni interesent bodisi po dogovoru, bodisi po izberi lastnika plača v denarju, vršiti plačilo s polaganjem anuitet pri sodišču. Na prošnjo lastnika in po pristanku hipotekarnih upnikov in drugih subjektov realnih pravic, sme to polaganje izostati.
Člen 37.
Z depoziti iz čl. 48., toč. 3., zakona postopa sodišče po splošnih načelih državljanskega zakona o fidejkomisih, dokler ne izide zakon o odpravi fidejkomisov,
Člen 38.
V razlastitveni odločbi se morajo upoštevati tudi služnostne pravice po § 63. zakona.
člen 39.
Pri prejšnjih pravnomočnih razlastitvah po zakonu z dne 4. junija 1922. o izvedbi delne razlastitve zemljišč veleposestev* (§ 61., štev. 7., odstavek 5. zakona), se morajo te odločbe, če so že izvedene v zemljiških knjigah, dopolniti po § 61. zakona samo glede odškodnine in p la* čanja anuitet in prispevkov, če pa še niso izvedene, se morajo izdati nove odločbe o razlastitvi po § 61. zakona. Take odločbe se morajo izdati obenem z drugimi odločbami o razlastitvi istega lastnika.
V primeru prodaje razlaščenega zemljišča ne pridobi kupec pravice plačevati odškodnino v anuitetah.
»Uradni lisk št, ta 1, 1883,
V.
Ambulantne komisije.
Člen 40.
Ambulantne komisije se ustanavljajo le za Izvedbo likvidacije agrarne reforme in imajo stvarno pristojnost,, določeno v tem zakonu.
Dosedanje pisarne agrarnih razdelkov pri sreskik načelstvih in celokupni arhiv tega razdelka morajo biti na razpolago ambulantnim komisijam, ki poslujejo na sedežu teh razdelkov.
V srezih, kjer ni bilo agrarnih razdelkov, morajo sreska načelstva ambulantnim komisijam za čas poslovanja v dotičnein srezu staviti na razpolago potrebne prostore za njih uradno poslovanje.
Isto velja tudi za županstva občin, kadar uradujejo komisije na sedežu občine.
Člen 41.
Ambulantne komisije sestavljajo:
1. uradnik pravnik, katerega določi za to minister za poljedelstvo, kot predsednik komisije;
2. tehnik geometer;
3. kmetijski strokovnjak.
Po potrebi se sme z ministrovo odločbo dodeliti tej komisiji tudi več agrarnih in drugih uradnikov in strokovnjakov, če to zahteva narava posla. Ti smejo biti aktivni ali upokojeni uradniki.
Komisiji se tudi dodeli potrebno število arhivskega in pisarniškega osebja.
Če se komisiji dodeli večje število agrarnih uradnikov, se postavi eden izmed njih za predsednikovega namestnika.
Kmetijski strokovnjak mora biti prvenstveno, če ni agrarni uradnik, ekonom dotičuega sreza, v katerem posluje komisija.
Odločbe komisije izdaja in podpisuje predsednik komisije ali njegov namestnik po zaslišanju ostalih dveh članov komisije.
Člen 42.
Ambulantna komisija mora voditi za vsako območje poleg vseh spisov, ki jih prejme v delo, delovodni protokol.
Spisi se ne smejo vlagati v arhiv po številkah, temveč se mora iz teh spisov, ki se tičejo enega posestva, sestaviti sveženj, ki mora biti razdeljen po občinah.
Vsi spisi, ki se tičejo ene občine, morajo biti zvezani.
Na platnicah svežnja se mora označiti ime veleposestnika in posameznih občin.
Po dovršitvj dela v svojem območju mora komisija poslali vse spise pristojni banski upravi v shrambo.
Preden odpošlje komisija spise, mora izpolniti v dveh izvodih poseben obrazec s statističnimi podatki, ki ga predpiše minister za poljedelstvo, in od katerih predloži banska uprava en izvod oddelku za statistiko v ministrstvu za poljedelstvo, dočim mora drugega vložili v zadevne spise
Člen 43.
Območja ambulantnih komisij po § "8. so sledeča:
I.	V Dravski banovini:
t. srezi: Murska Sobota in Dolnja Lendava;
2. srezi: Ptuj, Ljutomer, Maribor, levi breg, Radgona, Maribor, desni breg, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje, Celje in Gornji grad;
3. vsi ostali gnozi v Dravski banovini.
II.	V Savski banovini:
1. srezi: Osijek, Djakovo, Valpovo;
2. srezi: Virovitica, Podravska Slatina, Nasice, Donji Miholjac;
3. srezi: Brod, Slavonska Požega, Nova Gradiška,
Novska, Pakrac, Daru var, Garesnica, Grubišno polje,
Bjelovar in Djurdjevac;
4. srezi: Prelog, Čakovec, Varaždin in Ludbreg;
5. srezi: Ivanec, Krapina, Pregrada, Klanjec, Zlatar in Novi Marof;
6. srezi: Koprivnica, Križevci, Sveti Ivan Zelina,
Donja Stubica, Samobor, Jastrebarsko in Pisarovina;
7. srezi: Zagreb, Dugo Selo, Velika Gorica, Sisak,
Kutina in Cazma;
8. srezi: Karlovac, Metlika, Črnomelj, Delnice, Su-šak, Kastav, Crikvenica, Krk, Novi Vinodol, Ogulin, Vrbovško, Vojnič, Vrginmost, Glina, Petrinja, Kostanjdca,
Slunj, Brinje, Otočac, Senj, Rab, Gospič, Perušič, Kore-nica, Udbina, Gračac in D. Lapac.
III. V D u n a v s k i banovini:
1. srezi: Pančevo, Kovin, Bela Crkva, Vršac, Ali-	« bunar;
2. srezi: Veliki Bečkerek, Jaša Tomič, Novi Bečej,
Velika Kikinda, Nova Kaniža in Kovačiča;
3. srezi: Senta, Subotica, Bačka Topola in občina Bajmok iz somborskega sreza;
4. srezi: Sombor, razen občine Bajmok, Apatin, Kula in Odjaci;
5. srezi: Bačka Palanka, Novi Sad, Stari Bečej, Ža-baJj in Titel;
6. sreza: Batina in Darda;
7. srezi: flok, Irik, Stara Pazova, Ruma in Zemun.
IV. V D r i n s k i banovini:
Srezi: Vukovar, Vinkovci, Županja, Šid ih Mitroviča.
V.	Vsi ostali zgoraj neomenjeni srezi in krajine države tvorijo posebno območje.
Člen 44.
Člane ambulantnih komisij iu ostalo potrebno osebje odreja minister za poljedelstvo s posebnim odlokom.
Člen 45.
Dokler se ne ustanove posamezne ambulantne komisije, morajo agrarni razdelki pri sreskih načelstvin vršiti nadalje posle, odrejene po prejšnjih zakonih. Zlasti morajo ti razdelki dovršiti vse za počete posle, ki se tičejo ugotavljanja agrarnih subjektov in objektov in glede subjektov izdati odločbe prve stom je. glede objektov pa predložiti spise banski upravi v pr is/e, n, . > šilev po § 52. zakona.
VI.
Zvišanje količnika.
Člen 46.
Po odredbi § 30. zakona se odreja zvišanje kolicr'" a kakor sledi:
1. za sreze, navedene v § 2. lit. a) in b) zakona, ha 200, izvzemši Dravsko banovino;
2. za sreze, navedene v istem § 2. lit. C) zakona, na
190;
3. za sreze, navedene v § 2. lit, d) zakona, na 480;
4. za sreze, navedene v g 2. lit. e) zakona, na 170.
VII.
Agrarni odbor.
Člen 47.
Občinski agrarni odbor sestavljajo:
1. občinski odbornik, ki ga izvoli občinski odbor;
2. predsednik agrarne zajednice, odnosno predsedniki agrarnih zajednic, če jih je več v tej občini;
3. po en poljedelec iz vsake udeležene vasi ene občine, ki ga imenuje pristojni sreski načelnik
Clen 48.
Agrarni odbori so ob času poslovanja ambulantnih komisij v posameznih občinah na licu mesta posvetovalni organi in kot taki nimajo pravice pritožbe zoper odločbe (§ 52., toč. 8. in § 55., toč. 2. in 3.) zakona.
Agrarni odbor se mora odzvati na poziv ambulantne komisije.
Člen 49.
Če pozvani odborniki ne pridejo na določeni kraj, opravi ambulantna komisija posel tudi brez njih in se morebitna opozorila tega odbora ali posameznih članov ne upoštevajo.
VIII.
Močvirja in nerodovitno trstje.
Člen 50.
Po §§ 10., toč. 9., in 14. zakona se smejo pustiti lastniku močvirja in nerodovitno trstje za širši maksimum, če ne presegajo površine zemljišča, določenega v § 2. zakona; za previšek takih površin velja splošno načelo, da se morajo razlastiti v korist vseh agrarnih interesentov, če ležijo v arondaciji razdeljenih zemljišč, sposobnih za obdelovanje, v korist agrarnih subjektov iz § 24., odstavka 1. pa, ako tvorijo večje komplekse v eni ali več celotah.
Člen 51.
Od tega pravila se sme napraviti izjema v primeru toč. 9., § 10. zakona. Take površine se smejo pustiti lastniku ob pogoju, da se zaveže, da jih tekom 15 let kultivira, odnosno napravi na njih ribnjake.
V tem primeru mora lastnik predložiti banski upravi prošnjo, njej pa priložiti posestni in gruntovni izvleček, tehnični elaborat, morebiti tudi (jruge potrebne listine, banska uprava pa mora prošnjo predložiti ministrstvu s poročilom, da-li so se vse površine uporabile za agrarne namene.
Člen 52.
Ministrstvo izda rešitev, potem ko je na licu mesta na podlagi obrazloženega strokovnega mnenja ugotovilo, da so te površine zares močvirnate in nerodovitno trstje in da se dajo kultivirati.
Stroške komisijskega ogleda trpi lastnik.
Člen 53.
Preden izda ministrstvo rešitev, se mora lasmik pismeno zavezati, da bo te površine tekom 15 let kultiviral in da bo vsako leto predlagal ministrstvu poročilo o delu, ki ga je izvršil v tem letu. V primeru, da lastnik ne postopa po prevzeti obveznosti, se razlaste te površine v korist agrarnih interesentov.
Člen 54.
Če se te površine pustijo lastniku, se mora taka obveznost zabeležiti na lastninskem listu v zemljiških knjigah. Ta obveznost prehaja tudi na lastnikove pravne naslednike.
Banska uprava ne sme izdati odločbe o ugotavljanju objektov, preden ne izda ministrstvo rešitve na tako prošnjo lastnika.
IX.
Odškodnina za oranje, za seme ln za zgradbe.
Člen 55.
Neizplačane zakupnine in odškodnine za oranje, setev in seme ter zakupnine za zgradbe se lastnikom po § 82. zakona ne plačajo v gotovini, temveč v obveznicah Privilegirane agrarne banke.
Za to morajo agrarni razdelki vse izvršne in doslej nerealizirane odločbe, ki so se v teh stvareh že izdale, predložiti ministrstvu v nadaljnji postopek.
Člen 56.
Kjer ni bila doslej izdana odločba o teh vprašanjih, morajo agrarni razdelki, če se vprašanje odškodnine ni že rešilo, sporazumno z udeleženimi strankami v smislu § 14. zakona z dne 20. maja 1922., kako je dajati v zakup zemljišča veleposestev,* izdati odločbo, če obstoje zapisniki in ostali spisi, iz katerih je razvidno, da so bile površine odsvojene, poorane ali zasejane ali da so se zgradbe vzele v upravo po zakonu z dne 4. julija 1922. o postopanju z zgradbami.
Člen 57.
