in (Za vse učitelje v starosti od 18—50 let.) Učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol po vseh slovenskih pokrajinah, v kolikor je pod črnovojniško dolžnostjo, oz. v kolikor je v vojaški zvezi, je posvečalo gotovo največjo pozornost vsem določbam, ki se tičejo njegovega razmerja do vojaške oblasti in je v splošnem seznanjeno s pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz tega razmerja. Je pa še nekaj okolnosti, ki puščajo posameznika v dvomih in ker je zelo težko pridobiti si prave in zanesljive informacije, zagrešajo tudi nepravilne razlage, ki imajo neprijetne posledice. Zato hočemo na kratko podati nekatera pojasnlla, tičoča se slučajev, v katerih učiteljstvo najbolj pogosto išče informacij. Ta pojasnila morda razlože mnogim tovarišem to, kar smatrajo za posebne in posamezne izjeme glede lastne osebe in jih opozore na to, kaj je treba storiti, če je bilo prej vsled neinformiranosti kaj zagresenega. I. Učiteljstvo, njega vojaška služba in oprostitev od nje v miru. Po § 32. prejšnjega bramb. zak. je imelo učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol ugodnost, da je bilo v slučaju potrditve za vojaško dolžnost uvrščeno v rezervo in podvrženo le 8 tedenskemu vežbanju in to vedno v času počitnic po 4 tedne in potem klicano k tozadevnim 13 dnevnim do 4 tedenskim orožnim vajam. Šele po brainb. zakonu z 1. 1912 so učitelji v slučaju potrditve dolžni nastopiti vojaško službo kot enoletni prostovoljci in so po izvežbanju in po tozadevnem izpitu imenovani za rezervne častnike, oz. častniške aspirante. Po 12 letni službi v rezervi (pri rnoštvu) prestopajo učitelji v črno vojsko. Po določbah o črnovojniški organizaciji more biti učiteljstvo že v miru oproščeno od aktivne službe v črni vojski (v slučaju sklicanja črne vojske), in to z ozirom na njegovo neobhodnost na službenem mestu. Iz tega vzroka so morali okrajni šolski sveti v miru vsako leto v gotovi dobi predlagati pri deželnem šolskem svetu učitelje črnovojnike, ki naj se oproste in jih je odstopal pristojnim arinadnim poveljstvom. Vojaška armadna poveljstva so oproščala del predlaganih učiteljev na dobo 1 leta, od 1. 1912 trajno (t. j. na daljšo dobo) od izvrševanja aktivne službe v črni vojski. Kaka skrb se je posvečala v miru temu vprašanju, se je najlepše spoznalo pri izbruhu vojne. V nekaterih okrajih je bila cela vrsta učiteljev od aktivne službe v črni vojski odpuščena, v drugih (veliki večini) okrajih sploh ni bilo niti enega učitelja oproščenega. To je imelo seveda za posledico, da je v teh okrajih takoj po izbruhu vojne pri vpoklicu črne vojske nastalo pomanjkanje moškega učiteljstva in da je bila vsled večjega ukrčenja v šolstvu ogrožena tudi vzgoja mladine. Tudi je bilo precej učiteljev, ki bodisi niso vedeli, da so oproščeni od izvrsevanja aktivne službe v črni vojski, ali pa niso posvečali temu vprašanju pozornosti in so nastopili službo. Nekateri izmed njih so bili na podlagi intervencije svojlh c. kr. okrajnih glavarstev odpuščeni, drugi pa so ostali v aktivni službi. Ti učitelji, ki so ostali v aktivni službi, tudi če so bili pozneje na podlagi superarbitračnega postopanja odpuščeni, se ne morejo smatrati za oproščene, ker njihovo oprosčenje je bilo dvignjeno. Za oproščene je mogoče smatrati le te od njih, ki so bili na novo izreklamirani in od vojaških poveljstev na novo oproščeni od izvrševanja aktivne službe za čas ali za stalno, toda ni mogoče za oproščene smatrati teh, ki so bili samo na dopust poslani, če tudi bi jim bilo to dovoljenje dana pri superarbitračnem postopanju. (Oproščenje je izraženo z besedo »enthoben«, dopust z »beurlaubt«). Ti, ki so na dopustu, so vedno v aktivni službi in njih vpoklic se ravna po potrebi po vojaških razlogih. Če so v šolski službi tudi neobhodno potrebni, jih iz razloga neobhodnosti okrajni šolski sveti ne morejo izreklamirati. II. Učiteljstvo in njih oprostitev od aktivn« vojaške službe v času vojne. V določbah o organizaciji črne vojne se misli tudi na to, da bi moglo biti učiteljstvo tudi za časa vojne iz razloga neobhodnosti oproščano od aktivne službe. Mobilizacija in klicanje črne vojske v 1. 