Št. 23.
V Trstu, sabo ta 13. decembra 1879. / ^	Temj IV.
»Edinost* ixhnjn vsako drugo In četrto s»t>ota ts-akfga meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— tunaj Trstu po poŠti vse leto . 2 .40 • a • polu leta , 1 , 20 , . , četrt . „ —. 70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 • • . » 2 krat 6 , . , „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posnmezne Številke se dobivaj« po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri poŠti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Bflvedem pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčiiiub v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri r. Ani Taknn in v Bar /oviei pri AniTuS, v Skednji pri Fr. S ji liri n M. Magdaleni /.g. J. .Tt*žu.
Narornina in vsn pisma naj •• posiljnjo uredništvu v Trstu Via Ponte ntiovo N.a 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V edinosti je moi':*.
„EDINOST44
bode Izhajala prihodnje leto vsak teden v većjej obliki.
Prihodnjič naznanimo o tem vse potrebno.
Upravni&tvo.
Slovenski narod.
Na velikem deblu sadnega drevesa raztezajo debele veje svojo listje v k viško, mej katerem rumeno okusno sadje blišči. Mala vejica tam gori nosi posebno plemeniti sad, katerega gospodar ni še prav zapazil, kajti, njegovi hlapci metali so do sedaj vso šaro v eno pesodo in plemenito sadje otemnelo je v dnu košare, ali pa je dičilo ptujstvo se svojo plemenitostjo.
Slovenski narod je mala vejica velikanskega debla Slovanstva, mala vejica mogočne Avstrije, toda plemenita in njeni zarod je odličen in plemenit. Bili so časi, ko se o Slovencih se govorilo ni. Daljna sorodna plemena so Slovence še po imenu komaj poznala in zgodovina je molčala, ali le temno omenila nas narod. Vodnik je opeval „Ilirija oživljena" in Napoleon I. otre-bil je mah, ki je zaraščal zapuščeno Slovenijo. Vodnik sam v meniški obleki je zasadil drevo v ledino narodnega polja. Za njim obdelavali so drugi navdušeni narodno polje, da danes vesela in upapolna prihodnost prijazno zori. Slovenski narodič mali ali jaki je danes imenovan, poznajo ga Rusi in drugi narodi od Balta do Balkana, poznajo ga dunajski židje, prusijaki kakor Mahomedan-ci. Italija ne računi nikedar brez našega faktorja, kateri ji zmede številke, kolikor-krat jih načerta v roparski namen. Slovenski narod, ki je duhovit, telesno krepek bil je stoletja podlaga ptuječevi peti, zaderžan ▼ omiki in sluga neslovanskim narodom. Mali naš narodič je danes zbujen, sočutje se enako požaru vnema v njegovih sercih, brat z bratom je njegovo geslo in meč v njegovi roki smert sovražniku.
Domači polk Št. 17. baron Kuhn, je bil slovesno sprejet v hipu, ko je stopil v Terstu iz ladije na slovensko zemljo, na ti-
soče sere je močneje bilo, ko je ugledalo zagorele slovenske junake, ki so lomili spone petstoletnega robovanja sobratov Bosna-kov. Od Adrije do zadnjega mejnika Slovenije sprejemalo jih je ljudstvo, kakor ne junakom spodobi, tudi v carskom mestu Du-naji bili so navdušeno pozdravljeni in sam cesar si jih je zbral za svojo stražo v metropoli Avstrije. Slovenski narodič pokazal je sijajno vsi za enega in eden za vse prive-zeval je lavorjeve vence na njegovo zastavo, središče Slovenije pa je izročilo srebern venec, ki bode vedno v spominu in v zgodovini se zlatimi čerkami zapisan.
Slovenski narod, katerega nasprotniki nemčurji, lahoni in lastni odpadniki, izmečki domače hiše, nepoštenim orožjem zaničujejo, stoji čudom krepko na svojih tleh. Zastonj se ljubljanska nemčnrska svojat, kakor „pri-vandrani" ptujci, upirajo naravnemu zakonu, le dunajski pritisek od zgoraj, jc mej Slovenci zaviral živelj, ali ustaviti v resnem teku ga ni mogel. Svinčeni podplati, kateri so mu po beriško nakovani bili, so ga v naravnem teku ovirali. Materini jezik najdražji zaklad zatiral se je, da bi nikedar več na poveršji ne prišel. Zastonj se trudi nemčurski svet dokazevati, da domači naš polk ne pozna narodnosti. Zastonj mu je hotel pečat germanstva utisniti. Naš narod je ohranil pod častno vojaško sukno pod zurko in frakom, pod bornega kmeta obleko plemenito slovensko serce in zvestobo do svojega vladarja in serčnost do očetnjave. Da je slovenski narod na potu v boljšo prihod-njost, dokaz temu je, da vse hrepeni po svobodi bodi si bogataš v lepi palači ali kmetič v borni koči. Vsak se čuti tesno-persen, zdi se mu, da ga nemški in laški oklepi ko past stiskajo, ko mu vsilujejo neslano ptujŠčino.