Če o tem ne obstoje spisi, se mora na morebitno prošnjo lastnika izvesti postopanje, da se ugotovi, čo so bile zares odsvojene take površine in zgradbe, kolika površina se je odsvojila in v čigavo korist ter da se ugotove vsa dejstva, ki so za to potrebna.
Take prošnje lastnikov je vzeti v pretres, če se predložijo najpozneje tekom 2 mesecev od dneva razglasitve tega pravilnika.
Člen 58.
V tem postopku se morajo ugotoviti vsi agrarni interesenti imenoma, ki so dobili v zakup poorane ali posejane površine, odnosno katerim so bile prepuščene zgradbe za uporabo, da se more država poslužiti proti
njim pravice regresa.
Člen 59.
Po istih predpisih je postopati tudi glede živega in mrtvega inventarja, Če se je ta prevzel po zakonu z dne
20.	maja 1922. o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev** za namene agrarne reforme.
X.
Poplavno zemljišče.
Člen 60.
Za zemljišča, za katera se plačuje poplavni prispevek, se določa v smislu § 33., odstavka 2. zakona, znižanje odškodnine iz §§ 28. in sledečih zakona tako-le:
Za zemljišča, ki plačujejo za jutro do 100 dinarjev poplavnega prispevka, se zniža odškodnina za 5*/«, J*
"*~GlT>Uradni list-c št. 62/9 iz 1. 1923.
** Gl. >Uradni list« št. 22/4 iz L 1923.
°no, za katero se plačuje prispevek do 150 dinarjev, se zniža za 7Vs#/o, za ona do 200 dinarjev, za 10°/n, za vsa zemljišča nad 200 dinarjev pa za 15°/o.
' Kot podlaga za znižanje odškodnine se jemlje poplavni prispevek iz leta 1930., ki ga izkazuje zadevna uprava vodne zadruge in ki ga mora overiti ministrov poverjenik pri zadevni vodni zadrugi.
Člen 61.
Ta pravilnik dobi moč, ko se razglasi v . Službenih novinah«.
Beograd, dne 18. julija 1931., štev. 45.584/VI a.
Minister za poljedelstvo M. Najdorfer s. r.
279.
Na podstavi g 79., točke 2., zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931.* predpisujeva
Pravilnik
o tehničnih delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.**
Člen 1.
Po tem pravilniku se morajo izvršiti tehnična dela ha onih veleposestvih, pri katerih še niso ugotovljeni objekti po instrukciji ministra za agrarno reformo z dne 27. marca 1925., štev. 12500, za agrarno - tehnična dela ob izvajanju naredbe ministra za agrarno reformo 0 definitivnem določanju objektov in subjektov,f ki jih je upoštevati ob razlastitvi.
Člen 2.
Tehnična dela obstoje v:
1. triangulaciji;
2. poligoniranju;
-3. detajlnem merjenju;
4. zakoličevanju vseh mej v smislu čl. 10. zakona ° zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928, Službene novine« št. 14/VIII/32 z dne 18. januarja 1929.f+
5. stabilizaciji trigonometričnih, poligonskih in malih Točk po katastrskih predpisih in
6. izdelavi načrtov ter vseh tabelarnih pregledov, na , Podstavi katerih se razlastitev izvrši in izvede v zim-ljiškdh knjigah in v zemljiškem katastru.
Člen 3.
Triangulacija se izvrši samo v onih primerih, ko preseza poedini kompleks zemljišč, ki se mora izmeriti, površino 150 hektarov, odnosno 261 kat. jut. (čl. 8. zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928., j-Službene novine« št. 14/VIII/32 z dne 18. jan. 1929.t+
* Glej »Službeni list« štev. 263/42 iz leta 1931.
... ,** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 38- julija 1931., štev. 161/LIII/357.
f Glej »Uradni list« štev. 293/88 iz 1. 1925. ti Glej »Uradui list« št. 76/20 iz 1. 1929.
Člen 4.
(*) Stabilizacija trigonometričnih točk se mora izvršiti po pravilniku ministrstva za finance štev. 91133/V. z dne 30. oktobra 1929. o katastrskem merjenju, I. delu (triangulacija).
(•') Prav tako se mora izvršiti stabilizacija poligou-skih in malih točk in sicer po pravilniku ministrstva za finance štev. 1432/V z dne 15. januarja 1930. o katastrskem merjenju, TI. delu (poligonska in črtna mrežaj.
Člen 5.
0) Zakoličevanje kompleksov in vseh novih posestnih mej, ki nastanejo ob delitvi, se izvrši pred končnim merjenjem v smislu člena 10. zakona o zemljiškem katastru, in sicer tako, kakor je določeno v členih 27. do
70.,	zlasti v členu 61. pravilnika ministrstva za finance z dne 15. januarja 1930., štev. 1433/V., III. dela o katastrskem merjenju.
(-) Prav tako se morajo zamenjati s trajnimi znaki tudi vsi objekti, ki so namenjeni javni rabi. kolikor segajo preko kompleksov, ki se merijo.
Člen 6.
Za snemanje detajlov veljajo odredbe oravilnika o katastrskem merjenju, III. dela, omenjenega v prednjem členu.
Člen 7.
j1) Izdelava potrebnih načrtov tako za zemljiškoknjižna oblastva kakor tudi za kataster se izvrši po predpisih pravilnika ministrstva za finance z dne 15. januarja 1930., štev. 1435/V., V. dela, o katastrskem merjenju v zvezi z odredbami katastrskega pravilnika ministrstva /.a finance, VII. dela, II. oddelka, št. 1437/V. z dne 15. januarja 1930. kakor tudi pravilnika ministrstva pravde za voditev zemljiških knjig štev 18450 z dne 17. februarja 1931. ( Službene novine št. 64-XIX/120 z dne 21. marca 1931./.
(-) Za računanje površin vseh izpremenjenih parcel, kakor tudi tistih, ki nastanejo zbog delitve, veljajo tudi odredbe spredaj omenjenih pravilnikov. V. dela ter VII. dela, II. oddelka.
Člen 8.
Poleg delitvenih načrtov (situacijskih načrtov) se morajo izdelati tudi tabelarni pregledi (delitvene tabele), ki morajo imeti te-le podatke:
1. številko parcele (topografsko številko) po katastru in po zemljiški knjigi, kakor tudi številko posestnega lista in številko zemljiškoknjižnega vložka;
2. naziv polja (trate), po možnosti tudi ime kraja;
3. kulturo (način obdelave zemljišč) in sicer;
a)	po katastrskem stanju na dan 27. febr. 1919.;
h) po zadnjem katastrskem stanju;
c)	po stanju v naravi v času izmeritve;
4. razred (boniteto) za vsako kulturo, in sicer:
a) po stanju, kakor je bil vpisan v katastru dn®
27. februarja 1919.;
b) po zadnjem katastrskem stanju in
c) po katastrskem stanju v času izmeritve
Glede parcel, o katerih se med ugotavljanjem objektov ali pri izmeritvi naleti na izpremembe v kulturi, se mora v opombi tabelarnega pregleda navesti izpre-memba, da morejo katastrska oblastva izvršiti klasirani® takih kultur, preden se odstopijo delitveni načrti zemljiškoknjižnim lastnikom radi izvedbe;
5. površino parcele po katastru, po zemljiški knjigi in po naravi v meterskem, odnosno seženjskem sistemu, kakor se pač vodijo površine parcel v katastru, odnosno v zemljiških knjigah;
6. katastrski čisti dohodek po stanja z dne 27. februarja 1919.;
7. osebne podatke:
a) rodbinsko ime,
b) polno očetovo ime (kolikor je to potrebno in običajno),
c) rojstno ime lastnika, odnosno posestnika,
č) prebivališče in hišno številko.
Prebivališče in hišno številko je vpisati, kakor je predpisano v členih 2. in 14. navodila štev. 1706/V z dne
20. januarja 1931. poleg pravilnika ministrstva za finance ■z dne 15. januarja 1930., štev. 1436/V., VI. dela, I. in
II.	oddelka, o klasiranju zemljišč, o izdelovanju katastrskega operata in njega razgrnitvi (»Službene novinec z dne 13. februarja 1931., štev. 33-IX/51);
8. zemljišče, ki spada k vodni zadrugi in razred poplavnega prispevka;
9. zemljišče s podzemsko drenažo z označbo, ali je deljeno ali ne;
10. višino odškodnine po §§ 28., 29., 30., 32., 33., 35. in 36. zakona o likvidaciji itd. z dne 19. junija 1931* in pravilnika štev. 45484/VI a z dne 18. julija 1931. o zvišbi, odnosno znižbi odškodnine;
11. letno anuiteto odškodnine;
12. znesek za kolonizacijski sklad po § 47. zakona o likvidaciji:
a) prejšnjega lastnika (veleposestnika); in
b) agrarnega subjekta (novega lastnika);
13. nadaljnja dva prazna stolpca, ki naj služita za morebitne zaznamke, glede katerih bi se med postopanjem pokazala potreba, da se vpišejo v tabelarni pregled.
Člen 9.
(‘) Tabelarni pregled (delitvena tabela) sestoji iz dveh delov: staro (dosedanje) stanje in novo stanje.
(-) V prvi del, t. j. v staro stanje tabelarnega pregleda se vpišejo vsi podatki po katastrskih in zemljiškoknjižnih predpisih, razen tega tudi vsi podatki, ki so potrebni za ugotavljanje objektov
(3) V drugi del tega pregleda se vpišejo vsi ostali podatki, potrebni za izvedbo razlastitve v zemljiških knjigah in zemljiškem katastru »lede vseh onih izpre-memb, ki so nastale v lastninski pravici z razlastitvijo ali kakorkoli drugače v ostalih katastrskih podatkih.
(’) Ti podatki se morajo vpisati v tabelarni pregled postopoma, po potrebi in kakor postopanje to zahteva.
(“) Obrazec za tabelarni pregled je priložen temu pravilniku.
Clen 10.
O Ob sestavljanju tehrtičnih podatkov ]e upoštevati odredbe zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930. (»Službene novinec št. 62-XVIII/105 z dne 19. marca 1931.** kakor tudi pravilnik za voditev zemljiških knjig štev. 18450 z dne 17. februarja 1931. (»Službene novinec št. 64-XIX/120 z dne
21. marca 1931.), zlasti §§ 154. do 156.; dalje katastrski pravilnik štev. 1437/V ministrstva za finance z dne 15.
januarja 1930., VII. del, II. oddelek (»Službene novinec št. 212-LXXV/460 z dne 17. septembra 1930.).
(-) Kolikor se vrši izmeritev v onih občinah, kjer še ni katastrske izmeritve, je vpoštevati člen 19. katastrskega pravilnika ministrstva za finance z dne 22. novembra 1929., štev. 93950/V., VII. del, I. oddelek (»Službene novine« št. 292-CXXII z dne 12. decembra 1929.).
Člen 11,
Glede numeriranja z delitvijo novonastalih parcel veljajo odredbe §§ 48. do 50. pravilnika za voditev zemljiških knjig in čl. 137. do 165. katastrskega pravilnika,
VII.	dela, II. oddelka, omenjenih v prednjem členu.
Člen 12.
Način izmeritve, dovoljeni odstopkd pri izmeritvi kotov in stranic, kakor tudi pri izračunu površin, način izravnavanja in postopanje pri vseh tehničnih računskih delih so obrazloženi v katastrskih pravilnikih, omenjenih v prednjih členih, tablice dovoljenih odstopkov pa so priložene tem pravilnikom.
*	Člen 13.
