Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. $T. 556 TRST, ČETRTEK 15. JULIJA 1965, GORICA LET. XIV. Paladok) v V hipu, ko to pišemo, se bliža ameriška vesoljska sonda »Mariner IV« točki, s katere bo začela filmska kamera v njem snemati Marsovo površino in oddajati fotografije sprejemnim postajam na Zemlji. To je velikanski uspeh moderne znanosti in tehnike, s katerim, bo morda vsaj delno razjasnjena skrivnost tega planeta — vprašanje, če je na njem življenje ali ne. Istočasno pa prihajajo iz Vietnama nove novice o divjih spopadih v tamkajšnji tropski džungli, o neusmiljenem pobijanju političnih nasprotnikov, o obglavljanju in javnih ustrelitvah, o streljanju talcev in bombardiranju ter požiganju z napalm bombami. Politični fanatizem in človeška primitivnost praznujeta orgije. V tem je paradoks v tej istočasnosti obojega. Kako je mogoče, da se na teleprinterjih menjavajo novice o poletu »Marinega IV« in o grozovitostih v Vietnamu? Po logiki razuma bi se moralo oboje dogajanje medsebojno izključevati: v svetu, kjer je znanost kot raziskujoči razum že tako napredovala, da lahko pošilja raziskovalne rakete proti rlruoim planetom, bi ne smelo biti več mesta za tako besnenje primitivnih ubijalskih instinktov, za tak zagrizen ideološki fanatizem, kot se izživljata v Vietnamu — in na žalost ne samo v Vietnamu; če pa je v tem nekaj naravnega in če je divjaško ubijanje iz ideoloških razlogov še nekaj normalnega za naš svet, potem je napredovanje moderne znanosti nekaj, česar si ni mogoče razložiti in kar je v nasprotju s tem svetom. Kot razumni ljudje, ki poznamo zgodovino moderne znanosti in razvoj človeškega razuma in mišljenja skozi tisočletja, smo prepričani, da je dejanski paradoks v tem, da se v naši dobi ljudje še pobijajo med seboj iz političnega fanatizma in da so še dežele, v katerih ljudi zapirajo in obsojajo, ker si upajo misliti drugače kakor tisti, ki so na oblasti. To je dokaz, da miselni in moralni razvoj človeštva kot celote ne napreduje vštric z znanostjo. Lahko bi celo rekli, da postaja razdalja med njima vedno večja. Eno glavnih teoretičnih spoznanj, do katerih je privedel razvoj človeške misli, iz katere se je rodila tudi moderna znanost, je prav v tem, da ni ene same »pravilne« politične in socialne ideologije, ki bi znala edina točno odgovoriti na vsa vprašanja človekove eksistence, ampak da izhaja ves napredek prav iz pluralizma idej, iz neprestanega, živega in plodnega medsebojnega prepletanja, vzpodbujanja, reagiranja in vplivanja, pa tudi izpodrivanja vsega tistega, kar se izkaže kot preživelo in ne vzdrži več kritike zdravega razuma. Ta idejni pluralizem je tudi edini v skladu s svetom »Vozhodov« in »Mariner-jev«, atomske sile in televizije, ki je premostila vse geografske razdalje med ljudmi. Zdaj gre za to, da se premoste tudi duhovne razdalje med njimi in da padejo vidni in (Nadallevantc na 2. strani) Sporazum o Vietnamu? V južno-vzhodni Aziji postaja vojna vedno bolj zagrizena in obe strani v Vietnamu si nalagata vedno večje vojne napore. Ha-nojski tisk je naznanil, da se je prijavilo okrog 10 tisoč mladeničev za severnoviet-namsko prostovoljsko brigado, ki bo »na prošnjo Vietkonga« v kratkem premeščena na bojišče v Južnem Vietnamu. Kitajska močno oborožuje otok Hainan v Kitajskem morju in izjavlja, da je pripravljena poseči v boj. Sovjetska zveza je podpisala s Severnim Vietnamom dodatno pogodbo, ki določa, da bo poslala v Severni Vietnam nadaljnjo gospodarsko in vojaško pomoč. Pa tudi Združene države so naznanile, da bo v prihodnjih dveh mesecih nadaljnjih 33 tisoč vojakov okrepilo ameriški kontingent v Južnem Vietnamu, tako da bo znašal okrog sto tisoč mož. Vietnamska vojna se razteguje tudi na Laos. Laoška letala so bombardirala te dni severno - vietnamsko preskrbovalno kolono, namenjeno v Južni Vietnam, in to preko laoškega ozemlja, po cesti, ki je znana kot »Hočiminhova steza«. Od oktobra lanskega leta je izgubilo laoško letalstvo v takih akcijah šest letal in enako število pilotov. HANOJ ODKLANJA POGAJANJA Spričo vedno hujše nevarnosti, da se vojna v Vietnamu razširi, se množijo poskusi za sporazumno rešitev vietnamske krize. Britanski ministrski predsednik Wilson je naznanil v ponedeljek v spodnji zbornici, da bo skušal njegov poslanec v Hanoju, Da-vies, prepričati severno-vietnamske voditelje, naj pristanejo na sklicanje take konference, kot je bila ženevska leta 1954, na kateri so skušali rešiti vietnamsko krizo z ustanovitvijo dveh Vietnamov. Z informativnimi razgovori za podobno pobudo je začel tudi tajnik Združenih narodov U Thant, medtem ko bo imel ameriški veleposlanik v Moskvi Harriman v kratkem vrsto poluradnih razgovorov z najvišjimi sovjetskimi voditelji o Vietnamu. Da je potrebno rešiti vietnamski spor politično in ne vojaško, je izjavil tudi ameriški predstavnik pri Združenih narodih Stevenson in izrekel željo, da bi zainteresirane države sprejele predlog ameriškega predsednika Johnsona o načrtu gospodarske pomoči južno vzhodni Aziji. Toda medtem se je zvedelo, da Daviesovo< poslanstvo miru v Hanoju ni imelo uspeha. Davies je že v torek odpotoval iz Hanoja in prispel v laoško prestolnico Vientiane, odkoder se je preko Bangkoka vrnil v London, kjer je že v sredo popoldne podal ministrskemu predsedniku poročilo o izidu! svojega odposlanstva. Poročati ne bo imel nič veselega. Čeprav je pet dni čakal v Hanoju, ga nista hotela sprejeti ne predsednik Ho či Minh, ne ministrski predsednik Pham Van Dong, pa tudi noben drug visoki vladni predstavnik. To je tem bolj pomenljivo, ker velja Davies, za Ho Či Min-hovega osebnega prijatelja in se je govorilo, da ima dobre zveze tudi z drugimi sever-novietnamskimi uradnimi osebnostmi. Zato so tudi izbrali tega podtajnika v ministrstvu za pokojnine in socialno skrbstvo, ki ni drugače nikaka diplomatska osebnost, za to delikatno diplomatsko poslanstvo v Severnem Vietnamu. IDEOLOŠKI FANATIZEM Neuspeh njegove misije — po tolikih drugih poskusih te vrste z raznih strani — dokazuje, da se vlada v Hanoju nikakor noče pogajati za mir v Južnem Vietnamu in da vztraja pri svoji zahtevi, da se morajo A-meričani prej umakniti iz Vietnama, šele potem se lahko začnejo kakšna pogajanja. Seveda v tem primeru pogajanja dejansko sploh ne bi imela več nikakega pomena, kajti Južni Vietnam bi bil že v rokah Vietkonga in ta gotovo ne bi bil več pripravljen, da še deli oblast s komer koli ali da pristane na kake demokratične volitve. Za zahodnega človeka, ki je navajen razglabljati po neki logiki in ki zato pri vsakem dozdevno nerešljivem sporu vedno pomisli na kompromis, se zdi ta nepopustljivost ljudi, ki odločajo v Hanoju, skoro nerazumljiva, spričo vedno hujših ameriških bombardiranj Severnega Vietnama in spričo dejstva, da si ni mogoče niti misliti, da bi mogli gverilci, čeprav ob pomoči sever-novietnamskih čet, kdaj s silo izriniti Američane iz Južnega Vietnama. To nepopustljivost si lahko razlagamo le s tem, da je Hanoj skalno trdno prepričan, da je samo njegovo stališče pravilno in da ne more biti glede tega nobenega kompromisa; še bolj verjetno pa je, da se skriva za to nepopustljivostjo precejšnja politična primitivnost, ki ne pozna dejanskega razmerja sil v svetu. In tej primitivnosti se pridružuje ideološki fanatizem, ki ne pozna kompromisa in hoče rešiti vse probleme s silo in na hitro, ne vedoč, da je možno napredovati v pogojih narodne neodvisnosti tudi z mirnim delom in z izobrazbo, in da je to edini resnični in trajni napredek. SAMOZAVEST GENERALOV Slišijo se tudi glasovi, da v Hanoju ni stari Ho Či Minh tisti, ki odloča, ampak mladi generali in funkcionarji, ki so podali zelo samozavestni spričo dosedanjih uspehov. Pri vsem tem je treba upoštevati, da stoji za Hanojem Peking, ki nima nikakega interesa, da pride do sporazumnega miru v Indokini, in katerega namen je končno go tovo ta, da napravi iz Indonezije svojo va- (Nadaljevanje s 3. strani) IV" NA CILJU RAD, • NEDELJA, 18. julija 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Koča strica Toma«. Napisala Elizabeth Beecher-Stowe, dramatizirala Rita Mann, prevedla Desa Kraševec. Drugi del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 »Belo in črno«. Posvetni intermezzo, napisala En-nio Emili in Carlo de Incontrera, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.30 Popoldanski ples; 20.30 Iz slovenske folklore - Le-lja Rehar: »Uod vejdancou, škratou jen mor«; 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele. • PONEDELJEK, 19. julija 1965, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Uod vejdancou, škratou jen mor«; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.55 Slovenski solisti. Aci Bertoncelj. Ivo Petričič: Sonata za rog in klavir; 19.15 Kulturni zakladi naše dežele - Giovanni Co-melli: »Arheološki muzeji«; 21.00 Ildebrando Piz-zelti: »Umor v katedrali, opora v dveh dejanjih z medigro. • TOREK, 20. julija 1965, ob: 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt — pripravila Bogdana Černigoj; 18.30 Skladatelji naše dežele; 18.50 Baročna glasba; 19.15 »Današnje otroške igre: Razvedrila in zabave naših otrok. Pripravila Nerina Švab; 21.30 Humoreske preteklega stoletja - Carlo Dossi: »Ko se vname stari panj«. • SREDA, 21. julija 1965, ob: 11.45 Ansambla Pri-vitera in Ettore Righello; 12.00 Alessandro Man-zoni - Zaročenca: »Renza aretirajo«. Po prevodu Andreja Budala za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijalki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Duhovna dediščina papeža Janeza XXIII. - Janez Belej: »Po stopinjah Dobrega pastirja — Janezova, misijonska enciklika »Prin-ceps Pastorum« ter skrb za življenje vere«; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti - Martin Jevnikar: »Eseji, študije in potopisi Frana Levca«. • ČETRTEK, 22. julija 1965, ob: 11.45 Italijanski pevci in ansambli’; 12.15 Spoznavajmo Italijo -Bruno Nice: »Klima, vodovje in vegeatcija«; 19.00 Violinske skladbe; 19.15 Radijska univerza - Gui-do Fasso: »Naravno pravo in zgodovina«; 21.00 »Otroci iz sodne palače«. Radijska drama, napisal Michel Cournot, prevedel Ivan Šavli. Režira Jože Peterlin; 23.00 S XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah. • PETEK, 23. julija 1965, ob: 11.45 R;vija solstov; 12.15 Zenski tednik, pripravila Jadviga Komac; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Moderna simfonična glasba; 19.15 »Od Julijcev do Jadrana«: Pravljice, pripovedke in legende. Pripravlja Rado Bednarik; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egi-dij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Ideja miru - Vittorio Frosini: »Propaganda: literatura in politika«; 22.20 Jazz v Trstu. • SOBOTA, 24. julija 1965, ob: 11.45 Pihalne godbe; 12.15 Največ, najviše, najdlje — mozaik prvenstev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne - Fran Šaleški Finžgar: »Odhod na vojsko«; 17.00 Pevski zbori Furlani je-Ju-lijske krajine; 18.30 Skladatelji jugoslovanskih narodov v izvedbi italijanskih orkestrov; 19.15 Poletna srečanja — pripravlja Saša Martelanc; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: »Rcnzova pot na Bergamaško«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 21.45 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 18. julija, nedelja: Miroslav, Friderik 19. julija, ponedeljek: Vincenc, Zlata 20. julija, torek: Marjeta, Ccslav 21. juilija, sreda: Zorka, Danica 22. julija, četrtek: Marija Magdalena 23. julija, petek: Branislav, Brana 24. julija, sobota: Kristina, Ina Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Tret, ulica Sv. 'Frančiška 20 — telefon 2*477 „M A R I N E R V noči od srede na četrtek so v VVashin;:-tonu uradno naznanili, da je začela vesoljska sonda »Mariner IV« fotografirati planet Mars. NASA (Ameriška vesoljska ustanova) je javila ob 1.35 po srednjeevropskem času, da poteka vse normalno in da »Mariner IV« s svojo telekamero že snema površino Marsa. Vsaka fotografija bo zajela približno 200 kvadratnih kilometrov Marsove površine, in če bodo te fotografije tudi srečno prispele na Zemljo, bo to najbolj senzacionalni uspeh vseh dosedanjih vesoljskih raziskav. V hipih fotografiranja je bil »Mariner IV« oddaljen od Marsove površine 9890 ktn Slovensko gospodarstvo Najnovejši statistični podatki o gospodarstvu Slovenije kažejo, da je izvoz v obdobju januar - maj letos znašal 20 milijard dinarjev, 19'Vo več kot lani. Državni načrt za leto 1965 določa porast 12%. Napredek slovenskega izvoza pa gre le na račun industrije, ker je izvoz kmetijskih pridelkov nazadoval za 3%. Delež Slovenije v jugoslovanskem izvozu se je dvignil od 17 na 18,7%. Proizvodnja slovenske industrije se je v obdobju januar - april dvignila povprečno za 8% in proizvodnih sredstev (strojev itd.) celo za 17%. Državni načrt določa 11% ter je slovenska industrija tako povprečno napredovala manj od državnega povprečja, delno zaradi zastarelosti strojev in tehnologije na splošno. V anketi je samo 21% tovarn odgovorilo, da so imele v prvih mesecih letos na razpolago dovolj uvoženega reprodukcijskega materiala. Investicije v Sloveniji so v prvih petih mesecih letos znašala 87,8 milijarde dinarjev ali 9% več kot lani v istem času. Državni načrt dopušča povišanje samo za 3%. ODPRTJE PREDORA POD MONTBLANCOM Predsednik republike Saragat je odpotoval v Courmayeur, kjer bodo 19. t. m. uradno odprli predor pod Montblancom, skozi katerega pelja avto-cesta, ki bo zelo olajšala promet med evropskim severom in jugom. Na slovesnosti ob odprtju predora se bo Saragat sestal z De Gaullom. Paladokb (Nadaljevanje s 1. strani) nevidni kitajski zidovi med skupinami, narodi in življenjskimi koncepti. Fanatizem je izraz nerazuma in nekulture, zato se mora čjmprej umakniti iz sveta, v katerem predstavlja najhujšo oviro za zmago idejnega pluralizma in s tem napredka in človeškosti. Res je, da je fanatizem tudi izraz zla, izraz sovraštva v človeku, in da se bo zlo pač vse dotlej upiralo dobremu, dokler bo živel še kak človek na tej Zemlji. Toda to nas ne odvezuje od boja proti zlu in s tem boja proti fanatizmu, da ga čimbolj iztrebimo iz tega sveta in da ga skušamo vedno spet v kali zadušiti, kadar bo pognal nove kali. In jasno je, da smo dolžni trebiti fanatizem kot zli plevel, ki duši vse dobro in razumno, predvsem iz naših lastnih duš in src. Petem se bomo lahko z iskrenim prepričanjem in s čisto vestjo zavzemali za to, da izgine tudi drugod in napravi prostor pravici do idejnega pluralizma in političnemu razumu. in na fotografijah bi se morali opaziti vsi predmeti na Marsovi površini, večji od dveh kvadratnih kilometrov. Znanstveniki si obetajo od teh fotografij zelo veliko. Morda bodo razjasnile uganko, s katero se ukvarja znanost že celo stoletje, namreč če je na Marsu življenje oziroma če obstojajo pogoji za življenje — atmosfera, čeprav razredčena in voda. Skozi teleskope so mogli opaziti spreminjanje barve Marsovega površja, v skladu z njegovimi letnimi časi, po čemer sklepajo, da je na njem rastlinje, najbrž mahi in lišaji, kot v sibirskih tundrah. S tem ni izključeno, da je na njem tudi neko živalsko življenje, čeprav v najprimitivnej-ših oblikah. Toda tega »Mariner IV« še ne bo mogel ugotoviti. Morda pa bo razkril skrivnost Marsovih »kanalov«, temnih ravnih prog, ki zelo spominjajo na prekope, zgrajene po razumnih bitjih. Ti kanali so vedno zelo razvnemali domišljijo zvezdoslovcev in pisateljev. Ves svet trenutno še z napetostjo čaka, če bo »Mariner IV« srečno poslal na Zemljo vseh 21 fotografij, ali pa bo nastopila kaka okvara v elektronskih napravah, ki bo to onemogočila, saj so te zelo očbutljive in so se lahko’ pokvarile že pri odstrelu z Zemlje. Upajo, da bo srečno prispelo na Zemljo vsaj sedem ali osem posnetkov, ki jih bo oddajala sonda po sistemu točk. PROTI PLEMENSKIM RAZLIKAM Ameriški predsednik Johnson vztrajno nadaljuje svoja prizadevanja, da se odstrani plemenska mržnja, ki je že toliko škode do prinesla ameriški politiki. Svoje namere tudi stvarno izvaja. Imenoval je črnca, majorja Hugha Robinsona za svojega vojaškega podsvetovavca. V ameriški zgodovini se je prvič zgodilo, da bi črnski častnik poslal član vojaškega odseka v Beli hiši. Poleg tega je Johnson imenoval diplo-matinjo Patricijo Harris, ki je črnskega rodu, za ameriško poslanko v Luksemburgu. UMRL JE ADLAI STEVENSON V sredo popoldne je nenadno umrl v Londonu znani ameriški politik in diplomat Adlai Stevenson, veleposlanik Združenih držav pri Združenih narodih. Zadela ga je kap na ulici. V Londonu je bil na neuradnem obisku. Stevenson je dvakrat kandidiral za predsednika Združenih držav za demokratsko stranko. Bil je eden najbolj simpatičnih in naprednih demokratskih politikov. ZADEVA »TRABUCCHI« Italijanski parlament bo