Mili slovenski narode! dalje, dalje kliče te življenja čas! s kervjo zapisana je tvoja temna zgodovina, tvoji pradedi so sukali meč proti Turkom, branili dom in narod, nasprotniki tvoji so napredovali mimo daleč od bojnega hrupa, kjer je kri slavnih pradedov drago plačala mir sosedov in sedanjo pritiskanje na steno našega naroda. Mili slovenski narode! dvigaj visoko trobojno slavno zastavo, pod perutama mogočnega dvoglavnega orla, tirjaj svoje pravice, piši v svoj dnevnik grenke skušuje iz katerih izvirajo zlati nauki. Ne zabi tlačite-
Ijev ki ti nastavljajo nož na vrat in ti hočejo narodno umoriti.
Bodi junašk v boju! plemenit do vsa-cega, ki pomoči potrebuje, pravičen in ojster sodnik sovraga, razvijaj se, da se bodo ne-slovauski narodi čudili rekoč evo vam mali
čili slovenski narodič !
- ----—
Od kod Anglija bogati.
Da naši čitatelji zvedo denarno stanje Angleške, namenili smo se podati statistične date katere je angleška vlada sama priobčila o indijskem cesarstva.
Angleška Indija broji 1 milijon 474 tisoč 600 stirjaških mil, na katerih prebiva 240 milijonov duš. Kazdeleno je indijsko cesarstvo v 18. provinc, mej 258 tisoč in 143 katerimi so najpremožneji Madras, Bengal in Bombaj.
Velika Bretanija dobi iz Indije na leto davka 58 milijonov 869 tisoč 301 šterlin. 1 šterlin je 10 gld. našega denara toraj vkup 589 milijonov 693 tisoč 10 gld. Stroški transportov vojske v Afganistan so gori omenjeni znesek presegli, da je bilo defecita 3 in pol milijona šterlinov. To Angleške ne zavira mnogo, pri bogatili indijskih virih, kateri ne vsahnejo, kajti Angleška ima Indijo za molzno kravo.
Zraven omenjenih dohodkov od zemljišča ima Anglija v Indije še dac, mej katerem samo opijum 9 milijonov 182 tisoč 722 šterlinov prinese. Akoravno je kitajska vlada vse poskusila, da zabrani uvaževanje opijuma v Kitajsko in je dvakrat zaradi tega vojno imela, ni ničesa koristilo. Vsako leto se izvažuje več opijuma in dac raste vladi v korist. Sarno leta 1877-78 se ga je v Kitajsko za 12 milijonov 374 tisoč 335 lir šterlinov prodalo. Vsa tergovina je tako bogata, da je opijum še le 5 del vse tergovine.
Vse te številke so dokaz sramote za lndijane, katerim je gotovo potreba civilizacije in si ne morejo pomagati. Bogataši v večjih mestih upisani v borsne listine, se v pest smijajo, da jim angleška vlada pripomore s tem k neizmernemu bogastvu, da božcj ljudstvo derejo in skubejo.
Angleški kramarski narod je podoben morskim ribam, katere druga drugo poje. To se je vidilo, da so angleški tergovci in špekulanti prodajali puške in svinec v Abi-
sinijo. Vernimo se zopet k angleški statistiki : Za opijum, čaj, bombaž, riž in Sito, kar se iz Indije izvaževa, dobila je Angleška daca čez 17 milijonov šterlinov. Vse surove pridelke, katerih največ na Angleško iz Indije gre, uvaževa zopet izdelane nazaj, za katere se potegne obilo milijonov. Tako civilizirajo Angleži Indijane v 19. stoletji na sramoto Evrope. S temi številkami smo dokazali, kaj je Anglija brez ptuje zemlje, da jo Je divji narodi pod angleškim bičem uzderžujejo, dokler pride čas maščevanja.
Dopisi.