(1)	Vse izpremembe v kulturi celih parcel, kakor tucfl delov parcel, se morajo zaznamiti v tabelarnem pregledu v stolpcu »Pripomba«, odnosno sneti, katastrska oblastva pa morajo postopati po odredbah katastrskega pravilnika, VI. dela, I. oddelka, št. 1436/V. z dne 15. januarja
1930.,	omenjenega v čl. 8., točkah 7. in nasl. tega pravilnika, v zvezi z odredbami iz čl. 202. do 208. katastrskega pravilnika, VII. dela, II. oddelka, št. 1437/V. z dne 15. januarja 1930., navedenega v členu 10. tega pravilnika, a v skladu z odredbami iz členov 3. in 43. pravilnika ministrstva za finance štev. 27160 z dne 8. marca 1929. o delovanju an pristojnosti oddelkov za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav (»Službene novine« št. 63-XXVII z dne 16. marca 1929.*
(-) V ta namen in zaradi pospešenja del glede kla-siranja parcel, ki so se izpremenile v kulturi, morajo agrarna, odnosno občeupravna oblastva vročiti v postopanje pristojni finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva elaborate, ki jih je treba dopolniti z novimi kulturami in razredi.
(3) Vse izpremembe vobče kakor tudi v kulturi izvedejo katastrske uprave v katastrskem operatu šele potem, ko se izvedejo v zemljiški knjigi, da je tako moči nemoteno uporabljati odredbe § 65. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Člen 14.
(’) Vsa omenjena tehnična dela vrše:
1. tehnični organi ministrstva za poljedelstvo;
2. pooblaščeni inženjerji in geometri, ki imajo pooblastila za vršenje civilne geometrske prakse, izdane od ministrstva za finance po veljavnem pravilniku o opravljanju strokovnega geometerskega izpita, ali tehnična podjetja, ki imajo predstavnika s takim pooblastilom.
* »Službeni liste št. 263/42 iz I. 1931.
** Glej »Službeni lisk št. 159/31 iz 1. 1931,
* Glej »Uradni lisk št. 190/47 iz 1. 1920,
(2) Če bi bilo potrebno in namenu primerno, da izvrše tehnični organi ministrstva za finance ta dela na poedinih kompleksih, odnosno posestvih, sme ministrstvo za finance po prejšnjem sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo izvršiti ta dela po svojih tehničnih organih.
Člen 15.
(') Pogodbe o izvrševanju tehničnih del po tem pravilniku z osebami iz člena 14., odstavka 1., točke 2., sklepajo zainteresirane osebe (§ 76. zakona o likvidaciji »grame reforme) neposredno, toda z odobritvijo ministrstva za poljedelstvo. Če se ne sporazume, odda banska uprava tehnična dela z licitacijo, prav tako z odobritvijo ministrstva za poljedelstvo.
(-’) Banska uprava določi zainteresiranim osebam rok, v katerem smejo skleniti pogodbe za izvršitev tehničnih del. Če bi v tem roku ne prišlo do sporazuma, odda banska uprava tehnična dela z licitacijo.
(3) Pogodbe in zapisniki o licitaciji so po § 77. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. oproščeni vseh državnih in samoupravnih taks. Prav tako se oproščajo podjetniki plačila taks iz tarife IV. zakona o zemljiškem katastru za kopije iz katastrskih načrtov, prepise in izpiske iz katastrskega operata, kar potrebujejo za dela po tem pravilniku.
Člen 16.
Vsaka pogodba, odnosno zapisnik o licitaciji za tehnična dela mora obsezati:
1. osebne podatke delodajalca in podjetnika;
2. objekt tehničnih del z navedbo veleposestnika;
3. površino celega objekta po katastru;
4. površine posameznih ločenih delov veleposestva po katastru;
5. opis potrebnih del za poedine komplekse;
6. ceno za izvedbo tehničnih del na vsem veleposestvu, odnosno na posameznih ločenih kompleksih za eno katastrsko jutro, odnosno za en hektar;
7. rok, v katerem se morajo dela izvršiti;
8. izjavo podjetnika, da se mu pridrži v smislu člena
21.	tega pravilnika kot kavcija 10% predujma;
9. način plačila dogovorjene cene in povračilo predujmov, pridržanih po členu 21. tega pravilnika kot varščine;
10. zavezo, da izvrši podjetnik vsa tehnična dela po veljavnih katastrskih in zemljiškoknjižnih predpisih, med ostalim zlasti, da izvrši triangulacijo, če se nanaša iz-meritev na površino nad 150 hektarov (261 jut.) v enem kompleksu, da predpisno izvrši stabilizacijo trigonometričnih in poligonskih točk, dalje da izvrši izmeritev po predhodni zamejničitvi parcel po členu 10. zakona o zemljiškem katastru in da izvrši vsa tehnična pisarniška dela po predpisih zemljiškoknjižnih oblastev in zemljiškega katastra ter da dovoljuje, da se mu ustavi delo in se razveljavi pogodba brez kakršnekoli odškodnine za že .izvršena dela do dne ustavitve dela, če bi kršil pogodbene obveznosti;
11. zavezo, da vsak čas katastrskim oblastvom omogoči nadzorstvo in pregled nad terenskimi in pisarniškimi deli, ki ga vršč nadzorstveni organi finančne direkcije, odseka za kataster in državna posestva, ob podjetnikovih stroških,
Člen 17.
(') Nadzorstveni organ mora takoj obvestiti bansko upravo, ministrstvo za poljedelstvo in ministrstvo za finance, če ugotovi pri reviziji, da se podjetnik ne drži pogodbenih pogojev.
(2)	Banska uprava postopa v takem primeru v smislu člena 16., točke 10., tega pravilnika in odda delo drugemu podjetniku po predpisih tega pravilnika.
(:1) Enako postopa banska uprava, če se podjetnik ne drži pogojenih rokov, ako ministrstvo za poljedelstvo ne smatra za primerno, da se mu ta rok podaljša.
Člen 18.
Podjetnik ne sme prenašati svojih pravic in obveznosti na druge osebe niti deloma niti celoma brez prejšnje odobritve ministrstva za poljedelstvo, ki mu sme odobriti ta prenos s pogojem, da odgovarja tudi še naprej solidarno za delo.
Člen 19.
Če pride podjetnik v konkurz, se pogodba razveljavi, toda delodajalec sme sprejeti ponudbo njegovih upnikov, da dovrši isti podjetnik dogovorjena dela ob istih pogojih,
Člen 20.
* Če podjetnik umre, razveljavi ministrstvo za poljedelstvo pogodbo in dostavi odločbo pristojnemu sodnemu oblastvu in dedičem. Za oni del posla, ki je dovršen in ki se prevzame, se izplača zaslužek zakonitim naslednikom. Nagrada za nedovršena dela pa se izplača po ocenitvi pravilno izvršenih del.
Člen 21.
Način plačila se določi v pogojih pogodbe, odnosno v zapisniku o licitaciji. Če zahteva podjetnik meri delom v smislu pogodbenih pogojev, odnosno zapisnika o licitaciji, naj se mu izplača del dogovorjene vsote, se mu ta izplača za že dovršene dele tehničnih del s predujmi po predhodni reviziji nadzorstvenega organa finančne direkcije, odseka za kataster in državna posestva. Višino posameznega predujma določi ta nadzorstveni organ. Pri izplačilu se pridrži kot varščina 10% vsakega predujma.
Člen 22.
Pogodba, odnosno zapisnik o licitaciji vežeta podjetnika, čim jo podpiše, delodajalca pa, ko odobri pogodbo, odnosno zapisnik o licitaciji ministrstvo za poljedelstvo.
Člen 23.
Podjetnik mora izvršiti dogovorjeno delo po pogojih dobro, solidno in pravočasno.
Člen 24.
Elementarne nezgode in splošna ustavitev dela po delavcih dajejo podjetniku pravico, da zahteva podaljšanje roka za izvršitev dogovorjenega dela, nima pa pravice, zahtevati povračilo škode.
Člen 25.
Podjetnik odgovarja za vsako škodo, ki jo prizadene drugim osebam ob izvrševanju dogovorjenih del.
(Nadaljevanje besedila gl. str. 934.)
Banovina:......................
Srez:
Upravna občina:
Katastrska (davčna) občina: Cenitveni srez :
Tabelarni pregled
Staro (dosedanje) stanje
Številka
parcele
O
CL
S *! ©
SJ C O-* o.
v —
35 >
Kultura
Razred
e«°
<N
cfl
!0 C
10
= 5. ?§
11
Površina
po
katastru
jat. uti.
12
po
zemljiški
knjigi
jut. klft.
13
po
naravi
jut. klft.2
14
O
O 2 ■o nS =!«
2 c-5
tf) M ® ^ •
15
o.S
» ?
.S S
£ ® S
I o .i
jo
*«T
t<s
dosedunjegu lastniku odnosno posestniku
10
i?
18
•a
2 c sr
rt =
45 *“
S «
O- N
72
10
o
% | k. ^
S 'c
03 o
35
20
o a,
o«J
IS o
£5
v o
s S = £S:=
Pripomba:
1) V stolpec „Opomba“ se zabeležujejo izpremembe v kulturi (čl. 8., točka 4., lit. c) in Čl. 13., odstavek 1., 2. in
2) /ju računanje višine °/0 po S 47. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, je treba v stolpcu &) Stolpec „Opomba“ služi tudi za podrobno računanje višine odškodnine, letne anuitete, kakor tudi za vpisovanje
4) Glede praznih stolpcev 35 in 36 glej čl. 8., točko 13., pravilnika.
5) Kadar je treba v tabelarni pregled (delilno tabelo) vpisati večjo število parcel, se	v	obliki	zvezK*	*
črtu (čl. 33., odstavek 4., pravilnika),
Obrazec s površinami v klaftrskein sestavu.
fi
Srcsko sodišče v
(delilna tabela)
Katastrska uprava, v ..........
Novo stanje
Številka
parcele
s
a.
>W3 •—» — s ‘Sr
K c
o
cu
JO -L- > S CO
24
•Jrt
Površina
jut. j klft. 26
Rodbin-sko.polno očetovo n krstno ime
K raj
biva-
lišča
Hišna
štev.
(naziv
ulice)
novega posestnika 29
27
2*
.9(1
Višina
odškod
nine
Din { p 31
Letna
anuiteta
Din i p
.32
c S . — o
CO
CA
>
® CU d. w ca
■n ca ni & *— r S c
Din j p
33
o rt
53 fi >1 #p-
I - u - CO
<75 M
Di
II ' P
34
35
Opomba
3.	pravilnika.
regti skupno pov
aporacije po §§ 28. do 29. zakona o likvidaciji agrarno reformo na voloposostvih. naslovno polo in s potrebnim številom notranjih (vložnih) pol, sicer pa so tabelarni pregled sestavi na samem delilnem na-
«Opomba“ navesti skupno površino za obdolovanlo sposobnega zemljišča po katastrskem stanju z dne 27. februarja 1919. količnika in za vse računske operacije po §§ 28. do 29. zakona o likvidaciji agrarne reformo na '
Banovina:............
Srez: ...............
Upravna občina: —
Katastrska (davčna) občina: Cenitveni srez:..............
Tabelarni pregled
Kultura
Razred
Površina
Številka
parcele
po
zemljiški
knjigi
S "9
po
katastru
po
naravi
“S
S*
*>«1
dosedanjega lastnika odnosno poses'nlka
ha
ha
ha a m'
o.
m
m
15*
Pripomba:	1) V stolpcu „Opomba“ se zabeležujejo izpremembe v kulturi (čl. 8., točka 4., lit. c) in čl. 13., odstavek 1., 2. in
2) Za računanje višine °/o P° § 47. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, je treba v stolpcu
3) Stolpec „Opomba“ služi tudi za podrobno računanje višine odškodnine letne anuitete, kakor tudi za vpisovanje
4) Cilede praznih stolpcev 35 in 36 glej čl. 8., točko 13. pravilnika.
