Leio VII., šfev. 119, Celle, iorek 27. okiobra 1925. Poštnina placana v gotovinl. Naročnina: Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Din. Iztiaja v torelt, Cetrtek ft» «ofooto. Redakcija in upravai Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Svetovna pomorska trgovina. Ko je bila dovolila nemška vlada za gradbo novih ladij državno podporo 50 milijonov mark, je takoj nastala živahna diskusija, da li so take pod- pore umestne ali ne, škodujejo li po- morski plovbi ali koristijo. In pri tej diskusiji se je razvil ves problem se- danje pomorske trgovine. Veliki Ballin je bil proti podpori, ljubSa mu je bila zlata prostost plovbe, nego pozlačeno suženjstvo subvencijskega sistema, kjer ima zmeraj vlada svoje prste vmes. Veliko drugih držav je dajalo že pred vojno* denarne podpore, celo Anglija; o Franciji nlti ne govorimo, tarn sploh nobena obrt ne more živeti brez dr- žavnega protekcijonizma. Nemčija ni podpor nikdar dajala, in da je bilo to dobro, nam je pokazal sijajni razmah nemške plovbe pred vojno. Podpore polenijo, uspavajo, jemljejo prostost, zahtevajo protiusluge itd. Danes je pa precej drugače. Nemško trgovsko bro- dovje je štelo 1. avgusta 1914 5,600.000 brutoregisterton vsebine; vojna in po- vojna oddaja ste ga skrčili na 400.000 ton; nakupi in nove gradbe so ga dvignile spet na 3,000.000 registerton. Pri obnovi je prišla državna pomoč kaj malo v poštev, kvečjemu pri če- trtini brodovja. Če se je kljub temu povzpelo nemško trgovsko brodovje danes več nego na polovico predvoj- nega so napravile to v izdatni meri trgovske družbe same. Sedanjo pod- poro, ki je itak malenkostna, opravi- čujejo narodnogospodarsko s tern, da mora biti plovbna bilanca tekom pri- hodnjih let aktivna in da se to ne da doseči drugače, kakor da se trgovsko brodovje hitro pomnoži z gradbo no- vih ladij. Pa so li za obnovitev brodovja potrebne res samo nove gradbe? Ne ! Saj lahko tudi tuje ladje kupimo in sicer dosti bolj poceni nego bi gradili nove. Uporabljenih ladij, in prav dobro ohranjenih, je spričo preobilice na sve- tovnem trgu danes veliko na prodaj in zelo po ceni. Če se je kljub temu nemška vlada odločila za gradbo novih ladij, kar je počasneje in dražje, je imela za to dva vzroka : hoče poma- gati družbam pri aktiviranju nemške plovbne bilance in hoče pomagati tudi ladjedelnicam, ki preživljajo danes še veliko hujšo krizo nego družbe. Ravno z ozirom na boj brezposelnosti se o- pravičujejo danes krediti. Kriza v ladje- delniški industriji je danes mednaroden pojav in jo skušajo rešiti s tern, da ne dajejo družbam direktne podpore, kakor pred vojsko, temveč po ovinku, da morajo družbe obljubiti gradbo no- vih ladij in s tern ladjedelniško indu- strijo zaposliti. Tu se pa križajo narodne in dr- Žavne koristi s čisto drugačnimi po- goji mednarodnega plovbnega trga. Ta ne pozna deželnih mej, carinski tarif itd.; država, ki bi zahtevala od tujih ladij carino za vhod v svoja prista- nišča, bi si škodovala sama, ker bi ladje prepodila v druga pristanišča. Zato bi se tudi pri transportnih sred- stvih morali ozirati na višji princip mednarodnosti in ne bi smeli upošte- vati samo izključno narodnih koristi. Tu je neko protislovje, ki ga pa vidimo v plovbni politiki skoro v vseh drža- vah. Vsaka država bi svojo trgovino vodila najrajši z lastnimi ladjami; ker jim pa ne sme nuditi večjih ugodnosti nego drugim, jim daje državno pomoč v najrazličnejših oblikah; ta pomoč naj omogoči domačemu brodovju, da na nekih poljih tuje ladje nadkriljuje ali pa jim je vsaj kos. Tega bi se mo- rala zavedati zlasti naša