Kuhnovci v Terstu,
V Terstu, dne 26. nov.
Naši kranjski fantje so včeraj ob 11 nri srečno stopili zopet na domačo slovensko zemljo. Ko se je parnik ob 9 uri na daljnjem obzoru še le zapaziti mogel, začelo se je zbirati ljudstvo na ključu sv. Karola. Ob polu 11 uri bil je parnik privezan in kranjski fantje zagorelih obrazov so veselo korakali čez most na suho ter se uverstili, Na tisoče ljudstva je bilo, vsak je iskal svojega znanca in prijatelja. Gorki poljubi srečnega svidenja so se menjavali in marsikatera solza veselja je zaigrala v očeh. Politično društvo „Edinost" katero zastopa vse Primorsko napravilo je v ta namen dragoceni lavorjev venec z narodnimi trakovi, ki ga je v spomin srečnega prihoda iz Bosne podarilo v imenu primorskih Slovencev pol-kovi zastavi. Ko se je polk na ključu uver-stil stopila je deputacija „Edinostiu obstoječa podpredsednik g. Dolenec, odborniki Dolinar in Sterle pred polkovnika. G, Dolenec nagovoril je g. polkovniku blizo tako le: G. polkovnik! v hipu, ko je hrabri in zmagonosai domaČi polk stopil srečno na domačo zemljo mi je čast pozdraviti zrna-gonosni polk br. Kuhn, katere je od neke-daj iz vsacega boja zmagonosno junaško čast in lavoriko nesel. G. polkovnik blagovolite sprejeti mali spominek, katerega podarijo primorski Slovenci v znamenje hrabrosti zmagonoBnemu polku. G. polkovnik odgovori radostnim obrazom: Serčna hvala gospoda, da ste nam podarili lavorjev venec v spomin hrabrosti, nisem se nadejal tako veličastnega sprejema, radostnim ser-cem sprejmem venec, dragi spomin, katerega bodemo na Dunaj saboj uzeli. Hvala da spoštuje narod svoje sinove, pokazali smo, da je slovanska moč neizmerna. G. polkovnik se prikloni in g. Dolinar priveže na zastavo polka lavorjev venec z rumenimi ja-belčki. Na velikanskih slovenskih trakovih, kateri so bili se težkimi zlatimi „franžami" obrobljeni bilo je se zlatimi čerkami čitati: Zmagonosnemu polku ist. 17. v spomin prihoda iz Bosne, primorski Slovenci. Nad „franžami« bili so napisani kervavi boji in Bosne, Kogelje, Varčer, Vakuf, Jajce in Livno. F. M. L. Šmigoc je potem na velikem tergu ogledal polk in ga hvalil, da so lepi fantje
in hrabri vojaki. Ko je polk pred generali defiliral, vidilo se je, da so ponosno stopali, lavorjev venec povzdignol je še bolj ponos vojakov. Pri hudi vožnji vso noč se ni bralo na obrazih nikakoršnega ntrujenja, kajti naši fantje so terdni ka skala nztrajni ko železo. Na tisoče ljudstva je spremljavalo polk do vojašnice. Lepo je bilo viditi belo-modro rudeče krasne trakove na praporju vihrati in lavorjev venec naredil je na Ter-žačnne znameniti utisek. Zvečer pa so se vojaki po kerČmah, hudih muk okrepčali, pri dobri kaplici. V „Narodni pivarni«, pa se je rano v jutro radovalo kerdelo podčastnikov, veršile so se napitnice. Teržaski pevski zbor pa je odmore z lepimi kiticami narodnih pesen napolnjeval radostne serca. Živio 17. polk baron Kuhnt Živili zmago-nosni slovenski sinovi! za cara in dom!
Zgornji Kras (izv. dopis dne 8. dec.)