5) Kadar je treba v tabelarni pregled (delilno tabelo) vpisati večje število parcel, se izdela v obliki zvezka z
načrtu (čl. &)., odstavek L.pravilnika).
Obrazec s površinami v metrskem sestava.
Sresko sodišče v ....
Katastrska uprava v ••••
(delilna tabela)
Novo stanje																					
Šte\ par s Ih 03 a id O CL	rilka cele 'Sc »■‘■v**** u N rt M © >03 O«	Kultura po stanju v naravi	j Razred po stanju v naravi	Površina			Rodbinsko, polno očetovo in krstno ime	Kraj biva- lišča	Hišna števil- ka (naziv ulice)	j Razred agrarne cenitve	Višina od- škod- nine		Letna anui- teta		Prispevek veleposestnika za kolonizacijski sklad		Prispevek novega lastnika za kolonizacijski sklad				Opomba
				ha	a	m2	novega posestnika				Din	P	Din	P	Din	P	Din	P			
22	23	24	25	26			27	28	29	30	31		32		33		34		33	36	37
															.						. ■
1
3.	pravilnika.
»Opomba" navesti skupno površino za obdelovanje sposobnega zemljišča po katastrskem stanju z dne 27. februarja 191!). količnika in za vse računske operaoije po 88 28. do 39. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
ovojno polo in s potrebnim številom notranjih (vložnih) pol, sicer pa so tabelarni pregled sestavi na samem delilnem
Clen 20.
0) Podjetnik mora plačevati osebje, delavce in material redno po zakonskih predpisih.
(*) Instrumente, orodje in material za merjenje ter material za izdelovanje načrtov in ostalih pismenih del nabavlja podjetnik sam. Instrumenti morajo biti take konstrukcije, da se z njimi doseže zahtevana točnost, material za mejnike pa mora ustrezati predpisom člena 61. katastrskega pravilnika, III. dela.
Clen 27.
C) Nadzorstveni organ finančne direkcije, odseka za kataster in državna posestva, je upravičen, da zahteva od podjetnika ob reviziji, da mu daj na razpolago potrebno delovno moč in ustrezajoče instrumente ter orodje za merjenje, priprave in material za kontrolo dela v pisarni.
(a) Vse pogreške in nedostatke, ki jih ugotovi nadzorstveni organ v elaboratu ali na terenu, mora podjetnik odpraviti v roku, ki mu ga pismeno določi nadzorstveni organ.
Clen 28.
Spore čisto tehnično-katastrske narave, ki nastanejo med podjetnikom in nadzorstvenim organom, rešuje dokončno ministrstvo za poljedelstvo na podstavi mnenja ministrstva za finance. Ministrstvo za finance oddaja svoje mnenje na podstavi ogleda ter mnenja nadzorstvenega organa ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva. V takem primeru se sme podjetniku podaljšati rok, določen v pogodbi ali v zapisniku o licitaciji. Vse morebitne stroške, ki so združeni s takimi ogledi, trpi tudi podjetnik.
Clen 29.
(*) Vsaka pogodba se mora sestaviti v šestih izvirnih izvodih. Zapisnik o licitaciji se sestavi v enem izvirnem izvodu in petih overovljenih prepisih. Cim prejme banska uprava pogodbe, mora vseh šest izvodov predložiti ministrstvu za poljedelstvo. Le-to pošlje najprej izvod pogodbe ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva, radi oddaje mnenja; ta pošlje odgovor z vrnitvijo pogodbe ministrstvu za poljedelstvo najkesneje v 15 dneh. Na to izda ministrstvo za poljedelstvo svojo rešitev in pošlje po en izvod odobrene pogodbe po banski upravi delodajalcu in podjetniku. Istočasno se obvesti tudi ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva, o odobritvi pogodbe ter se mu vročita dva izvoda odobrene pogodbe.
(2) Ministrstvo za finance pošlje en izvod odobrene pogodbe pristojni finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva, da vodi nadzorstvo in odredi revizije.
(3) Prav tako se postopa tudi z zapisniki o licitaciji.
Clen 30.
Podjetnik mora javiti banski upravi ter istočasno; tudi finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva, dan, ko je odšel na teren in koise je vrnil, terj namen opravka
Clen 31.
(') Cim dovrši podjetnik tisti del tehničnih del, ki 'je potreben za ugotavljanje objektov, mora predložiti banski upravi ves dotični elaborat; ta ga preizkusi in pošlje nato pristojni finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva, radi pregleda v tehničnem pogledu.
(*) Finančna direkcija mora vrniti ta elaborat banski upravi najkesneje v 30 dneh, določenih v členu 193. kat. pravilnika, VII. dela, II. oddelka.
(3)	Ko postane odločba o ugotavljanju objektov pravnomočna, vrne banska uprava ves elaborat podjetniku, da nadaljuje delo po stanju postopanja.
Clen 32.
Ko dovrši podjetnik vsa tehnična dela, določena v pogodbi, je postopati po odredbi člena 31., odstavka 1., tega pravilnika. Finančna direkcija pregleda vse glavne in pomožne dele elaborata in ga odobri na podstavi členov 43. in 44. zakona o zemljiškem katastru in § 1., odstavka (4) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31. decembra 1930., če ustreza izdelava elaborata zemljiškoknjižnim in katastrskim predpisom (§ 1., odstavek (3) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah; §§ 154. do 156. pravilnika za voditev zemljiških knjig in členi 34., 40., 66. do 68., 135. in 195. katastrskega pravilnika, VII. dela, II. oddelka. V nasprotnem primeru postopa finančna direkcija po odredbi člena 70. kata-trskega pravilnika, VII. dela, II. oddelka.
Clen 33
(*)' Po pravnomočnosti odločne o razlastitvi se postopa s tehničnim elaboratom po predpisih zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31, decembra 1930. radi izvedbe v zemljiških knjigah in zemljiškem katastru.
(2) Glede števila izvodov delitvenih načrtov veljajo predpisi § 1., odstavka 5. zakona, omenjenega v prednjem odstavku.
(3) Izvodi delitvenih načrtov, ki so namenjeni za katastrska in zemljiškoknjižna oblastva, morajo biti izdelani na prozornem platnu.
(*) Kadar je število novih parcel, nastalih z delitvijo, preveliko, tako da se vsi podatki po členu 8. tega pravilnika ne morejo vpisati v tabelarni pregled na samem delitvenem načrtu, izdela podjetnik ta pregled na posebnem dodatku k delitvenem načrtu, vendar v isti obliki, z isto vsebino in z istim številom stolpcev.
Clen 34.
Tehnična dela po tem pravilniku se nanašajo na ožji in širši maksimum, na morebitni supermaksimum in na vse nepremičnine, ki jih je upoštevati ob razlastitvi.
Clen 35.
Če se oddajo tehnična dela v izvršitev z licitacijo, morajo položiti interesenti (veleposestnik in agrarni subjekti) 50 odstotkov dogovorjene (vsote pri banski upravi pred pričetkom tehničnih del, ostanek pa, preden se izdajo razlastitvene odločbe.
Clen 86.
Ta pravilnik dobi moč, ko se razglasi v ^Službenih novinab«.
Beograd, dne 15. julija 1931.; št. 45.488/VI-a.
Minister za poljedelstvo M. Najdorfer s. r
Zastopnik ministra za finance Nik. T. Uzunovič "
280.
Na podstavi § 10., točke 6. zakona o likvidaciji agrarne reforme ua veleposestvih* predpisujeva ta-le
Pravilnik
o stavbnih okoliših.**
Clen 1.
Odredba § 10., točke 0. zakona o likvidaciji agrarne reforme se nanaša samo na mesta, katerim je doslej ta tniziv uradno priznan.
Clen 2.
Zemljišča stavbnih okolišev so površine, ležeče v onem gradbenem rajonu, ki obseza navadno že zazidani in naseljeni del mesta.
Clen 3.
Zemljišča, ki leže vomenjenem gradbenem rajonu, so docela izključena od razlastitve
Clen 4.
Glede zemljišč v mestih, ki leže zunaj omenjenega rajona, kar je navadno še nezazidani in nenaseljeni del mesta, se mora uporabljati odredba § 33., odstavka 1. zakona o likvidaciji agrarne reforme ter se zviša zanje odškodninska vsota na 200, odnosno 100 odstotkov.
Clen 5.
Za mesto Zagreb kot gradbeni rajon, omenjen v Čl.
1.,	se določa sledeči okoliš: vsa zemljišča, ki lež-č znotraj katastrske mestne meje z južne, zapadne in severne strani, z vzhodne strani pa zemljišče po situacijskem načrtu mesta Zagreba, kateri načrt se smatra kot sestavni del tega pravilnika, ki je označeno s črto oranžne barve in poteka od reke Save proti severu ter preide v vzhodno mejo katastrske parcele štev. 6429, 6332, 6333,6374,6375, 6376,6368/1,6376, 6377/2 in dalje v cesto Petruševac preko odvodnega kanala, nadalje v vzhodno mejo katastrske parcele štev. 6927/1, 6928, 6924/3, 6924/2 in ob severni strugi odvodnega kanala in dalje ob vzhodni meji katastrskih parcel štev. 7770/1, 7068/1, 7067, 7089, 7087/4, 7125/1, 7125/2, 7358 ter dalje ob severni strani Baron-gojske ceste do ceste Vukomerec, odnosno potoka Šte-fanca.
Clen 6.
Kot rajon iz člena 4. se smatra za mesto Zagreb oni, ki poteka preko črte rajona, označene v prednjem paragrafu, in se razprostira vse do meje mestne katastralne občine.
Clen 7.
Ta pravilnik dobi moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 15. julija 1931., št. 45.486/VI. a.
Minister za poljedelstvo: M. Najdorfer s. r. Minister za gradbe: Dušan Sernec s. r,
* Glej »Službeni list« štev. 263/42 iz leta 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. julija 1931., štev, 161/LIII/355,
281.
Na podstavi § 31. zakona o likvidaciji agrarne reforme ua veleposestvih z dne 19. junija 1931.* predpisujeva
Pravilnik o višini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozde in o zadevnem postopku.**
I. Ugotavljanje odškodnine in postopek.
Clen 1.
U) Gozdi (gozdno zemljišče s sestavinami) strogega ' stalnega zaščitnega značaja (zaščitni pasovi visokih leg, zaščitni pasovi ob javnih prometnih sredstvih in hudourniških obme/jih, plazovih itd.) in vse ostale nerodovitne površine v sestavu teh gozdov se razlaščajo brez pravice do odškodnine.
(2) Ako navedeni gozdovi niso že izločeni na podstavi gospodarskih osnov, je izvesti predhoden postopek po § 18. zakona o gozdih.
Clen 2.
C) Odškodnine za druge gozde (gozdno zemljišče s sestavinami) se določijo na podstavi čistega katastrskega dohodka po stanju na dan 27. februarja 1919.
(2) Gozdi prvega in drugega razreda starega čistega katastrskega dohodka se jemljejo kot prvi razred agrarne cenitve; tretjega in Četrtega razreda starega katastrskega dohodka kot drugi razred agrarne cenitve; petega in šestega razreda starega čistega katastrskega dohodka kot tretji razred agrarne cenitve; sedmega in osmega razreda čistega katastrskega dohodka pa kot četrti razred agrarne cenitve.
(3) Cena se določi tako, da se pomnoži stari čisti katastrski dohodek gozda drugega razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, s količnikom 200. Tako dobljena vsota je dinarska cena za prvi razred agrarne cenitve.
(4) Cena drugega razreda se določi tako, da se vrednost prvega razreda zniža za 20°/o.
(5) Cena tretjega razreda se določi tako, da se vrednost drugega razreda zniža za 20%.
(°) Cena četrtega razreda se določi tako, da se vrednost tretjega razreda zniža za 50%.
Clen 3.