vlada. Svetovno trgovsko brodovje vse- buje sedaj okoli 57V2 milijona ton, za 15 mil. ton, to je 35% več nego leta 1914. Na drugi strani se je pa obseg svetovne trgovine od 1914 na 1925 skrčil za najmanj 30%- Tonaža je torej že sedaj za obseg svetovnega prometa prevelika. Okoli 5 milijonov ton ladij je stalno v pristaniščih brez dela; pri ladiah pa, ki vozijo, je konkurenca glede na voznino izredno huda. Na skoro vseh poljih mednarodnega go- spodarstva so cene danes za približno 50% višje nego pred vojno, samo voznina na morju se je malo dvignila nad predvojno višiRO. Pa gradijo kljub temu zmeraj nove ladje in ne samo ladje novih sistemov (rotorne itd.). temveč ladje sploh. In to izrecno le iz vidika narodne plovbne politike, brez ozira na svetovni plovbni trg. V Angliji, v nevtralnih državah, zlasti pa v Ameriki, je dosegla ladje- delna industrija obseg, ki je za tekoče nove gradbe in za poprave veliko pre- velik. Amerika se ni v nobeni teh panog pred vojno posebno udejstvo- vala; med vojno pa si je ustvarila novo trgovsko brodovje, velike ladje- delnice, posebno industrijo. Z vsemi mogočimi sredstvi, s podporami, s pre- vzetjem brodovja v državni obrat itd. hoče sedaj ohraniti to, kar je pokli- cala v šivljenje. Tudi v Nemčiji je raz- merje med potrebo in naročili nezdravo. Od leta 1914. je nastalo 11 novih la- djedelnic, ki pa nimajo dosti naročil; vojnega brodovja si Nemčiia ne sme graditi, program obnovitve trgovskega brodovja je do malega izčrpan, tuja naročila pa domačih ne morejo nado- mestiti. Družbe dobivajo podporo, da lahko konkurirajo glede na nizko voz- nino. Ladjedelnice podpirajo vlade z umetnimi naročili, dosežejo pa s tern le to, da pozneje sploh ne bodo dobile nobenih naročil več, ko bo preobilica le prevelika. Preveč razvite industrije se na ta način ne morejo držati. Kljub vsem zgubam morajo priti spet na stališče pravih pogojev in pravih po- treb. Z umetnimi poskusi, da se ne- naravni položaj vzdrži, se kriza samo poostri in potrebno prelevljenje zadrži. Politika» p Razprava o invalidskem za- konu. Po odobrenju zapisnika zadnje seje in drugih formalnostih se je začela v soboto načelna razprava o načrtu invalidskega zakona. Minister socijalne politike Milan Simonovič je navedei, da je osebnih invalidov 55.116, članov invalidskih družin, ki prejemajo inva- lidnino, pa 169.876. Ko se rešijo vse predložene prošnje, bo to število na- rastlo na 280.000. Ve, da se bo načrt invalidskega zakona mnogo kritiziral, vendar pa prosi, da se naj sprejme. Minister naglaSa velike težkoče, kl so jih imele vse vlade do predložitve in- validskega zakona. Posebno velike tež- koče je bilo treba prebroditi v vpra- Sanju invalidov iz prečanskih krajev, ki so bili tako nesrečni, da so se mo- rali boriti v vrstah naših neprijateljev. Za njim je govoril bivši minister so- cijalne politike v Davtdovičevi vladi dr. Behmen, ki je opisoval bedno stanje invalidov v naši državi ter s številkami dokazoval, kako malo prejemajo. Na- rodu se je že trikrat obljubilo zbolj- šanje invalidskega položaja ter pred- ložitev invalidskega zakona — kar pa je sedaj predloženo, je popolnoma ne- zadostno. Govornik zahteva, da se vladni načrt invalidskega zakona od- kloni. Prečital je tudi brzojavko in- validske organizacije v Zagrebu, ki prosi, saj se predloženi zakonski načrt odkloni, če ne bo rešil vprašanja in- validnine. p Grki protl Bolgarom. Grčija in Bolgarija ste zašli v oster konflikt. Grške čete so na bolgarskem ozemlju in zasedajo čisto kakor v vojnem času tuje ozemlje; Sofija alarmira Evropo in kliče na pomoč Društvo narodov. Iz