Dovoli mi draga „Edinost« sprejeti nekoliko verstic v tvoj predalček, čeravno ni nič kaj veselega. Slaba letina katera je letos našega ubogega kmeta zadela ne tare ga se dovolj, nadleguje ga še goveja kuga katera se na Kranjskem širi. S kupčijo ne more si nič prislužiti. Živinski semnji so povsod prepovedani, davki se pa tirjajo da je strah. Kje hoče neki ubogi kmet denarje uzeti? Živine, katera je jedina njegova podpora tudi za silo ne more prodati, drugih reči mu pa tudi ni mogoče prodajati, ker vseh pridelkov še tolikov nima kar jih za vsakdanjo rabo potrebuje. Tako ubogi kmet le povsod terpi, Kar bo je tudi dne 10. m. na semnji v Lokvi pokazalo, ko je o. k. okrajno glavarstvo sežansko po žandarjih, prešiče raz semnja gonilo. Ubogi kmetje so od daleč prišli z prešiČi na prodaj, da bi mogli terdo tirjaue davke plačati, ali tudi si niso mogli pomagati ker žandarji so jim po glavarstvenem ukazu prodajo zabranili. Tergovci s prešiči prignali so iz Štajerskega celo iz Hervaškega prešiče na semenj vodoč dobro, da je prodaja dovoljena, ali tudi njim je bilo prepovedano. Podasta se torej koj dva onih tergovcev v Terst k. c. k namest-ništvu kjer dobita pismeno: da prodaja prešiče v nikakor ni prepovedana temveč le rogate živine česar sežansko glavarstvo ni vedilo.
Zima, če jo v tem času ko smo ko-mej v sredi jeseni, tako imenovati smemo tirja tudi uže svoje žertve. V bližnji vasi Rodik je pretekli teden 20 letni mladenič zmerznil. Boleli so ga zobje šel je tedaj zvečer v prodajalnico da si se žganjem zobne bolečine prežene. Tam se zdrugimi tovariši žganja napije da je domu grede v sneg se ulegel, ki je ravno tisti da nekoliko zame-del. Tovariši ga puste ležati rekoč : ko ga mraz pretrese se bode uže ztreznil in zbudil. Drugi dan najdejo ga na ravno tistem mestu. Prenesli so ga domu, kjer se je preselil tija kjer nikogar več zobje ne bole.

Kritični politični pregled.
Naj važneji iz deržavnega zbora je ta teden, da se je razpravljalo ka bode Istra v col no zvezo potegnena. Poslanec Hallwich govoril je, da bi se to v enem letu izver-šilo. Vidulič isterski poslanec govoril je in predlagal, da se čolna zveza Istre tekoj opusti. Vitežic je govoril, da naj bi Istra vsaj toliko časa zunaj čolne zveze ostala, da bo dodelana teržaška luka, kar je pa tergovin-ski minister pojasnil, da je uže vse pripravljeno in izdelano, da bode Istra 1. januarja 1880 v eolno zvezo stopilo, ker se naslanja na to, da bo z on'm dnevom tudi Bosna in Hercegovina v eolno zvezo uverstena. Dram-bovške postave predloga §. 2 je bil v gosposki zbornici enoglasno sprejet. Zdaj bode zopet predloga nazaj v deižavni zbor poslana. Ustavoverci so morali cele zapisnike starih grehov čuti od poslancev desnice.
Debata o vojaškej postavi je spravila marsikaj zanimivega na svitlo. Tu se je pokazalo, da ustavaki ne morejo nič opraviti, da ne bi poleg sumničili svojih politiških nasprotnikov. Najbolj živa priča pa, kam more človek zaiti v svojej zaslepljenosti in neberzdanej strasti, je poslanec Tomaszuk; pred končanjem debate je mož čutil še enkrat potrebo, da izlije svoj žolč nad avto-nomisti in zdanjo vlado. Mož nij velik govornik, a v osobnem napadanji je on velik, poleg pa je še večji sovražnik Slovanom, da si je sam — Slovan. Zgodovina nam kaže mnogo izgledov, ka izneverice naroda so tega največji nasprotniki; a zgodovina nam tudi jasno kaže, ka take izneverice nij so si upali čela kviški nositi. Tu pak je nov izgled, — Tomaszuk je priznal v svojem — govoru, ka je Slovan, a v enej sapi je dostavil, da njemu je ljubše, de so Slovani v Avstriji tlačeni, da on si ne more Avstrije drugačne misliti, nego tako, kjer Nemci sami gospodujejo! Kaj si moremo misliti o Človeku, ki v lastno skledo — pluje, iz katere zajema ? Ob tolikej smelosti je vsa zbornica popolnem obstermela, a vidi se žalostno, da je mož — Rusin.