C) Odškodnina po gornjem členu velja za normalno porasle gozde, stare nad 100 let z najboljšo vrsto lesa in brez posebnih težkoč za izkoriščanje.
(=) Da-li so razlaščeni gozdi podnormalno porasli, kolikšna je njih starost, kakšna je vrednost lesa in da-li obstoje posebne težkoče za izkoriščanje, ugotovi posebna komisija od primera do primera odstotek manjše vrednosti, ki se uporablja pri obračunu,
Clen 4.
Za opravljanje del po čl. 3., kakor tudi po čl. 5., 8. in 9. tega pravilnika ustanovi ban komisije, ki sestoje iz
* Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih gl. »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 18, julija 1931., štev, 161/LI1I/354,
dveh kvalificiranih šumarskih strokovnjakov, od katerih je eden sreski gozdarski referent dotičnega sreza, drugi pa kmetijski strokovnjak banske uprave; komisiji predseduje sreski načelnik dotičnega sreza, v čigar območju stoji gozd.
Clen 5,
0) Te komisije pribavijo odnosno ugotove na licu mesta podatke:	,
a) o potrebah agrarnih subjektov v smislu § 24. zakona, upoštevaje pri tem število članov zainteresiranih kolektivnih teles ter velikost in stanje gozdov, katere so ona doslej posedovala;
b) o razpoložljivih gozdnih površinah v smislu § 24. zakona, pri čemer upoštevajo njih ekonomsko stanje, gospodarsko pripadnost in potrebe gozdne industrije, za katero je treba skladno uporabiti načela čl. 1. in 2. zakona z dne 15. marca 1929. o zaščiti domače lesne industrije* in ji morajo po možnosti zasigurati izkoriščanje kapacitete tehničnega lesa iz lastnih gozdov;
c) o možnosti ustanavljanja novih gospodarskih celot z ozirom na dosedanja in nova posestva agrarnih subjektov.
(L>) Razen tega pribavijo komisije zemljiškoknjižne izpiske in katastrske posestne liste, izvlečke iz lastninskih knjig zemljiških zajednic, popise vseh rodbin zainteresiranih vasi, odnosno upravnih občin ter sestavijo pregledne načrte gozdnih veleposestev.
Clen 6.
Veleposestniki so dolžni, da dajo komisijam na razpolago popolne gospodarske podatke, kontrolne knjige in ostalo gradivo za cenitev z vsemi načrti.
Clen 7.
Pri novoustanovljenih kolektivnih telesih in tudi pri že obstoječih, ki bodo dopolnjena z novimi posestvi, tvori podlago za ugotavljanje, odnosno dopolnitev upravičencev, celokupno število prebivalcev (rodbin), ki stalno prebivajo v dotičnih občinah ali vaseh.
Clen 8.
(1) Komisije sestavljajo o svojem delu zapisnik, v katerega morajo poleg podatkov iz čl. 3. in 5. pravilnika vpisati tudi opombe in zahteve agrarnih subjektov in veleposestnikov.
(2) Komisije morajo temu zapisniku priložiti vse gori navedene listine in načrte.
Clen
\
P) Na podlagi tako zbranih podatkov in načel v smislu čl. 1., 2., 3., 5. in 7. tega pravilnika izdelajo komisije za vsako posamezno gozdno veleposestvo, za katero se zahteva razlastitev, obrazložen predlog:
a) o površinah, katere je treba razlastiti v korist vsakega subjekta zase;
b) o odstotku manjše vrednosti v smislu čl. 3. tega pravilnika.
(2)	Tako obrazložene predloge morajo komisije brez odloga predložiti potom pristojne banske uprave ministru za poljedelstvo, da jih reši po § 24. zakona.
* Zakon o zaščiti domače lesne industrije gl. >Uradni list« št, 275/65 iz 1, 1929,
Clen 10.
Odškodnina za relativna gozdna zemljišča (krčevine; imovinskih občin, ki so bila na podlagi dosedanjih zakonov o agrarni reformi že poljedelsko kultivirana, se določi po odredbah § 28. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Clen 11.
Odškodnina za gozdne pašnike in za druge površine, ki so sposobne za obdelovanje in ki so v sestavu gospodarske edinice, se izračuna po predpisih § 28. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Clen 12.
Odškodnina za zgradbe in za druge gradbene objekte, ki so potrebni za upravo, gospodarstvo in izkoriščanje onih gozdov, ki se naj razlaste, se določi na podlagi predpisa § 34. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.
Clen 13.
(') Ce se vsa površina ali pa samo en del gospodarske enote razlasti v korist nekaterih agrarnih subjektov, participirajo dotični subjekti pri plačevanju odškodnine po stanju in površini gozdov, ki so jim pripadli.
(-) Ce bi obstojali upravičeni razlogi gozdno-gospo-darskega značaja zoper razdelitev razlaščenih gozdov, neglede na površino, se naj dotični agrarni subjekti združijo.
Clen 14.
C) Od razlastitve so izvzete vse naprave, instalacije za predelavo lesa in drugi gradbeni objekti, ki služijo veleposestniku v industrijske namene, kakor tudi za izkoriščanje preostalega dela gozda.
(-’) Za zglajene gozdne ceste, pota, za skladišča in za njihove objekte se ne plača nikakršna odškodnina.
(:t) Višina odškodnine se ugotovi na podlagi cen, ki bi se mogle doseči s prodajo saino onih delov naprav, objektov ter instalacij za predelavo lesa, ki se še morejo uporabljati za izkoriščanje gozdov vobče (železni material in konstrukcije, tekoči material, stroji in ostali uporabljivi deli instalacij za predelavo lesa).
(4) Kolikor te naprave, instalacije in drugi objekti iliso upoštevne za agrarne subjekte, sme lastnik gozda v roku pol leta od dneva pravnomočnosti razlastitvene odločbe odstraniti te naprave, instalacije in ostale objekte v svojo korist.	,
Če lastnik tega ne stori, pripadejo te naprave, instalacije in ostali objekti brez odškodnine dotičnim agrarnim -subjektom.
(5) Ce bi bile te naprave, instalacije in ostali objekti, potrebni tudi za izkoriščanje razlaščenih gozdov, kakor tudi za ostali del gozdov, ki ostane veleposestniku v svobodno uporabo, mora dotični veleposestnik dovoliti souporabljanje vseh navedenih naprav proti odškodnini in na način, ki se ugotovi sporazumno.
(“) V primeru spora po odstavkih 4. in 6. tega člena, je obvezen sklep paritetnega razsodišča štirih članov, Predsednika imenuje pristojna banska uprava,
tl. Narin izplačila.
Člen 15.
(l) Glede na posebni značaj gozdnega gospodarstva se sme prizadetim agrarnim subjektom dovoliti odlog plačevanja anuitet, če nastopijo ka to upravičeni raz-
logi.
(-) Obrazložene prošnje za odlog plačevanja je v roku enega meseca pred dospelostjo plačilnega roka poslati potem sreskega načelstva banski upravi, ki o njih odloča.
(3)	Te prošnje se smejo ponoviti, c c bi ostojali tudi Po podaljšanem roku isti razlogi.
Člen 16.
Vse ostale odredbe za izplačevanje odškodnin po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih veljajo tudi za razlaščene gozde.
III.	Končne odredbe.
Člen 17.
(') Tiste gozdne površine in gozdi, ki so na podlagi rešitev državnih oblastev že izločene za potrebe agrarne reforme, se smejo zaokrožiti, odnosno zložiti v mejah naravnih težišč, ki najbolj ustrezajo rentabilnosti gozdnega gospodarstva agrarnih subjektov in lastniku preostalega dela gozda.
(-’) Pri tem je stremeti za tein, da obsezajo na novo določene meje najmanj toliko površine, kolikor je je že izločene.
Člen 18.
{') Vse gospodarske osnove in drugi taksacijski uperati z vsemi načrti, ki so bili doslej sestavljeni za razlaščene gozde in gozdno zemljišče, izroči lastnik brez Plačila odškodnine agrarnim subjektom, odnosno sreske-mu načelstvu, v čigar območju stoje razlaščeni gozdi.
(-’) Če se razlasti samo del teh gozdov, daje lastnik te elaborate in načrte na razpolago sreskemu načelstvu radi prepisa tistih podatkov, ki se nanašajo na razlaščene gozde, brez pravice do odškodnine.
Člen 19.
Če so potrebe agrarnih interesentov tolikšne in je razpoložljivih gozdov tako malo, da se morajo razlastili prav do maksimuma, določenega v § ‘24. zakona, ima veleposestnik v smislu § 13. v zvezi s § ‘24., odst. 4., zakona pravico izbere, vendar tako, da s tem ne onemogoči izročitev preostalega gozda namenu, za katerega se raz-lašča z ozirom na njegovo gospodarsko celoto.
Člen ‘20.
(l)	Če obstoje pogodbe glede izkoriščanja razlaščenih gozdov, se prepušča dogovoru strank, da-li naj le-te še dalje ostanejo v veljavi.
(•’) V primeru nesporazuma sme izkoriščevalec izkoristiti samo etat za zadnje gospodarsko leto do vključno
1.	aprila 193*2. z obvezo, da bo sorazmerno plačeval novemu lastniku.
Člen 21.
Uprava in nadzorstvo nad razlaščenimi gozdi se vršita po značaju kolektivnih edinic po veljavnih zakonih.
Člen 22.
Predpisi tega pravilnika veljajo v. vseh primerih, v Katerih gre za razlastitev gozdov.
Člen ‘23.
Ta pravilnik dobi moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«, s katerim dnem začno teči roki, določeni v § ‘24. zakona.
Beograd, dne 15. julija 1931., štev. 45.485/VI a.
Minister za šume in	Minister za poljedelstvo
rudnike	M.	Najdorfer s. r.
dr. Stanko Šibenik s. r.
Soglašam in odobravam prednji pravilnik ministra 'za poljedelstvo, izdan v sporazumu z ministrom za šume in rudnike.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
P. Živkovii s. r.
282.
Na podstavi pooblastila § 72. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931.,* predpisujem
Pravilnik
za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih.**
Člen 1.
(') Privilegirana agrarna banka izda obveznice v nominalni vrednosti v smislu § 4‘2., odstavka 1. zakona za plačilo odškodnine za tista zemljišča, ki se razlaste v korist dobrovoljcev po § 40., odstavku ‘2. zakona, in za plačilo neizplačane zakupnine, odškodnine za oranje, setev in seme ter za zakupnine za zgradbe po § 82. zakona, kakor tudi za plačilo odškodnine tistim lastnikom, ki izberejo plačilo v obveznicah Privilegirane agrarne banke po § 41., odstavku 1. zakona.
(-’) Obliko obveznic predpiše Privilegirana agrarna banka v smislu predpisov svojega zakona in pravilnikov.
Člen 2.
(‘) Agrarni subjekti, za katere bo plačala Privilegirana agrarna banka odškodnino prejšnjim lastnikom, razen dobrovoljcev, morajo pred izvedbo razlastitvene odločbe v zemljiških knjigah predložiti komisiji za likvidacijo v smislu predpisov podpisano zadolžnico v korist Privilegirane agrarne banke za tisti denarni znesek, s katerim se ugotovi odškodnina za razlaščeno zemljišče.
('-) Obliko zadolžnice predpiše Privilegirana agrarna banka po odredbah svojega zakona in pravilnika.
Člen 3.
Komisija za likvidacijo motrn omenjeno zadolžnico z enim predpisom hkratu z odpravkom razlastitvene odločbe po § 64., odstavku 2. zakona, poslati pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču.
* Glej »Službeni lisk štev. 263/42 iz leta 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. julija 1931., štev. 161/LIII-358.
Člen 4.