prihodnje dni na skupnem zasedanju obeh zbornic obravnaval zadevo bivšega finančnega ministra, krščansko-demokratskega senatorja Trabuc-chija, ki je obtožen zlorabe uradne oblasti, ko je bil minister. Ta zadeva je povzročila veliko hrupa v italijanski javnosti in zlasti v političnih krogih, ker jo skušajo skrajne skupine izkoristiti tudi v političnem boju. POMOČ PRIZADETIM PO ORKANU Italijanski parlament je odobril vladni ukrep za pomoč prizadetim na ozemlju, kjer so divjali nedavni orkani in uničili pridelke. Letos bo dala država za to pomoč 13 milijard lir, nadaljnje zneske pa bo prispevala v prihodnjih letih za obnovitev uničenih poljedelskih kultur. Kriza Evropske skupnosti Organizacijo Evropske skupnosti so še vedno v krizi, odkar se Francija noče vej udeleževati zasedanja predstavništev Skupnega trga in sej drugih skupnih evropskih organov. V torek bi se bil moral sestati v Luksemburgu svet ministrov Skupnosti za piemog in jeklo, toda ker ni bilo francoskega predstavnika, so sestanek odložili. Krožni predsednik, Italijan Scarlato, je predlagal, da bi ministri pismeno predložili in obravnavali razna stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu in katera bi bili morali obravnavati na tem sestanku. Datuma prihodnjega sestanka niso določili. V Parizu je belgijski zunanji minister Spaak te dni po več kot enournem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Cou-ve de Murvillom izjavil, da bo potrebno določeno razdobje dvostranskih razgovorov, da bo možno premagati krizo evropskih organizacij. Vse pa kaže, da je De Gaulle vedno bolj odločen, iti po lastni poti v mednarodni politiki in da mu je pri tem obstoj združene Evrope napoti, ker ga ovira v njegovih odločitvah ter mu moti sanje o novi veličini Francije. Sam o sebi Hruščov je povedal, prijetno razpoložen, pri neki diplomatski večerji sledečo zgodbo: Neki Rus je dirjal skozi kremeljske palače in kričal: »Hruščov je tepec, Hruščov je tepec.« Policija ga zgrabi in sodnija obsodi na triindvajset let zapora. Malo preveč za osebno žalitev, meni neki somiznik. Hruščov pa pojasni: »Tri leta so mu odmerili, ker je razžalil strankinega tajnika, dvajset let Da zato, ker je izdal državno *ai-nost.« KDO SEM?- Komunisti pozabljajo, da enovitost stvariteljske dejavnosti ni uniformnost akcije in da celovitost človeškosti ni rezultat enega samega naprednega stališča. Ob njih je veliko ljudi, ki njim enako težijo po polni družbeni pravici, gospodarski in družbeni demokraciji, po koeksistenci in miru na svetu; ob njih je vrsta ljudi, ki na pereča vprašanja, gledajo podobno kakor komunisti, pa jih hočejo doseči na druge načine, v skladu s{ svojo najglobljo in zakonito resnico. Do vseh teh ljudi so komunisti strastno nestrpni, ne morejo jih sprejeti v vsej odprtosti in pripravljenosti, do njih ne morejo dobiti svobodnega in enakopravnega razmerja, ne morejo jih imeti za zrele in enakovredne občane socialistične družbe. Do njih izvajajo poniževalno taktiko, po kateri naj zanimivi nekomunisti nastopajo le takrat in toliko, kolikor jim krepijo enoten kadrovski režim : prinašajo vnaprej določeno simetrijo, potrebno politično ali tehnično dopolnilo, zaželeno kulturno barvo ali strateško primeren zvok Nii-hovo ravnanje je z ene strani izraz ujetosti v antikviran idejni monopolizem in družbeni ekskluzivizem, lasten predvsem makiavelizmu reakcionarnih sil, z druge strani pa je izraz aktivističnega egoizma in političnega konser-vativizma, to se pravi neavtentičnosti. Rajši se obdajajo z grozljivo mistiko o potencialnih sovražnikih in se zapirajo v subjektivizem svoje lastne izbranosti, znanstvenosti, razsvetljenosti in osebne nenadomestljivosti, Sporazum < (Nadaljevan e s 1. strani) žalsko državo, ali pa si jo celo priključi kot nekdanje »kitajsko ozemlje«, enako kol si je priključil Tibet. SPORAZUM JE MALO VERJETEN V tem zapletenem položaju, v katerem ima ubogi vietnamski narod čisto pasivno viogo, le vlogo trpina, si je težko misliti, kako bi moglo priti do sporazumne rešitve. Edino upanje je v tem, da Sovjetska zveza izpodrine kitajski vpliv v Hanoju in pripra- vi Ho Ci Minha do tega, da se bo začel pogajati — če mu bodo to dopustili njegovi generali, ki so vedno bolj pod vplivom Pekinga. Združene države skušajo ubrati zdaj to pot, kar dokazuje dejstvo, da je poslal predsednik Johnson v Moskvo svojega posebnega poslanca Harrimana, ki velja za zelo izkušenega diplomata. Zdi se, da tudi Sovjetska zveza ni nenaklonjena taki rešitvi, s katero bi napravila konec vojni v Juž-novzhodni Aziji, ki nikakor ni v njenem interesu, ampak samo v interesu Kitajske in le moti njene odnose sožitja z Zahodom. Hkrati bi pa zadala s tem, da se ji posreči proti Kitajski doseči sporazumen mir v Vietnamu, hud udarec pekinškim fanatikom ter si spet zagotovila premočni vpliv v Hanoju in v ostalih azijskih komunističnih državah. Seveda mora pri tem paziti, da ohrani svoj ugled pred azijskimi narodi, da se ne bi zdelo, kot da baranta z Ameriko zanje. To bi skušal Peking takoj izkoristiti. Trenutno je položaj torej tak in Harri-man čaka v Moskvi, da pokažejo Rusi pripravljenost za pogajanja. Vprašanje pa je, če je sploh možna sporazumna rešitev v Vietnamu, kajti prihod vietkongovcev na EDVARD KOCBEK kakor da bi se odprli novim in pravim potrebam razvoja ter si med drugim ustvarili koeksistenco predvsem doma. To se je pokazalo ob mojem primeru de-stitucije: namesto da bi me zadržali kot osvobodilnega in socialističnega partnerja v vsej moji intenzivni razvojnosti in se soočili z menoj na ustvarjalni ravnini, so to zahtevno in nujno naporno nalogo kratko in malo ukinili in potlačili v literarno afero, se zatekli k mistifikaciji in k administrativnemu ukrepu, k prestižnemu ravnanju in k nesocialističnemu ponižanju. Sli so preko vseh kreativnih mogočosti in se ognili vsem skupne dolžnosti o počlovečevanju, predvsem pa se izneverili absolutni veri v prihodnost. Zameglili so razmerje med seboj in resnico in omajali trditev, da partijskost pomeni najvišjo mero človekove svobode v obsegu naravne in družbene resničnosti. To so v zgodovini socializma sicer mimo-gredni pojavi, vendar se kar naprej ponavljajo nad novimi ljudmi in družbenimi pojavi. Tako nastaja kriza, ki prizadeva vse občane socializma. Prestiž, rutina in ekskluzivi-zem dobivajo vedno večjo premoč in vedno bolj ogražajo počlovečevalne procese. Nad marksizmom so neusmiljeno zavladale njegove lastne kategorije, predvsem najusodnejša teza o načelni nemoči zavesti spričo tako imenovanega primata snovne biti in njenega avtomatizma. Edina vez nove družbe postajata rastoči funkcionalizem in sla po dobič- > Vietnamu? oblast, v kakršnikoli obliki, bi nujno pomenil njihovo zmago in s tem bi padla dežela skoraj gotovo pod kitajski vpliv. Zato ni upravičen prevelik optimizem glede pogajanj v Moskvi; bolj verjetno je, da se bodo boji v Vietnamu še zaostrili in da bosta obe strani še precej časa skušali izsiliti vojaško odločitev v svoj prid. To predvidevanje potrjuje pošiljanje severnovietnamskih vojaških enot v Južni Vietnam, pa tudi nova ameriška mobilizacija narodne garde ter potovanje obrambnega ministra Mc Nama-re v Saigon, kamor spremlja novega veleposlanika Cabot Lodgeja. •- Iz delovanja deželnega sveta Deželni svet je zadnje dni razpravljal o dveh zakonskih osnutkih. Prvi se nanaša na nakup obveznic Zavoda za srednji kredit za Furlanijo po deželni upravi za vrednost 2 in pol milijard lir. Drugi zakonski osnutek zadeva ustanovitev zavoda za pospeševanje obrti v naši deželi Oba osnutka sta bila sprejeta z večino glasov. Predstavnik Slov. skupnosti je glasoval za prvi zakon, ker gre za pospeševanje razvoja gospodarskega življenja v deželi in za odpravo razlik med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi kraji. Pač pa se je vzdrževal glasovanja glede zakona o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje obrti. Večina je namreč sklenila, da bo sedež zavoda v Vidmu. Temu se je uprla manjšina svetovavcev, izvoljena na Tržaškem in Goriškem, ki so hoteli, da bi bil sedež v Trstu v interesu tukajšnje obrti. To stališče je zavzel tudi dr. škerk. ku, produkcija in konzum. Občan vedno bolj trpi na popredmetenju in na neobvladljivem, posnovljanju. Komunisti so si nabrali veliko tehničnega in družbeno praktičnega znanja, zato pa so usodno zanemarili' človeški in medčloveški svet. V