1914 sta silno zredčila vrste moškega učiteljstva in v nekaterih okrajih ni bilo mogoče iz teh vzrokov niti v omejeni meri začeti na vseh šolah s podukom. Zato so šolski uradi na podlagi ministerialnih naredb izdali odredbe, ki jih v mirni dobi ni bilo, namreč za združitev razredov, reduciranje razredov, vpoklic upokojencev, nameščanje učiteljic tudi v viših stopinjah, prestavljanje učiteljev iz službenih ozirov na druge šole in na druga mesta itd. Vse te odredbe so bile potrebne, da se je vzdržalo šolstvo in vzgoja mladine, seveda v nepopolnem obsegu. Ko pa je bil pri prvih prebiranjih črnovojnikov (črnovojnikov I. poziva) večji del ostalega moškega učiteljstva poklican pod orožje, je nastala potreba, da bi bili vsaj ostali učitelji puščeni v šolski službi. To potrebo je spoznalo tudi naučno ministrstvo, ki je polagalo veliko važnost na to, da bi se nadaljno omejevanje šolstva preprečilo. To je bil glavni razlog, da so mogli šolski uradi vlagati prošnje za oproščenje učiteljev od aktivne vojaške službe, če tudi so bili za njo sposobni spoznani. Prvo oproščanje učiteljev od aktivne črnovojniške službe v dobi vojne je nastalo, ko so se v 1. 1915 vršila prva prebiranja II. črnovojniškega vpoklica (43—50) in to najprej onih, ki so bili prej vojaki, pozneje pa tudi teh, ki niso bili prej vojaki. Potreba ohraniti šolstvo in absolutno pomanjkanje moškega učiteljstva sta bila razloga, da so se predlagala oproščenja vseh v tej dobi za sposobne spoznanih učiteljev. Te razloge so priznali tudi pristojni vojaški uradi in učitelji, ki so bili na novo za sposobne spoznani (od 43—50 let) so bili z malimi izjemami od aktivne vojaške službe oproščeni. — V tej dobi se je skazalo, da nekateri izmed vojaških pripadnikov niso sposobni za službo z orožjem in so jih bili delili v manj sposobne (za straže t. j. črka B, ali za pomožno službo t. j. črka C.) Podobne razmere so bile tudi med učitelji, ki so vršili aktivno vojaško službo. Zato je zahtevala vojaška uprava od deželnih uradov, da bi bili manj sposobni pripadniki posameznih stanov izreklamirani in nadomeščeni z dosedaj oproščenimi posamezniki, s čimer se je imelo prospeti vojnim namenom, toda ob enem v posameznih oklicih ni bilo potreba skrčevati stanja pripadnikov, v kolikor jih je bilo potreba za izvrševanje službe. V posamez nih stanovih so bili torej že 1. 1915 na tem temelju izreklamirani manj sposobni (v vojni službi) posamezniki in nadomeščeni mož za moža z dosedaj oproščenii.ii pripadniki stanu. V šolstvu so pogoste izpremembe oseb vedno v škodo in na to se je v tem bolj opozarjalo, čim so postale razmere tekom drugega leta vojne vedno težavnejše. Zato tudi zahtevana prememba učiteljev ni bila takoj izvedena, temveč se je v sporazumu z šolskimi uradi ukrenilo, da bi oproščeni učitelji ostali na svojih mestih in pri teni vgotovljena njihova vojaška sposobnost. In tako je prišlo do prezentacij oproščenih učiteljev šele v marcu in aprilu 1916. Ker so bili to skoro povsem starejši učitelji (največ 43—50 let) in torej v šolstvu skušeni in zaposljeni v vseh pomožnih akcijah, so dovolili vojaški uradi, da je bil nastop učiteljev, ki so bili spoznani za sposobne za frontalno službo, odložen ali do dobe počitnic ali na počitnice 1. 