Privilegirana agrarna banka izplača prejšnjemu lastniku razlaščenega zemljišča odškodnino v obveznicah iz čl. J tega pravilnika po nominalu na osnovi pravnomočne razlastitvene odločbe komisije za likvidacijo, odškodnino iz § 82. zakona pa na podstavi rešitve ministre za poljedelstvo
Člen 5.
Prejšnji lastniki razlaščenega zemljišča, ki morajo dobiti to odškodnino v obveznicah, smejo odstopiti svoje pravice drugim osebam. Glede tega odstopa veljajo predpisi občega državljanskega zakonika,
Člen 6.
Če umre prejšnji lastnik, ki mora dobiti po odločbi odškodnino v obveznicah, preden se mu izplača odškodnina, položi Privilegirana agrarna banka odškodnino pri pristojnem sodišču.
Člen 7.
C) Če agrarni subjekt, za katerega je plačala Privilegirala agrarna banka odškodnino na način, omenjen v predn^p členih, prenese nepremičnine, zadolžene pri Privilegirani agrarni banki, v celoti ali deloma na drugo osebo, postopa Privilegirana agrarna banka po zadevnih določbah zadolžnice.
(s) Če preide last teh nepremičnin zbog smrti agrarnega subjekta na druge osebe, mora Privilegirana agrarna banka sprejeti te nove lastnike kot dolžnike ob pogojih, navedenih v zadolžnici.
Člen 8,
(l)	V primeru prisilne prodaje zastavljenih nepremičnin ima Privilegirana agrarna banka po čl. 56.a zakona z dne 27. marca 1931., s katerim se dopolnjuje zakon o Privilegirani agrarni banki*, pravico, da preišče, da-li so s to prodajo okrnjene njene pravice in da glede na to prodajo ali odobri ali pa ne odobri.
(5)	V primeru, da prodajo odobri, more sprejeti kupca za dolžnika ali pa zahtevati izplačilo celotne svoje terjatve.
Člen 9.
Glede višine odstotkh, katerega odtegne Privilegirana agrarna banka pred izplačilom odškodnine v korist kolonizacijskega sklada po § 47. zakona, je merodajna pravnomočna razlastitvena odločba (§ 61,, odstavek 4., točka 4. zakona) in banki se ni treba preveriti, ali je odstotek pravilno izračun j en
Člen 10.
C1) Privilegirana agrarna banka sme po naročilu in na račun uživalca prodati njegove obveznice na borzi ali jih prevzeti na svoj račun, uživalcu pa izplačati denar v gotovini.
(!) Če mora dobiti država za svoje zemljišče odškodnino, tedaj se izroče dodeljene obveznice, odnosno gotovina glavni državni blagajni.
(3)	Privilegirana agrarna banka ima pravico, da lombardira svoje obveznice ob pogojih, ki jih odobrč njeni pristojni organi.
* Gl. »Službeni list« št. 194/35 iz 1. 1931.
Člen 11.
Ko je dovršena celokupna emisija Obveznic na račun izplačila odškodnine, izdela Privilegirana agrarna banka v smislu § 42., odstavka 3. zakona po odobritvi ministra za poljedelstvo in ministra za finance amortizacijsko osnovo.
Člen 12.
<‘) Privilegirana agrarna banka vknjižuje izplačilo odškodnine na račun države za zemljišča dobrovoljcev (§ 40., odstavek 2. zakona) na posebni tekoči račun ministrstva za poljedelstvo s 5°/o obrestmi.
(2)	Na isti način se vknjižujejo izplačila po § 82. zakona.
(*) Ko bodo izplačane vse odškodnine te vrste, se zaključijo ti tekoči računi in se prenese celokupna vsota državnega dolga na posojilni račun v zvezi s čl. 25. tega pravilnika.
Člen 13.
Način plačila po § 41. zakona, ki ga izbere prejšnji lastnik, velja za vse njegovo posestvo in on ne sme izbrati za en del pračilo v obveznicah, za drugega pa v gotovini.
Člen 14.
P) Država in agrarni interesenti plačujejo dospele anuitete ob določenem čftsu v gotovini.
(2)	Le-ti se smejo poslužiti pravice iz § 43., odstavka 4. zakona, če plačajo pred dospelostjo vsoto dolga, ki je večja od polovice prvotnega dolžnega zneska.
Člen 15.
Občeupravna oblastva prve stopnje (sreska odnosno mestna načelstva) morajo po § 49. zakona o banski upravi namesto dosedanje zakupnine za vsak posamezni agrarni subjekt v smislu § 71. zakona za gospodarsko leto 1931./32. predpisati z odločbo začasno letno anuiteto.
Agrarni subjekti morajo po prejemu odločbe plačati to anuiteto najpozneje tekom treh mesecev. Če v tem roku ne plačajo določene anuitete, se morajo uporabljati odredbe § 57., odstavka 1. zakona in se jim odvzame zemlja in podeli drugim agrarnim subjektom.
Člen 16.
Ta anuiteta ostane neizpremenjena, dokler se dokončno ne določi z razlastitveno odločbo.
Občeupravna oblastva, navedena v § 49. zakona o banski upravi, morajo sestaviti v dvojniku sezname razdeljenih anuitet na osnovi podatkov, na kojih so določila zakupnino. Unikate seznamov pošljejo krajevno pristojnim občeupravnim oblastvom prve stopnje za izvršitev izterjave anuitet, dvojnike pa finančnemu odseku ministrstva za poljedelstvo radi kontrole.
Agrarni subjekti plačajo določene anuitete neposredno krajevno pristojnim občeupravnim oblastvom.
Ta oblastva (krajevno pristojna) vknjižujejo vplačila v dnevnik in prenašajo pobrane vsote v individualni seznam ter jih dnevno izročajo pristojni davčni upravi; vsakih deset dni pa morajo sestaviti v dveh izvodih seznam o anuitetah, plačanih v smislu § 71. zakona ter morajo unikate predložiti Privilegirani agra,rni banki; dvojnike pa finančnemu odseku ministrstva za poljedelstvo. Hkratu izdajo davčni upravi nalog, da nakažejo po-
brano vsoto Privilegirani agrarni banki, ki se mora točno skladati z zneskom seznama.
Privilegirana agrarna banka mora obvestiti finančni odsek ministrstva za poljedelstvo o vsakem prejemu denarja ločeno za vsako posamezno davčno upravo.
Člen 17.
Ista anuiteta po § 71. zakona ostane v veljavi tudi za gospodarsko leto 1932./33. in naprej, dokler se ne izvrši razlastitev, zapade pa vsakega 1. oktobra in se mora plačati najpozneje tekom treh mesecev s 6°/o zamudnimi obrestmi.
Člen 18
Ko postane razlastitvena odločba pravnomočna, zadrži Privilegirana agrarna banka anuitete, navedene v § 71. zakona za poravnavo prispevkov iz odstavka 1. § 47. zakona glede onih zemljišč, za katere bo plačevala v obveznicah, obračun pa izvrši'ob priliki izdaje obveznic.
Člen 19.
(’) Glede onih zemljišč, za katera prejmejo prejšnji lastniki odškodnino neposredno od agrarnih subjektov (§ 41., odstavka 1. in 2.), izplača Privilegirana agrarna banka potem, ko je postala .razlastitvena odločba pravnomočna, od zadevnih anuitet, ki jih je prejela v smislu Čl. 16., odstavka 4. tega pravilnika, v gotovini navedeni prispevek z obrestmi v kolonizacijski sklad ministrstva za poljedelstvo pri Državni hipotekarni banki in obvesti o tem finančni odsek ministrstva za poljedelstvo.
(!) Kolikor bi presegale plačane anuitete višino določenega prispevka, mora Privilegirana agrarna banka izplačati presežek z obrestmi prejšnjim lastnikom.
Člen 20.
Ko postane razlastitvena odločba pravnomočna, se izvrši obračun anuitet, ki so se dotlej vplačale, po anuitetah, določenih v tej odločbi.
Člen 21.
V kolikor anuitete, plačane po § 71. zakona, ne ni zadoščale za poravnavo celotnega prispevka, določenega PO § 47., odstavku 1. zakona, se poravna preostanek po §„47., odstavku 3. zakona.
Člen 22.
C) Anuitete, ki se uporabijo za prispevek po § 47., odstavku 3. zakona in istotako tudi prispevek po § 47., odstavku 4. zakona, plačajo agrarni subjekti pri krajevno pristojnem občeupravnem oblastvu prve stopnje. Ta oblastva vknjižujejo vplačane zneske v dnevnik in jih vsak dan izročajo pristojni davčni upravi, vsakih deset dni pa morajo sestaviti po dnevniku dva seznama v dveb izvodih, enega na račun prispevkov po § 47., odstavku 1- in 3., drugega na račun prispevkov po § 47., odstavku
4.	zakona. Nadalje postopajo ta oblastva analogno Čl. 16., odstavku 4. tega pravilnika z razliko, da nakazuje davčna uprava zneske Državni hipotekarni banki.
(*) Državna hipotekarna banka Obvesti finančni od-sftk ministrstva za poljedelstvo o vsakem prejemu de-ttnrja ločeno za vsako posamezno davčno upravo.
Člen 23.
Prejšnji lastniki (veleposestniki) imajo v primeru § 47., odstavka 1. zakona od dne, ko zapade anuiteta, pa do dneva izplačila pravico do 6°/o zamudnih obresti.
Člen 24.
C) Kjer se naj izvrši plačilo odškodnine dosedanjemu lastniku v obveznicah, postopa Privilegirana agrarna banka, preden izda obveznice temu lastniku, po § 47., odstavku 2. zakona.
(s) Zneske pod 500 dinarji, ki jih ob tej priliki poračuna Privilegirana agrarna banka za kolonizacijski sklad ministrstva za poljedelstvo, pošlje Državni pihote-karni banki ter obvesti o tem s seznamom finančni odsek ministrstva za poljedelstvo.
(3)	Na račun prispevka zadržane obveznice izroči Privilegirana agrarna banka ministrstvu za finance v shrambo in s tem pologom po potrebi razpolaga ministrstvo za poljedelstvo.
Člen 25.
Anuitete, ki jib mora plačevati država, se izplačujejo prvenstveno iz kolonizacijskega sklada. Če dohodki sklada ne bi zadoščali, vnese ministrstvo za poljedelstvo potrebne vsote v redni proračun.
Člen 26.
Izdelava obrazcev in drugi stroški, ki so potrebni za izvršitev zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931.. gredo v smislu § 78. zakona v breme kolonizacijskega sklada ministrstva za poljedelstvo.
Člen 27.
Letna anuiteta za odškodnino 100 dinarjev s 5% obrestovanjem pri dvajsetletni amortizaciji »naša 7-794.061 dinarjev ali z besedami sedem dinarjev 794.061 milijonskih delov dinarja.	✓
Člen 28.
Za morebitna natančnejša navodila se morajo ebla-stva obračati neposredno na finančni odsek mims.istva za poljedelstvo.
Člen 29.
Ta pravilnik dobi moč, ko se razglasi v »Službenih novinahc.
Beograd, dne‘15. julija 1931.. štev. 45.487/VI-a
Minister za poljedelstvo M. Najdorfer s. r.
Zastopnik ministra za finance Nik. T. Uzunovič s. ,r.
-*•
»
283.
Dopolnitev
pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v poljedelski stroki.*
Minister za poljedelstvo je pod štev. 68873/1. z dne
8.	novembra 1930.
odločil,
da se doda 81. 5. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita v poljedelski stroki nov odstavek, ki se uglasi: »Uradniki oddelka za agrarno politiko ministrstva -osa poljedelstvo, ki so opravili državni strokovni izpit za uradnika prve kategorije iz administrativno-pravne stroke ministrstva za trgovino in industrijo, opravljajo v ministrstvu za poljedelstvo dopolnilni izpit samo iz poljedelske zakonodaje v občih potezah.«
Ta dopolnitev velja od danes.
