Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja 30. januarja. — Čeravno tudi še danes nimamo nič gotovega povedati: ali bode vojska ali ne, se je jeziček na politični vagi vendar poslednje dni nekoliko bolj obernil na stran miru. Iz Pariza se sliši, da cesar Napoleon, ker vidi, da ljudstvo njegovo nikakor noče vojske, je nekako mirnišega duha in to toliko bolj, ker od Angležev sliši, da bodo zoper njega, ako sproži vojsko; zato so nek vojnih ladij že trikrat več pripravili za boj,  kakor jih sicer imajo,   in ministerstva predsednik
39
40
Lord Derby je rekel: „Pervi se mora pobiti, kdor vojsko začne." Kaj več o tem, kar angležka vlada zastran vojske misli, bomo pa kmali slišali, ker v četertek se bo začel v Londonu deržavni zbor in v ogovoru kraljičnem se bo že kaj slišalo: kako in kaj. Tudi naš cesar so unidan vodnikom dunajske banke rekli, da se je vse na bolje obernilo in da se je nadjati mirne sprave. Neprenehano pripravljanje za vojsko na Sardinskem in Francozkem nas zatega voljo ne sme strašiti, ker mahoma ne morejo jenjati preveč napete strune. V Marselji so na novo napravili 35 magazinov za vojaške potrebe in 1200 mul in mezgov so nakupili, češ, če bi se vojska razširila po goratih krajih. V Londonu so Sardinci kupili 9000 žakljev solitarja za smodnik. Nekteri francozki časniki še kričijo za vojsko. „Siecle" vendar pravi, da „preden bomo Francozi vojsko začeli, se bomo še prej za mir pogajali, pa to je pervi pogoj, da avstrijanska vlada mora iz papeževih dežel!" Francozi res mislijo, da mora svet plesati kakor oni godejo, — če se le ne bojo zmotili!
— Presvitli cesar so sprejeli 24. p. m. odbor družtva za razširjanje sviloreje v zgornji Avstrii, Kteri Jim je poklonil plajšček za malega cesariča-naslednika. Ta plaj-šček je pervi izdelek iz svile, ki jo je to družtvo pridelalo iz doma pridelane Žide in izdelan je po zgolj domačih obertnikih. Presvitli cesar so hvalili napredovanje mladega družtva in mu obljubili svojo podporo.
— Celo število prebivavcov našega cesarstva smo zadnjič povedali; danes povemo, koliko jih šteje vsaka dežela posa nino:
dus Avstrija pod Anižo 1,697,130 Avstrija nad Anižo     716,904
Salcburško
Stajarsko
Koroško
Kraj ns k o
Primorsko
Tirolsko
v
Cesko Marsko .
Sležko   .
148,725
1,070,747
332,593
457,328
539,423
876,263
4,720,313
1,878,805
447,497
Bukovina . Dalmacija . Lombardija Beneško    .
dus
462,242
415,632
2,866,396
2,306,658
o -a
O
n
Galicija (zahodna) 1,590,215
pesto-bud. okr. 1,765,218
požunske     p    1,656,659
sopronske
kašavske
veliko-varad. Serbska Vojvodina in temeški banat   1,532,251 Horvaško in Slav.       865,403 Erdeljsko  .    .    .    2,180,121
1,818,864 1,349,241 1,557,010
(izhodna) 3,021,901 Vojaška meja . 1,066,272 Tudi živino so leta 1857 po vseh deželah našega cesarstva šteli in našteli v vsem skupaj konj 3 mili j. in 541,647, — goved 14 milij. in 727,623, — ovac 17 milij. in 84,702, — prešičev 8 milijonov in 279,764. — Nekteri časniki primerjajo število to s številom poslednjega popisovanja, ktero je bilo leta 1851, in so veseli viditi, da se je število večidel pomnožilo; — al kdor ve, kako negotov je popis od leta 1851, ker je vsak toliko živine povedal kolikor je hotel, in je vsak manj rekel kakor je je res imel, bo lahko spoznal, da vse primerjevanje s poprejšnirni leti je zgolj pomota.
— Iz sodniških protokolov se je zvedilo, da so lani vse sodnije našega cesarstva doveršile Mizo 500,000 kazenskih preiskav.
— Dohodki južne  c. kr.   deržavne  železnice so znesli poslednje tri mesce leta 1858 3 milij. in 112,572 fl.
Iz serbske Vojvodine. Velika teraešvarska fabrika stearinskih sveč je do tal pogorela. Zavarovana je bila pri pervi ogerski zavarovavnici. Škoda preseže 100,000 goldinarjev.