obmejnega spopada, kakrSnih je bilo na teh vročih tleh že veliko, se je ne- nadoma izcimil konflikt, ki grozi v svojih skrajnih posledicah z vojno. Dokazano je in dognano, da se povod za svoj pohod v bolgarsko deželo iz- vili Grki iz trte. Mai dogodek na meji jim je zadostoval, da so začeli kora- kati. Storili so to, da bi misli grškega naroda odvrnili od dogodkov v no- tranjosti države, ki obetajo zopet pre- vrat ali nekaj sličnega. Meni niČ tebi nič so začeli Grki z artiljerijo obstre- ljevati bolgarsko mesto Petrič in so že v dveh dneh zasedli okoli 400 kva- dratnih kilometrov bolgarskega ozemlja, ker se bolgarsko vojaštvo ni zoper- stavljalo. — Pač pa je po vesteh iz Sofije nastalo med bolgarskimi komi- taši veliko gibanje. Nekih 40 vojvod je stopilo na čelo komitaSke akcije zoper grSko vojsko, ki je vdrla v Bol- garijo. — Bolgarija je tudi takoj nujno zaprosila velesile dovoljenja, da sme mobilizirati svojo vojsko in nagnati grške vsiljivce. Po vesteh iz Aten sta francoski in angleški poslanik odločno svetovala grški vladi, da naj ta- koj ustavi sovražnosti. — Ves diplo- matski zbor v Beogradu se živahno zanima za dogodke v Bolgariji in Gr- čiji. Diplomatje so se informirali o po- ložaju pri zunanjem ministru dr. Nin- čidu. Zunanje ministrstvo pa je prejelo od Društva narodov iz Ženeve dvoje daljših poročil o položaju v obeh de- želah. — Jasno je, da bi mi težko gojili kake simpatije do Grkov, če bi tudi slučajno trpeli krivico. Pri nas Grki radi vsega, kar smo že doživeli, niso dobro zapisani. A danes, ko je Jos. Kosi: Gospod Srecko Felicitus. (Odlomki iz čebelarske latinščine.) Ponatis prepovedan. (Dalje.) Veselje Fellcitusovo, da najde tarn svojega rojaka, je bilo toliko, da ga je peljal v bližnjo gostilno, kjer sta make pokrokala. Da je Srečko Felici- tus pri tern parnik zamudil, ni čudno. Čakati je moral eel teden na parnik »Blisk«, s katerim je potem potovanje nadaljeval. Med tern sta še z Vrabličem parkrat pokrokala. Že drugi dan je prišla v Aden po brezžičnem brzojavu vest, da je ladja »Fortuna« v temni noči zadela ob ve- lik parnik in se tako poškodovala, da je utonila z moštvom in potniki vred. Srečko Felicitus ni bil pustil na tern parniku drugega kakor par copat in bi bil vsled katastrofe ob nje; a že drugi dan ko je hodil ob morski obali jih je zaglfidal na obrežju, kamor so jih zanesli in vrgli morski valovi. Tako ie minul Felicitusu teden čakanja. Poslovil se je z Vrabličem ter odpeljal z »Bliskom« dalje proti Avstraliji. Lepo vožnjo je imel sedaj parnik »Blisk« z našim Felicitusom na krovu. Ustavili so se na otoku Ceylon, kjer je parnik ostal en dan. Tudi tu je naS Srečko Felicitus porabil priliko, da si ogleda okolico. Tarn nekje v samoti je naSel domačina, ki je ležal v travi ter se zvijal v hudih bolečinah. Kazal je na nogo, kjer je imel majhno rano. Kaj je govoril, Fe- licitus ni razumel, pač pa je takoj spoznal, da ga je pičila strupena kača ali kakšna druga slična žival. Felicitus mu je hitro nogo nad rano trdno zve- zal, rano spral ter dobro z medom namazal, katerega je imel v torbtci pri sebi. V teku ene ure so Indijcu bole- cine ponehale. Vstal je, objel Felicitusa, ga poljubil, ter ga peljal v svoj dom k ženi in hčerki, ki je bila nežna ko rosa in Iepa ko jutranja zarja. Tarn ga je pogostil. Le težko se je Felicitus ločil od dobrih ljudi, posebno od lepe hčerke Pedre. OdSel je zopet na svojo ladjo ter jadral dalje po Indijskem oceanu mimo otokov Sumatra in Java dalje proti daljni Avstraliji. Noč in dan je rezal parnik »Blisk« peneče se mor- ske valove, ko se ustavi