SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIII. (8)
No. (Štev.) 13

“ESLOVMIA LIBRE”

BUENOS AIRES,
31. MARCA (MARŽO) 1955

VELIK USPEHI

Francoski senat je z veliko večino ra¬
tificiral pariške dogovore in tudi dogo¬
vor o tem, kakšna'naj bo usoda Posar¬
ja, Glasovanje je dalo večjo večino za
ratifikacijo, kot pa so celo optimisti
pričakovali. Tudi se je debata zaključi¬
la v zelo kratkem času. Borba za orga¬
nizacijo evropske obrambe je trajala ze¬
lo dolgo; začela se je v 1. 1950, brž po¬
tem, ko je bilo končano delo za ustano¬
vitev NATO. Komunistični puč 1. 1948
v Pragi je v Evropi sprožil pospešno
organiziranje fronte tistih, ki so se
pred sličnimi ponovnimi komunističnimi
državnimi prevrati hoteli zavarovati.
Komunizem je bilo treba v Evropi naj¬
prej ustaviti na tisti meji, do koder je
prišel. Toda v Evropi takih sil ni bilo.
Francija je že bila zapletena v vojsko
v Indokini, Italija vojaško ni mnogo po¬
menila, zahodna Nemčija pa je bila brez
orožja. Zato se je morala najprej usta¬
noviti velika koalicija držav severnega
Atlantika, da je bila zavarovana svobo¬
da še svobodnega dela v Evrope, toda
praznino, ki je še bila v Evropi, je bilo
treba zabasati s posebno pogodbo. Ro¬
dile so se priprave za vpostavitev EOS
— Evropske obrambne skupnosti, ki bi
imela skupno oboroženo silo, ta pa bi
bila pod posebnim skupnim mednarod¬
nim evropskim poveljstvom. Načrti za
tako evropsko obrambno skupnost so bi¬
li izdelani, samo Francija jih je zavrni¬
la in S tem onemogočila njih izvedbo.
Nastopila je nova doba pogajanj — iz¬
delani so bili pariški dogovori, ki so bi¬
li sedaj srečno ratificirani.

Toda to v primeri s tem, kar je hote¬
la zgraditi EOS, ni poseben napredek.
S pariškimi dogovori se je sicer usta¬
novila skupna evropska obrambna fron¬
ta . proti nevarnosti komunistične inva¬
zije z vzhoda ali pa proti temu, da bi
se mogli komunisti nenadoma kje spet
polastiti državne oblasti. Toda vse čla¬
nice tega dogovora ohranjajo popolno
suverenost nad svojo vojsko, pri opre¬
mi te skupne vojske bo skupna komisi¬
ja samo odločala, kakšno in kolikšno o-
rožje naj ima vsak tisti del narodne voj¬
ske, ki bo sodeloval v evropski oborože¬
ni sili. Skupne evropske vojske tedaj še
ni, dasi so mnogi hoteli, da bi bila prav
-ta zarodek tiste evropske skupnosti, ki
bi šla v nadnarodnost in postavila trdne
temelje politični skupnosti vseh svobod¬
nih evropskih držav, ki bi se tako pove¬
zale v evropsko unijo. Tega sedaj še ni,
pač pa se je v teh pariških dogovorih
angleška vlada obvezala, da bodo angle¬
ške oborožene sile ostale na evropskem
kontinentu še do konca tega stoletja.
Prisotnost te oborožene sile postaja ta¬
ko verjetno najmočnejši zarodek tistega
bodočega dela, iz katerega se bo obliko¬
vala prava evropska unija — Zedinjene
države Evrope, kar mora postati konč¬
ni cilj vseh tistih, ki resno mislijo na
"trajno konsolidacijo razmer v Evropi.

Zedinjene Evrope pa ne bo, dokler bo
polovica Evrope pod komunističnim te¬
rorjem. še vedno ostaja Evropa razde¬
ljena na dvoje, še vedno jo deli črta
Stettin — Trst. S pariškimi dogovori se
skuša organizirati obrambna fronta ti¬
stih, ki v Evropi komunistom ne smejo
več pasti v pest. Vendar pa mora ta
■svobodni del Evrope postati izhodišče
za borbo, ki naj povrne svobodo ostalim
narodom, ki so še za železno zaveso.

To je trenotno še zelo drzna misel,
zlasti še zaradi tega, ker zahodni de¬
mokratski svet misel na kako križarsko
osvobojevalno vojskovanje proti vzhod¬
nemu bloku odklanja. Tudi je težko
sklepati, da bi bil ta vojni pohod tak,
da bi prinesel svobodo temu delu sveta
— verjetno bi se zaključil s popolnim
razdejanjem vsega sveta. Pariški dogo¬
vori so verjetno samo etapa, ki naj vo¬
di k pravilni organizaciji nove Evrope,
ki bo pa popolnoma izvedena, šele, ko bo
v njej združena vsa Evropa in ne samo
njena zahodna polovica.

Toda pota s tega križišča vodijo v
različne smeri. Francija in Nemčija bo¬
sta v oblikovanju take bodoče Evrope
mrali veliko vlogo, a verjetno zelo raz-
ličnp. Toda nobena od njiju ne bo mogla
zatajiti, da je velika evropska velesila
in da mora vsaka svojo nalogo v Evro¬
pi opraviti. Za Nemčijo se bo pot olaj-
rria tedaj, ko bo spet vsa združena in
r.o bo veš razdeljena na vzhodno in za-

N ACSON AENI KONGU,ES

za proizvodnjo in socialno blaginjo je
zasedal vse dni v prostorih poslanske
zbornice. V glavnem so delale razne ko¬
misije, v katerih so imeli posamezni
predstavniki raznih gospodarskih usta¬
nov ter delegati posameznih sindikatov
govore o vseh vprašanjih, ki se nanaša¬
jo na zboljšanje in racionalizacijo proiz¬
vodnje ter na zboljšanje splošne živ-
Ijenske ravni delovnega ljudstva. V ta
namen je bilo sklenjeno, da se bo ustano¬

vila posebna komisija, ki bo stalno ši¬
rila in propagirala vse sklepe tega kon¬
gresa — zlasti vsa določila, ki se bo¬
do nanašala na orientirano proizvodnjo
z namenom, da bi se dosegli čim večji
uspehi.

Udeležence kongresa za proizvodnjo
in socialno blaginjo je obiskal predsed¬
nik republike General Peron ter se je
živo zanimal za njihovo delo ter za po¬
tek kongresa.

Kie bo konferenca štirih?

Ko so v Moskvi objavljali komentarje
o pripravah za ratifikacijo pariških do¬
govorov in sploh vseh dogovorov o ev¬
ropski obrambi, so vedno svarili, da bo
to zelo hud udarec za svetovni mir, ker
bo morala Sovjetska zveza na ustanovi¬
tev fronte, ki ima za namen napad na
Sovjetsko zvezo samo, prav posebej od¬
govoriti. Včasih so celo mislili, da bodo
sovjeti odgovorili s posebne vrste voja¬
škimi ukrepi. Te dni so v Parizu s
končnim glasovanjem v senatu izglaso¬
vali končno in popolno ratifikacijo pa¬
riških dogovorov. Toda v Moskvi se do-
sedaj še ni nič posebnega zgodilo.
Obratno — zgodilo se je to, da so obja¬
vili, da je predsednik sovjetske vlade
mai’šal Bulganin pripravljen na konfe¬
renco štirih velikih. Ko so v Parizu in
drugod navajali, da konference štirih
pred končno ratifikacijo ne more biti, so
v Moskvi hitro dali vedeti, da je tak po¬
goj za konferenco za sovjete žaljiv, še
predno je bilo glasovanje v senatu mi¬
mo, pa so v Moskvi sami objavili, da bi
bil Bulganin pripravljen, da odide na
tako konferenco, še več — v Moskvo
bo moral sredi aprila. sam avstrijski
kancler Raab, da mu tam sovjeti pove¬
do, kako so postali “drugačni”, ker mi¬
slijo 'sedaj vendarle pristati na to, da
bi se pogajanja za avstrijsko državno
pogodbo uspešno zaključila.

TRENJA V MOSKVI

Churchill je sicer v spodnji zbornici v
Londonu izjavil, da sovjeti vsaj še tri
do štiri leta ne morejo misliti na pre¬
moč v atomskem oboroževanju in da se
bodo morali zato odločiti za pogajanja,
vendar navajajo, da to še ni edini po¬
vod za sovjetsko popuščanje. V Moskvi
se še vedno v Kremlju razvija borba za
oblast in potek te borbe bi bil tisti, ki
bi narekoval tak razvoj sovjetske diplo¬
macije.

V pariškem “Expressu” piše Ernst
Deutscher, da borba za vodstvo v Rusi¬
ji še ni zaključena. V osprednje rine
vedno bolj Kruščev, ki pa se je moral
pri tem nasloniti na vojsko. Iz doseda¬
njega poteka te borbe se vidi samo to,
da je Malenkov popolnoma podlegel. To¬
da Malenkov je borbo izgubil že dne 8.
marca 1953, ko je komaj štasi dni po
Stalinovi smrti moral na seji prezidija
kom. partije prepustiti mesto general¬
nega tajnika partije Kruščevu. Kruščev
pa bi naj bil med tistimi redkimi, ki ve¬
do, kako je Stalin umrl.

Po aretaciji židovskih zdravnikov v
Moskvi in po procesih proti Židom v
Pragi in Budimpešti, bi naj bil Stalin
pripravljal novo čiščenje v Moskvi in
glavni žrtvi tega čiščenja bi bila Ma¬
lenkov in Beria. Zato bi se bila oba po¬
vezala v zaroto, ki je Stalina odnesla
v smrt. Toda v poznejši borbi sta mo¬
rala Beria in Malenkov pripustiti, da se
je v vodstvo vključil tudi Kruščev, ki je
poznal vse ozadje. Ta se je najprej po¬
vezal z Malenkovim, da je odpravil Be¬
no, sedaj pa se je povezal z vojsko, da

hodno polovico. Taka velika nova Nem¬
čija (in pot od njene obnove sedaj ne
more biti več daleč) pa že vzbuja po¬
misleke v Parizu. V Srednji in Vzhodni
Evropi ima Francija tradicije, ki jih ne
more zatajiti. Prvi, ki so to opazili, so
bili oni v Beogradu, ki so prav te dni
že poslali v Pariz novega ambasadorja
— Aleša Beblerja, ki dovolj dobro po¬
zna razmere v Parizu. Že pred več ko
pol leta smo v našem listu napisali, da
se za pomlad napoveduje obisk Tita v
Parizu. Začenja se borba za to, kakšen
bodi obraz tiste Evrope, ki hoče ostati
svobodna in ki noče utoniti v komuniz¬
mu, ne v moskovskem, pa tudi ne v o-
ricm Titove vrste.

je spodnesel Malenkova, čigar usoda pa
ne bo drugačna od tiste, ki je zadela
Berio.

JUBILEJNO ZASEDANJE V JUNIJU

Pariški dogovori in njih ratifikacija
niso bili edina prilika, ko bi sovjeti mo¬
gli pokazati vse svoje zobe. Kriza okoli
Formoze se neverjetno počasi razvija.
Dasi ohranja še mnogo eksplozivnih
možnosti v sebi, se tam razvija položaj
tako, da se ni bati prehudih posledic.
Prevladuje pa pri tem prepričanje, da
bi bili oni v Pekingu še bolj bojeviti,
ako bi imeli popolno zaslombo v Mo¬
skvi. Tisti pa, ki je stališče kit. kom.
vlade pripravil, je bil ravno Kruščev, ki
je bil pred nekaj meseci dalj časa na
Kitajskem.

Ker se tako izrablja čas v tej smeri,
da se poravna toliko zadev v zakulisju,
se prepušča vsa aktivnost tistim, ki jim
je s tem dana prilika, da se na ta ali
oni način “afirmirajo.” Tako je bila
glavna figura na zasedanju konference
imperija v Londonu osebnost predsednika
indijske vlade Nehruja, tako se napove¬
duje potovanje Tita v Pariz. Največjo
pozornost pa je izzvalo potovanje Kri¬
šne Menona v Ameriko. Ta “desna ro¬
ka” Nehrujeva je le igrala veliko vlo¬
go v času, ko so lansko poletje reševali
Indokino na konferenci v Ženevi. Te dni
je bil pri državnem tajniku Dullesu in
listi so brž objavili domnevo, da je bil
pri njem zato, da bi sodeloval pri pri¬
pravah za konferenco štirih, ki bi naj
bila prav kmalu.