Iz Serbije. Iz Beligrada 27. januarja. Danes pričakujejo kneza Mihaela na serbski meji; knez Miloš je odrinil iz Nego ti na. Vladika Peter se je odpovedal škofijstvu in se v samostan podal. Tudi Vuči<$ je odstopil;
bivšemu ministru Garašaninu je skupščina poslala zahvalno pismo, Zivanoviču, bivšemu podministru pravice, bivšemu ministru notranjih oprav, Knezeviču, kasacij-nemu svetovavcu in majorju Cah-u (vsem rojenim Avstri-jancom) je pa velela, da morajo deželo zapustiti; še druge-prcmembe v deželnih službah se pričakujejo. Tudi več paragrafov v postavi, ki zadeva skupščino, je skupščina prenaredila in med drugim izgovorila, da ni treba, da bi knezi serbski osebno hodili v Carigrad poterjenja prosit; kneza Mihaela je naravnost za naslednika Miloševega oklicala. Iz vsega se vidi, da skupščina vprihodnje hoče biti samostojna in da tudi Miloš ne bo več tako po svoje ravnati mogel kakor nekdaj.
Iz ruskega Poljskega. 18. t. m. so po šegi pra-voslovne cerkve obhajali v Varšavi kot na dan sv. treh kraljev navadno žegnovanje vode pod milim nebom na reki Vi si i. Ta slovesnost je pri pravoslovnikih (starovercih) tako imenitna, da so zavoljo nje že mnogokrat bogati Gre ki in Ser bi celo v Petrograd se peljali, udeležit se duhovnih in vojaških slovesnost na ledu reke Ne ve. Sedaj se pa ta svečanost tudi v Varšavi obhaja, čeravno to mesto razno vojakov komaj  1600 starovercov šteje.
Iz Rusije. V Petrogradu ne verjame nihče, da bo* vojska, kdor je v politiki količkaj zveden; ruski časniki zagovarjajo mir. Da je pa tudi ruska vlada teh misel, se da iz tega posneti, da na avstrijanskih mejah že več let ni bilo tako malo vojakov kot zdaj, in da je za prihodnjo spomlad zlasti višjim generalom začasno odpušenje iz službe (urlavb) ^dovoljeno.
Iz Cerne gore. 13. dan p. m. so po gerški pratiki obhajali novo leto. Po stari navadi je ta dan na Cetinji, glavnem mestu, ljudska skupščina; letos se je zbralo 2000 Cernogorcov; pomenkovali so se o znižanji davkov in kmali bi se bili s knezom sperli kakor v Belem gradu. Knez jih je tolažil in obljubil, da bo vse v resen prevdark vzel, in tako se je zbor mirno končal. — Iz Petrograda pridšega vladika Ni kan o ra ni dal knez z nobeno posebno slovesnostjo sprejeti, zato, da ljudstvo vidi, da vladika ni vee glavar černogorski, ampak le cerkveni predstojnik in knezu: podložen kakor vsak drug. — Tomo Markovič Petrovič, brat rajnega vladika, Petra I. je 7. dan p. uk na Cetinji  104 let star, umeri.
Iz Italije. Poroka princa Napoleona s hčerjo sardin s kega kralja, Klotildo, je bila 30. t. m. v Turinu, in 31. sta se novoporočena čez Genovo, Marsilijo v Pariz odpeljala. Iz Marsilije je poslala francozka vlada tri večje barke v Genovo, — časniki pravijo, zato da bi princa Napoleona in njegovo nevesto spremile. Od drugod je pa slišati, da so to vojne barke. Časniki odkrivajo skrivnost, da princesnja ni kaj rada princa Napoleona vzela in da se mu je udala le iz domoljubja, ker se oče njeni popolnoma zanaša, da iz te zakonske zveze bode izvirala politična zveza med Sardinci in Francozi.
—   Turinski časnik „Opinionea je pred nekimi dnevi* govoril o italijanski omiki in nemški sirovosti, in je poslednjo s tem dokazati mislil, da je Nemcom oponašal, da si belijo juho z lojenimi svečami! »AUg. Zeitg." povrača to zabavljico s silovito nesnago in nemarnostjo ne le po cestah in ulicah laških, ampak dostikrat še celo v poslopjih bogatincov — in pa z italijanskim beraštvom. — Žalostno je, ako se narodi tako napadajo.
—   Po najnovejih novicah zvemo, daje napotitanski kralj okreval. — Jetniki, ktere je kralj s tem pomilostil^ da grejo v Ameriko, so že na poti tje. Med njimi sta tudi dva poprejšna ministra; bridko je bilo slovojemanje. Iz vseh krajev Napolitanskega so jih navozili 86 na iadijo „Sirombolr', ki jih pelje v Novi Jork, kjer dobi vsakteri njih 50 cekinov za  — popotnico.
Odgovorni vrednik: Dr. Jane* 8leiweiS          \atiskar in založnik: Juief B lami k.