tem območju nastopajo deklarativno, ne pa z dejansko stvariteljsko' poLenco. Alienacija se začenja javljati v novih političnih in družbenih iluzijah in kompromisih, njeno nevarnost je treba sprejeti nat znanje kot vedno obsežnejši boj subjekta zoper objekt. Ta boj je mogoč le kot priznavanje in spoznavanje človekove biti in notranjosti, kot neodložlj:vo spontano strukturiranje medčlovešk'h odnosov, kot sintezo dveh socializacij, zunanje in notranje. Potrebno je torej dopustiti in gojiti spontano izražanje človekove bit', človekove intimne resnice, kajti človek je več od vsega na svetu. Potrebno je zaupati človekovemu ekstatičnemu izrazu, dati pravo mesto medčloveškemu d alogu, ki izraža spoznanja in jim hkrati ugovarja, in se opreti na stvariteljsko pomoč vseh živih občanov, da bi mogla družba tako postopoma in pametno ukinjati ideološkost in samij sebi zadoščujočo vodilno plast. Vedno več je marksističnih mislecev, ki priznavajo, da. marksizem sicer pozna družbo in naravo, človeka pa malo ali nič. Poljski sociolog Schaff določno poudarja, da marksizem boleha na manjkanju svoje antropologije. Velika ugotovitev meri v zapuščenega, izrazito neso-cializiranega, pasiviziranega in neprepričanega cbčana, ki ni več sposoben radovednega, osebno odgovornega in veselega soustvarjanja zgodovine in družbe. (Dalje) S seje pokrajinskega sveta Seja pokrajinskega sveta, ki je bila pretekli torek, je bila zelo živahna. V prvem delu so predsednik in odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev. Odbornik Fogher je v zvezi z vprašanjem vojaškega strelišča na Repentabru dejal, da je dobil od vojaškega poveljstva neugoden odgovor, da bi vsaj v poletnih mesecih prenehali z vojaškimi vajami na tem področju. Nato je odbornik za javna dela in kmetijstvo odgovoril na vprašanji svetovalcev Rudolfa (Slov. skupnost) in Collija (KPI) o pomoči kmetovalcem, ki so utrpeli škodo zaradi nedav- slovenska beseda predstavljala žalitev za večino?« O istem vprašanju sta nato spregovorila še Ruzzier za MSI in Pečenko za PSI. Nato je odbornik Visintin odgovoril liberalnim svetovalcem glede namestitve Dušana Hreščaka pri pokrajinski upravi. Po dogovoru med sredinsko levimi strankami in Slovensko skupnostjo je pokrajinski odbor ustanovil urad za stike z javnostjo slovenske narodnosti. V drugem delu seje je odbornik Das-sovieh obrazložil proračun, ki predvideva 490 milijonov primanjkljaja, za katerega! ni znan samo v svojem rojstnem kraju. vendar bo svet o tem razpravljal na jesenskem zasedanju, tudi zaradi tega ker predlagatelji niso natančno izdelali in dokumentirali svojih predlogov in je treba občinskemu odboru nuditi možnost, da vprašanje natančno prouči. Po teh izjavah je komunistična skupina umaknila svojo zahtevo. Sledila je dolga razprava o vprašanjih redne uprave. Svet je soglasno odobril več desetin sklepov prejšnje uprave. Od ostalih važnih sklepov omenjamo razpis natečaja za uradniško mesto in odobritev predloga občinskega odbora, naj se tudi prihodnje šolsko leto odpre slovenski otroški vrtec v Sesljanu. RIKO PERTOT — OSEMDESETLETNIK V nedeljo, 11. t. m., je obhajal 80-letnico rojstva g. Riko Pertot, znani prosvetni delavec iz Barkovelj pri Trstu. Slavljenec, ki nega neurja. Odbornik Vigini je dejal, bo uprava morala najeti posojilo. Odbor-1 temveč daleč naokrog po vsej Primorski, je da se je že sestala svetovalska komisija za kmetijska vprašanja, ki je preučila ukrepe za pomoč prizadetim. Pokrajinski odbor je določil vsoto v pričakovanju ostalih prispevkov, ki jih bo nakazala vlada, dežela in druge javne ustanove. Vse živahnejše je postalo, ko je predsednik dr. Savona odgovoril na številna vprašanja v zvezi s prepovedjo odkritja miljskega spomenika padlim. Za uvod je predsednik podal kratek pregled dogodkov v zvezi s postavitvijo spomenika, nato pa je prebral zakone, s katerimi je oblast opravičila prepoved odkritja. Ker pa zakoni ne predvidevajo točnih določil je zdaj vsa zadeva na državnem svetu. V debato, ki je sledila, so posegli razni govorniki. Najprej je spregovoril Donadel (KPI), ki je poudaril, da je prepoved odkritja spomenika žalitev prebivalstva miljske občine in vseh padlih v antifašističnem odporu. Za njim se je oglasil svetovalec Jona (PLI), ki je pozval pokrajinsko upravo, da posreduje, da se spomenik ponovno zakrije do odločitve državnega sveta. Svetovalec Slovenske skupnosti Rudolf pa je med drugim dejal: »da vprašanje odkritja spomenika v Miljah ne zadeva samo prebivalstva miljske občine, pač pa vso slovensko manjšino in vse resnične demokrate in antifašiste. Prepoved odkritja nikakor ne bo pripomogla k izboljšanju odnošajev med večino in manjšino na našem ozemlju, pač pa bo poostrila nerazumevanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Jasno je, da je oblast prepovedala odkritje spomenika samo zaradi dvojezičnega napisa, pri tem pa se je poslužila fašističnega zakona, kar grobo žali vse padle za svobodo. Dvojezični napis dokazuje, da na našem ozemlju živi slovenski živelj in prav to boli narodne nestrpneže. Toda od skupnih 300 padlih, katerim je posvečen spomenik, je nad 180 žrtev slovenske narodnosti. Pravično je torej, da se jih spomnimo v jeziku, za katerega so — poleg ostalih svoboščin — žrtvovali svoja življenja.« Svetovalec Rudolf je zaključil svoj govor, rekoč: »Tudi drugod v Italiji lahko beremo na spomenikih dvojezične napise, ki nikakor ne žalijo čustev večinskega naroda. Zakaj naj bi prav pri nas kljub častitljivi starosti še vedno poln živ ljenja in zlasti ljubezni in predanosti našemu slovenskemu ljudstvu. V letih po prvi svetovni vojni je bil upravnik »Edinosti«, po zadnji vojni pa več let knjigovodja v slovenski tiskarni v ul. Sv. Frančiška v Trstu. Ves čas je zavzemal vodilna mesta v raznih prosvetnih in športnih društvih, zaradi česar je bil pod fašizmom hudo preganjan. Uglednemu Slovencu ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let življenja in zdravja. Tem čestitkam in željam se iz srca pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega lista. ČESTITKE Dne 12. !. m. je diplomiiial na fakulteti za naravoslovne vede, fiziko in matematiko tržaške univerze g. Pavel Zlobec. Pri prof. Zoldamju .je brani! tezo o problemih projektiranja hitrih amplifi-katorjev na t ra n s is tor je in to z najlepšim uspehom. Naše prisrčne čestitke, čestitajo mu tudi prijatelji. nik je prikazal važnejše izdatke, ki pred videvajo predvsem popravilo in urejevanje cest z ustreznimi prometnimi znaki in napisi, ki bodo tudi v slovenščini. Proračun predvideva večje zneske za okrepitev dejavnosti tržaške univerze, izpopolnitev umobolnice, razširitev urada za stike z javnostjo, ker bo deloval poseben odsek za stike s slovenskimi strankami. Izdatki letošnjega proračuna so se zvišali tudi zaradi povečanja števila uslužbencev pri umobolnici, ki je doslej s skromnim osebjem komaj izvrševala svoje delovanje. Letos so sprejeli nadaljnjih 144 uslužbencev, da bi zagotovili boljšo funkcionalnost bolnice za ž.ivčne bolezni. Nabrežina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek, 12. t. m., je župan D. Legiša obširno poročal o posredovanjih in prizadevanjih občinske uprave pri pristojnih uradih in ustanovah, da se čimprej priskoči na pomoč prebivalstvu, ki sta mu nevihta in toča prizadeli ogromno škodo. Da bi uprava dobila natančne podatke, je župan odredil, naj skupina občinskih uslužbencev obišče vse prizadete in jih povabi, da na posebnem obrazcu prijavijo škod ). Občinska uprava — je poudaril župan — ničesar ne obljublja, razen živega zanimanja in prizadevanja, da bi pristojne ustanove priskočile prizadetemu ljudstvu na pomoč. Občina je tudi naprosila finančno intendanco, naj prouči možnost, da se odpišejo davki. Župan je dalje sporočil, da je občinski odbor sklenil nakazati občinski podporni ustanovi 100 tisoč lir za prvo pomoč najrevnejšim družinam, ki so imele škodo od nevihte. Pred obravnavo točk na dnevnem redu je župan izrazil željo, da bi s tj sejo zaključili tudi redno spomladansko zasedanje občinskega sveta, čemur je prvotno nasprotovala komunistična skupina, češ da bi svet moral takoj razpravljati tudi o uporabi izkupička od prodaje j risarskih zemljišč v Nabrežini in o najetju 50-milijonskega posojila za gradnjo ljudskih stanovanj. Z izkupičkom prodaje zemljišč naj bi zgradili v Nabrežini dom za kulturo in šport. Župan je o teh