lepega dne v nekem pristaniSČu. Bili so v Mel- bourne v Avstraliji. Slučaj in pa sreča junaška, ki sta sprernljala Felicitusa na vseh njegovih potih, sta tudi tu nanesla, da je našel v pristanišču ne- kega Slovenca, ki se je tu nastanil in imel ne daleč v mestu lepo urejen hotel. V tern hotelu si je Felicitus najel za nekaj dni udobno sobo, da se pri- pravi za nadaljno pot, za prodiranje v notranjost Avstralije. Lastnik hotela je imel med uslužbenci več Slovencev, med temi tudi hrabrega fanta Janeza Dokliča, ki je bil že več let v Avstra- liji in je razumel tudi že za silo jezik tamošnjih divjih piemen. Saj so ga bili nekoč Kanibali zajeli, ga imeli dalje časa ujetega in bi ga bili gotovo snedli, če se mu ne bi bilo posrečilo jim pravočasno uiti. Janez Doklič se je ponudil, da spremi Felicitusa v no- tranjost Avstralije, seveda proti pri- merni nagradi, katero mu je Srečko rad priznal. Felicitus je najel dva osla, katerih je tudi v Avstraliji dovolj, je nabavil potrebnega živeža za četvorico, preskrbel oba — namreC sebe in Ja- neza — z.revolverji in bodali in tako so odrinili vsi Stirje lepega dne zgodaj zjutraj skozi Viktorijo in Novi južni Wales proti severu v tamošnje pra- gozdove. Po dnevu sta jezdila, čez noč pa sta se utaborila v kakih votlinah ali pa sta zlezla na ogromna drevesa, kjer sta si napravila postelje iz vej, dočim sta osle v kaki votlini zabarikadirala s pečinami. Ko sta dalje časa s težavo prodirala skozi velikanske goSčave, sta zvečer nenadoma pred gozdom z dre- vesi ogromnega obsega. V precejSnji daljavi pa zagledata med temi drevesi ogenj, okoli katerega so se gibala neka živa bitja, podobna črnirn poSastim. Previdno sta poiskala za osla primeren prostor, ter jih tarn privezala, na to pa se še previdneje pomikala proti ognju, skrivaje se vedno za drevesnimi debli. Videla sta, da so okoli ognja črnci, skoro nagi in pa s strašnimi obrazi. Bili so Kanibali. Ko sta se Fe- licitus in Doklič priplazila tako blizu, da sta lahko videla početje Kanibalov, sta še skrila ža debla, ter ostala po- polnoma mirna, da bi opazovala, s ka- kim namenom so prišli v to goščo kurit. Med tern so Kanibali ne vede, da so opazovani, svoje delo mirno nada- ljevali. Več mož je^stalo okoli ognja ter kurilo in stem razsvetljevalo oko- lico. Eden izmed njih pa je zatolkel v ogromno deblo bližnjega drevesa kline iz precepljenega bambusa, kateri so bili v zvezi z lestvo, ,'ki je bila naslo- njena na debelo vejo. Na to vejo je potegnil Kanibal tudi močno vrv, ka- tere konec je spustil na drugi strani dol; na drugem koncu pa je bila pri- trjena iz drevesne skorje spletena ko- šara, katero so spodaj stoječi možje vlekli na ta način kvišku, da so vlekli nasprotni konec vrvi navzdol. Ko je košara prilezla pod vejo, se je usta- vila. Nato je na lestvi stoječi Kanibal nažgal neko bakljo ter jo držal blizu košare pod vejo, pri tern pa je z močnim glasom pel neko zaklinjajočo pesem. (Dalje pride.) Stran 2 »NOVA DOBA btav 119. jasno, da je pravica na bolgarski strani in priznavajo to celo velesile, moramo izjaviti, da čutimo, da so nam Bolgari vendar blizu. Da bi Ie tudi sami to spoznali ! — V ostalem je francoski zunanji minister Briand kot podpred- sednik sveta Društva narodov poslal grški in bolgarski vladi sledečo de- peso : Generalno tajništvo Dmštva na- rodov je sklicalo za prihodnji pon- deljek sejo svčta D. N. Seja se bo vr- šila v Parizu. Na seji bo svet skupno z zastopniki Bolgarije in Grčije pre- iresel sporno zadevo. Dotlej pa bom sigurno tolmačil Željo vseh svojih to- varišev, če opozorim obe vladi na ob- veznosti, ki