K. štev. 68873/1. — Iz pisarne ministrstva za poljedelstvo, v Beogradu, dne 8. novembra 1930.
284.
Na postavi §§ 452. in 451. zakonika o sodnem kazenskem postopku,** § 25. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazni na prostosti*** in čl. 5., t. 3., uredbe o ustanavljanj« in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikov z dne 18. januarja 1930..f predpisuje minister pravde v sporazumu z ministrom za prosveto:
uredbo
o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših maloletnikov.tt
i.
Splošna določita.
Člen 1.
Zavodi, v katerih se vrši poboljševanje mlajših malo-letnikov, so ali državni ali zasebni ali drugi javni (občinski, banovinski) itd.) zavodi, kolikor ne predpisuje zakon, da se mora vršiti poboljševanje mlajših malolet-nikov samo v državnih zavodih. .
Clen 2.
V zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov se oddajajo, oni mlajši maloletniki, ki so toliko pokvarjeni,
* -'-Službene oovine kraljevine Jugoslavije« z dne ‘20. novembra 1930., štev. 267/XCI—561.
• ** Glej »Uradni list« štev. 432/109 iz 1. 1929.
*** Glej »Uradni tist« štev. 311/75 iz 1. 1929.
•j- Glej »Uradni list« štev. 131/30 iz 1. 1930.
'ff »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra M30, štev. 2711X0111/577.
da se ne morejo oddati v zavod za vzgajanje. V zavodu ostanejo najmanj tri, a najdalj deset let (§ 28. kazenskega zakonika),
II.
Namen zavoda za poboljševanje mlajših maloletnikov.
Clen 3.
Namen zavoda za poboljševanje mlajših maloletnikov je, da poboljša svoje gojence z vzgojnimi sredstvi, s poukom in strokovnim izobraževanjem in da jih usposobi za samostojno delo in časten način življenja, ko zapusle zavod.
III.
Organizacija vzgoje v zavodu.
Člen 4.
Po vstopu v zavod se oddajo vsi gojenci v prvi preizkusni oddelek. Na vsakih pet gojencev v tem oddelku pride po en vzgojitelj-nadzornik, ki je stalno (tudi po noči) s svojo skupino, vsekdar ko nimajo šolskega pouka ali niso v delavnici.
Člen 5.
Za bivanja v prvem preiskusnem oddelku so gojenci pod stalnim, strogim nadzorstvom. Dokler so gojenci v tem oddelku — če niso v šoli ali v delavnici — se ne smejo družiti z gojenci druge skupine, niti se ne smejo vobče oddaljevati iz zavoda. Istotako nimajo pravice do povečane porcije, niti na obisk sorodnikov. Za bolevanja so ti gojenci v zavodovi ambulanti v posebnih oddelkih.
Člen 6.
V prvem oddelku ostanejo gojenci, dokler ne odredi upravnik zavoda na predlog vzgojitelja-nadzornika dotične skupine, da se gojenec odda v drugi oddelek.
Člen 7.
V drugem oddelku pride na vsakih 12 gojencev po en vzgojitelj-nadzornik. Tudi v tem oddelku morajo biti gojenci ves čas, kadar niso v šoli in v delavnici, pod strogim nadzorstvom (tudi ponoči) svojega vzgojitelja. Ravnanje v tem oddelku je nekoliko milejše kot. v prvem. Učenci imajo pravico do povečane porcije (ob praznikih), do obiska sorodnikov, vendar brez pravice do izhoda iz zavoda (obiska, igranja, tekmovanja, ekskurzij itd.). Kdaj se odda gojenec iz drugega v tretji oddelek, odloči upravnik zavoda na predlog šefa skupine.
Člen 8
Oni gojenci, ki ne pokažejo v drugem oddelku znakov napredujočega poboljšanja, temveč nazadujejo v vzgojnem oziru, se smejo vrniti po odločbi upravnika zavoda in na predlog šefa skupine iznova v prvi oddelek, kjer ostanejo tako dolgo, dokler se toliko ne poboljšajo, da jih je mogoče vnovič oddati v drugi oddelek.
Tretji oddelek je organiziran povsem tako, kol so oddelki v zavodih za vzgajanje mlajših maloletnikov.
V tretjem oddelku pride na enega vzgojitelja največ 25 gojencev.
Člen 9.
Gojenci ki ne pokažejo v tretjem oddelku vzgojnih ( uspckor jn o katorib se ugotovi, da celo nazadujejo v
«
tem pogledu, se morejo vrniti v drugi ali morebiti celo v prvi oddelek. Odločbo o tej oddaji izda upravnik zavoda na predlog konference vzgojiteljev-nadzornikov, na-stavnikov in mojstrov-šefov obrtnih delavnic.
Člen 10.
Oni gojenci, o katerih se v tretjem oddelku misli, da so se docela poboljšali in ki pokažejo odličen uspeh v ‘učenju, obrtu in vzgoji, se smejo oddati v zavod za vzgajanje mlajših uialoletnikov (čl. 453. kazenskega sodnega postopka),
IV.
Izobraževanje v zavodu.
Člen 11.
Izobraževanje je obče in profesionalno.
Člen 12.
Občo izobrazbo dobijo vsi gojenci zavoda v enaki meri, in to izobraževanje mora biti:
1. versko, s poučevanjem v nauku o veri;
2. moralno, s poučevanjem o osnovnih pojmih o moralnih načelih in državljanskih dolžnostih napram sebi, rodbini; družbi, domovini-državi in narodni skupnosti;
3. intelektualno, s poučevanjem v elementarnih naukih v tisti meri, v kateri je to potrebno povprečnemu državljanu središča, v katerem gbjenec dela in živi po izstopu iz zavoda;
4. fizično, z razvijanjem in jačenjem telesa, čuvanjem in krepljenjem zdravja;
5. estetsko, z negovanjem veščin in umetnosti.
Člen 13.
Profesionalno izobraževanje se mora prilagoditi sposobnostim vsakega gojenca, da bi mogel od tega poklica v prostosti samostojno živeti.
Člen 14.
Vzgajanje se vrši s poukom, s praktičnimi deli obrtnega in kmetijskega značaja ter na neposredni način (hoti egetično),
A.	Vzgajanje s poukom.
Člen 15.
Vzgajanje s poukom se vrši nepretrgoma celo leto.
Člen 16.
Vsi gojenci morajo dobiti v zavodu osnovno izobrazbo, kakor tudi strokovno-obrtno ali kmetijsko izobrazbo. V ta namen se v vsakem zavodu za poboljše-vanje mlajših muloletuikov ustanove: narodna (osnovna in višja narodna) šola, obrtna in kmetijska šola.
1.	Osnovna šola.
Člen 17.
Ker prihajajo v zavod večinoma gojenci z nekoliko razredi osnovne šole in ker so tisti, ki pridejo brez šole, po letih starosti zadosti razviti duševno in fizično, se mora redno učenje v osnovni šoli v zavodu urediti tako, da se v enem letu obdela skrajšano gradivo iz d veli raz-rodov osnovne šolo,
Člen 18.
Skrajšani učni načrt in program za osnovne šole v zavodu izdela uprava vsakega zavoda, odobrava jih pa ministrstvo za prosveto, oddelek za osnovni pouk.
Člen 19.
Izpiti v osnovnih in višjih narodnih šolah v zavodu se opravljajo po pravilih, ki veljajo za izpite v narodnih šolah v zavodih za vzgajanje mlajših maloletnikov.
Člen 20.
Vsem gojencem, ki dovrše v zavodu osnovno ali višjo narodno šolo, se izda o tem predpisano izpričevalo, izpričevala izdajajo uprave zavodov ob koncu šolskega leta.'
2. Obrtne šole.
Člen 21.
Vsi gojenci, ki se učijo obrta, morajo hoditi tuai v občo obrtno šolo, ki je v zavodu samem. .....................
Člen 22.
Učni načrt, program dela in ustroj tako strokovnih kakor občih obrtnih šol v zavodu ie enak onemu v državnih obrtnih šolah iste vrste.
Člen 23.
Obrtne šole v zavodih so pod nadzorstvom ministrstva za trgovino in industrijo, odnosno banske upravo. ■
Člen 24.
Strokovno osebje postavlja za vse obrtne šole ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno banska uprava.
3. Kmetijske šole.
Člen 25.
V zavodih, v katerih se bo pretežno gojilo kmetijstvo, še osnuje kmetijska šola s programom in ustrojem, ki odgovarjata nižjim kmetijskim šolam.
Člen 26.
Pouk v kmetijskih šolah izvaja kmetijsko strokovno osebje, ki ga postavlja v ta namen ministrstvo za poljedelstvo na predlog ministra pravda.
Člen 27.
Za one učence, ki ne bi imeli pogojev za posečanje kmetijskih šol, se'ustanove:
1. obči tečaji za dosego potrebnega znanja in pr antičnega umevanja o poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu, čebelarstvu itd., kakor tudi potrebnega poznavanja glavnih obrtov in industrijskih obratov, ki so neločljivo združeni s kmetijstvom.
2. posebni tečaji za izpopolnjevanje v posameznih kmetijskih strokah, kakor tudi v sodobnem poznavanju, gojenju in izkoriščanju živinoreje itd.
4.	Knjižnice in čitalnice.
Člen 28-
V vsakem zavodu za poboljševanje se ustanovita knjižnica in čitalnica za gojence in za strokovno osebje.
Člen 29.
Knjižnice in čitalnice morajo biti opremljene z znanstvenimi knjigami in časopisi, ki . so potrebni zavodu ia ltroirnvnntMtf	ia
dalje s knjigami poučnega, moralnega in zabavnega značaja in s ttijigami za otroke in mladino.
<tf Člen 30.
Knjige za knjižnice in čitalnice nabavlja upravnik zavoda po prejšnjem sporazumu s strokovnim osebjem zavoda.
6.	Otroško bioskopsko gledališče.
Člen 31.
Poleg strokovnih učil, fizikalnih, kemičnih, zooloških in drugih laboratorijev in kabinetov, se mora v vsakem zavodu za poboljševanje maloletnikov uvesti tudi otroško bioskopsko gledališče, ki služi izvajanju nazornega pouka.
6.	Učna metoda.
Člen 32.
Učna metoda za tečaje in šole, kakor tudi predmeti, ki se predavajo, se morajo urediti smiselno in razumno tako, da se iz zaostale, neposlušne in k prestopkom nagnjene mladine napravijo poslovno in pravno sposobni državljani, ki bodo v korist sebi in družbi.
Člen 33.
Za čim pravilnejše izvajanje učnega načrta in dosego čim boljšega uspeha v delu za vzgajanje, se sme ustanoviti v zavodu tudi oddelek za slaboumne maloletnike poleg osnovnega oddelka za ostale normalne, duševno ifi fizično razvite maloletnike.
B.	Vzgajanje z delom.
Člen 34.
Vzgajanje z delom se vrši nepretrgoma celo leto.
Člen 35.
Noben gojenec ne sme ostati brez zaposlitve niti trenutek. Zato se mora organizacija celokupnega dela urediti tako, da se vsakemu gojencu zagotovi redna zaposlitev in da se ves njegov svobodni čas izpolni z zabavnim, poučnim in koristnim delom.
Člen 3ft,
Radi poučevanja in uporabljanja gojencev pri praktičnih delih se razdele gojenci v delovne ediniee, ki ne smejo biti večje od 15 gojencev.
Člen 37.
Delovne ediniee se sestavljajo tako, da so v isti delovni edinici gojenci sličnega ponašanja in vedenja, da se neopazno uredi delo, red, življenje in vzgojno pobolj-ševanje po potrebi gojencev in njihovih lastnostih
Člen 38.