Letos v juniju bo poteklo deset let
od ustanovnega zasedanja v San Fran¬
ciscu, na katerem so izdelali pravilnik
o Organizaciji združenih narodov. Taka
obletnica ne more kar tako mimo — za¬
to bi bil ta datum kot nalašč, da se tam
snidejo vsi tisti štirje, ki so tej orga¬
nizaciji dali njene trdne temelje. Tako
bi moglo priti do te konference v juniju
1955, datum, ki je že blizu.

GKOMYKO V STOCKHOLMU

Prejšnji teden pa je nenadoma prišel
na obisk v Stockholm sovjetski diplomat
Gromiko. Sicer je bilo rečeno, da je pri¬
šel samo zato, da bi se na poti iz Londo¬
na v Moskvo za nekaj dni odpočil v šved¬
ski pi’estolnici, vendar je dogodek tak,
da ga komentirajo na zelo različne na¬
čine. Tistim, ki ne verujejo, da bi sovje¬
ti hoteli kaj prida sodelovati pri splo¬
šnem pomirjenju sveta, je ta obisk le na¬
poved pritiska Sovjetske zveze na šved¬
sko. Sovjeti mislijo na ratifikacijo pa¬
riških dogovorov odgovoriti z ustanovit¬
vijo svojega bloka, v Evropi. Črta Stet¬
tin — Trst se ni mnogo spremenila, v
njihov obrambni blok spadata iz stra¬
teških razlogov še Finska in Švedska.
Finska bo morala kmalu podleči, saj je
trgovina Finske za 90% odvisna od sov¬
jetov, švedsko pa je treba preplašiti ta¬
ko, cla se bo morala kmalu znajti v blo¬
ku, ki ga sedaj oblikujejo sovjetski mar¬
šali. Švedi so že pred tedni morali o tem
kaj slutiti, ker so hitro poslali posebne
vojaške komisije v London in Washing-
ton. Toda še predno so se te komisije
vrnile, je prišel v Stockholm sam Gro¬
miko, moskovska “Pravda” pa je prav
tiste dni silovito napadla švedski gene¬
ralni štab.

Drugi pa spet navajajo, da je prišel
Gromiko v Stockholm le zato, da organi¬
zira vse, kar bi bilo potrebno, da bi bila
tam konferenca štirih velesil. Ako pa
to ne bi bil zadosten razlog za njegovo
bivanje v švedski prestolnici, tedaj bi
pa naj veljalo, da je šel Gromiko tja,
da prepreči, da bi švedski zastopniki
odšli iz komisije za premirje na Koreji.
Tam so mislili švedski zastopniki oditi,
ker kit. komunisti prepogosto kršijo
določbe premirja, nadzorna komisija pa,
ki jo vodijo Švedi, ne more ničasar ukre-

E1 vieri&es eomienzan las elases del ano aetual

El viernes proximo, 1° de Abril se
abriran de nuevo las puertas de las es-
cuelas argentinas y asi comenzara el
periodo lectivo de 1955. El didtado de
las elases se iniciara en todos los jar-
dines de infantes, eseuelas de primeras
letras, establecimientos de ensenanza
media, tecnica, superior y artistica, en
las distintas facultades universitarias
de todo el pais.

Como ya es tradicional a las 7.45 por
radiotelefonia el presidente de la Na-
cion, general JUAN PERON, desde su

despacho de la Časa de Gobierno se di¬
rigira a los educandos, al magisterio y
profesorado y a los padres de los alum-
nos, dičtando asi la primera clase del
ano.

En el mismo dia tendra efeeto en un
aeto simbolico en la Ciudad de Avella-
neda la inauguracion de las 205 eseue¬
las provinciales construidas recientemen-
te en diversos distritos de la Provinci a
de Buenos Aires, de acuerdo con las dis-
posiciones del Segundo Plan Quinquenal.

V petek začetek novega šolskega leta

Prihodnji petek se bo v Argentini zno¬
va začelo šolsko leto. Šolski pouk se bo
začel tega dne v vseh otroških vrtcih,
ra vseh ljudskih in srednjih šolah, vseh
tehničnih zavodih in umetniških, akade¬
mijah, kakor tudi na vseh fakultetah
argentinskih univerz.

Kot prejšnja leta, bo novo šolsko leto
začel predsednik republike GENERAL
JUAN PERON z nagovorom na vso šol¬
sko mladino širom Argentine, na vse u-
čitelje, Vzgojitelje in profesorje ter
starše šolske mladine. Njegov govor bo¬

do prenašale vse argentinske radijske
oddajne postaje in ga bo poslušala šol¬
ska mladina s svojimi učitelji in profe¬
sorji po šolskih zavodih.

Istega dne zjutraj bo tudi slavnost v
mestu Avellaneda v provinci Buenos Ai¬
res, kjer bodo odprli novo šolo. S lem
bodo simbolično odprli še 205 drugih šol,
ki jih je zgradila v raznih okrajih bue-
nosaireške province vlada te province v
smislu določil II. petletnega gospodar¬
skega načrta.

IZ TEMNA  V TEMEN

USA: Eisenhower je izjavil, da bi šel
kamor koli na sestanek velikih štirih,
toda šele po ratifikaciji pariških pogodb
in potem, ko bi predhodni razgovori šti¬
rih zunanjih ministrov pokazali, da je
ZSSR z dejanji pripravljena dokazati,
da se resno namerava truditi za svetov¬
ni mir. — Ameriška revija “Look” je
izvedla med ameriškim prebivalstvom
anketo o komunizmu in ugotovila, da bi
večina Amerikancev odvzela komunistom
njihove službe, jih dala zapreti in jim
vzela državljanstvo. Dalje je anketa u-
gotovila: 1) večina ljudi je za to, da

policija kontrolira telefonske razgovore,
2) mlajši ljudje so bolj tolerantni kot
starejši, 3) moški so bolj tolerantni kot
ženske, 4) verni ljudje so manj tolerant¬
ni kot brezverci, 5) meščani so bolj tole¬
rantni kot kmetje. — V Washingtonu
napovedujejo odstavitev Molotova kot
zun. ministra in bo v tem slučaju to me¬
sto zasedel Gromiko. Zato da je le -— ta
tudi odpotoval v Moskvo. Odstavitev
Molotova naj bi dosegli sovjetski marša¬
li, ker da ne morejo pozabiti, da ga je
uporabljal Stalin v svoji borbi z rde¬
čo armado. — Devet senatorjev je pred¬
lagalo, da naj federalna vlada odobri
odklok, s katerim bo vsak bivši ameri¬
ški predsednik dobival letno pokojnino
v višini 25.000 dolarjev, imel na razpo¬
lago pisarno, uradništvo in pravico do
proste poštnine. Sedaj živeča bivša pred¬
sednika sta Hoover in Truman.

BRAZILIJA: Vlada namerava dati

zažgati sedem milijonov vreč kave, da
bi obdržala sedanjo ceno tega produkta,
ker je bila letošnja žetev izredno dobra.

ANGLIJA: Britanska časopisje je ob¬
javilo že kot ‘gotovo’ Churchillov odstop
s predsedniškega položaja in njegov u-
mik v zasebno življenje zaradi starosti.
Kljub trdovratnim poročilom v tem
smislu pa je Churchill v parlamentu dal
nekaj izjav, iz katerih še vedno ni sigur¬
no, če in kdaj namerava odstopiti .Ne¬
kateri menijo, da hoče pred svojim od¬
hodom še pripraviti in izvesti sestanek
Velikih štirih, t. j. USA, Anglije, Fran¬
cije in ZSSR. — Na razorožKveni kon¬
ferenci v Londonu je USA predlagala,
da naj USA, ZSSR in Kitajska znižajo
svoje armade na - do 11/2 milijona mož
vsaka, Anglija in Francija pa na 650.000
vsaka. ZSSR zahteva za vse znižanje za
1/3 od sedanjega števila vojaštva pod

niti proti temu. Gromiko bi naj bil šel
v Stockholm, ne samo da prepreči de-
misijo švedskih članov komisije, ampak
da jih opozori na to, kaj se dogaja v
južni Koreji, kamor da Amerikanci hi¬
tro dovažajo ogromne količine orožja in
opreme,

Bulganinova izjava, Gromikovo poto¬
vanje v Stockholm in Raabovo bližnje
potovanje v Moskvo dokazujejo samo to,
da sovjeti na ratifikacijo v Parizu ne
mislijo odgovoriti s posebnimi vojaškimi
ukrepi, kakor se je to moglo predvide¬
vati, ampak da je vsa skrb posvečena
diplomatskim pripravam. Za enkrat ka¬
že, da bo zaključek teh priprav res da
konferenca štirih velesil.

orožjem. — Razorožitvena konferenca
se bo v Londonu nadaljevala, dokler bo
vsaj malo upanja, da bo možno priti
do praktičnih sklepov med velesilami,
je izjavil Dulles. — Neznanci so popisa¬
li z rdečo barvo Rooseveltov spomenik v
Londonu z besedami: “Izdajalec iz Jal¬
te!” Policija išče storilce.

BERLIN: Sin komunističnega polkov¬
nika, star 17 let, je pred dnevi prebežal
v zapadni Berlin. Starši so ga qez nekaj
dni prišli iskat, pod policijskim nadzor¬
stvom, pa je tudi njim osebno odklopil
vrnitev.

BELGIJA: V Bruslju in po vseh bel¬
gijskih mestih so bile velike demonstra¬
cije katoliškega prebivalstva v protest
proti vladnim nameram, s katerimi ho¬
čejo socialistični elementi v vladi zni¬
žati državne dajatve katoliškim šolam
in zavodom in spraviti te ustanove pod
popolno državno nadzorstvo. Demon¬
stracije so zahtevale več ranjenih.

FRANCIJA: Vrh. poveljnik NATO
gral. Gruenther je opozoril zapadne si¬
le, da so po njegovem mnenju prihod¬
nja štiri leta nevarna za sovjetski na¬
pad.

FLRJ: V zagrebški bolnišnici je umrl
v sredo, 23. marca, dr. Ivo šubašič, star
63 let. Bil je bivši predsednik kraljeve
jugoslovanske vlade v begunstvu, avtor
sporazuma Šubašic-Tito, nakar se je
vrnil domov po vojni in postal Titov zu¬
nanji minister v koalicijski vladi s ko¬
munisti, dokler ga ni Tito pognal iz vla¬
de že I. 1945. Pred vojno je bil znan
kot Ban Banovine Hrvatske.

ITALIJA: Preds. Scelba in zun. mini¬
ster Martino sta odpotovala na obisk v
Kanado in USA.

KOREJA: Zaradi povečavanja voja¬
ških oddelkov in utrjevanja vojaških na¬
prav v severni Koreji, ki je zasedena
po komunistih, je USA pozvala korejske
vojne zaveznike na proučevanje možno¬
sti odpovedi dela korejske pogodbe o
premirju, ker jo komunisti tako očivid-
no kršijo.

VIETNAM: V Saigonu v južnem
Vietnamu vlada močna napetost zaradi
grožnje upornega generala Kvan Vinha,
vodje budistične sekte Hoa Hao, da bo
j skupno z drugima dvema sektama,

| z 45.000 vojaki napadel prestolnico in
j vrgel sedanjo vlado pod katoličanom
j Ngo Dinh Diemom. Do spora je prišlo,
ker Diem noče. vključiti v redno vojsko
miličnikov budističnih sekt, katerih vod¬
ja Kvan Vinh deluje pod komunistič¬
nim vodstvom. Sedaj je prišlo že do po¬
uličnih bojev v Saigonu.

INDIJA: Nehru bo v juniju t. 1. odpo-
val na uradni obisk v Moskvo.

ZSSR: Moskva bo odgovorila na or¬
ganizacijo NATO na zapadu z ustano¬
vitvijo svoje podobne organizacije na
vzhodu med satelitskimi državami in
ZSSR, pod skupnim vojaškim povelj¬
stvom maršala Rokosovskega. Včlanje¬
nih bo osem držav: ZSSR in sedem sa¬
telitov, brez Jugoslavije. — Sovjetski
vrhovni maršal letalstva Pavel Šigarev
je izjavil, da ima sovjetsko letalstvo
atomsko orožje in ga bo uporabljalo za
j, obrambo sovjetske zveze.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos .Aires, 31. .UL 1955

Maj vse gre med
staro šaro...