Takoj za tem govornikom je poprijel za besedo ministerski pervosednik grof Taaffe, da je podučil Tomaszuka, kake razmere in kaki odnošaji da morajo uživeti se v Avstriji. Grof Taafte je dejal:
„Nijsem mislil oglasiti se v tem važnem, teškem vprašanji, tega bi tudi ne trebalo, kajti to vprašanje se je od vladne mize — mislim, ka se je to splošno priznalo — na sijajen način branilo. Ali baš moj predgovornik mi je v špecijalnej debati k §. 2 izkazal čast, da me je osobno napadel. Gospod predgovornik je dejal: „Gospod ministerski pervosednik, ki je na čelu zdan-jej vladi, je isti, kateri je bil tudi na čelu meščanskega ministerstva«, ter je iz tega —■ prosim oprosčenja za ta neparlamentarni izrac — norce bril! (Na levej: Oho! Na desnej : Da! Govornik glasneje): Gospoda moja! Jaz sem stal na čelu meščanskemu ministerstvu, tja me je v hudem času pozvalo zaupanje Nj. veličanstva cesarja; raz-
mere so se pak tako preobemile, da sem tividel, da se v blagost Avstrije nič več ne sme tako postopati, (Dobro! na desnej.) in katastrofa je nastopila, katera je gospodi znana in se v spominu, na se namreč je ministerstvo ločilo v večino in manjšino. {Dobro! Res je! na desnej.) Čast mi je bila stati na čelu manjšini (Dobro ! na desnej.) A jaz sem videl potrebo, da ako hoče biti v Avstriji res pravo parlamentarno življenje, da mora biti parlament polen, morajo biti vsi življi naše lepe carevine notri zbrani in morajo zastavljati svojo besedo. (Dobro ! na desnej.) Jaz sem poskusil ustvariti možnost, da se bodo udeleževali ustavnega življenja tudi oni življi, ki zastopajo lepe dežele in velike davkovske svote, in ki so piipoznane kapaciteti, (Živahno odobrenje in rokoples-kanje na desnej. Klic na levej: „Ne mini-stersk pervosednik, nego ustava je ustvarila to možnost \u „Neverjetno!" „K redu!" Glasneje): Hvala Bogu, ti življi se zdaj udeležujo ustavnega življenja in jaz mislim, da se je storil velik korak dalje k okrep-ljenju ustavnega življenja v Avstriji. (Dobro! na desnej.)
„Očitalo se je, ka je koalcijsko ministerstvo, ki se jednej strani smehlja, drugej pa preti. To ministerstvo pak si je baš postavilo zadačo, da doseže spravo, pomirjenje, in mislim, da ta smehljaj, nad katerim se tako spodtika, nij kazal samo jednej strani.
„Nadalje se je očitalo, da vlada si nij svesta svojega smotra, — a vlada si ga je svesta, ter ima Bmoter: Narode avstrijske zjediniti na tleh skupne avstrijske ustave. (Odobravanje in rokoplesk na desnej) V jednej točki pak sem složen s čestitim pred-govornikom: on hoče imeti namreč Avstrijce, avstrijsko večino, a ne nacijonalno. Ali Avstrija ima mnogo narodnostij, kojim se morajo pravice tudi braniti. (Živahno odobrenje na desnej. Ako stoje te narodnosti jedna poleg druge, ako so si sveste svojih pravic in ako jih tudi uživajo, potem si bodo radostno podale bratsko roko in delovale za blartobit velike in cele Avstrije. (Dobro! na desnej.) Nadalje ima predgovornik tudi prav, ako pravi, da se ne more vladati, ako so Nemci k steni pritisneni, a tudi Slovani ne smejo biti k steni pritisneni, (Odobrenje na desnej.) kajti dni so ravnopraven faktor V našej Avstriji, in baš pojem narodnostij, ki žive v Avstriji, narodnosti vkupe delajo Avstrijca, in ako prizna to tudi vlada, potem gospoda moja, bodo vsi tudi dobri Avstrijci«. (Živahno odobrenje in rokopleskan-je na desnej; ugovori na levej ; dolgotrajen nemir.)
Nemogoče je opisati, kako je bila leva stran zbornice poparjena j da, — takih be-sedij z vladnega stola centralisti nijso še slišali, dosle se jim je zmirom le laskalo, in za to je tudi preobrat ta silno občuten. Nijso si mogli Slovanov kot ravnopravnega faktorja misliti toliko časa, da jim je morala naposled vlada povedati: Slovani to ravnopravni, Slovanov se ne sme k steni pri-tiskati! Zbornica je bila silno razburjena, in centralisti so sredi govora Taaffejevega za-
gnali tak hrup, da je moral zbornični predsednik vmes poseči in opominjati levico, ka govornika se ne sme motiti. A tudi pozneje so centralistiški govorniki zaman iskali pozornosti in neuspešna je bila replika Wal-terskirchnova zoper znano izjavo grofa Clam-Martinica, utisek Taaffejevega govora je bil presilen. Prišlo je glasovanje o §. 2 vojaške postave; glasovalo je izmej 329 poslancev 174 za vladno predlogo, zoper nje 155; da bi vladna predloga dobila veljavo, morala bi dobiti 220 glasov, t. j. dve tretjini.