Gojenci teh zavodov se morajo uvajati postopoma tudi v težja dela, da bi občutili breme svojega položaja. Vendar je treba vse to izvesti postopoma in blago in je pri tem posebno paziti na to, da se pri gojencih ne izzove nezadovoljstvo ali kaka motnja v delu z njihove strani.
Člen 39.
Pri vsakem delu je treba gojence poučevati tako strokovno v njih obrtu ali delu, kakor tudi v moralnem in socialnem pravcu. Z gojenci se mora postopati pri delu strogo, pravično, človeško in brez najmanjše sirovosti.
Člen 40.
Ob koncu vsakega koledarskega leta se prirede razstave ročnih del v zavodu. Razstava bodi občinstvu dostopna najmanj en teden.
Člen 41.
Najboljša dela se nag,rajajo, nagrada pa se izroča gojencem na svečan način.
C.	Neposredno vzgajanje.
Člen 42.
Neposredno (hodegetično) vzgajanje se vrši nepretrgoma celo leto.
Člen 43.
Poglavitna sredstva za poboljševanje gojencev so: poslušnost, red in delo v zavodu. Radi tega mora biti celokupna organizacija v tem pogledu povsem vzorna.
%Člen 44.
Nadzorstvo nad celokupnim delom in razvojem gojencev mora biti stalno in sistematski organizirano tako, da se ne prepusti noben gojenec samemu sebi niti za trenutek.
Člen 45.
Da se priuče gojenci dobrih navad in prepričajo v pdgledu morale in resnice, imajo vzgojitelji ob vsaki ugodni priliki s svojimi gojenci razgovore o posameznih dejanjih njih samih ali drugih in jih pouče o redu, delu,
poštenju, človečnosti in pravičnosti.
Člen 46.
Če napravi gojenec kak pregrešek ali vobče kako nedovoljeno dejanje, mora vzgojitelj takega gojenca takoj pozvati k sebi ter se pogovoriti z njim na samem o dejanju, o nagibih, ki so ga dovedli, da je dejanje zagrešil in o posledicah takega dejanja ter ga mora prepričati in mu svetovati, da se v bodoče čuva takih dejanj. Če tak gojenec ponovi učiiijeni pregrešek, se mora svetovanje in prepričevanje izvršiti pred delovno skupino ali pred celim zavodom.
Člen 47.
Razen tega mora vzgojitelj ob vsaki priliki, kadar se pojavi pri gojencu nagla dpševna izprememba ali motnja, nezadovoljstvo ali ogorčenje, pozvati gojenca k sebi, se mora z njim pogovoriti ter ga tolažiti in ga spraviti v duševno ravnovesje. To duševno pomirjevanje sme trajati tudi nekoliko dni po preudarku vzgojitelja in upravnika zavoda.
Člen 48.
V dobi duševnega in moralnega pomirjevanja srn« gojenec iti z vzgojiteljem na izprehod tudi ven Iz zavoda. Vendar mora upravnik zavoda strogo paziti, da se v tem pogledu ne vrše kake zlorabe, bodisi od strani gojeno«, bodisi od strani vzgojitelja ali pa od enega in drugega
Cleo 49.
Če zgoraj označeni način poboijševanja ne bi zadoščal v posameznih primerili, se uporabljajo tudi strožji disci-plinsko-vzgojni ukrepi.
Člen 50.
Pri odrejanju disciplinsko-vzgojnih ukrepov je treba paziti, da se izbere oni ukrep, ki je v danem primeru najprikladnejši in najuspešnejši, da odvrne gojenca od nadaljnjega vršenja takih in sličnih prestopkov. Poleg tega je treba imeti vedno pred očmi individualne lastnosti gojenca, zoper katerega se odreja disciplinsko-vzgojni ukrep. Stroge ukrepe je treba uporabljati le tedaj, če sp blažji ostali brez dejanskega uspeha.
Člen 51.
Disciplinsko-vzgojne ukrepe odreja upravnik zavoda v sporazumu z vzgojno-strokpvnim osebjem. Premestitev v sličfu zavod odobri ministrstvo pravde.
VI.
* Strokovno osebje.
Člen 52.
Vzgojitelji in celokupno osebje se mora odlikovati tako po svoji strokovni izobrazbi, praktičnem znanju, vzgojevalni spretnosti in moralnih kvalifikacijah, kakor tudi po svoji dokazani ljubezni in zanimanju za vzgajanje in poboljševanje mlajših maloletnikov. Razen tega ne sme niti en vzgojitelj imeti nikakih telesnili napak in hib, temveč mora biti tako razvit, da tudi s svojo zunanjostjo vliva gojencem zaupanje in spoštovanje.
Člen 53.
Vzgojitelje, nastavnike in celokupno drugo strokovno osebje voli z natečajem nadzorstveno-posvetovalni odbor, odnosno uprava dotičnega zavoda in predlaga ministrstvu pravde, ministrstvo pravde pa predlaga tistemu ministrstvu, v čigar resortu je izvoljeni nastavnik, da se odredi na delo v zavodu.
Razpis za natečaj izdaja tisto ministrstvo, v čigar resortu je strokovno osebje, ki se mara izvoliti. Po izvršenem natečaju se dostavijo prijave vseh kandidatov dotičnemu zavodu v nadaljnje poslovanje.
* '
Člen 54.
Izvoljene nastavnike odredi ministrstvo za prosveto (za poljedelstvo, za trgovino in industrijo) na delo v dotični zavod, toda jih obdrži še nadalje v svojem proračunu.
Strokovno nadzorstvo, ocenjanje, kakor tudi vse napredovanje nastavniškega osebja v vseh zavodnih šolah vrši tisto ministrstvo, ki je to osebje poslalo na delo v dotično zavodno šolo.
Člen 55.
Ministrstvo za prosveto je zavezano v smislu predpisov občega pravilnika o uporabi zakona o narodnih Šolah, dodeljevati na delo v zavodih toliko število nastav-nikov in vzgojiteljev, kolikor je potrebno za pravilno in uspešno izvajanje učnega načrta in. vzgiuanjp ut«*, in n^i^MniktfVi
Člen 56.
Kadar iz kateregakoli razloga prestane potreba za službovanje kateregakoli uslužbenca v zavodu, se tak uslužbenec z odlokom ministrstva pravde in na predlog nadzorstveno-posvetovalnega odbora ali uprave dotičnega zavoda stavi na razpolago svojemu ministrstvu in na njegovo mesto se izvoli z natečajem drug uslužbenec. V primeru nujne potrebe sme uprava zavoda take uslužbence takoj odstraniti od službe, ne da bi čakala na odobrenje ministrstva pravde.
Člen 57.
Hospitiranje, ki ga določa čl. 18. uredbe o ustanavljanju in delovanju državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje otrok in mlajših maloletnikov z dne 18. februarja 1930., se smatra za posebni tečaj za izobrazbo nastavnikov za delo z defektnimi otroki in z otroki, ki so poslani r..i prisilno vzgajanje in poboljševanje kot moralno propali otroci (čl. 180. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.).
Člen 58.
Vsi nastavniki in upravniki zavodov za poboljševanje maloletnikov uživajo ugodnosti, določene v čl. 7., odst. II. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Razen tega dobiva vse osebje zavoda za poboljševanje maloletnikov, ki je neprekinjeno zaposleno v zavodu, brezplačno hrano za sebe in svojo rodbino, s katero se razumevajo zakonita žena in otroci, in sicer v višini s tabelo predpisane količine hrane za gojence.
VII.
Končno določilo.
Člen 59.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
?. novembra 1930. — Štev. 107341.
Minister pravde’ dr. M. Srškič s. r.
Minister za prosveto:
B.	Maksimovič s. r.
Banove uredbe.
285.
Naredba,
s katero se za področje Dravske banovine izenačujejo predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopustu):
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929 (Sl. nov. br. 143/LXI, Ur. 1. št. 313/76 iz 1. 1929 v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in zakugifl O upiranji ugravi z dne 9- oktobra
1929 (Sl. nov. br. 240/XCIX, Ur. 1. st. 417/104) predpisujem zaradi pospeševanja lova kot važne grane narodnega gospodarstva za območje vse Dravske banovine enoten prepovedani lovski čas (lovopust), in sicer:
Člen 1.
Pri izvrševanju lova je upoštevati nastopni prepovedani lovski čas (lovopust):
I. Za dlakasto divjačino:
1. a) za jelena in damjake (samce) od 1. januarja do 31. julija;
b)	za košute jelenov in damjakov od 1. februarja do 30. septembra;
2. za kozoroge brez razlike spola in starosti vse leto;
3. a) za divje kozle (gamse) od 1. januarja do 31. julija;
b)	za divje koze od 1. januarja do 14. avgusta;
4. a) za srnjake (kozle) od l. decembra do 31. maja;
b)	za srne (samice) od 1. decembra do 14. septembra;
5. za poljske in planinske zajce od 15. januarja do 14. septembra.
. Mladiči jelenjadi, damjakov, divjih koz, srnjadi in' medvedov brez razlike spola se ne smejo ne loviti ne streljati in ne pobijati v letu, ko so bili povrženi, v sledečem letu pa šele v času, ki je določen za odraslo divjačino te vrste.
Vsa parkljasta divjad, navedena pod točkami 1., 2. in 3. ter srnjak, slednji v času od 1. junija do vštetega
14.	septembra, se smejo streljati samo s kroglo iz risane cevi.
II.	Za divjo perutnino:
7. a) Za divje peteline od 1. junija do 31. marca,
b) za ruševce od 1. julija do 14. aprila,
c) za divje kokoši in ruševke vse leto;
8. za fazane in fazanke od 1. januarja do 31. avgusta;
9. a) za gozdne jerebe od 1. decembra do 14. avgusta,
b) za gozdne jerebice vse leto,
c) za bele in skalne jerebe in jerebice od 1. januarja do 30. septembra;
10. a) za poljske jerebice od 16. novembra do 14. avgusta,
b)	za prepelice od 16. novembra do 14. avgusta;
11. a) za sloke (kljunače) od 1. maja do 31. avgusta;
12. za velike divje race od 1. marca do 30. junija;
13. za druge divje race, gosi, za močvirne in povodne ptice od 16. aprila do 30. junija.
Prvi in zadnji dan pod I. in II. navedenih časov štejeta v lovopust,
Brakade so dovoljene le v času od vštetega 15. septembra do všetega 15. januarja. To velja tako za posamezne lovce, kakor tudi za skupne love.
Ban more posameznim lovskim upravičencem izjemoma dovoliti, da polove ali odstrele divjačino tudi v lovopustu, toda vedno le določeno število posamezne vrste in za določen rok. Preden izda dovoljenje, zasliši ban Slovensko lovsko društvo v Ljubljani, ki je dolžno podati izjavo tekom 8 dni. Glede kozoroga zasliši ban v smislu § 5. zakona o zaščiti redkih in za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu jam, z dne 22. februarja 1922. tudi Muzejsko društvo (odsek za varstvo prirode) v Ljubljani.
Člen 2.
Kdor prestopi določbe te naredbe, se kaznuje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od Din lO— do Din 1000-—, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne (čl. 70. zakona o notranji upravi).
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo dne 15. avgusta 1931.
V Ljubljani, dne 27. julija 1931. III. No. 1769/3.
Ban: Dr. Marušič s. r.
286.
Popravek
k uredbi o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resortu ministrstva za notranje posle.
V tej uredbi, objavljeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 5. junija
1931.,	št. 184/34, se mora besedilo v predzadnji vrsti člena 1. pravilno glasiti: >... poslovanju veljavnih zakonov in da bom ...«
Ljubljana, dne 25. julija 1931.
Uredništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine,*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert y Ljubljani« Tiska in zalaga; Tiskam« »Merkur« X Ljubljani; »jen predstavnik; Qhaat MMiok X Ljubljani,