(Prispevek iz USA)

Kje so časi, ko si vzel “svoje pero v
desno roko” in komu pismo napisal?
Kje so časi, ko si po končanem pismu
zataknil peresnik za ulio, s pivnikom
posušil črnilo v zadnjih vrstah pisma
in se oddahnil? Segel si spet za uho,
vzel peresnik, nastavil pero in napisal
naslov. Če nisi utegnil čakati, da se na¬
slov sam posuši, ti je spet prav rad
priskočil na pomoč pivnik.

Potem je prišel pisalni stroj. Posto¬
pek pri pisanju pisem je bil naenkrat
ves drugačen. Nič več ni bilo treba jema¬
ti “pero v desno roko” — in tako dalje.

Niso še tako daleč za nami časi, ko
si dobil pismo, lepo natipkano, da si ga
bil iz srca vesel, ker si ga z 1,'ihkoto
prebral. Ob koncu je pa bilo napisano,
hočem reči: natipkano:

“Oprostite, da pismo ni napisano z ro¬
ko, kot bi se spodobilo...”

Ugibal si, zakaj naj bi se tako spodo¬
bilo, pa od veselja, da si pismo z lahko¬
to prebral, si še z večjo lahkoto • — od¬
pustil ...

Pa vsaj eno je veljalo še do zadnje¬
ga. Podpisati si se moral na koncu pis¬
ma s peresom. Tako so slavni grafologi
vsaj kak tvoj podpis dobili pred oči in iz
njeg,a preštudirali tvoj značaj, ko si
drugače samo tipkal, pisal pa nič. Iz
tipkanih pisem se pa da precej dobro
preštudirati značaj tvojega novodobne¬
ga “peresa”, ki si ga ne moreš vtakni¬
ti za uho. Tvoj značaj —- no, morda tu¬
di, če ga ne znaš skriti.

Zaradi boljšega skrivanja značajev
so prišle v navado tipkarske ali stroje¬
pisne šole. Nisi mogel vanje takoj, ko
si izpolnil šest let. Najprej si se vendar
moral naučiti pisati s pravim in resnič¬
nim peresom, dasi ni bilo treba poma¬
kati peresa v tinto po vsaki tretji zapi¬
sani besedi. Ne bom trdil, da je bilo
pero “vir” tinte ali črnila, to je bil tvoj
peresnik. Naj opomnim, da tu peresnik
pomeni nek,aj drugega kot pisave; ali
celo pisatelj. Da ne pridemo navzkriž z
rajnim Tomom Zupanom!

Časa je treba, da se razvijejo človeški j
možgani do nove stopnje in napravijo j
korak naprej. Tak čas je prav za prav j
izgubljen. Saj če bi bil človek to, kar
ni, bi si tak čas lahko prihranil. Pa ve¬
like škode ni, zakaj nov korak v napred¬
ku razvoja izgubljeni č,as kaj lahko na¬
domesti.

In tako smo v Ameriki zadnje čase
iztuhtali nekaj novega. Ob študiranju j
pisalnih strojev in samih sebe smo pri¬
šli do čudovitih zaključkov. Je to skok
naprej, da ga mora človek zares biti
vesel.

Dejali smo torej: Ali je res tfeb,a, da
moderen človek zna pisati s peresom?
Samo zato, da bo svetu razkazoval svo¬
je ime? Tisto svoje ime, ki ga s pisal¬
nim strojem zmerom lahko razločno na¬
tipkaš, napisano pa ne zgruntaš, čeprav
brez težav bereš vse babilonske klinopi¬
se in egiptovske hieroglife.

Obveljalo je torej, da smeš po novem
tudi svoj podpis napraviti s strojem.
Takoj je pa prišla še bolj moderna mi¬
sel: Zakaj je potem sploh potrebno, da
znaš pisati? Čisto dovolj bi bilo, da se
naučiš brati. Ko se vsedeš pred današnje
“pero” in se pripraviš k “pisanju” —
ali ni dovolj, da poznaš črke? Plenk,
plenk po njih s prsti, pa se ti pismo sa¬
mo poraja!

Misel da misel. In zdaj ameriški pvvo-
razredniki nič več ne vlačijo s seboj v
šolo tablice in kamenčke, nič več ne po¬
znajo svinčnikov in peres — kar s pi¬
salnimi stroji začno! Vsak otrok ga ima
pred seboj, zaprtega v svoji klopi, ki pa
ni klop, ampak ‘desk”. Zaprtega ima in
ničesar ne vidiš na prvi pogled. Šele
na drugi pogled opaziš, da otrok pritisne
na gumb in pisalni stroj se prikaže iz
zaprtije na piano, pa se začne puk. Vsa
Amerika je navdušena nad tem novim
odkritjem v naših šolah. Učitelji in uči¬
teljice nas zagotavljajo, da je pouk zdaj
igrača, še storat bolj je pa 'dandanašnji
pouk v branju in pisanju za otroke —
igrača! Kateri otrok nima rajši mašine
pred sabo kot tablico in štilček? če tu
pa tam kaj polomijo, ali se tablica ni
dala razbiti?

Pa ko govorim o napredku v Ameriki,
naj posežem še na drugo polje!

Kje je že tisti pregovor, ki je dejal, ;
da je ta ali ona reč t--iko nepotrebna ;
“kot streha nad prižnico”? Pa v resnici :
v tistih časih ni bila tako nepotrebna.
Navaden folk tega ni vedel, vedeli “smo”
kolikor nas je brihtnih. Streha nad priž¬
nico je bila zato, smo razlagali folku, j
da se je pridigarjev glas bolj odbijal in
segel vernemu ljudstvu v ušesa, če že
ne v srce. Folk si je pa mislil, da bi to j
tudi marela dosegla, kakor doseže ma-
rela, da človek lahko shaja brez strehe.
Sploh pa, če pridigar ne zna sam od se- !

Avgust Horvat.

Poroke in razporoke v Sloveniji v luči statistike

RAZPOROKE

Pred drugo svetovno vojno in tudi
vse do prihoda sedanjih oblastnikov v
Sloveniji ni bila legalizirana razporoka,
ki bi omogočala razporočencem popol¬
no sklenitev zakona. Poznana je bila
samo ločitev od mize in postelje, kar pa
ni imelo posledice na stalnost zakon¬
ske zveze.

Po drugi svetovni vojni je nova ob¬
last vpeljala v družinsko zakonodajo tu¬
di možnošt popolne razveze zakonske
zveze

V kolikor je znano, so bili uradno
statistično objavljeni podatki o razpo-
rokah samo za leto 1962. V tem letu
so sodišča v Sloveniji razvezala 835 za¬
konskih zvez. Kot je bilo največ porok
v mestih, je bilo tam enako največ raz-
porok. Na prvem mestu je mesto Mari¬
bor z 208 razporokami, Ljubljana s 168
razporokami in Celje z 51 razvezami za¬
konske zveze. Med okraji zavzema prvo
mesto okraj Celje okolica, sledita okra¬
ja Maribor-okolica in Trbovlje, na zad¬
njem mestu je okraj Črnomelj.

Z ozirom na sorazmerje med številom
sklenjenih zakonov in številom razpo-
rok, je na prvem mestu mesto Celje,
kjer je na vsakih 100 sklenjenih zakonov
leta 1952 prišlo 25 razporok, številka,
ki se more primerjati edino s svetovni¬
mi velemesti. Celju sledi mesto Mari¬
bor s 23 razporokami na 100 sklenjenih
zakonov. Mesto Ljubljana je precej za¬
daj in statistika pove, da je prišlo 11
razporok na 100 sklenjenih zakonskih
zvez.

ŠTEVILO RAZPOROK NA 100 POROK
PO OKRAJIH

Okraj Število Razpo- Itazpo-

porok roke roke
1. 1952 1. 1952 na 100

porok

Celje-mesto 288 51 25.5

Celje-okolica 946 50 5.5

Črnomelj 176 1 0.5

Dorica 556 10 1.9

Kočevje 315 12 4.0

Kranj 601 28 4.6

Krško 619 19 3.1

Ljubijana-mesto 1.549 168 11.2

Ljubljana-okolica 907 41 4.5

Ljutomer 313 21 6.9

Maribor mes.to .892 208 23.1

Maribor okolica 884 49 5.4

Murska Sobota 789 23 2.8

Novo mesto 497 24 4.8

Postojna 352 6 1.9

Ptuj 617 27 4.5

Radovljica 466 25 6.2

Sežana 231 5 2.5

Slovenjgradec 460 21 4.2

Šoštanj 295 14 4.6

Tolmin 283 2 0.6

Trbovlje 453 30 6.6

Slovenije 12.556 835 6.6

Med okraji so na prvem mestu okraji
Trbovlje, Ljutomer in Radovljica, ki so
imeli več kot 6 razporok na 100 sklenje¬
nih zakonov. Približno 7 okrajev ima nad
4 razporoke na 100 sklenjenih porok in
v skupino nizkih spadajo okraji Črno¬
melj, Gorica, Postojna in Tolmin.

Sklepati moremo, da je tudi v Slo¬
veniji, kot po svetu na splošno, vzrok
razporok najprej koncentracija prebi¬
valstva v mestih, nezdrava stanovanja
in industrializacija. Statistika jasno po¬
kaže, da je veliko več razporok v mestih
kot na deželi in veliko več v industrij¬
skih kot v poljedeljskih okrajih. Mesta
in industrijski centri imajo povprečno 6
krat več razporok kot poljedeljski okra¬
ji. Tudi verski nivo je v mestih in med
industrijskim prebivalstvom veliko niž¬
ji kot med poljedeljskim prebivalstvom.
Ta činitelj moramo v sedanjih okolišči¬
nah upoštevati, še prav posebej.

Manjkajo podatki v vzrokih razporok,
starostne dobe razporočencev, trajanje
zakonske zveze, ali so bili že večkrat
razporočeni, poklic in verska ter narod¬
na pripadnost razporočencev. Vsi ti po¬
datki manjkajo in jih uradna statistika
ne prinese, zato je podrobnejša analiza
vzrokov razporok nemogoča. Vemo pa,
da je v Sloveniji naseljenih približno
42.000 pripadnikov drugih narodnosti.

Iz razpoložljivih podatkov izvemo, da
je bilo ob ljudskem štetju 15.III.1948 v
Sloveniji razporočenih 5.090 oseb. Tukaj
so všteti tudi ločeni od mize in postelje
po prejšnji zakonodaji. Več kot polovi¬
ca, 3.059, jih pripada ženskemu spolu.

1*0 LETIH STAROSTI LETA 1948
Starostne skupine Razporočenih

15—24 let 147

25—34 „ 905

35—44 „ 1.525

45—54 „ 1.274

55—64 „ 837

65—74 „ 317

75—85 „ 75

85 in več 10

Starostna struktura razporočencev
nam pokaže, da je najmočnejša skupina
med leti 35—44, sledi ji skupina 44—55.
Sorazmerno visoko je število v skupini
15—24, kar pomeni, da je prišlo do
razporoke že v prvih letih zakona.

Z ozirom na celotno število prebival¬
cev Slovenije pride na vsakih 1.000 pre¬
bivalcev 3.5 razporočencev in na 1.000
poročenih prebivalcev 8.1 razporočen¬
cev.

V primerjavi z ostalimi republikami
Jugoslavije spada Slovenija v zadnjo
skupino. Precej spredaj sta Srbija in Hr-
vatska, malo manj Makedonija, sledijo
ji pa Bosna in Hercegovina ter črna
gora.

be grmeti, mu tudi streha (da ne ome¬
nim marele), nič kaj ne pomaga.

Bojim se, da sem se predolgo zamudil
v časih, ko je imel tisti pregovor svo¬
jo veljavo. Napravimo korak naprej
vzporedno z današnjim napredkom!

Ko smo odpravili prižnice, je padla tu¬
di streha nad njo. Dandanes iščemo dru¬
gačnih prglihing, če želimo povedati,
kako je kakšna reč nepotrebna. Ne vem,
kako je drugod po svetu. K,ako v Ame¬
riki pravimo, pa ni za široko javnost.