Junaški Cernogorci so se 6. t. m. ker-vavo bili z Arbanci, zadnji so jih napadli in so bili tako tepeni, da je čez 1000 mertvih ostalo. Oernogorci imajo kakih 100 mertvih in enako število ranjenih. Cerno-gorski sokoli si ne puste od nikogar zob šteti.
Napad na ruskega cara se ni izveršil, hotel je hudobnež železniški voz v katerem se je car vozil v zrak razpcršiti, pa razper-šil se je drugi vlak, ki je za cesarskem vozil.
----
Domače stvari.
Statistika. Meseca oktobra t. 1. je bilo rojenih v Terstu 201 moških, 195 ženskih. Zakonov sklenjenih je bilo 93 vsi verskih. Umerlo je 194 moških, 177 ženskih. Največ jih je na dan 17 in najmanj 5 umerlo. — Volov pobitih je bilo 966, krav 423, telet zaklanih 1726, ovac 1750, jančkov 39, prašičev 347 in 6 konj.
Zima. Stari ljudje ne polnejo, da bi bilo v Terstu kedaj toliko snega, kakor ga je v nedeljo in ponedeljek perve dni mesca padlo. Burja je razsajala, da je po morji ustavila vso vožnjo. Llojdov parnik je pripeljal iz Bosne in Hercegovine 1 batalijon lovcev in drugih vojakov pa ni mogel k kraju, moral je pri sv. Andreju zavetja iskati in še le drugi dan je bilo mogoče vojake v malih barčičah z parnika izkercati. Mraz je bil, da je zmerzavalo, pa vendar se ni pripetila na morji nobena nesreča.
Zmerznil je nek Dolinec na cesti mimo Bolj unca v Terst, tako se nam iz Doline poroča
Slovansko podporno društvo, bode za mesec dni napravilo v primernem terža-skem gledišču koncert z predstavo dveh primernih iger. Ker se uže za to priprave delajo, opozorujemo vse naše prijatelje, da širijo mej narodom vest in agitirajo mej delavci in sploh povsod, da bode podjetje tudi uspeh imelo. Okoliški pevski zbori sodelovali bojo v ta namen pod vodstvom povo-vodja gosp. K., ki je učitelj in okoličan zraven spreten in marljiv. Treba je, da pokažemo tudi, da mi v Terstu in okolici bivajoči Slovenci imamo moči s katerimi se da kaj napraviti ako se potrudimo le količkaj. čas in kraj, kjer bode koncert naznanilo bo društvo s plakati vabilnicami in časniki. Slovenci odprimo tudi na jadranskih obalih slov. „Taliji* Muzini hram. Treba
je prebiti led, ki nas je obdajal v narod-njem spanji, da zašije mileji solnce ki pospešuje narodno omiko. Dvomljivim naj bo vedno v spominu, da imamo vse pravice do razvijanja narodnega izobraževanja. Kedor bi zabranjeval, ustavljal bi se naravni sili.
Načert g. Lazovima, katerega smo danes dobili narisanega je prav koristen za Terst. Ta načert je namreč, da bi se na južnem koncu mesta na obalih pri sv. Andreju naredile velike kopelji, kakor jih imajo druge južne pomorske mesta. V Terst, ki ima čisto, mehko in gorko podnebje, zahajali bi ptujci od bližu in daleč, ter bi postalo naše primorsko glavno mesto druga Niča. Da bi se le naši mestni očetje v resnici brigali za načert g. Lazoviča in ga tudi točno izpeljali. Gotovo bi bil lepši kinč kot je velik terg s počeno palačo, kjer Mihec in Jakec kraljujeta s kladivom nad prevročo lahonsčino.
♦I 11 rij Šllbic akademični slikar, bival je minoli teden v Terstu. Podal so je z Llojdovim parnikoin v saboto v Atene k profesorju Scliliemanu, da mu bo slikal neko novo poslopje, pa ne slike gerškemu kralju kakor je Slovenec napačno poročal. Mlademu umetniku in nušemu prijatelju želimo na Uelenskem obilno sreče.