1916. Ker bi bilo vsled njihovega odhoda šolstvo še bolj ogroženo v svojem obstoju, je bilo vpoklicanih le toliko za frontalno službo sposobnih učiteljcv, kolikor jih je mogla nadomestiti vojaška uprava iz manj sposobnih (črka B in C.) To je bila tako zvana zamena. Toda po nastopu učiteljev sposobnih za frontalno službo se je pokazalo da so bili hekateri od njih po novi prezentaciji klaslficirani kot manj spošobni. Te so vojaške uprave ali same odpustile, ali pa so jih šolski sveti izreklamirali. Za nadomestilo za vsakega takega učitelja so zopet poklicali učitelja, ki je bil odpuščen pri zameni, ali pa, ki je bil dosedaj sploh oproščen. To postopanje je ohranjeno do danes in nima nič skupnega z novim oproščevanjem učiteljev pri novih črnovojniških prebiranjih. Treba je pa .razločevati, kdo od učiteljev, ki so ga bili »v zameno« poslali v šolsko službo, je oproščen, kdo na dopustu. Ti, ki so jih vojaški uradi »v zameno« poslali k izvrševanju šolske službe z izrecnim pristavkom, so oproščeni (enthoben); ti pa, ki so jih kot manj sposobne izreklamirali šolski uradi, so oproščeni (za te je bilo dano nadomestilo iz drugih oproščenih). Nekateri so bili spoznani za manj sposobne, in predlagani za superarbitracijo in te so začasno poslali v izvrševanje šolske službe. Ti ne spadajorned oproščene, ker imajo samo dopust (beurlaubt) in jih morejo vojaške uprave po potrebi zopet vpoklicati, če še ni končano o njih superarbitračno postopanje in še ni odločeno, da bodo odpuščeni (entlassen). Da bi bili ti učitelji oproščeni, bi jih morali šolski uradi iz razloga neobhodnosti izreklamirati. — Ti, s katerimi je bilo superarbitračno posto- panje končano in so bili odpuščeni kot nesposobni, tudi niso oproščeni, ker niso več v vojnem razmerju. Ti so dolžni priti na prebiranja. Če bi bili pri črnovojniških pregledovanjih spoznani za sposobne in potrjeni, tedaj bi jih morali šolski sveti nanovo izreklamirati. Sklicevanje na prejšnjo oprostitev so vojaški uradl upoštevali le v nekaterih slučajih, v drugih pa ne. Iz navedenega je razvidno, da se oproščajo učitelji le vsled neobhodnosti v šolski službi in da vsi drugi razlogi ne prihajajo*v poštev. Izjema je le priporočilo nadzornikov nadaljevalnih obrtnih >ol pri učiteljih, ki na teh šolah uče in so neobhodni potrebni. Učitelji se oproščajo tudi kot predsedniki žetvenih kom'°'j, aprovizacijskih uradov in zavodov in to potom političnih uradov, toda so se pri tem priglasili tudi k izvrševanju šolske službe in jih vodijo šolski uradi v evidenci oproščenih od aktivne službe. V kolikor pa poučujejo, imajo od šolskih uradov dopust. Oproščenje učiteljev iz drugih razlogov in posebno takrat, če ne poučujejo, je nedopustno. Tako so bili učitelji v gotovih slučajih suspendirani od šolske oblasti, ker so bili na prošnjo svojih sorodnikov izreklamirani za upravo ospodarstev, za gospodarska dela in se po svojem oproščenju niso priglasili k šolski službi, ne da bi imeli od šolskih uradov dopust v svrho gospodarskih del. V vojni dobi je brez ugovora obdelovanje zemlje in zagotovitev letine zelo važen činitelj. To dejstvo gotovo priznavajo šolski uradi in ne odbijejo potrebnega dopusta temu, kdor je oproščen ali na dopustu v svrho izvrševanja šolskih del. S tem pomagajo k zagotovitvi hrane prebivalstvu, oz. mu omogočijo zvrševanje šolske službe v drugein kraju. III. Postopanje pri oproščanju učiteljstva od aktivne vojaške službe. Često smo že opozarjali na to, kako je treba postopati, da se doseže oprostitev učiteljev od aktivne vojaške službe. Kompetentni za vlaganje prošenj za oproščenje učiteljev so c. kr. okrajni šolski sveti, ker njihova dolžnost je, da skrbe za potrebno število učiteljstva v miru in vojni. Tozadevne predloge vlaga c. kr. okrajni šolski svet na c. kr. deželni šolski svet, ki pripiše k predlogu svoje mnenje in ga izroči poklicanemu armadnemu poveljstvu. V predlogih za oprostitev jc treba navajati, če ta, glede katerega se predlaga oprostitev, vrši vojaško službo, ali če je bil pri črnovojniškem prebiranju spoznan za sposobnega za aktivno črnovojniško službo in bo šele vpoklican. V prvem slučaju je treba zopet razločevati, če je bil ta, čigar oprostitev se predlaga, vpoklican pri mobilizaciji, pri sklicanju črne vojske, oz. če je bil vpoklican pri t. z. zameni v 1. 