Pa kako da prižnica ni več potrebna?
Razlogov je več. V nekaterih cerkvah so
prišli na to, da prižnica zakriva pogled
do oltarja. Na primer v slovenski cer¬
kvi v Jolietu. Pa ven je le niso vrgli.
Prav za prav so jo vrgli ven, moram
besedo vzeti nazaj. Napravili so pa dru¬
go. Zložljivo! Tam na zidu vidite nekaj,
pa nimate pojma, kaj naj bi bilo. N,' 3 , mi¬
sel vam pride padalo ali parašut. Pa
prav res. Ko je odmoljen evangelij med
mašo, stopi duhovnik k parašutu, pri
tisne na gumb in stvar se začne lepo
ra zvijati.

Odpre se in pred strmečimi ljud¬
mi (no, zdaj že (lavno več ne strmijo,
ko je stvar že nekaj let stara) stoji priž¬
nica. Na našo žalost — brez strehe!
Spusti se do tal in vrata (da, ima tudi
vra ',i!) se odpro. Pridigar stopi noter
in prižnica se dvigne. Od tu naprej gre
vse po navadi. Ko je pa “amen” odpridi-
gan, spet vse napravi gumb in iz prižni¬
ce nastane parašut na steni. Samo du¬
hovnik se vrne k oltarju brez gumba —
to se pr,avi, kar jih ima na sebi, že gre¬
do ž njim.

Tako torej v tej cerkvi. Pa bodo tudi
v Jelietu napravili korak naprej, kot so
ga že marsikje. To se pravi, tudi para-
šut-prižniea bo ob veljavo. Saj zdaj pri¬
digajo že skoraj povsod na “loud-spea-
ker”, ki se mu po angleško pravi “oja¬
čevalec”. Pridigarjev glas grmi po cer¬
kvi, čeprav mu usta zgolj šepetajo. Kaj
je b'Ta nekdanja streha v primeri s to

iznajdbo. Zdaj pridigai-ju tudi ni treba
nič mahati z rokami, ker lahko z golim
grmenjem vse dopove. To je velik korak
naprej in pridigarju prihrani veliko ne¬
potrebne telovadbe.

Po to še ni vrhunec napredka! Ker pri-
i digar re maha z rokami in ker beseda
grmi iz slušnikov diljem cerkve, ne pa
t,am od spredaj, poslušalcem ni na tem,
da bi pridigarja gledali. Zato kar mize
in poslušajo, moža pa puste, da si sam
pomaga naprej. Ne priganjajo ga z oč¬
mi, ne namigujejo mu z odprtimi usti,
k,"ko zjjalasto všeč jim je pridiga.

In vendar, tudi to še ni vse! Ko zač¬
nete enkrat napredovati, nimate nobe¬
nega pojma, kje se boste ustavili. Prav
tako je s to našo zadevščino.

Naslednji korak — najprej je bila se¬
veda zgolj misel — je potisnil stvar v
kaj hudo smer. Takole: Ko že nič več
ne gledamo pridigarja — ali je sploh še
potreben. . . ?

Šla je streha, šla je prižnica — naj
gre še pridigar. . .

Pa da me ne razumete napak! Tudi
svoj Čas je lahko kdo tako rekel. V cer¬
kev ni šel, pa je imel mir pred vsemi
tremi ustanovami. Zdaj pa govorimo o
ljudeh, ki jim ni, da bi si na ta neče¬
den način pomagali.

Zdaj se stvar razvija drugače in v
popolnem smislu napredka. Ko že ne
gledamo več pridigarja — in tako dalje.
! Namesto, da bi pridigar odprl usta pred
j ojačevalcem — zakaj ne bi plošče na¬
vili? Imamo namreč tudi v Ameriki —
j naš napredek na žalost ni univerzalen
| — slabe in dobre pridigarje. Kar jih je
i dobrih, raj svoje pridige izroče ploščam,
j Slabi pridigarji naj pa sedejo in poslu-
| šajo, saj jim je pouk kar potreben!

Tako! Na tej stopnji smo danes. Ni-
j sem na.predkar in ne upam si reči, kam
pojdemo od tukaj naprej. Opazoval pa
bom in m or d,a drugo leto razložil zopet
I — za prvi april. Oba.

RAZPOROKE V JUGOSLAVIJI
LETA 1952

V Sloveniji je že približno 10 let uza¬
konjene razporoke. V prvih sedmih letih,
za katere imamo uradne podatke, so se
pokazale' vse slabe posledice take zako¬
nodaje. Slovenija je danes med dežela¬
mi, ki priznavajo razporoko, kot končno
sredstvo za rešitev družinskega proble¬
ma, če ni sožitja med zakoncema. To
zakonodajo ji je prinesel komunistični
režim, mnogim drugim narodom jo je
dala liberalno-masonska zakonodaja. Za¬
radi tega nas tudi zanima mesto, ki ga
zavzema Slovenija v vrsti razporok v
primerjavi z nekaterimi drugimi narodi.
Dežela Razporok

na 100 porok

Slovenija 6.4

Jugoslavija 9.2

Združene Države Amerike 30.8

Švica 13.2

Švedska 50.0

Večina zapadnoevropskih in ameriških
držav ima uzakonjeno razporoko več
desetletij. Zato je tam število razpo¬
ročencev znatno višje, če ga primerja¬
mo s sedanjim v Sloveniji. Toda to šte¬
vilko je Slovenija dosegla v 7 letih. Ni
neupravičeno vprašanje, kakšna bo ta
razlika v taki primerjavi čez 10 let. Ali
bo slovenska družina vzdržala in ostala
na trdnih temeljih ? Težko je na to od¬
govoriti človeku v izseljenstvu, kljub te¬
mu, da v okolju obstojajo enaki proble¬
mi, vendar pa ostane trdno upanje, da
bo slovenski narod v domovini vztrajal
v zdravem družinskem življenju in se
ne bo pustil uničevati v svojih tehieljih.

(Podatki za sestavo tabel in vsi sta¬
tistični podatki za Slovenijo in Jugo¬
slavijo so vzeti iz Statističnega letopi¬
sa LR Slovenije, Ljubljana 1953.)

V sporni si

pok. ravnatelja Bogumila Remca je tuk.
ugledni polmesečnik, hrvatskih fran¬
čiškanov “Glas sv. Antuna” z dne 22.
marca t. 1. objavil pod naslovom “Umro
Bogumil Remec” toplo in lepo pisan čla¬
nek, v katerem je pisec prikazal delo
pok. ravnatelja Remca na političnem,
gospodarskem in kulturnem področju.

Goriška in Primorska

Gen. komisar za Trst je izdal odredbo,
po kateri morajo vse osebe, ki bi spreje¬
le pod streho tujega državljana odn.
begunce brez državljanstva, te prijaviti
v teku 24 ur, sicer jim grozi huda kazen.
V teku enega meseca pa se morajo javi¬
ti na kvesturi vsi tuji državljani, biva¬
joči v Trstu, vsi begunci pa v Zbirnem
središču za -tuje begunce.

Laški senat je nedavno izglasoval
člen 116. ital. ustave, po katerem je bila
predvidena ustanovitev posebne dežel¬
ne avtonomije Furlani je-Julijske Kra¬
jine, a brez Trsta. Štirideset deželnih
poslance«/ bodo imeli pravico voliti sa¬
mo pokrajinski svetovalci v roku tri¬
desetih dni po objavi zakona v urad¬
nem listu. Poslanci, senatorji, pred¬
sedniki pokrajinskih (provincialnih)
svetov, pokrajinski svetovalci, prav
tako pa tudi župani občin z nad
10.000 prebivalci nimajo pravice biti
voljeni za dež. poslance. Kakor vse
kaže, tako političnim kakor jezikovnim
skupinam zastopstvo v dež. zboru ni
zagotovljeno. Po mnenju slov. dem. pre¬
bivalstva je dež. volilni zakon v vsakem
primeru nedemokratičen, ker bodo na
tak način postali dež. poslanci samo
laški demokristjani, ki im,ajo večino
med pokrajinskimi svetovalci, to je vo-
lilci.

Občinski svet je na svoji izredni se¬
ji odklonil izdajo gradbenega dovoljenja
za gradnjo esulskega naselja v Seslja¬
mo Dne 6. marca ja tržaška prefektu¬
ra imenovala zato izrednega komisar¬
ja z nalogo, da gradbeno dovoljenje
izda. Izredni komisar je zato prišel v
Nabrežino, pregledal predložene načrte
in listine, izdal gradbeno dovoljenje,
sporočil izvršitev vladnemu komisarju
dr. Falamari in, ker jč s tem svoje delo
končal, odšel zopet v Trst. S tem je
njegova funkcija prenehala. Ljudje v
Nabrežini in v Trstu seveda obsojajo
tako postopanje, ker je dokaz jasne sme¬
ri italijanske politike, to je politike
poitali janševanja. Kot je razvidno iz
drugih vesti, se istočasno viši izročanje
beguncev na meji. Eni begunci služijo
torej za boj proti Slovencem v Trstu, so

ASI GEN T IN A

Predsednik general Juan Peron je
za nedoločen čas odložil potovanje v
Bolivijo.

Na povabilo predsednika republike
grala Perona so prišli v njegovo let¬
no rezidenco v Oiivosu člani diplo¬
matskega zbora ter so si v njegovem
spremstvu ogledali vse prostore in
športne naprave ter športna igrišča
srednješolske dekliške mladinske or¬
ganizacije, za katere je dal na raz¬
polago zemljišče predsednik republi¬
ke.

V Argentini se mudi prof. Harry
C. Ransower, severnoameriški stro¬
kovnjak za agronomska vprašanja,
ki uživa svetovni sloves. Z njim je v
Argentini pravtako strokovnjakinja
v tej stroki Carmen S. Sochez iz
Puerta Rica. Oba imata predavanja
agronomom na tečaju, ki se vrši v Per-
gaminu v provinci Bs. Aires. Sever-
noam. agronomski strokovnjak nava¬
ja argent. agronome na uporabljanje
znanstvenih metod v poljedeijstvu.

Skupina višjih častnikov argent.
vojske bo odšla na povabilo severno¬
ameriške vlade v ZAD na višji tečaj
za uporabo najmodernejšega orožja.

Rosario, drugo največje mesto v
Argentini, je imelo dne 31.XII.1954
496.612 prebivalcev.

Dr. John Philip Werr,ette, znani
severnoameriški ekonomist, je pri¬
spel v Buenos Aires. Tu bo imel več
predavanj s svoje stroke.

Dr. Antonio Benitez, predsednik
argent. poslanske zbornice, je na svo¬
jem potovanju po Severni Ameriki
prispel v Washington. Obiskal je med
drugim predsednika severnoameriške
poslanske zbornice Sam-a Rayburn-a,
pomočnika ameriškega zun. ministra
za Južno Ameriko Henry-ja Hollan-
da in druge ameriške politične oseb¬
nosti.

Nad mestom Resistencia je divjalo
močno neurje, katerega je spremljal
tudi orkanski vihar. Neurje je po¬
vzročilo veliko škodo na telefonskih
in brzojavnih napravah.

V Buenos Airesu se mudi znani
severnoameriški nevrokirurg prof.
Giibert Horax. V spremstvu prosvet¬
nega ministra Dr. Mendeza San Mar¬
tina si je v Oiivosu ogledal športne
naprave dekliške srednješolske orga¬
nizacije.

Peronistične narodne skupine ino-
zemcev v Argentini pripravljajo za
konec aprila banket v hotelu Les Ara-
bassadeurs v čast predsedniku repu¬
blike generalu Peronu v znak solidar¬
nosti inozemskih nacionalnih peroni-
stičnih skupin z voditeljem justicia-
lizma.

V Buenos Airesu se mudi edini
sin angleškega maršala Montgome-
ryja David Montgomery. V Argenti¬
ni bo ostal 3 mesece. Poleg študija
kasteljanščine si bo v prostem času
ogledal zanimivosti Buenos Airesa
ter notranjosti republike, nato bo pa
odšel na svoje službeno mesto v Či¬
le. Po nekajdnevnem bivanju v Bs.
Airesu je dal časnikarjem izjavo, v
kateri se zelo laskavo izr.nža o Bue¬
nos Airesu, o njegovih širokih ave-
nidah, lepih velemestnih stavbah ter
velikih, zelenih parkih. David Mont-
gomery je višji uradnik petrolejske
družbe Shell Mex Company.

zato narodni boritelji, drugi pa zločin¬
ci, ki nimajo pravice azila.