ste jih sprejeli ob vstopu v Društvo narodov, osobito na slovesno obljubo, da ne boste v smislu čl. 12. začenjali vojne. Opozarjam tudi na težke posledice, ki slede iz kršitve statutov D. N. Pozivam tedaj obe vladi, da izdata takoj povelje, da se med proučavanjem spora ustavijo vse vo- jaške operacije, čete obeh vlad pa se imajo umakniti z meje. p Krlza francoske vlade. Te dni se sestanejo na posvetovanje vse ta- kozvani »levičarski kartel« tvoreče sku- pine. Na tern sestanku se ima določiti postopanje levičarskega kartela in sta- lišče teh strank napram finančnemu ministru, odnosno njega finančnim pred- logam. Kakor zatrjujejo. ni med člani vlade zaupanja do finančnega ministra. Računati je treba na odstop finančnega ministra in nekateri že imenujejo nje- govega naslednika. Odločitev je odvisna od sklepa, ki ga ima storiti ministrski svet na svoji seji pod predsedstvom predsednika republike. Opozicijonalni tisk in deloma tudi tisk, ki zagovarja sedanjo vladno koalicijo, je osredotočil posebno borbo proti finančnemu mini- stru. Listi ugotavljajo, da Caillaux ni mogel rešiti francoskega finančnega problema in da je njega odstop nujno potreben. Radi inflacije, ki jo je uve- del finančni minister, ni samo v ne- varnosti Caillauxov portfelj, marveč je v krizi ceiokupna vlada. Ministrski svet je razpravljal o finančnem polo- žaju Francije. Finančni minister je pred- ložil obširne načrte za ureditev valute in je naglaSal potem žurnalistom, da so vsi ministri solidarni. Dne 29. t. m. se udeleže korporativno vsi člani vlade seje poslaniške zbornice. Finančni mi- nister je izdelal posebne finančne pred- loge, ki jih ima parlament en bloc sprejeti. Potrebščine državnega zaklada so za več tednov pokrite. Finančni mi- nister bo v parlamentu zahteval zase zaupnico. Velik pa je odpor glede po- višanja dohodninskega davka. Stare dolžnike in zamudnlke opo- zarjamo, da jim moramo s 1. no- vembrom 1.1. pošiljanje lista ustavltl, če naročnlne dotlej ne bi poravnali. — Zajedno javljamo vsem in vsa- komur, da od 1. novembra naprej ne moremo več pošlljati lista zastonj, pa bllo iz kakegakoli naslova all dogovora. — Dolžniki in sploh vsi naročniki, ki naročnine slučajno še nlso poslali naprej, prejmejo te dni posebej vpisemskih zavojih položnico, na kateri bo vpisana vsota, ki jo imajo plačati, in doba, za katero bo s tern poravnana naročnina. — Vsem, kl naročnlne ne bi poravnali pravl Čas, ustavimo Hst z novembrom, a razen tega bodemo izterjavali na primeren način dolg brez ozira na osebo. Uprava. Vsi naročniki v mestu, ki bl se jim »Nova Doba« morala po dogovoru dostavJjati, a se to ne godi redno all pa zelo pozno, nam naj takoj izvolijo sporočiti vsak tak slučaj, da končno napravimo temeljlt red. Naj nlkdo malomarno ne opusti prijave! | f Rarniatzlj flnton 3sržinouic. | V pondeljek ob osmih v jutro je umrl v celjski bolnici ravnatelj državne realne gimnazije g. Anton Jeršinovič. Rajnik je bil rojen dne 5. decembra 1876. v Črnomlju in je dovrSH gim- nazijo v Novem mestu. Po zrelostnern izpitu se je obrnil na Dunaj, kjer se je upisal na filozofsko fakulteto, da se usposobi za pouk klasičnih jezikov na gimnazijah. Na Dunaju se je v dija- škem društvu »Slovenija« vneto udej- svoval. Po visokošolskih študijah je nastopil svojo prvo službo kot suplent na gimnaziji v Kranju, kjer je učil v Solskem letu 1900/01. Leto nato, 1901/02 je bil na I. državni gimnaziji v Ljub- Ijani. Od leta 1902 do 1906 je bil na- meščen kot profesor na državni realni gimnaziji v Kranju, a v letih 1906 do 1919 je deloval kot profesor na državni realni gimnaziji v Ljubljani. Povsod se je g. Jeršinovič udejstvoval tudi zunaj sole in si je vedno znal najti polja za svoja stremljenja. — Po prevratu je profesor Jeršinovič dobil mesto rav- natelja na realni gimnaziji v Celju, kojo službo ie nastopil 1. oktobra 1. 