Tiskovna pravda, liojanski učitelj Bonin uložil je zoper urednika našega lista tožbo zaradi dopisa iz Kojana v zadnji Št. „Edinosti", ker mu dopisnik očita njegovo renegatstvo. No ! bomo vidili kako bo pravda končala, kajti slovenske novine so Bonina vedno opisovale in sicer „Novice", „Soča", „SI. Narod" kakor „Edinost" pa zamorec se ne da umiti. Želita po časnikih mu ni nič koristila. Pravda bode dokazala istinitost kar se je pisalo.
Lahonska nesramnost. V Dolino sosednjo občino Terstu dobili so iz Ljubljane nove orgije. Ko so na vozeh umetni izdelek peljali v vas je občina, kakor je po deželi navada sprejela nove orgije sč streljanjem možnurjev, zvonenjem in narodno zastavo. Nek lahončič ali sta bila celo dva junaka iz Boljunca, poslala sta v „Cittadino", kateri list posebno zato slovi, ker sprejema razne smeti v svoje predale, članek in se hu-dovala, da se je veršil vsled tega slovesni sprejem novih orgelj. Uboga revčka na duhu, dala sta si zrelo spričevalo lahonske blaznosti. Boljunčanom se pa čudimo, da ne po-metejo takih smeti, ki okuževajo slovenske mile kraje v starodavnem Bregu.
Sam umoriti se je hotel nek Benečan, glediščni igralec s tem, da je spil steklenico žveplene kisline. Ko je v neki kavarni na tla pal so ga hipoma v bolnico prenesli. Uzrok samoumora je bila revščina, ker ni imel s čim živeti.
Samoumor. V noči med - 9. in 30. novembra so na sprehodu pri sv. Andreju mimogredoči našli ubitega človeka iz Milana doma po imenu L. liaineri. Ustrelil se je z dvocevko v usta. V pismu ki ga je komisija pri njem našla navaja uzroke, pomanjkanje in druge neprijetnosti se svojim
bogatim stricom ki ga dolži, da ga je ta se svojimi zvijačami na pot sprevil. Nesrečnež pravi v svojem pismu da ima ženo in tri otroke na Laškem. — Pismo je bilo adresirano na tukajšnega italijanskega kon-sula v katerem razlaga vse uzroke svoje smerti, in naposled prosi za zamero — La scusi del disturbo !
Truplo jc bilo kaj prenešeno k sv. Justu.
Zgorela je 3 letna deklica v Rocolju, starši so jo pri ognju za trenotek samo pustili. Oblačilo sc je vrelo in proč je bila. Kolikokrat smo užc pisali na tem mestu, da naj bodo stariši bolj previdni.
Dva zadubljena ubežnika je redarstvo prijelo na pošti, ko sta šla pismo z de-narom iskat iz liencdk od kodar sta ube-žala, pa mesto pisma jih je redarstvo dobilo ker je iz Benedk tako povelje bilo došlo.
Nož, to orodje v Terstu nikedar ne počiva. Dva „lumpa" sta prišla v neko sta-cuno ko sta si zbrala klobas, mesa in drugih stvari, potegne eden iz žepa nož in je hotel na ta način plačati. Straže so bile
k 9reči blizu, ter so ugrabile oba.
----------
Razne stvari.
Razstava v Avstraliji, v mestu Mel-bourne, ki bo prihodnjo leto, je privabila nže do konca oktobra 6000 razstavljavcev. Avstrija je dobro zastopana, posebno je največ češkega blaga; živili bratje Cehovi!
Letina v Ameriki so jo dobro obnesla; samo bombaža je meseca oktobra 20 tisoč bal več ko lani. Zerna in sicer pšenice, reži, ječmena, jo 20 milijonov starjev več ko lani in to ob nekah Ohio in Mis-souri. Tobaka dva dela več ko minolo leto. Koruze se je toliko pridelalo, da ne pomnijo najstarši ljudje tako dobro letine.
Kraljestvo Montauks na boben prodano je bilo v Ameriki na otoku Long Island ne daleč od Nov Jorka. Omenjeno kraljestvo obsega 20 štirjaskih milj, prodano je bilo na javni dražbi za 150 tisoč dolarjev. Zemlja je najlepša v Ameriki, na otoku ne manjka vode, so lepe polja in planjave široke gorato je malo. Sedanji zadnji kralj Štefan Faraone, mogočni vodja Indi-janov, udal se je pijanosti in se ni brigal za njegove podanike. Naslednik Viljelm Fowler in dva kraljeva knjeza, ste rajši za svitle dolarje prodala kraljestvo, ko sama gospodarila.