Občinski svet se je v svoji odklonitvi
dovoljenja skliceval na to, da je občina
pasivna in da ni videti, kakšno zaposli¬
tev bi ljudje v Sesljam! dobili, ko je v
Nabrežinslri občini mnogo brezposelnih.
Drug razlog pa je, da bi z izgradnjo
celotnega naselja v r.abrežinski občini
bilo več Italijanov kot Slovencev. S tem
je kršen londonski sporazum.

Slov. dem. zveza je zaradi objave de¬
želnega vol, zakona objavila svoje zahte¬
ve, ozirajoče se na vprašanje narodnost¬
ne zaščite slov. manjšine v Italiji. S po¬
sebnim ozirom na Goriško pravi proglas-
tole: “Glede na razmere na Goriškem,
ki so za slovensko jezikovno skupino
neugodne 'n ki zgovorno pričajo, da bi
se morebitne določbe o narodnostni za¬
ščiti, ki bi jih vseboval bodoči dež. sta¬
tut, utegnile izvajati neobjektivno in z
zapostavljanjem, je vodstvo Slov. dem.
zveze sklenilo,, d,a bo s peticijo r.a par-
la.rent zahtevalo, da se začne obravna¬
vati in da se sprejme zakon, za narcd-
ncsi.no zaščito Slovence,- kot izvršni za¬
kon k 6. členu ustave. Statut posebne de¬
žel: e avtonomije pa naj temelji ra tem
' zp  "čitncm zakonu glede spoštovanja je¬
zikovnih pravic slovenskega življa.”
Člen 6. ustave predpisuje zaščito slo¬
venske manjšine.

Buenos Aires, 31. III. 1355

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'limite (jz Motmi

Ruda Jurcec  - 50 letnik

V  Dvoru pri Žužemberku so dogradili j
novo pokopališče. Tamošnji župnik g. j
Zupanc se je obrnil na ljubljansko vla¬
do s prošnjo, da dovoli blagoslovitev po¬
kopališča. Dovoljenje je res prišlo. Kra¬
jevni odbor pa je po govoru svojega
predsednika, znanega pod privzetim ime¬
nom Dušan Silni, sklenil, da blagoslo¬
vitve ne bo. Verniki so se zato omejili
samo na molitve in mašo v cerkvi, kjer
jim je župnik Zupanc zaradi' pojasnila
prepovedi najprej prebral odlok ljubljan¬
ske vlade, zatem pa še odlok krajevne¬
ga odbora.

Poročali smo o odredbi sed. kom. ob¬
lasti doma, da izplačujejo sedaj v Jugo¬
slaviji na nakazila izseljencev, na po¬
kojnine, invalidnine, ki prihajajo iz tu¬
jine na določeno osebo, poleg običajne
zamenjave še 100% nagrado. Januarja
meseca pa so časopisi doma objavili o-
pozorilo, da ti predpisi ne veljajo, če
hoče kdo sam zamenjati tuj denar ali
če hoče kdo zamenjati tuj denar, ki so
mu ga izseljenci poslali v pismu. Iz te¬
ga bi bilo razvidno, da tudi izseljenci,
če pridejo domov in hočejo sami menja¬
ti denar, ne dobe 100% premije.

Poštna uprava doma je dala v promet
nove dopisnice, ki imajo na levi strani
sliko kakega turističnega kraja. Stanejo
12 dinarjev. Take dopisnice so bile v
prometu že pred vojno.

Novo mesto je januarja imelo 6410
ljudi.

Ljubljansko časopisje je polno pri¬
tožb, da po trgovinah primanjkuje
škrnieljev. V zvezi s tem omenjajo, da
bo v Sloveniji letos manjkalo 860 ton
.ovojnega papirja.

Umrli so. V Ljubljani: Josip Goljar,
mizarski mojster, Alojz Čeh, biv. gostil¬
ničar in pos., Alojzij Gale, čevljar,
Blaž Koler, Franc škrap, upokojenec,
Pavel Winter, tajnik Kreditnega zavo¬
da v p., Elizabeta Premru, gospodinj¬
ska učiteljica v. p., Marija Pavlič, Ma¬
rija Kos, roj. Sbuelz, vdova po prof.
(mati akad. slik. G. A. Kosa), Franja
Zalar, roj. Anžič, Jakob Novak, Franc
Bartol, pek. mojster in posestnik, Ma¬
rija Pirc gospodinja, Rozalija Orešič,
roj. Močnik, Franja Ovsenik, roj. Lam¬
pe, Marjeta Možina, roj. Kosec, Vanja
Zore, Gusti šimnic, uradnica in Pavla
Kump, roj. Triller v Kranju, Minka Se-

Ne pozabite!

NA BELO NEDELJO

17. aprila 1355
Na

sl«vestnik© Pristav®
v Moronu

Vabi Vas Društvo Slovencev.

liškar na Vrhniki, Frančiška Grm v
Srednji vasi v Bohinju, Ivana Jug, roj.
Slabe v Ivanjem Selu, Jakob Dimnik,
posestnik v Polju, Marija Srebotnik v
Celju, Franc Peršin, posestnik v Stoži-
cab, Ana Hajnšek, biv. posestnik v
Šentjurju, Ivan Jurca, posestnik v Pod¬
lipi, Martin Matko, šolski nadzornik v
p. v Radečah, Ema Toporis, roj. Pau-
ser v Novem mestu, Ivan Slavinec v Ma¬
riboru, Adolf šorman, fin. uslužbenec
v p. in računovodja Uprave za gozdar¬
stvo v Postojni.

V Ljubljanskem radiu je slavila dvaj¬
setletnico napovedovalnega dela Natali¬
ja Prohinarjeva.

Komune naj bile v kočevskem okraju
naslednje: Kočevska, ribniška in ko¬

muna, ki naj bi obsegala občini Velike
Lašče in' Dobreplje. V novomeškem
okraju mislijo ustanoviti komune v No¬
vem mestu, Trebnjem, Žužemberku,
Šentjerneju in verjetno v Mokronogu. V
Beliki krajini se zavzemajo za komune
v Črnomlju in Metliki.

Zaradi znižanja kreditov za investici¬
je v zveznem družbenem planu za 1955
se bodo morali omejiti v svojih investi¬
cijah tudi okraji in podjetja sploh, pri
katerih “je šlo v zadnjem času v tem
pogledu pogosto za pravo manijo”. Ta¬
ko je zatrjeval na sestanku razširjenega
plenuma Zveze sindikatov Slovenije taj¬
nik tega sveta Mavricij Bore. Isti se
je tudi pritoževal, da je storilnost de¬
lavstva v zadnjem času občutno padla.

V Sloveniji je bilo leta 1954 nad
400.000 turistov. Inozemskih gostov je
bilo okrog- 30% več kot leta 1953. Ino¬
zemski turisti so pustili v Sloveniji oko¬
li 2 milijona dolarjev.

Na občnem zboru Društva slovenskih
likovnih umetnikov so poročali, da so slo¬
venski slikarji sodelovali skupno na 107
domačih in inozemskih razstavah. Do-
sedaj je bil predsednik Društva sloven-
I skih likovnih umetnikov slikar Riko De¬
benjak, za novega predsednika pa . je bil
izvoljen slikar Tone Kralj. Izgleda, da
z likovnimi umetniki komunisti niso
povsem zadovoljni, kajti v poročilu o
poteku občnega zbora je zapisan tudi
stavek: “O občnem zboru, ki je v mar-
sičen razjasnil položaj in tendenčnega
V našem likovnem življenju, bomo še pi¬
sali”.

Ljubljana je imela 1831 leta 16.144
prebivalcev. Leta 1900 je v Ljubljani ži¬
velo že 37.518 ljudi, leta 1918 pa že
51.333. Pred začetkom druge svetove
vojne je prebivalstvo Ljubljane narastlo
na 93.613. Leta 1945 se je število prebi¬
valstva povzpelo na 101.096 ljudi. Leta
1950 je štela Ljubljanu' že 119.169 ljudi,
v letu 1953 pa se je njeno prebivalstvo
povečalo na 136.293.

“Generacija pred zaprtimi vrati” je
naslov knjigi esejev T V a Brnčiča. Izda¬
la jih je Cankarjeva založba v Ljublja¬
ni.

Naj pride karkoli, vse bo od Boga namenjeno ali dopuščeno v naše
zveličanje. V tem upanju živimo, trpimo, se veselimo in v tem upanju
bomo tudi umrli. Kakor Mariji bo upanje tudi nam dajalo nadčloveško
moč in nam v viharjih in križih ohranjalo dušici mir. Marija, upanje na-
;f

Škof dr. Rožman v Premišljevanju za skupno
pobožnost prvih sobot 1955

se, crosi za nas!

V Buenos Airesu bo jutri dopolnil 50
let življenja g.  Ruda Jurčec, slovenski
časnikar ter javni in kulturni delavec.
Ob tej priliki se ga ne bomo spominjali
samo njegovi stanovski tovariši — mi v
svobodnem svetu in doma tisti, ki so o-
stali še zvesti staremu prijateljstvu -in
tovarištvu —, ampak tudi številni bral¬
ci Svobodne Slovenije, za katere naš
jubilant vsak teden pripravi zanimiv
pregled zunanjepolitičnih dogodkov, ka¬
kor tucii članstvo organizacij, v katerih
se g. Jurčec udejstvuje v emigraciji.

G. Ruda Jurčec se je rodil 1.IV.1905
v Ormožu. Po končani ljudski šoli v do¬
mačem mestu, je 5. razredov gimnazije
študiral kot gojenec Marijanišča v Ljub¬
ljani, zadnja tri leta pa v Mariboru,
kjer je leta 1926 tudi maturiral. Želja
po nadaljnji izobrazbi ga je napotila v
Pariz, kjer se je vpisal na Visoko šolo
za politične vede. Na njej je diplomiral
v diplomatski sekciji leta 1931. Po kon¬
čanih študijah se je posvetil časnikar¬
stvu, ki ga je zanimalo ter je že vsa pa¬
riška leta zalagal Slovenca s svojimi
pariškimi pismi, prav tako pa tudi A-
meriško domovino. Pred nastopom služ¬
be pri Slovencu v Ljubljani je prepoto¬
val še Švico in Nemčijo ter študiral po¬
litične tokove v obeh državah kakor tu¬
di ustroj in časnikarsko službo vodil¬
nih evropskih političnih listov. Po vrni¬
tvi v Ljubljano je začel delati pri Slo¬
vencu leta 1932. Kot urednik je pa bil
nastavljen pri listu 1.1.1934. Naslednje¬
ga leta je postal tudi dopisnik ted. franc,
agencije Havas za Slovenijo. Za uredni¬
ka podružnice Avale v Ljubljani je bil
imenovan 1936. Istega leta je bil po¬
stavljen tudi za šefa Avale v Ljubljani.
Leta 1940 je sodeloval z dopisništvom
Reuterja v Beogradu, leta 1941 je pa
po odhodu zunanjepolitičnega urednika
pri Slovencu, g. dr. Kuharja v inozem¬
stvo prevzel zunanjepolitično službo pri
Slovencu, koncem decembra istega leta
pa tudi celotno vodstvo uredništva Slo¬
venca. potem, ko je dr. Ivan Ahčin, od¬
šel v Rim. Na položaju šefa-urednika
Slovenca je ostal vse do zadnje številke
Slovenca v začetku maja 1945, ko je
bilo v njej dne 4. maja t. 1. objavljeno
poročilo o zasedanju slovenskega par¬
lamenta ler oklic slovenske države.

V vojnem času je. gč Ruda Jurčec za¬
vzemal tudi vodilno mesto v Novinar¬
skem društvu v Ljubljani. L. 1942 je
bil izvoljen prvič za predsednika stanov-
sek organizacije slov. novinarjev. Zaradi
njegove tolerantnosti, korektnosti in ne-
pristranosti do slehernega stanovskega
tovariša, je ostal tudi v naslednjih le¬
tih predsednik, čeprav bi moral to mesto
zasesti tovariš ali iz Jutrove skupine a-
li pa iz skupine neodvisnih časnikarjev.
Na položaju predsednika Novinarskega
društva je ostal do maja leta 1945, do
svojega odhoda v emigracijo. Do leta
1947 je živel v Rimu, kjer je sodeloval z
g. dr. Krekom in je :  zlasti prevajal v
svetevne jezike poročila o komunistič¬
nem pokolju slov. domobrancev. Hitro je
tudi vzpostavil stike s svojimi francoski¬
mi prijatelji ter jih je seznanjal s komu¬
nističnimi zverstvi v Sloveniji. Leta
1946 in 1947 je spremljal tudi g. dr.
Kreka na njegovem pptovanju v Pariz.