1916 (nekateri učitelji so bili vpoklicani v zameno tudi v januarju leta 1917.) V vsakem slučaju so bili v zameno vpoklicani učitelji, spoznani pri prezentacijah v mesecu marcu in aprilu 1916 in označeni s črko A, t. j. klasiiicirani za sposobne za vojno službo z orožjem (frontdiensttauglich.) Glavni pogoj za izreklamiranje učiteljev, ki služijo, je, da so manj sposobni (v vojaški službi.) C. kr. okrajni šolski svet si izprosi od pristojnega vojaškega oddelka izkaz o tej klasifikaciji in ga priloži k predlogu za oprostitev. Brez teh izkazov je predlog brezuspešen. Pri reklamaciji onih, ki še niso nastopili, temveč so bili šele pri črnovojniških prebiranjih spoznani za sposobne za aktivno službovanje, seveda ni potreba teh izkazov. Reklamacije pa morajo biti vložene takoj po črnovojniških prebiranjih in ne šele po nastopu in po izkazani manj sposobnosti (vojaškega stališča.) O oprostitvi odloči pristojno arniadno poveljstvo, ki obvesti šolske urade, ki naznanijo to oproščenemu, in dopolnilnemu poveljstvu. To napravi daljne korake, da se izvedejo potrebne odredbe z vojaškega stališča. Drugačno postopanje pri predlogih za oproščenje učiteljev je nepravilen. V začetku vojne so nekateri c. kr. okrajni ali krajni šolski sveti vlagali predloge direktno na armadna poveljstva, oz. ministrstvu. Tudi za slučaj, da so na ta način podeljevana oproščenja stopila v veljavo, so bila pozneje z revizijo dvignjena. Tudi vlaganjc predlogov direktno na pristojne vojaške oddelke ni dopustno. Ker so se vkijub tenfu, da je zgoraj navedeno postopanje določeno v naredbi o organizaciji črne vojske, ponavljali slučaji drugačnega načina vlaganja prošenj pa oproščenje učiteljstva, so izdali nekateri deželni šolski sveti cirkular o vlaganju prošenj za oproščenje, ki se glasi: »Množe se slučaji, da vlagajo šolski zavodi, občine, krajni šolski sveti prošnje za oproščenje učiteljskih oseb od vojaške sltižbe direk- tno vojaškim poveljstvom. Temeljem razpisa c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 13. marca 1917. št. 708, izdanega na željo domobranskega rninistrstva, opozarjamo c. kr. okrajni šolski svet (ravnateljstvo), da se morajo prošnje za oproščenje vlagati le predpisanim službenim potom uradov opravičenim za predlaganja po predpisih o brambni organizaciji (pri učiteljstvu ljudskih in meščanskih šol potom okrajnega šolskega sveta, pri drugih učiteljskih osebah, zavodov, ki so podrejeni šolskim uradorri, potom deželnega šolskega sveta.) V slučajih, kjer je doba med črnovojniškimi prebiranji in nastopom službe kratka, tako da prošnje za oproščenje ne morejo biti rešene, je treba potrebno ukreniti, da bi mogel učitelj, za katerega je predlog vložeii, čakati na rešitev prošnje v kraju svojega poslovanja. Če se bliža doba nastopa vojaške službe, prošnja za oproščenje pa še ni rešena, pošlje c. kr. okrajni šolski svet c. kr. deželnemu šolskemu svetu v potrdilo posebne »izkaze« v treh izvodih. Deželni šolski svet pošlje potrjene »izkaze« v 1 izvodu okrajnemu šolskemu svetu, da ga odda učitelju, za katerega je bil vložen predlog za oproščenje, drugi in tretji izvod pa pošlje pristojnim vojaškirn uradom. Če dobi učitelj, za katerega je bil predlog za oproščenje podan, ta izkaz, tedaj more čakati na rešitev prošnje na svojem mestu; drugače je dolžan nastopiti vojaško službo. IV. Evidenca oproščenih učiteljev. Dne 5. januarja 1917. je bil izdan razglas o priglaševanju oproščenih. Ta razglas je bil dopolnjen z drugim, izdanim dne 15. aprila 1917. V obeh razglasih gre za kontrolo in revizijo oproščenih oseb, v kolikor se ne vrši kontrolo na poseben način. V razglasu stoji izrecno: »Oproščene osebe spodaj navedenih skupin, katerih kontrola se vrši na poseben način, so izvzete iz dolžnosti prijavljati se pri občini: 1. uslužbenci — vštevši delavci in osebe na dnevno mezdo nastavljeni — dvora, države in dežel —«. Sočasno z razglasom so bile dane političnim uradom navodila, ki razlagajo vsebino posameznih odstavkov razglasa. lz razglasov samih in tudi iz navodil se ni dalo sigurno soditi o tem, če se mora učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol zglasiti k popisovanju oproščenih ali ne. O oproščenem učiteljstvu se vodi podobna kontrola in sicer pri okrajnih in pri deželnem šolskem svetu, toda v navodilih se ne govori o sodelovanju imenovanih šolskih uradov po končanem popisu zglašenih oseb. Ker ima opustitev zglasitve za posledico zgubo oproščenja, so izprosili nekateri deželni svetovalni in pomožni odbori na kompetentnih mestih pri deželnih predsedstvih in namestništvih razlaga razglasa, ki se je glasila tako, da je učiteljstvo dolžno zglasiti se pri popisu oproščenih v občini. Učiteljstvu se ni bilo treba zglaševati le v tistih deželah, kjer ga smatrajo za dež. uradnike, na pr. na Nižje Avstrijskem, kjer ga namešča deždni odbor. Po tej razlagi je razposlal deželni svetovalni in pomožni odbor cirkular, ki je priporočal, da bi se učiteljstvo zglaševalo. Pozneje je pa odločilo domobransko ministrstvo, da učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol v nekaterih kronovinah ni obvezno, da bi se zglaševalo pri pbčini, ker se vodi o učieljstvu tudi posebna kontrola pri šolskih uradih. Ker vsled pičlega časa ni bilo mogoče učiteljstva informirati s posebno okrožnico, so opozorili učiteljstvo na to odredbo v dnevnih časopisih z dne 15. aprila 1917 s sledečim razglasom: Učiteljem ljudskih in meščanskih šol se ni potreba zglasiti pri popisu oproščenih od aktivne službe. Ta nova odredba slovi na razpisu c. kr. dom. ministrstva z dne 10. aprila 1917, št. 7874—XIV. Nekateri c. kr. deželni šolski sveti so razposlali v minulih dneh v smislu zgoraj navedene odredbe c. kr. domobranskega ministrstva c. kr. okrajnim šolskim svetom okrožnico z naročilom, da naj imajo ti v evidenci vse oproščene učitelje. Ta odlok, ki je bil poslan vsem političnim uradom I. instance, sporoča c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da učitelji javnih ljudskih in mešeanskili šol, ki so oproščeni črnovojniške službef, niso obvezni, da bi se zglaševali pri občinskih uradih. Dokler ne bodo izdani drugi predpisi glede kontrole njih oproščenja, se naroča c. kr. okraj. šolskemu svetu, da naj po dosedanji svoji dolžnosti vodi strogo kontrolo, kateri učitelji ondotnega okraja in do katerega časa so oproščeni vojaške službe. Po tej okrožnici in namenu zglaševanja oproščenih gre v glavnetn za kontrolo oproščenih v okolišu c. kr. okrajnih glavarstev, med tem ko se je prej vodila po pristojnosti. Nadaljni ukrepi se razglase pozneje, ozir. jili bodo naznanili pri- stojni uradi tistim oproščencem, ki so )odvrženi še posebni kontroli. Katerega izmed učiteljstva je sinatrati oproščenega, smo razložili že v prejšnjih odstavkih. Treba je k temu dodati le še to, da je za oproščene učiteljetreba smatrati tudi one, ki so bili v me-secu marcu in aprilu 1916 klicani k poseb-•lemu pregledovanju (prezentaciji), so jihspoznali za manjsposobne (črka B in C)n pustili še nadalje v šolski službi. Nepra,'ilna jc pa domneva, da so bili vsled spoznanja vojaške manjsposobnosti odpuščeni iz vojaške zveze. Omenjena pregledovanja so imela namen, ugotoviti stopinjo sposobnosti za vojaško službo, zato so nekatere poklicali k aktivni službi (one namreč, ki so bili klasificirani s črko A, v kolikor so mogli za nje dobiti nadomestila), ostale pa so pustili v šolski službi kot oproščence od aktivne vojaške službe Oproščenje je prenehalo le pri teh, ki sobili vpoklicani in je bilo obnovljeno pri njih v tem slučaju, če so bili z ukreporn vojaških uradov ali z reklamacijo šolskih uradov zopet oproščeni. Pri teh, ki so bili le na dopustu, oprostitev ni bila ponovIjena. . a. V. O.