pred- ci, da bi krepko ubiral stopinje po poteh logih dejal, da jih vpiše na dnevni red, svojega vzornika msgr. Trinka. Št. Lenart: NOVA MAŠA V nedeljo je obhajala zopet ena izmed be-neško-slovenskih župnij svoj največji praznik. Novo mašo je daroval g. Marino Qua-lizza, sin preprostih staršev iz Podutane. Zopet se je zbrala velika množica slovenskih duhovnikov in vernikov iz vseh sosednih krajev pri najstarejši farni cerkvi Beneške Slovenije, v Št. Lenartu. Iz župnišča se je razvil dolg novomašni sprevod med zelenjem in pritrkavanjem v cerkev. Župnik iz Topolova, g. Jakulin, je imel slavnostni nagovor v obeh jezikih. Po cerkvenem obredu so se vsi navzoči udeležili »ofra« z obilnimi prispevki. Ti bodo tudi pripomogli, da bo novomašnik dokončal višje študije v Rimu in položil doktorske izpite. Na novomašno slavje so prihiteli tudi gostje iz Gorice, duhovni sobratje iz Kobariškega kota in tudi skupina koroški!) študentov. Veselje je povzdignil tudi gospod Zdravko s svojimi verzi. Kot spomin na to novo mašo je napisal g. Cracina brošuro o verskih običajih naših ljudi, katero je posvetil novemu sobratu Gualizzi, kateremu voščijo domačini in znan- POGAJANJA ZA OBČINSKI ODBOR V soboto so se zbrali zastopniki sredin- j sko-levih strank, in sicer krščansko demokratske, socialistične in socialno demokrat- | ske, k razgovoru za sestavo občinskih od- j borov v občinah, kjer je v veljavi proporčni volilni red. Med te občine spadajo Gorica, Tržič, Gradež, Gradiška in Krmin. Za socialiste je bil navzoč pri pogajanjih tudi pokrajinski svetovavec Marko Waltritsch. Kljub večerni seji ni prišlo do zaključkov in je ibla seja prenešena na torek. Med drugim gre tudi za to, ali bo vključen v goriški občinski odbor tudi Slovenec dr. Sanzin, izvoljen na socialistični listi. Proti tej nameri je nastopil odvetnik Sfiligoj, ki je poslal »Piccolu« posebno izjavo, katero so objavili tudi nekateri drugi italijanski listi. V svoji izjavi napada socialne demokrat te zaradi njih nasprotovanja do Slovencev in še posebej do njegove skupine SDZ. O socialistih pa pravi, da so nasprotni njegovi skupini zlasti slovenski titovci, ki so se vrinili v socialistično stranko. Njemu sicer da ni za to, nadaljuje svetovavec Sfiligoj, da bi prišel v občinski odbor osebno, ampak da hoče braniti ugled svoje skupine, ki da ima več naslovov kot titovci za vstop v občinski odbor. Zato da se »demokratični Slovenci odločno upirajo proti poskusom ti-tovcev, da bi obnovili svoj stari način nasprotovanja proti vsemu, kar je demokratično slovensko.« Spominja tudi — to gre na naslov demokristjanov — da so njegovi pristaši podprli pri političnih volitvah derno-kristjanske kandidate in da so ga zato titovci hudo napadali. Pravijo, da je A. Sfiligoj zadnje mesece prejšnje občinske uprave obrnil hrbet demokristjanom. Prav to dvolično nastopanje so mu ti zamerili in se gotovi krogi med demokristjani protivijo, da bi sprejeli njegovo ponujanje za vključitev njega ali katerega njegovih somišljenikov v občinski o i-bor. Pogajanja med strankami se tudi v torek zvečer niso zaključila. GOSPODARSKI POLOŽAJ IN STAVKE Tajništvo socialno - demokratske sindikalne organizacije UIL je objavilo izjavo, v kateri opozarja na stvarnost gospodarskega položaja in na potrebo treznosti pri sindikalnih nastopih. Po eni strani opozarja na potrebo, da vlada ne odlaša z izvajanjem programskih ukrepov gospodarske politike v korist povečanja proizvodnje in zaupanja gospodarskih krogov, a po drugi strani spominja tudi na odgovornost delavcev do javne blaginje. Stavke so sicer popolnoma zakonito orožje sindikalnega gibanja, vendar je treba pred uporabo orožja iskati možnosti za mirno poravnavo spora. Trenutno je kočljiv sindikalni položaj ! zlasti pri državnih železnicah, pri državni električni družbi ENEL ter v kovinarstvu; delavstvo na teh sektorjih napoveduje stavke. Podgora: ŠOLE — TOVARNA Cc je kje potrebno, da se naša javnost zanima za življenje naših šol, je to zlasti v t Podgori. Zato je potrebno, da se omeni tudi razstava ročnih izdelkov naših učencev in tudi malčkov iz otroškega vrtca. učenk ter iz lesenih plošč izrezljane hišice, mline in letala učencev. Še večje veselje, čeprav s skromnejšimi izdelki, so pa zbudili najmlajši iz otroškega vrtca. Slovenski oddelek vrtca deluje komaj nekaj mesecev, a je že dokazal, kako je potreben za naše družine v Podgori. tipajmo, da bodo v jeseni pripeljali v ta vr-' tec svoje otroke tudi tisti slovenski starši, ki so doslej stali ob strani in se niso zavedli, da se začenja prava vzgoja in pouk slovenskega otroka že pri temeljih, to je v otroških vrtcih. Ob tej priložnosti opozarjamo naše starše, da izvrše tudi drugo dolžnost, in sicer da vpišejo svoje otroke v I. razred slovenske enotne srednje šole v Gorici, čas je do 25. julija. Druga zadeva, ki skrbi podgorsko prebi-vavstvo so tkalne tovarne. Nevarnost nadaljnjih odpustov je sicer za sedaj odstranjena. Nastalo je pa vprašanje, kako zaposliti delavce iz tkalnice v Ronkah. Ta in podgorska tkalnica sta združeni v eno podjetje. V Ronkah bodo začasno, vsaj tako se upa, zaprli tovarno. Večino 173 uslužbencev in 6 uradnikov bodo morali zaposliti v Podgori. OPOZORILO STARŠEM Ponovno opozarjamo vse slovenske starše, da traja vpisovanje v I. razred enotne slovenske srednje šole v ulici Randaccio do 25. julija. Za vpis je potrebno predložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz in spričevalo o dovršenem 5. razredu osnovne šole. Opozarjamo naše starše, naj čim preje izvršijo svojo dolžnost, zlasti, ker je večina otrok še v šoloobvezni starosti. USODA PREDILNICE V RONKAH Ravnateljstvo »Tržaške predilnice« v Gorici je glede odpustov in premestitev ter zaprtja tovarne v Ronkah sporočilo sindikatom naslednje: 124 delavk bodo premestili iz Ronk v Pod-i goro brez prekinitve delovnega odnosa. 32 delavcev bodo plačevali iz dopolnilne bla- j gaj ne za tri mesece. Asistente, uradnike in | uradnice, katerih je 16, pa bodo odpustili. [ Nobenega zagotovila ne morejo dati glede modernizacije in ponovnega odprtja obrata v Ronkah. S sosednje strani: MIREN V nedeljo bodo obhajali v svetišču Žalostne Matere božje na Gradu pri Mirnu posebno slovesnost. Ob štirih popoldne bodo j blagoslovili v veličastni baziliki velike nove , orgle. Novi inštrument bo prikazal v vseh ' njegovih registrih ravnatelj stolnega kora v Ljubljani msgr. Venceslav Snoj. Prepevala bosta tudi oba cerkvena zbora iz Mirna. Števerjan: NOVI ŽUPAN V soboto zvečer se je zbral novoizvoljeni občinski svet. Na dnevnem redu je imel volitve župana, dveh odbornikov in njunih namestnikov. Že pri prvem glasovanju je dobil Stanislav Klanjšček enajst glasov od petnajstih in je bil s tem izvoljen Novi župan je bil pri volitvah prvi na kandidatni listi števerjanske Kmečko-delav-ske zveze z znakom lipove vejice, župan Klanjšček, ki ima 37 let, je kmetovavec z Valerišča. V občinskem svetu deluje že dvanajst let. Zadnja štiri leta je imel tudi pod-župansko mesto. Z iste liste sta izvoljena za odbornika učitelja Ciril Terpin z Bukovja in Hadrijan Koršič s Sovence. Za njuna namestnika pa svetovavca Lojze Hlede in Armand Skok. V pozdravnem govoru se je novi župan spomnil tudi svojega prednika, zaslužnega Hermenegilda Podveršiča. Omenil je, da je v dolgi dobi njegovega županovanja poskrbel občini javna dela v skupnem znesku sto milijonov lir, in to kljub težkemu očbin-skem gospodarskemu položaju. Za zasluge bo občina podelila bivšemu županu Podver-šiču na javnem zboru zlato spominsko kolajno. Od novega, pomlajenega županskega odbora pričakujejo Števerjanci kar najbolj živahno delo v prid občinski skupnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da se nahaja središče števerjanske občine v okrožju Va-lerišče - Bukovje. Tu imajo za zdaj še svoja sedeža obe prosvetni društvi; tu je tudi doma večina vodilnih občinskih mož. Obenem obratujejo tukaj boljše trgovine in gostinski obrati. Ko bo zgrajen prosvetni dom, se bo pa težišče premaknilo k cerkvi. štandrež: FARNI DOM — PRIDELKI Izmed vasi goriške okolice spada tudi Štandrež med tiste, ki ne morejo prav razviti prosvetne dejavnosti zaradi pomanjkanja kakega kulturnega doma. Po skrbnem prizadevanju domačega župnika bo pa v tem oziru tudi nekoliko poskrbljeno. V nedeljo popoldne bo namreč odprta župnijska dvorana, kjer se bodo mogli trenutno zbirati vsaj otroci in mladina k pametni in poučni zabavi. Doslej so sc le preveč potikali po trgu okoli cerkve in po cestah. Naše kmete tarejo še razne skrbi, zlasti kako bo s pridelkom krompirja in druge vrtnine, katero rad napada koloradski hrošč. Pojavil se je že precej številno. Kmetijsko nadzorništvo pravi, da nima nobenih uspešnejših sredstev za pobijanje tega nevarnega škodljivca. OTROCI NA POČITNICAH Razne socialne ustanove v Gorici so poskrbele tudi letos za potrebne počitnice šolskih otrok ob morju ali v gorskem zraku. Skupine slovenskih šolarjev so odšle na počitnice, nekatere v Kanalsko dolino, druge i pa na Gorenjsko v Žirovnico in Gorje pri Ljubitelji cerkvene glasbe bodo prav goto- Bledu. Večja skupina slovenskih otrok iz vo prihiteli v obilnem številu k tej sloves- Goriške in Beneške Slovenije se je odpe- Razstavo osnovne šole si je ogledalo do- nosti na starodavno božjo pot »pri sv. šten- ljala v torek k morju na Savudrijski rtič, sti staršev in tudi drugih obiskovavcev. Kar (gah«, katero je pred časom mojstrsko okra- kjer bodo ostali tri tedne in se bodo okrep- občudovali so pletene in vezene izdelke sil umetnik Tone Kralj. čani vrnili 2. avgusta domov. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jluzhtftvu Italijansko avstrijski krožek v Trstu je zaključil prvo leto svoje dejavnosti s samostojno razstavo znanega slikarja Wernerja Berga. Ta je razstavil 60 ksilografij, ki jih je napravil v razdobju od leta 1931 do 'leta 1964. Wemer Berg se je rodil pred 60 leti v Elber-feldu v Porenju v Nemčiji. Obiskoval je univerzo v Bonnu in na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1927 iz političnih ved. Vendar ga je bolj mikala umetnost, katero je študiral prav tako na Dunaju in nato v Miinchenu. Odločilno je vplival nanj njegov učitelj in (prijatelj Emil Nolde, eden največjih nemških ekspresionistov. Toda v Nemčiji je prižel na oblast nacizem in ekspresionistična umetnost kot sploh vsaka avantgardistična umetnost je bila temu režimu trn v peti. Bergovo razstavo leta 1935 v Kolnu so dale oblasti zapreti in njegovo umetnost so javno zasmehovali kot primer umetniške degeneracije. Nekateri slikarji, ki so bili v podobnem položaju, so se vdali in začeli slikaiti drugače, Berg pa se mi uklonil. Umaknil se je na samotno Rutarjevo kmetijo, ki si jo je kupil na južnem Koroške sredi slovenske okolice blizu meje z Jugoslavijo, in je začel samotarsko življenje kmeta in slikarja hkrati. Tako živi tudi še danes. Po delu na polju in v hlevu slika in riše ter razstavlja tudi na največjih evropskih razstavah, kot na primer v Benetkah, v Parizu An na grafični razstavi v Ljubljani, pa tudi v Tokiu in v drugih svetovnih velemestih. Dobili je med drugim slikarske na-grade »Albrecht Diirer« v Niirnbergu in »Theodor Korner« na Dunaju in še razne druge. Bergova umetnost se odlikuje po čistem slogu in odlični tehniki. Vse svoje grafične slike tiska sam na roko brez preše dm največ v desetih izvodih. Najrajši slika preproste slovenske kmete in kmetice iz okolice svoje kmetije, ljudi, ki sta jih preizkušala trdo delo in telesno trpljenje, a se na njihovih obrazih kljub temu zrcali mirna vera. Berg ljubi koroško slovensko kmečko ljudstvo in njegovo čudovito duhovnost, ki se iziraža v naravni, neteatralni pobožnosti. Religiozni življenjski čut se razodeva v Bergovih delih ne samo v tem, da rad slika kmete in kmetice zatopljene v molitev in motivih, ki jih najde v starih ljudskih 1* Zorko Jelinčič tiskih in baročnih slikah, ampak tudi v njegovih Hrvaški pesniki v italijanščini Založnik Vanni Scheivviller v Milanu je pravkar izdal antologijo moderne hrvaške lirike v italijanskih prevodih, pod naslovom »Poeti eroati modemi«. Uredil jo je Franjo Tnogirančič. Vanjo je zajel urednik hrvaško poezijo približno od le- delih, ki kažejo zaupni odnos med kmetom in nje- j ta 1914 do ]eta 1964. go vi m. ponižnimi živalmi, ki mu pomagajo pri | Franjo Trogrančič je napisal čedni knjigi uvod poljskem delu, ter odnos med kmetom in mimo n; esej v katerem je orisal razvojne etape hrva- ter nekoliko otožno naravo koroških dolin in planin. S temi motivi je Berg umiril silovitost in de-formatorsko težnjo ekspresionizma. Razstava je odprta v prostorih avstrijsko-ita-Hjanskega društva v ulici San Nicolb. BOJ PROTI ŠUNDU Dunajski nadškof kardinal Konig in 33 drugih ] uglednih osebnosti cerkvenega, političnega in gospodarskega življenja je podpisalo poziv avstrijske Katoliške akcije proti »nesnagi in šundu« v literaturi. Oglas poziva vse Avstrijce, ki se zavedajo svoje odgovornosti proti mladini, naj z bojkotom take literature zaustavijo vedno večji val šunida in moralne nesnage, ki kvari mladino. Taka akcija bi bila potrebna v Italiji, a tudi v Sloveniji, kjer širijo tak umazan šund zlasti založbe z juga. In pri tem kvarijo tudi jezik mladini, ki te »napete« zgodbe požira. NADALJEVANJE' »BEN HURA« Menda ne manjka v nobeni zasebni knjižnici svetovne književnosti znanega romana »Ben Hur« Lewisa VVallacea, ki se konča s knžanjem Kristusa. Sedaj je spisal Roger Bourgeon nadaljevanje tega romana z naslovom »Ben Hur in njegov sin«, ki opisuje usodo Ben Hura, njegovih pristašev in njegovega sina v prvi polovici prvega stoletja po Kristusu, ko so kristjane kruto preganjali, ko postane Rim žrtev plamenov in ko porušijo Rimljani Jeruzalem ter Vezuv uniči Pompeje. Roman je pester kaleidoskop pogumnih dejanj in nežnih ljubezenskih zgodb. Nova knjiga se mimo lahko meri s slavnim Wallaceovim delom. ške poezije v zadnjem polstoletju, od takoimeno-vane »moderne« do sedanje mlade pesniško generacije. Urednik je uvrstil v zbirko tudi pesmi najboljših hrvaških begunskih pesnikov, ker upravičeno poudarja, da tudi njihova poezija spada v sodobno hrvaško poezijo in je celo tipična predstavnica določenih bridkih izkušenj in čustev, na primer hrepenenja po izgubljeni in daljni domovini. Kdor more razumeti veličino njihove tragedije, v tem njihovem čustvovanju ne more videti pog;reške, piše avtor eseja. V antologiji je zastopanih blizu 30 pesnikov, vsak z največ šestimi ali sedmimi pesmimi. Na-jobšimeje so zastopani Vladimir Vidrič, Tin Uje-vi, Gustav Krklec, Dobriša Cesarič in Dragutin Ta dajano vic. KNJIGA V VSAKEM ŽEPU Zadnje mesece so se italijanske književne založbe odločile, da vržejo na trg kakovostne izdaje izbranih pisateljev, dosegljive za vsak žep. Začela je založba Mondadori, kateri sta sledili takoj še knjižna podjetji Garzanti in Šansoni. Podoben pojav smo že imeli z izdajami »BUR« založbe Rizzoli. Razlika je pa ta, da je Rizzoli izdajal po večini starejše klasike, ki so zajeli le gotovo izobraženo plast občinstva, medtem ko so te nove izdaje namenjene širšemu krogu braiv-cev. Cena je nizka, po 350 lir za izvod; oprema Okusna in vsebina zajeta iz del sodobnih vrhunskih pisateljev. Nove izdaje (imajo tudi namen izpodriniti s trga omledno žolto in spolno literaturo ter dvigniti književni okus širokih množic. Poskus je moralno in gospodarsko dosegel popoln uspeh. Mojstri sotlofrne literature Marcel Proust (18714922) Vidna ustvarjalna poteza novejše francoske literature je humanistični in senzualistični intelek-tualizem, katerega pomembnejša upodobljevalca „ _ 1 1________1, sta biila Valerv in Gide. Vendar pomeni ustvar- Dancs bodo po P ijalni vrh sodobne francoske literature ime, ki je ku na goriškem pokopališču znanega pro- ^alj časa stalo v senci raziskav modernih literair-svetnega delavca Zorka Jelinčiča, ki je nih zgodovinarjev. Gre za Marcela Prousta, ki je umrl po daljšem hiranju dne 13. t. m. v v 24 bolniških letih, prikovan na posteljo, s ka-T t tnr lef tore se je vz“2nil *e v redkih nočnih urah, ko je 1 rsiu, Star 03 let. bolezen nekoliko popustila, napisal obsežen roman Pokojni Jelinčič je bil izredno blaga ja recherche du temps perdu« (Iskanje izgub- duša, nesebičen in siino delaven mož. Ro- ljenega časa). jen je bil V učiteljski družini V Logu pod Ta roman v sedmih delih, katerega prvi del »V Mangartom. Po končani idrijski realki se je vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze. Že takrat je razvil živahno delavnost v primorskih študentovskih vrstah. Študije je nadaljeval v Padovi, a jih je moral prekiniti zaradi očetove smrti. Nato je več let deloval v Gorici pri prosvetnih društvih in knjižnih založbah. Ko so fašisti zatrli leta 1927 sleherno manjšinsko gibanje, je pokojni Jelinčič organiziral