V Argentino je prišel 2 X1.1947. Do¬
ber mesec za njim je, prispel g. Miloš
Stare, ki se je takoj lotil dela za obno¬
vitev izhajanja Svobodne Slovenije. Te¬

daj v Argentini ni bilo niti 50 novona-
seljenih Slovencev. Zato je bila ta misel
precej drzna. Ko jo je g.  Stare omenil
našemu slavljencu g. Jurčecu, je isti ta¬
koj obljubil svoje sodelovanje in po¬
moč ter je oboje tudi nudil. Takoj sta
začela s pripravami pri oblasteh, iskala
tiskarno in za Silvestrovo 1947 je izšla
prva številka Slovodne Slovenije v Ar¬
gentini. Finančno vprašanje, ki je bilo
najtežje, ker naročnina ni zadoščala,
sta rešila na ta način, da sta ali naje¬
mala kratkoročna posojila, ali pa prosi¬
la znance in prijatelje, da so posamez¬
ne številke enostavno oni plačali v ti¬
skarni in tako omogočili izhajanje lista
in postali tako njegovi podporni člani-
dobrotniki.

V Svobodni Sloveniji v začetku ni bi¬
lo področja, v  katerem g. Jurčec ne bi
bil sodeloval z vso vnemo in požrtvo¬
valnostjo. Ko je aprila 1948 prišel v
Buenos Aires g. Joško Krošelj, se je ta¬
koj odzval vabilu, da sodeluje pri Svo¬
bodni Sloveniji. Mnogo je razbremenil
g. Jurčeca in g. Stareta. Od tedaj se je
g. Jurčec posvetil pri Svobodni Slove¬
niji v glavnem zunanje političnim pre¬
gledom in jih redno vsak teden piše
polnih 7 let, in to take, da bi jih z ve¬
seljem objavljal marsikak svetovni po¬
lit. list. V drugi polovici 1948 je g. Jur-
čee s pok. navnateljem Bogumilom Rem¬
cem, g. Milošem Staretom, dr. Tinetom
Debeljakom in drugimi starešinami ta¬
koj začel tudi akcijo za obnovitev de¬
lovanja Slov. kat. akad. starešinstva.
Na prvem občnem zboru je bil izvoljen
za tajnika. To je še danes. V tem času
je izvedel včlanitev SKAS-a v Pax Ro¬
mani, s čemer je bil SKAS povezan kot
predstavnik Slovencev v najpomembnej¬
ši mednarodni svetovni organizaciji kat.
intelektualcev.

I/. 1950 je pok. prelat dr. Turk s po¬
sebno spomenico škofu Rožmanu obno¬
vil delovanje Delovnega občestva za slo¬
venski kat. institut, ki je bil ustanovljen
12 let poprej v Ljubljani. Ta pobuda je
pokrenila, da se je v Bs. Airesu začela
tiskati revija “VREDNOTE”, katere I.
letnik je izšel 1951-52, II. letnik pa 1.
1954. Za I. letnik revije je bil g. Jur¬
čec član uredniškega odbora, II. letnik
je pa uredil sam

Leta 1953 je naš slavljenec ob ustano¬
vitvi stanovske organizacije slov. časni¬
karjev v svobodnem svetu, postal pred¬
sednik Slovenskega časnikarskega dru¬
štva. Ta položaj zavzema še danes.
Prav tako je bil g. Jurčec po smrti Fr.
žužka imenovan za člana Slov. kat. kul¬
turnega sveta. Ob ustanovitvi Sloven¬

ske kulturne akcije leta 1954 je postal
tudi njen predsednik. Pri Kulturni akci¬
ji je tudi sourednik revije “Meddobje”.

V Buenos Airesu je g. Jurčec tudi
znan kot predavatelj na prosvetnih ve¬
čerih Društva Slovencev.

Javno se je g. Jurčec že začel udej¬
stvovati s svojimi prispevki kot gimnazi¬
jec v literarnem listu marijaniških
srednješolcev “PLAMEN”, ki ga je u-
rejeval Jože Pogačnik. V letih po štu¬
dijah se je posvetil vsega problemom,
ki jih je moral obravnavati ali v listu,
ali pa v raznih revijah. Po svojih politič¬
nih pregledih in študijah si je kmalu
pridobil sloves zelo dobrega poznavalca
ne samo slovenske, hrvatske in srbske
politične zgodovine, ampak tudi svetov¬
ne. Na tem področju g. Jurčec resnično
razpolaga z znanjem, ki preseneča in
ga dosedaj še zdaleč ni izčrpal. Dosedaj
je objavil samo eno delo s tega področja
in to knjigo Krek, ki je izšla v Ljublja¬
ni koncem leta 1935. Njegoga široka
razgledanost po svetu, njegovo pozna¬
vanje vseh tokov in vzmetov svetovne¬
ga dogajanja se živo odraža v njegovih
političnih pregledih, po katerih je po¬
stal zlasti znan po Svobodni Sloveniji
med slovensko emigracijo v svetu. Sicer
to pravzaprav niso politični pregledi,
kot jih srečujemo po drugih listih, am¬
pak pogosto že neke vrste eseji. Zato
političnih dogodkov ne razlag*a samo
kot mednarodno ali socialno aktualnost,
ampak vedno skuša najti njihov trenut¬
ni idejni in občekulturni pomen. Prav
zaradi tega je v njegovih člankih toli¬
ko literarnih prijenov. Te metode dela
se je držal že pri Slovencu, ko je objav¬
ljal portrete ali profile politikov in dr¬
žavnikov, ali pa poročal o dogodkih,, pri
Svobodni Sloveniji jo je pa razvil še
neprimerno bolj. Zlasti velik povdarek
je dal takemu načinu prikazovanja, z
razčlenjevanjem in vrednotenjem posa¬
meznih svetovnih dogodkov, v pod¬
listkih pa z zanimivimi literarnimi ko-
zerijami ob svetovnih in domačih pisa¬
teljih, ki jih je objavljal v Svobodni
Sloveniji pod naslovom “Knjige in lju¬
dje”. Te stvari po svoji duhovitosti
odkrivajajo na prvi mah nadarjenega
učenca francoske šole.

Način pisanja, kakor ga ima g. Jur¬
čec, ne zahteva samo točnega pregleda
mednarodnih dogodkov, ampak istočas¬
nega spremljevanja, preučevanja in
razčlenjevanja tudi vseh vzporednih idej¬
nih tokov. Za vse to naš jubilant dobi¬
va temelje in sredstva v stalnem zasle¬
dovanju in študiranju sodobnega kultur¬
nega življenja v svetu.

G. Ruda Jurčec po vsem svojem de¬
lu ni samo navezan na lepo knjigo in
lepo slovensko besedo, ampak se je sku¬
šal približati bogastvu slovenskega du¬
ha tudi v naši umetnosti in odtod nje¬
gova spoštljiva ljubezen do del sloven¬
skih slikarjev. Za njihov razvoj se je
vedno zanimal. Iz te ljubezni je tudi
nastala njegova velika zbirka del slo¬
venskih slikarjev od impresionizma na¬
prej. Doma je bil osebni prijatelj zla¬
sti pok. M. Sternena, G. A. Kosa, M.
Maleša, Sedeja, Polovca in drugih.

G. Rudi Jurčevu ob njegovem življen-
skem jubileju — enako pa tudi njegovi
ge soprogi, ki je vedno pokazala toliko
razumevanja in ljubezni do tega dela —
iskreno želimo, da bi mu Bog naklonil
še dolgo vrsto let življenja, da bi lahko
v polni meri izkoristil vse svoje obšir¬
no znanje ne le v korist slovenskih izsel¬
jencev, ampak vseh Slovencev.

NARTE VELIKONJA

(9)

Vilarska polena

“In v tako 'smrt. naj grem sam, pro¬
stovoljno, ko sem še mlad! Ir. bo takrat
solnce sijalo, v oči. O, strašno, strašno!

Smrtna zona mu je preletela telo.
Trepetal je od divje groze,, ki mu je sti¬
skala srce. Gledal je svojo zdravo, moč¬
no roko, ki mu je drgetala na rjuhi, gle¬
dal je, kakor da ni njegova.

“fin ta roka bo visela ohlapno ob
meni, brez moči, brez življenja!”

Dvignil si je roko prav pred oči, gle¬
dal, kako se premikajo kite pod kožo,
kako se krčijo prsti, vsak zase, po dva
skup,aj, k dlani, narazen kakor škarji¬
ce, kako obtipava palec, kako se druži¬
jo v ščepec.

“In ta roka je umorila človeka! In
me to zdaj mrvi in mrvi, da bom visel!”

V tem strašnem navalu različnih ob¬
čutkov in misli, ko je visel med sovra¬
štvom do sebe samega in nepopisno že¬
ljo, da bi še živel, da bi drug,uče zadu¬
šil očitke v sebi, v teh samotnih premi¬
šljevanjih, ko so se mu krčile mišice
od srčne stiske in bolečine, mu je po¬
vrhu vsega stregla Franca. Franca, mla¬
da vdova, najlepša žena v -.asi, gospo¬
dinja največjega grunta.

Ob tem spominu se mu je uroeknila

i groza, samo eno spoznanje se mu je
vedno bolj jasnilo v mislih: “Če jo ho¬
čem imeti, moram živeti, če hočem ži¬
veti, če hočem živeti, moram v sebi du¬
šiti misel na lastno ovadbo. Da me ne
zmrvi, da me ne zmrvi! če me prej ne
zmrvi Blaž s svojimi opomini!” In ču¬
til je, kako vedno bolj in bolj sovraži
skrivnostnega staneva, ki je vseveden, ki
gleda prikazni in ki ga ne ovadi. “Sa¬
mo, da se mu ne izdam, da se bojim nje¬
gove ovadbe. Samo, da tega ne spozna!”

In je odganjal spomin na umor, ter se
veseli! France, ko je prišla v čumnato,
veselil se vsakega obiska ter prosil lju¬
di, da e  o ostajali pri njem, se razgo-
varjaii ter mu nosili novive. Samote, sa-
; mote. t-- srtšne tovarišice slabe vesti,
se- je bal in pletel rajši svoje misli, ka¬
ko bi zasnubil Franco. Na zunaj je po¬
stajal vedno bolj zbadljiv in hlinil vese-
| lost. “Če enkrat dobim Franco, poiem
bo misel na sanio.ovadbo splahnela.
Imel lom druge skrbi,

V takih razmišlje anjih se je pr!ziba¬
la k njemu botra Kosmačka.

“Vidiš!” mu je dejaVb “to je za ka¬
zen za tvojo, nehvaležnost. Ali ti je bilo
treba iti oj nas? Mi smo te zredili; ko

si zrn stel, pa si šel drugam!” ga je ka¬
rala smehljaje. “Da pa ne boš mislil, da
ne mislim nate, še zmerom te imamo
radi — tu požirek vinp. Pri taki bolez¬
ni ga lahko piješ!”

In je odmotala izpod predpasnika ze¬
lenko vina.

“On ne sme vedeti, saj ga poznaš.
Za dinar se pusti vreči ob tla. Jaz sem
pa rekla, da moram stopiti k tebi. Sko-
’.uj mati sem ti, samo rodila te nisem.”

“Saj res, rodili me niste!” je ponovil
Tine in nejasno čustvo se mu je zgeni-
!o v srcu. Pomislil je na mater, ki ga je
pustila na otroški postelji. Toliko da
se je spomnil, ko so ga pripeljali Kosma-
i tn za pastirja iz sirotišča. Na mater je
! mislil z gorko bolečino, mislil s čudno
] svetim spominom na bitje, ki je plača¬
lo svoj greh in svojo materinsko bol s
»ir rt jo. In je pomislil, da je bil Mohor¬
jev France tistikrat že fant, ko ga je,
j pastirčka, dvignil za, ušesa pri koritu
ter mu dejal: “Ti pankrt, zakaj močiš in
packaš vodo, da mi konji ne pilo!” In
i je bila Brobeževa Francka njegove
! starosti, ko je ponovila za Francetom
njegove besede: “Ti, pankrt!”