Tertlia US, začela se je širiti tudi na Laškem v več krajih, našli so jo v takih pokrajinah, kjer se jo niso nadejali. Laška vlada zabranjava uže dve leti uvaževanje iz Avstrije vsake verste zelenjave in če je tudi šopek cvetlir, potem sadje in krompir z o-pombo, da se boji, da ne bi sc zatrošila tertna us iz Avstrije v deželo. To je pa le spekulacija, kajti z Laškega sme vsake ver-
ste zadežev in zelenjave v Avstrijo od nas pa ničesa tija. Koliko novcev gre iz dežele in vendar naša vlada pri vseh pritožbah ni ničesa učinila. Nesrečne tergovinske pogodbe mej katere tudi laška spada škodovale so mnogo našej obertniji in Še ne bode konca. Pontebska železnica je za Terst udarec ker ni iz Tersta nobene druge železnice ko druga južna železnica, zatoraj se bode zopet tergovina iz Tersta v Benedke začela vračati na krajšo pot. Naši prusofili naj bi se od laških politikarjev učili, potem bi Avstrija kaj veljala.
Gospodarske stvari.
Kuretnini se ozdravijo zmerzM grebeni, ako se z glicerinom nama žejo. Po deželi pa, kjer se tega olja ne more hitro dobiti, je uajbolji pripomoček ta: Nad eno plošo ledu se derži en košček slanine (špe-lia) na kaki smolnati barovčevi terski, katera sc prižge, da slanina (špeh) in smola
raztopljena na led kapate. Z persti se po-gnete ta zmes na ledeni plošči, da je ko mazilo in s tem se greben kuretnini namaže, kolikor prej tolikanj koristnejše je.
Listnica uredništva.
G. F. A. Logatec plačano do 8/1. 1880. G. Fer-folija Brestovica poravnano ži veli I G. I. LavrenciČ Postojna prejel 2 gld. 40, s tem je do konca tekočega leta poravnano. G. Muri Anzelm Jezirski verh, hvala, do konca loto poravnano. G. Mulej prejeli, »ererii pozdrav I
V štacuni Ivana Valenčiča, po domače „pri Slovencu", nove ulice št. 39, dobiva se vsake verste manufakturnega blaga, kotonine, frustanja (barhenta) plavine, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni.
Razlaga sv. maše
po čast. o. Martinu Kahemu. Domače in molitevne bukve, 2. natisa, 1879. Kolikor bolj nespodobno se mnogi obnašajo pri najsvetejšem opravilu sv. maše — da se Bogu usmili! ne lc mladina, ampak večkrat celo njeni od-gojniki, — toliko bolj je želeti, da se nauk o tej veliki skrivnosti razširja med vernike. Omenjena knjiga obsega prelepe in globoko v serce segajoče nauke o tej preimenitni skrivnosti, o nebeški dobroti sv. maše, o vdoleže-vanji, pobožnosti itd. in kako hudo se pregrešijo tisti, ki se pri tem sv. opravili nespodobno obnašajo. Kazna teh premišljevanj, pa so v tej knjigi tudi razne molitve pri sv. maši in druge molitve na 510 straneh. Gena tej — vsega priporočila vredni — knjigi je v pol usnje 1 gld. 20 kr. in v usnje vezane 1 gld. 40 kr. z zlatim obreskoin pa 2 gld.
Dobiva se pri knjigoteržcu H. Ničmail-U v Ljubljani.
Pri založniku H. Ni^man-li V Ljubljani je na svitlo prišla knjiga pod naslovom:
„Slovenska kialiarica,"
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila za 933 jedil, tudi popis kuhiujskega orodja, katero je v vsaki dobri kuhinji potrebno, in pristavek 14 jedilnih listov za vse okoliščine in potrebe.
Spisala in na svitlo dala
Drugi, pomnoženi natis.
Da so te bukve „Slovenska kuharica" občinstvu jako potrebne, koristne in priljubljene, dokaz temu je urna razprodaja pervega natisa: ker je pa drugi natis še pomnožen in tudi popravljen z novo in staro vago in mero, upamo da bodo nase slovenske kuharice radostno po njih segale. Cena je mehko vezanim 1 gld. 50 kr., trdo vezanim pa 1 gld. 80 kr.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.
♦