tajne organizacije za ohranitev slovenstva na naši zemlji. To narodno delovanje mu je prineslo obsodbo na dvajset let ječe. Odsedel jih je devet po raznih zaporih, nazadnje je moral v internacijo v Isernijo. Že bolan se je vrnil leta 1945 v Trst, kjer se je zopet vrgel v prosvetno delo. Svojih priljubljenih planin pa ni nikoli pozabil. Zdaj počiva v njemu tako dragi gori-ški zemlji, kjer je užil toliko lepot in tudi bridkosti. Naj uživa večni mir! Ženi in družini izražamo globoko sočustvovanje! Svvannovem svetu« smo dobili v slovenskem prevodu — Radojka Vrančič — vendarle vsaj ob petdesetletnici originala leta 1963, je na eni strani trpka podoba eksistencielno ogroženega človeka, na drugi strani pa je vizija čudovite lepote, ena sama metafora človekovega hrepenenja po nedosegljivih svetovih, po otroštvu, po resnični veliki ljubezni, po tistem, česar tu ne boš nikoli okusil. Nekdanje realistično-naturalistično pripovedništvo, na katerega smo opozorili že v prejšnjem sestavku o Jamesu Joyceju in katero se pri Slovencih po medigri moderne in ekspresionizma razen redkih izjem, ki jih predstavlja del kroga nekdanjih perspdktiv, Edvard Kocbek, Jože Udovič in še nekateri redkejši in tudi mlajši posamezniki, š,- vedno drži nad vodo, je v obsežnem Proustovem o-pusu doživelo učinkovit preobrat v smeri hiper-senzitivnih analiz duhovnih pokrajin. Proustov svet je v filmski govorici zapisano poročilo o v glavnem že kar nerazumljivih procesih podzavestnih predstav in asociacij. Ne gre toliko za analizo vzrokov in posledic človeškega iskanja in nehanja, temveč za »vizije tisočerih zavestnih in podzavestnih procesov, iz katerih ob najmanjšem vzgibu zrastejo obsežne misli, katerih večna igra so ljudje, tipi, razredi in časi v trajni spremembi« (Robert Lavalette). Proustu so velikokrat očitali popolno brezbrižnost do moralnih in etičnih vprašanj. Vendar bi želel pristaviti, da je svet, kakršnega nam poda- dališka dela. ja Proust, svet čiste otroške duše, ki so ji tuji problemi odraslih. V tej smeri bi bilo treba tudi vrednotiti problem Proustove morale. Proust ne more biti nemoralen, zakaj lepota ni to nikoli lepota v rajskem otroštvu. Esej o Proustu je napisala v slovenščini Marjeta Pirjevec (Sodobnost 1964). Lev Detela POŠKODOVANA CERKVICA V STARIH MILJAH Zadnji orkan je hudo prizadel tudi cerkvico na Starih Miljah. Cerkev je poškodovana na več krajih, tako da so v veliki nevarnosti starodavne dragocene freske v njej. Ker je orkan razkril in razdejal na več kajih streho, je naliv poplavil cerkev in napravil veliko škodo. Veter je podrl tudi nekaj cipres na pokopališču ob cerkvi Kot znano, je bila cerkvica v Starih Miljah, ena najstarejših cerkva na našem ozemlju, pred leti — še pod zavezniki — popolnoma prenovljena. Ta cerkvica velja za dragocen in redek spomenik ro-mansko-bizantinske umetnosti ob gornjem Jadranu. UMRL JE PESNIK VILLAROEL V Univerzitetni kliniki v Rimu je umrl v soboto zvečer ugledni italijanski pesnik Giuseppe Villaroel. V bolnišnico v Rimu so ga prepeljali šele nekaj ur prej iz bolnišnice v Pisi, kjer se je mudil zaradi podelitve pesniške nagrade -.Piša«. Bil je v nagradnem razsodišču. Vendar je moral že lani v bolnišnico. Villaroel se je rodil leta 1889 v Cataniji in je bil po poklicu profesor za italijanski jezik in literaturo. Poleg pesmi je pisal tudi novele in izdal več knjig. Dvakrat je dobil najvišjo italijansko literarno nagrado in sicer le’.a 1929 in leta 1959. V soboto je umrl v Parizu znani francoski pisatelj Jacques Audiberti. Doživel je 67 let. Že dolgo je bid bolan. Pisal je romane, pesmi in gle- Reorganizacija jugoslovanskega gospodarstva Tekoče leto je in bo zelo kritično za gospodarstvo Jugoslavije, ker je katastrofalna povodenj zalila široke, najbolj rodovitne in donosne planjave, zlasti v Vojvodini. Povzročeno škodo bo mogoče oceniti šele po odtoku voda: Sele takrat bo mogoče videti, koliko zemeljskih del je potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja nasipov in njiv, koliko poslopij je uničenih ali močno poškodovanih, škodo v industriji in v obrtih, živinoreji itd. Računati je treba z več desetinami milijard škode. Poleg glavne povodnji ob Donavi, Dravi in Savi pa je bilo še mnogo druge škode, ki jo je povzročilo slabo vreme. In potem še huda rudniška nesreča v Kakanju itd. — Mogoče bo inozemstvo kaj priskočilo na pomoč. —0— V zgornjem naslovu pa ni mišljeno, kar je rečeno v prejšnjem odstavku, pač pa sta mišljeni ozdravljenje in reorganizacija celotnega jugoslovanskega gospodarstva, ki je nevarno bolno, v mnogih panogah popolnoma zavoženo, posebno v kmetijstvu. V kmetijstvu so jugoslovanski komunisti opičje sledili Stalinu, ki je privedel bogato agrarno Rusijo do sramote, da je 45 let po prevzemu oblasti po komunistih moledovala za kruh pri svojih največjih idejnih nasprotnikih. To bi se ne zgodilo, če bi Stalin in za njim njegovi posnemovavci upoštevali nauke in navodila Lenina, ki je učil, da se ne smejo kmetovalci siliti v zadruge, pač ,In zakaj bi se dva taka ljubitelja diamantov ne spoznala, ali ne? Tu pri sebi imam majhen dragulj, s katerim, bi se morda lahko predstavil.« In pri teh besedah je čisto mirno izvlekel tok in pokazal za hip diktatorju Maharadžov diamant, nakar ga je spet vtaknil v žep. (Dalje) Š P O H T N I 1* REGJLKD Za evropske Poleg olimpijskih iger so največje športne prireditve na svetu še kontinentalne igre, kot jia primer, ameriške, azijske, afriške igre itd. Skoraj nenavadno pa je pri tem, da prav Evropa, ki je zibelka športa, nima svojih kontinentalnih iger. Zdaj vendarle 'kaže, da ho kmalu tudi pri nas drugače v tem pogledu. Pohudo za organizacijo evropskih športnih i'gor so prevzeli Francozi. Takega bremena si niso nadeli prvič, saj so tudi olimpijske manifestacije plod prizadevanja njihovega barona Pierra de Courbertadna. Tajnik fiancoskega ministrstva za šport in mladino, znani alpinist Maurice Herzog, je povedal, da so francoski športni predstavniki že stopili v stik z nekaterimi drugimi državami ter začeli z razgovori o organizaciji takih iger. Doslej so se zlasti povoljno 'zrazili o francoski pobudi Nemci in vse kaže, da tudi drugod ni preveč nasprotnikov. Teh ni mnogo iz še posebnega razloga: olimpijske igre postajajo čedalje večja prireditev, katere organizacija postaja zapletena ne le v ozkem okviru časa, v ‘katerem se odvija, ampak tudi že v pripravljalni dobi. Zato so že pred časom padli predlogi, naj bi kontinentalne igre posameznih celin služile kot kvalifikacije za olimpijske igre in s tem olajšale olimpijsko organizacijsko stisko. Ustanovitev celinskih tekmovanj — kjer bi seveda nastopali v vseh šiponih, kot na olimpijskih igrah — je danes že skoraj nujnost. Francozi menijo, da bomo lahko prvim evropskim igram Hokejsko svetovno prvenstvo v Ljubljani Marca leta 1966 bo Ljubljana spet v središču Športnega zanimanja. Svetovno 'prvontstvo v hokeju na ledu bo prvovrstna iprireditov za vse, ki jih zanimajo dinamični športi in ki ljubijo »puck« na ledeni ploskvi. Za skupine »A« in »B« je veliko zanimanja, m pa še gotovo, ali bodo izvedli prvenstvo tudi v »C« skupini. Znano je, da je zadnji rok za prijave 15. januar 1966. Ljubljančani in vsi športniki sploh pričakujejo nastop vseh najboljših hokej-sikih moštev. Upajo, da bo igrala tudi Kanada, ki sicer v zadnjih letih na amaterskem področju ni dosegla največjih uspehov. Vse kaže, da bo Kanada v Ljubljani zastopana z močnejšo ekipo, ker so o tej zadevi razpravljali celo v kanadskem parlamentu. Sedež prvenstva bo v Ljubljani, čeprav bodo odigrali nekatere tekme tudi v drugih mestih. Po že določenem sporedu tekem bodo veliikii »štirje«: Sovjetska zveza, Češka, Švedska in Kanada igrali sp,mo v Ljubljani in to v novi tivolski Spon m dvorani, ki ho takrat lahko sprejela okoli 12.00! gledavcev. Vsa moštva bodo imela tako enake pogoje za nastop: Jed, zrak, svetlobo ter občinstvo. V Zagrebu je predvidenih nekaj tekem skupine »A«. Prav tako na Jesenicah, kjer bodo pokazali svoje sposobnosti Nomcd, Finci, Norvežani, Američani in še kdo drugi. V Celju pa bo sedež »C« skupine, seveda če bo dovolj prijav. Pri »Kompasu« v Ljubljani so izdelali poseben nač'-t za sprejem številnih gledavcev in po vsej verjetnosti bodo takrat zasedeni vsi hoteli tako v Ljubljani kot v okolici. Vse ceste bodo v primeru snega plužene, tako da ne bo nobenega zastoja. Največ gledavcev bo lahko sprejela dvorana v Ljubljani (12.000). Nova zagrebška dvorana, ki še ni končana, bo sprejela 11-12.000 ljubiteliey hokeja. Na Jesenicah bo prostora za 8.000 gledavcev, v Celju pa si bo lahko ogledalo tekme 7.000 ljudi. VPISOVANJE V DRŽ. SREDNJO ŠOLO V DOLINI Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se je že pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake, ki so v poletnem roku zaiključili 5. razred osnovne šole, in se bo zaključilo 25. julija. Hkrati sporoča, da se je pričelo in bo trajalo do 25. septembra tudi vpisovanje v 2. in 3. razred. športne igre prisostvovali že leta 1967, to je čez dve leti. Ta čas je razmeroma dodg, vendar pa se organizatorjem verjetno ne bo zdel tak. Francozi so namreč sklenili 'predlagati, naj bi bile evropske igre odprte za amaterske in poklicne športnike. Ker pa mora za vsake kontinentalne igre dati svoj pristanek tudi Mednarodni olimpijski odbor in ker je znano nijcgcvc nasprotovanje poklicnemu športu, laihko že pričakujemo določene težave in zapreke. In gledano skozi ta očala bodo imeli Francozi za prepričevanje olimpijskih velmož v času dveh let -- zelo kratek rok. g TRŽAŠKEGA OBISK V GROCANI Deželni odbornik za kmetijstvo dr. Co-rnelli je v sredo na povabilo kmetovavcev iz Gročane obiskal tamkajšnje središče za vzrejališče živine sivorjave pasme. Spremljali so ga funkcionarji Kmetijskega nad-zorništva, nekateri deželni svetovavei, med njimi dr. Škerk, dolinski župa.i Lovriha, voditelj dolinske svetovalske skupine Slov. skupnosti dr. Tul in predstavniki kmečkih organizacij. Predstavnik gročanskih živinorejcev je deželnemu odborniku obrazložil pomen središča in njegove nadaljnje načrte ter cilje. Omenil je tudi potrebe središča in naprosil predstavnika dežele za zanimanje in pomoč. Deželni odbornik je živinorejcem čestital za dosedanje uspehe in obljubil, da bo dežela naredila vse, kar je v njeni pristojnosti, da se bo središče učinkovito razvilo. Tu omenimo, da je deželni sve'.jvavec Slov. skupnosti v zbornici že večkrat nastopil v korist podjetnih živinorejcev iz Gr> čane in med drugim zahteval, naj dežela učinkovito podpre podobne pobude, kar je deželna uprava sprejela kot priporočilo. RAZDELITEV NAGRAD V četrtek, 8. julija, so v restavraciji »Pri 7 palčkih« v Sesljanu razdelili nagrade in odlikovanja vinogradnikom iz de-vinsko-nabrežinske občine, ki so sodelovali na IV. razstavi in pokušnji krajevnih vin, ki jo je priredila nabrežinska občina. Poleg razstavljavcev so se slovesnosti udeležili župan Legiša, predsednik deželnega sveta in deželni odbornik za kmetijstvo, kmetijski nadzornik, predsednik pokrajinske turistične ustanove, občinski svetovalci in predstavniki kmečkih organizacij. V pozdravnem govoru je župan poudaril, da je razstava odlično uspela. Pohvalil je kakovost razstavljenih vin in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, zlasti občinskim delavcem in tehnikom. Ob tej priložnosti pa je opozoril nrisotne predstavnike oblasti na veliko škodo, ki sta io zlasti kmetovalcem devin-sko-nabrežinske občine povzročili zadnja nevihta in toča, ter jih je pozval, naj poskrbijo za pomoč. Predsednik deželnega sveta in deželni odbornik za kmetijstvo sta zagotovila, da se bosta živo zanimala za vprašanje, svojo oomoč pa je obljubil tudi kmetijski nadzornik. Sledila ie razdelitev nagrad: Za belo vino je nreiel prvo nagrado Danilo Radovič iz Nabrežine, druga nagrada pa je bila dodeljena Lambertu Pertotu, prav tako iz Nabrežine. Za črna vina je bila prva nagrada dodeljena Francu Šemecu iz Prečnika, druga nagrada pa Dušanu Radoviču iz Nabrežine. Vsi ostali razstavljavci so dobili diplome in manjše nagrade. Vižovlje: PREZGODNJA SMRT Na avtomobilski cesti v bližine restavracije »Pri 7 palčkih« se je v ponedeljek navidezno laže ponesrečil 26-letni Ludvik Žužek iz Vižovelj. Ko se je s svojim avtom peljal po cesti, je iz nepojasnjenih vzrokov iznenada zgubil oblast nad krmilom in treščil v obcestni zid. Pri tem se je laže ranil in tudi opekel, ker se je ob trčenju vnelo gorivo. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer so mu napovedali le nekaj dni zdravljenja, toda čez nekaj ur je mladeniču odpovedalo srce. Pokojnik je bil miren in priden fant, po poklicu pek, ter so ga vsi radi imeli. Naj v miru počiva. Staršem in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. IZIDI UČITELJSKIH MATUR Na slovenskem učiteljišču v Trstu je zaključila izpitna komisija svoje delo v ponedeljek dopoldne, ko je izpostavila preglednico uspehov. Maturo je polagalo 13 kandidatov in kandidatinj; od teh 5 iz Gorice. V poletnem roku so proglašeni za usposobljene en kandidat, Vojko Devet-ta, in tri kandidatinje: Marija Brce, Mile-va Martellani in Roza Vatta. Popravne izpite v jeseni ima 5 kandidatov, odklonjeni so pa štirje. Izpitni komisiji je predsedoval profesor padovanske univerze Arturo Cronia. DELOVANJE »ODBORA ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM« »Odbor za pomoč razlaščencem in oškodovancem« obvešča lastnike zemljišč, na katerih bodo zgradili izhodiščne naftovodne naprave ali po katerih bodo napeljali naftovodi ne cevi, da je njegov urad v ul. Macchiavelli 22/11. v Trstu odprt vsak delavnik od 11. do 12.30. Omenjeni odbor se je v sredo sestal s prizadetimi lastniki v Zgoniku, danes je bil podoben sestanek v Velikem Repnu, jutri (petek, 16. t. m.) bo ob 20.30 sestanek v kinodvorani v Dolini, v soboto, ob 20.30 pa v Nabrežini. Iflehai 2n Razlika Tine in Tone sta se ga že malo nabrala. »Povej, ljubi prijatelj, kaj imaš rajši: ženske ali vino, hik?« »Taiko ti povem, odvisno je od vina, hik!« Bikinke Bikinke so izumile ženske, da se varujejo mraza. Ogrevajo pa tudi moške. Velika prednost tega izuma je, da lahko vsakdo, kdor ima vsaj en me'eir blaga na zalogi, že odpre tovarno za bikinr ke. Te bikinke niso drage, lahko pa drago stanejo moške, iki preveč buljijo vanje. Njihov dalj-nji sorodnik — strip-tease — je že popolnejše odkritje. Razgovor med Američani »Ne verjamem, da bi bili na Marsu ljudje! Saj nas Američanov še niso prosili za posojilo!« Leni Jakec »Mama ima mogoče prav, ko trdi, da delo doslej ni še nikomur škodovalo. Ampa:k zakaj bi moral biti prav jaz tisti prvi?« r U Po povesti 0. rise Miki Mosler v_ «VSI 391. Planil je kvišku in obstal kot ukcpan. Tiho je renčal in pokazali vrsto ostrih zob. McTaggart je izginil v šotor. Izpod platnene strehe je zaslišal Baree pridušene šume, začudeni klic prebujajoče se Nepeese in trenutek zatem njen pridušeni, prestrašeni krik. V istem trenutku je planil izpod dreves proti šotoru z grozljivim renčanjem. 392. Jim Carvel se je v snu nemirno obračal. Prebudili so ga nenavadni glasovi in sprva se mu je zdelo, da sanja. Sedel je in se skušal predramiti. Ko je pogledali proti šotoru, je s krikom planil kvišku in stekel k Nepeesi, ki je stala sredi jase in v strahu iztegovala roke proti njemu: »Gospod Jim, gospod Jim, o, Jim!« p, t s vV U /1 •ogvv-.Vdv -u. <■ i' vAV*Jv *i<- ' 9 393. Iz šotora je Jim Carvel zaslišal McTaggartovo stokanje in Bareejevo renčanje. Objel je Vitko vrbo, kot da bi jo hotel z golimi rokami zavarovati pred nevarnostjo. Sklonila je glavo na njegovo ramo in zajokala: »Jim, v šotoru je! la zverina, McTaggart, je že prišel. V šotoru je in tudi Baree je tam! Kaj se bo zgodilo? Pomagaj!« 394. Jim je takoj spoznal, kaj se dogaja. Dvignil je Nepeeso v naročje in jo odnesel daleč proč, pod drevesa, da ne bi več poslušala strašnega hropenja, ki se je slišalo iz šotora. Položil jo je na travo in stopil po svojo puško. Pogledal je v šotor in se obrnil z bledim obrazom. Odšel je k Ne-peesi, jo resno pogledal in ii položil roke okrog vratu K 395. »Mrtev je, Nepeesa,« je dejal. »Baree ga je ubil.« Potem se je sklonil k njej in ji začel v uho šepetati načrte za njuno skupno življenje: »Nihče ne bo tega izvedel, draga! Zakopal ga bom in požgal šotor. Jutri pa pojdeva v mesto, vrnila se bova kot mož im žena in zgradila nov dom na pogorišču. Saj želiš tako, draga moja?« 396. »Želim, Jim, rada te imam!« mu je s tihim, ganjenim glasom odgovorila. Tišino, ki je oba objela, je presekalo ponosno, zmagoslavno Bareejevo lajanje. Dvigalo se je k zvezdam, odmevalo nad krošnjami dreves in oznanjalo samozavestno pesem pravičnega maščevanja. Ko je prenehalo, sta Jim in Nepeesa prisluhnila bližajočim se Bareejevim stopinjam. KONEC