In mu je beseda zvenela po ušesu, ko
j pe je vrnil iz vojske ter ga je stari Mo-
i bor najel za hlapca. Od Kosmača je ho¬
tel proč, ker je stari Skoparil ter mu ni
; dal' piti ub • nedeljah beliča. “Saj si naš,

sp. j si naš in ko si bil majhen, smo te
zastonj redili!”

Tine pa je tistikrat udaril po mizi
in po dolgem prerekanju mu je Kosmač
odštel deset tisoč dinarjev za doto, ki
si jo je prislužil pri hiši. Tako je Tine
prišel k Mohorju.

Ko je danes sedela Kosmačka pri
njem, se je spomnil, da mu je res včasi
dala denarja: pastirju za cuker, fantu
za vino. In tepla ga ni, če ni bil kriv.
Nekakšno čustvo hvaležnosti se je zge-
nilo v srcu, ko je ponovil:

“Res, rodili me niste! Skrbeli pa ste
zame!”

“I, kaj pa hočem. Saj me še zd.uj
skrbiš!”

“Zakaj?” se je zdrznil ter oprezno
prisluhnil. “Če ona kaj ve? Da ni Blaž
zlebetal!”

“Prav res me skrbiš! Mlad si še, in
ko ozdraviš se boš kam zaletel. Jaz se
bojim, da ne boš prav videl!”

“Prav videl?”

“Da! Da ne boš videl, ker imaš pre¬
blizu! Rekla sem, da te moram opozo¬
riti. Ne opusti prilike. Zdaj je čas. Po¬
vej, ali si kdaj pomislil na Franco?”

“Teta!” se je navidez začudil.

“No, da! Na Franco! Zd.aj je čas.

■ Matijec je za enkrat izgubil in prišli bo-
| do drugi!

“Drugi?” se je vzpel Tine.

“Seveda, drugi! In ti boš hlapec pri
hiši.”

“Če bi vedel, kako?” je dejal nenado¬
ma Tine.

“To se moraš pripraviti! Ne smeš kar
planiti v hišo in reči: Franca, ali me
maraš? — Pripraviti, seveda, in jaz ti
pomagam, če hočeš?”

“Da bi?” je vprašal.

“Bi! če mi nekaj obljubiš?”

“Obljubim? Kaj takega?”

“Da boš hvaležen!”

“Saj ne bo nič iz tega!”

“Če bi bilo!”

“Bom!”

“Še danes bom potipala pri Franci!”

“In mi povedala!”

“Tak pij no, Tine, zakaj sem pa pri¬
šla!”

In sta govorila. O njivi st,a govorila,
ki bi morala biti Kosmačeva, in o Fran¬
ci sta govorila, o gruntu in o Francini
doti.

“Ti pa, počasi in počasi, ne prehitro!
Saj sam veš. če jo imaš rad! Seveda,
če jo imaš rad. V nesrečo se pa ne me¬
ta j! Oči bi si jaz izjokala zaradi tebe,
že bi bil nesrečen!”

“Kakor mati ste mi!”

“Ko te imam res rada!”

In mu je spet segla v roko ter ginje¬
na od vina stisnila solzo iz očesa.

“Pa še nekaj, če se nama posreči, po-

Stran 4 »

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. IH. 1955

Slovenci v Argentini

Mšmemos Aires

MATERINSKA PROSLAVA

Tudi letos sta jo pripravila Slovenska
dekliška organizacija in Slovenska fan¬
tovska zveza. Bila je v župnijski dvorani
v Ramos Mejia. Vabilu obeh mladinskih
organizacij se je odzvalo toliko ljudi, da
je bila dvorana premajhna, da bi mogla
sprejeti vso množico.

Spored materinske proslave je bil
skrbno pripravljen in je tako prišla do
polnega izraza vsa toplina ljubezni, s
katero je mladina hotela počastiti naše
mamice, že takoj prva točka je v dvo¬
rani ustvarila prisrčno razpoloženje. Iz
zbora otrok na odru je izstopila Osojni¬
kova Marija s košarico cvetja. Vsem nav¬
zočim mamicam je z vso otroško než¬
nostjo izrekla toplo voščilo. Vso ljube¬
zen do matere je razkrivala tudi pesem
treh deklic in nato zbora obrok. Prav ta¬
ko Avguštinova recitacija o materi, ži¬
vahno priznanje sta žela za točko, s ka¬
tero sta nastopila, Savellijev Julček
in njegova sestra Anka. Julček je koraj¬
žno zapel, sestra ga je pa občuteno
spremljala na klavirju.

Slavnostni govornik je bil pisatelj g.
Ivan Korošec. Njegove iskrene in tople
besede so bile en sam slavospev sloven¬
ski materi: slovenski materi doma, slo¬
venski materi, ki je umirala in trpela
pod komunisti, slovenski materi, kateri
ie kvavelo srce ob smrti svojih otrok,
ob razvalinah svojih domov, slovenski
materi, ki je morala prestopiti mejo svo¬
je domovine in se podati v veliki svet.
Navdušeno ploskanje in odobravanje je
pričalo, da je g. Korošec govoril iz srca
vseh ter tako v imenu vseh izrazil
hvaležnost in ljubezen, ko jo dolgujemo
svojim materam.

Cankarjeva Skodelica črne kave je bi¬
la tudi na sporedu. Občuteno je umet¬
nino največjega slovenskega pisatelja
podala Štefetova Anica. Simbolične va¬
je deklet so vedno lepa točka na naših
materinskih proslavah. Tudi letos je bi¬
la ter so jo dekleta izvajale pa napevu
nežne in otožne “Gor čez izaro”. Sledila
je uprizoritev igre “Naočniki”. Pripra¬
vila jo je slovenska mladina iz Floride
in okolice. V glavni vlogi sta nastopila
g. T. Kovačič in njegova gospa Milena.
Za izvrstno podano igro sta z otroci vred
žela priznanje vseh navzočih. Ubrana
pesem slovenskega dekliškega zbora je
nato zaključila materinsko proslavo.
OSEBNE NOVICE

f Jože Omahen. V Bs. Airesu je v bol¬
nici’ Alvear umrl 20.III. t. 1. zadet od
srčne kapi g. Jože Omahen, stari sloven¬
ski naseljenec v Argentini. Pokojni O-
mahen je bil kmečki sin iz Korenitke,
občina Velika Loka. V Argentino je pri¬
spel leta 1929. Pri gradnji podzemske
železnice Leandro N. Alem — Fe-
derieo Lacroze je dobil hud revmati¬
zem, ki ga je mučil 20 let. Pozneje je bil

pri buenosaireški mestni občini nastav¬
ljen kot paznik na trgu Forest. V bolni¬
co se je zatekel 31.1. t. 1. V njej je tu¬
di umrl. Dne 21.III. t. 1. so ga položili k
zadnjemu počitku na pokopališču Cha-
carita. Za njim žalujeje: V Argentini
žena Ivanka, roj. Zadel, ter brat Lojze
Omahen, v domovini pa oče Franc Oma¬
hen, posestnik v Korenitki, bratje in
sestre ter nečaki. Naj počiva v miru v
argentinski zemlji, njegovim sorodni¬
kom pa izrekamo iskreno sožalje.

Družinska sreča. V družini g. Jožeta
Žerovnik in njegove žene ge Julke, roj.
Fajdiga v Caserosu, se je 26.11. t. 1. ro¬
dila hčerka Marija-Irena. Družino g.
Gabrijela Potočnika in njegove žene ge
Nežke, roj Langus je pa razveselil 22.
III. t. 1. sinko Mihael-Janez. Srečnim
staršem naše čestitke.

Uredništvo “Svobodne Slovenije” je od
svojih naročnikov in bralcev dobilo že
več pisem, v katerih nam izrekajo pri¬
znanje in zahvalo, da smo v našem li¬
stu začeli v podlistku objavljati tako
lepo domačo povest kot so Velikonjeva
Višarska polena.

Za naročnike in bralce našega lista
pa smo pripravili še novo prijetno pre¬
senečenje. V začetku aprila bomo v
“Svobodni Sloveniji” začeli objavljati še
drugo izredno zanimivo povest, ki popi¬
suje prihod Zemljanov na Mars in nji¬
hovo sožitje z Marsovci.

Opozorite na to zanimivo povest so¬
dobnega pisatelja svetovnega slovesa dr.
Louisa de IVohla vse tiste, ki na Svo¬
bodno Slovenijo še niso naročeni, da se
nanjo takoj naroče, Tako bodo lahko
vsak teden brali nadaljevanji dveh le¬
pih povesti.

humus

Materinski dan v nedeljo 27 marca je
bil zares ginljiv. Fantje so doprinesli
svoj del z nekaterimi lepo izbranimi be¬
rili, a najlepše so dali otroci. Da ste vi¬
deli ta zbor, zakaj to ni več zborček.
Saj je bilo čez 30 otročičev vseh staro¬
sti, ki so žvrgoleli mamicam v veselje
in vsem v zadoščenje. Gospodična Vi¬
rantova je imela vsekako ogromno dela,
da je to otroško petje tako lepo pri¬
pravila. Le to nam je bilo žal, da je bi¬
lo prekratko.

Na Tiho nedeljo zvečer smo v pro¬
cesiji nesli stari križev pot v novo cer¬
kev v Carazi, kjer je bil s tem postav¬
ljen lasten križev pot. Nato je bila ve¬
černa maša. Pri prenosu teških križevih
postaj so izdatno sodelovali tudi slo¬
venski fantje in možje.

Velika noč je pred vrati. Na veliki
četrtek in petek so za slovenske otro¬
ke in za ostale določene posebne pobož¬
nosti po urniku, katerega vsi zvedo na
oglasni deski pred cerkvijo. Ponoči na
Veliki četrtek, pri nočnem češčenju, ki
je samo za moške, je določen čas za

“Že čriček prepeva,
ne more več spat,
v trgatev veleva,
spet pojdemo brat”. . .

SLOVENSKO DRUŠTVO “EDINOST” V BUENOS AIRES

vabi na

VINSKO TRGATEV

s plesom, srečelovom itd... v soboio 16. aprila 1955 ob 21.30 uri
DVORANA DEKLEVA, calle Jorge Newber Y  3568

ORKESTER: DRAGO CIMPERŠEK Vstopnina $ 5,—

slovenske može in fante od 2 do 6 ure.
Naj si med seboj razdele tako, da bo
ves čas primerna udeležba.

Glavne pobožnosti bodo na vel. četr¬
tek, ob 9 uri maša in ob 19 uri slovenski
govor. Na veliki petek se bo obred začel
ob 8h, večerna pobožnost ob 19 uri. Na
veliko soboto bo obred ob 7 uri. Maša
pride nekako ob pol lOh.

. .Blagoslov velikonočnih jedi v cerkvi
ob 15 uri, v vasi pa preje.

Na Veliko nedeljo slovenska maša ob
8 h, popoldanske molitve s petimi lita¬
nijami ob 17 uri.

SLOVENCI PO SVETU

FRANCIJA

Na Svečnico je v Freymingu (Mosela)
zastisnila svoje oči po dolgi bolezni ga
Apolonija Colija, roj. Turk. Pokojnica se
je rodila v Gornjem Logatcu in usta¬
novila svoj dom v Kranju. Prva svetov¬
na vojna ji je ugrabila moža. Drugi voj¬
ni vihar jo je zatekel v Št. Vidu pod
Šmarno goro s posledico: begunstvo v
Kellerbergu s soprogom in petimi sinovi.
Po končani vojni je Francija postala nje¬
na druga domovina. Zavedna katoličanka
je rada brala slovenske kat. publikacije.
Njen prvi sin je č. g. Vladimir Zmet,
sedaj župnik v Acevedu pri Pergamir.u
v prov. Buenos Aires v Argentini. Naj
počiva v miru v francoski zemlji, vsem
njenim sorodnikom naše iskreno sožalje.

ANGLIJA

Preobleka v konventu zdravniških se¬
ster (Medical Missionarv Sisters) pri

METALURŠKE DELAVCE:

strugarje, ajustadorje, mehanične
kovače in monterje išče
VALMARCO S. R. L.

Visoke dnevnice, trajno zagotov¬
ljeno delo in druge ugodnosti.
Mesto dela je 9 kvader od posta¬
je s štirimi linijami kolektivov na
oglu tovarne.

Zglasiti se: Mitre y Copacabana
(Parque Bello Horizonte)

San Miguel, FCNGSM.

Mr. Jože Er mene

Biilinghurst 97/1, Doto D, Capital
Tel. 62-7213

Ordinira vsak'corek, četrtek in sobo¬
to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬
lezni in kirurgijo, druge dneve pa po
predhodnem telefonskem sporazumu.

Dobrourejena in uvedena re¬
stavracija in pizerija pod ugod¬
nimi pogoji na prodaj.

Informacije Miroslav Šimenc,

Manuel Estevez 1031, Dock Sud,
Buenos Aires.

SLOVENSKA BESEDA

ima

v soboto, 30. aprila

zvečer

draižalsiio prireditev

V SANTOS LUGARES
SAN MARTIN

i --—--—— .. . ... .

tem boš dal tisto njivo z orehom!”

“Kako?”

“Vidiš, pa praviš, da si hvaležen! Ti
nisi hvaležen. Ti bi samo hotel, da poma¬
gamo. Hvaležen pa nisi!”

“Tista -njiva je pred Bogom n,aša.
Oče jo je možu obljubil, pa je Mohor
drugače izvil. Bolnika je osleparil za
dobro misel in obremenil njegovo dušo.
Ti pa bodi hvaležen!”

“Sem, hvaležen sem! In tisto njivo
dobite, če dobim Franco!”

“Skesal se boš!

“Ne bom se, teta!”

“Saj nič ne rečem, ampak zato, da ne
boš imel skušnjave. Tisto hranilno knji¬
žico svojo mi boš .zastavil. Da boš držal
besedo!”

“Da ne boste rekli!” je dejal Tine.
In je segel v omarico ob postelji ter dal
hranilno knjižico za dvanajst tisoč.

Ko je odhajala, je imela rdeč nos ter
se nasmihala v predpasnik od zadovolj¬
stva.

“Saj tako nič ne velja ta pogodba!”
se je veselo domislil sam pri sebi.
“Imej knjižico, bo vsaj bolj varna ne-
• go pri meni! Ženska neumna! In če po¬
maga pri Franci, toliko bolje!” Vino mu
je stopilo v glavo in čuti! je razigra¬
nost in se že veselil začudenemu obrazu,
ko bo povedal, da pogodba nič ne velja,
ter zahteval knjižico nazaj.

“To boš gledala, teta skrbna! Za nji- ■
vo ti gre! Kako pa! Njivo naj damo ,
od grunta! če bi bil padel na glavo! Ti j
lisica, ti. Ona bo snubila, jaz pa naj
dam njivo! Seveda, njivo z orehom!
Ženska neumna!”

Smejel se je na glas.

“Njivo za ženo! Kakopa tetka ljubez¬
niva. To je tvoja skrb in ljubezen. Nji¬
va, pa ne Tine!! Mati, kakopa! Ujeda,
pa ne mati! Sova grabežljiva!”

In se je veselo krohotal.

“že radi tega, da ti bom lahko ostrgal
korenček, že radi tega samega se spla¬
ča, da se potegnem za Franco.”

10 .

Franca je prenesla Tineta na klop
ob postelji, d„a bi mu prestlala, prene¬
sla počasi, najprej hrbet in glavo, po¬
tem noge.

“Kako znate!”

“Svojega brata sem prekladala tri le¬
ta; še na večer pred smrtjo sem ga.”

“Pa je bil brat!” je Tine vzdihnil ter
jo pogledal izpod vek.

“Kdor je bolan, je brat!” je naglo de¬
jala ter čutila, da ji je kri udarila v
glavo. “Da, brat!” je poudarila.

“Namesto, da bi delal, pa Vas še ovi¬
ram pri delu!” je spet začel, kakor da
ni slišal zadnjega poudarka.

“Zdaj ni dela. Drva spravlja Matijec,
drugo pa gre.”

“Če bi se le spravil na noge! Od za¬
varovalnice bom vse dal za hlapca. Na¬
jemite za ta čas hlapca, da izlezem!”

“Bomo že kako! Kaj bi tiste ficke!”

“Pa bolj težko. Tako gospodarstvo
zahteva dobrih rok. Če bi vedeli, kako
mi je to nerodno. Presneta drva! In če
bi ne bil Pram tako pameten, po meni
bi bilo! Kako mi je dolgčas po konjih!”

Franca je razmišljala te besede ter
se jim čudila. Da se Tine, bolan, razbit
in ves obvezan, zanima za hišo in gospo¬
darstvo! Kakor pravi zvesti hlapec.
Skrben in mu je nerodno, da mora le¬
žati.

“Kako je s svinjo?” je vprašal. “In
prašičke ste že prodali?”

“Še ne,” je dejala Franca ter rahljala
posteljo.

“Letos jih ne bom jaz peljal na se¬
menj!” je vzdihnil. In je hotel vedeti, ali
ima zajklja mlade, ali je Pirha breja.
In če Mavra še brca pri molži.

Franca je pripovedovala; pripovedo¬
vala, da je teliček ponoči odtrgal vrv
ter sesul škaf v hlevu.

“Sam si pa ni nič napravil?” se je
radovedno vzpel Tine na skrinji.

“Nič!” je dejala.

“Sreča. To je nevarno, lahko bi se bil
zadušil če bi se mu zapletla vrv.”

(Nadaljevanje sledi)

Newcastlu je bila preoblečena za sestro
zdravnica dr. Ehrlichova, sestra misio-
narja Ehrlicha v Indiji in nečakinja
pok. prof. dr. Ehrlicha. V noviciat sta
pa prišli tja sestri žužkovi, ki sta do¬
končali medicinske študije v Španiji. Tu¬
di ti dve bosta po končanem noviciatu
preoblečeni.

Za postni čast je prišel v Anglijo
misijonar p. Sodja. Misijone je imel v
Rochdale, Bradfordu, Coventryju, Bed-
fordu, Londonu in S. -Walesu.

Na prosvetnem sestanku dne 6.II. t. 1.
slov. dekelta v Londonu uprizorila
Mlakarjevo tridejanko “Nevesta iz A-
merike”. Za prvo nedeljo v marcu je pa
igralska družina pripravila zabaven ve¬
čer pod naslovom “Malo za smeh, malo
za res.”

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Adrainistracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,,
Argentina

valuaciji nepremičnin. K predavanju so ■
vabljeni vsi društveni člani, pa tudi vsi
rojaki, ki so lastniki zemljišč ali pa
hišni posestniki, ker jih to predavanje
mora zanimati. — Odbor.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. Marec 1955. Vse
bina: O. Damjan, misijonar živih mrli¬
čev (Daniel-Rops); Komunizem v Indi¬
je; Kristusova resnica vas bo osvobodi¬
la; Po misijonskem svetu; Apostolat na
univerzah v Indiji; Bajka o Budovem
življenju; Mož ob Belem Nilu (Branko
Rozman); Iz pisem slovenskih misijo¬
narjev; Eno samo je potrebno (N. Jeloč-
nik); Ksaverij Neustrašeni (Paul Piron.
S. J. — M. Trpotec).

OBVESTILA

SFZ vabi vse fante na svoj prvi redni
sestanek, ki bo v nedeljo 3.IV. ob pol
petih pop. na Pristavi v Moronu. Na
sporedu je delovni načrt za let. poslov¬
no leto in debata o naših notranjih orga¬
nizacijskih problemih. Iskreno vabljeni..

Odbor.

Me&rsiš&d® še ne ve  ,..

• • - da so v USA leta 1954 pro¬
dali 5.535.464 novih osebnih avto¬
mobilov; od tega Chevrolet 1,41
■milj., Ford 1,4, Buick 0,51, Olds-
mobile 0,4, Plpmouth 0,38, Pontiac
0,35, Mercuri/ 0,26, Cadillac 0,11,
Chngsler 0,10 itd.

DRUŠTVENIK OGLASNIK
Krajevni Odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia priredi v nedeljo 3. aprij^,
t. 1. takoj po slovenski maši v cerkveni
dvorani trenutno važno predavanje o re-

POIZVEDBA

Kdorkoli ima kake podatke o mojem
očetu Karlu Mizerit-u, doma iz Kojske¬
ga pri Gorici, ki je živel v Buenos Ai
fesu od leta 1925 dalje in je bil njegov
zadnji naslov Banco Germanico, Av. L.
Alem 150. v Buenos Airesu, ga prav le¬
po prosim, da jih sporoči njegovi hčer¬
ki Minki, ki živi sedaj s svojim možem
v Kanadi. Vse podatke poslati na na¬
slov: Maria Krušič, 35. Darcy Str. To-
ronto-Ont., Canada.

Stavbno podjetje

v centru išče moško ali žensko pisar¬
niško moč za splošna pisarniška dela.
Plača in drugo po dogovoru. Prijave
od 16-19. ure.

Sarmiento 412 Of. 138

Dne 20: marca 1955 je ob 10.50 dop. v starosti 49 let umrl v bolnici
Alvear v Buenos Airesu moj mož, sin, brat in stric

gospod JOŽE OMAHEN

Pokopali smo ga na centralnem pokopališču Chaearita dne 21. marca
1955 ob štirih popoldne.

Maša zadušniea bo v soboto, 2. aprila 1955,

Žalujoči
Ivanka, roj. Zadel, žena,
Franc Omahen, oče,
bratje, sestre in nečaki.

Buenos Aires, Korenitke, Trebnje, Dobreplje, Pluska.

Udana v božjo voljo je 2. februarja dala slovo zemeljskemu življenju
naša ljubljena mama

APOLONIJA €0 LB J A,

VDOVA ZMET, ROJ. TURK.

Pokojna je okusila taborišče v Kellerbergu in nato v krogu otrok
ustanovila novo domačijo v Franciji blizu Merlebacha. Sedaj počiva na po¬
kopališču Hoehvvald pri Freymingu.

Zanjo žalujejo

soprog; sinovi in hčere: Vladimir Zmet (župnik
v Acevedu), Marija, por. Kavčič, Jelica, por. čop
in Colija Tone, Milan, Marjan, Ljubo in Uroš.

Freyming, Ljubljana, Acevedo.

TUDI VI izkoristite -edinstveno priliko za pomoč svojcem v domovini in
jim pošljite enega naslednjih paketov iz obširnega cenika živil,

radioaparatov, šivalnih strojev, koles, itd. itd.:

1.5 kg kave Santos, 3 kg sladkorja .. $ 142.—

2.— kg kave, 1.5 kg riža, 1 kg sladkorja . „ 162.—

Po 1 kg kave, riža in sladkorja, po 1 kg kakaa hol.,

po 1/4 kg čaja Ceyion in popra Singapur . „ 170.—

3 kg kave, 1.5 kg sladkorja . „ 199.—

3 kg kave, 2 kg riža, 4 kg sladkorja . „ 254.—

Po 3 kg kave, riža in sladkorja . „ 259.—

Vreča 22.7 kg bele kanadske moke . „ 174.—

1 par žensk Nylon nogavic od $ 21.— dalje (kot dodatek pake¬
tu), carine prosto, najvestnejše pakirano in zavarovano, iz velikega skla-
dišta slovenske tvrdke

itniversal impex. tust

Informacije ob vsakem času v Capitalu na Av. 17 DE OCTUBRE 2372
(5 kvader od post. Dcrrego podz. žel. Lacroze in žel. post. Chaearita, tro¬
lejbus 304. tramvaj 30), telefon 55-0900 (g. R. BAT).

Naročila in plačila istotam, ali po pošti na Casilla de Correo 4359, Buenos
Aires (g. D. CIMPERŠEK). Postrežba priznano najhitrejša, blago le naj¬
boljše kakovosti! Kave kval. “Rio” radi manjvrednosti sploh ne pošiljamo!
IZREŽI IN SHRANI!

!»IIY  IJ - israrna fin zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

ZLATNINA, SREBRNINA, URE

Zapestnice, uvožene, zajamčeno nerjaveče,
kot reklama prodaja po ........  m$n. 10.—

VSA POPRAVILA TOČNO IN ZANESLJIVO

Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

Imprenta • '‘Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires-. T. E. 64 - 4644