1919. Ravnatelj Jeršinovič, ki je pa bil radi v vojni prestanih štrapac že bolj rah- lega zdravja, se je oprijel z veliko vnemo dela, ki je bilo po prevratu v zavoženem šolstvu zelo potrebno. Delal je v Soli in izven sole. Bil je povsod v prvih vrstah. Bil je podpredsednik Glasbene Matice, pri kateri se je od- lično izkazal, bil je neki čas predsednik Jugoslov. Matice, delal je za Podporno društvo ubogih dijakov, na kratko, de- loval je kulturno, karitativno, socijaln© in zlasti tudi narodno. Ravnatelj Jeršinovič je bil dru- žaben in priljubljen mož. V občevanju je bil umerjen in koncilijanten, radi Cesar je imel mnogo prijateljev. — Zadnje mesece ga je začela bolezen zelo treti, a do zadnjega se je nadejal, da ozdravi. A zdravniška skrb v ino- zemstvu in doma razrovanega orga- nizma ni mogla rešiti. Podiegel je mož. Rajni ravnatelj Jeršinovič je bil demokrat v pomenu besede. Mi mu ohranimo časten spomin. Njegovim naj- bližjim pa izrekamo občuteno sožalje. Celjska kronika. c Redni sestanek Članov stranke odpade v sredo, ker bo v četrtek sku- pen sestanek s člani okoliške orga- nizacije. c Pogreb g. ravnatelja Jeršino- viča bo v sredo ob pol štirih popoldne izpred državne gimnazije na okoliško pokopališče. c Poziv gg. rezervnim oficirjem! Vsi rezervni oficirji celjske garnizije se pozivajo, da se sigurno udeleže po- greba pok. ravnatelja in rez. kapetana g. Antona Jeršinoviča. — Oni, ki so dobili od Udruženja uniformo, se mo- rajo brezpogojno udeležiti pogreba v uniformi. Zbirališče (pol ure pred po- grebom) pred vojašnico kralja Petra oziroma prad Narodnim domom. — Udruženje rez. oficira i ratnika, pod- odbor Ljubljana, sekcija Celje. c Komorni koncert. Dne 4. no- vembra t. 1. se bo vršil v celjskem mestnem gledališču ob osmih zvečer koncert umetniškega para gosp. Karla Sancina in ge. Mirce Sancinove. Vsa društva in prireditelji so prošeni, da se ozirajo na ta datum ter si izberejo druge dneve za svoje eventualne pri- reditve, da prireditve ne bi kolidirale. c Spored koncerta, ki ga priredita dne 4. novembra 1.1. v celjskem mest- nem gledaliSču g. Karel Sancin in ga. Mirca Sancin je sledeči: 1. Joh. Brahms: sonata d-mol op. 108 Allegro. — Ada- gio. — Un poco presto e con senti- mento. — Presto agitato. — 2. J. B. Foerster: sonata h-mol op. 1. — Al- legro. — Andante sostenuto. — Allegro con brio. — Allegro ma non troppo. — 3. P. I. Čajkovskij: Canzonetta iz vijolinskega koncerta. — 4. a) Kreisler: Scherzo, b) Ranzato : Serenata galante. c Osebna vest. Svoj čas smo spo- ročili, da je bil načelnik oddelka za državne rudnike v ministrstvu za šume in rude g. ing. Vladimir Lipold pen- zijoniran. Popravljajoč to obvestilo javljamo, da je bila upokojitev res že odrejena, a v zadnjem trenutku je bila preklicana. c Uršln sejem. Kramarski sejem na dan sv. Urše je bil od domačih in tujih trgovcev prav dobro obiskan ; bilo je vsega skupaj na sejmu 189 trgov- cev. Na živinski sejem so prignali 172 glav goveje živine, in sicer 62 volov, 1 bika, 80 krav, 28 glav mlade živine, 1 konja in 74 svinj. KupČija je bila na kramarskem sejmu precej živahna, na živinskem pa bolj slaba. Cena ži- vine je še vedno visoka, opaziti pa je, da bo padala, če ne bo izdatnega iz- voza. Pitanih volov na sejem niso pri- gnali, ker so jih že pokupili izvozničarji; na sejem je prišla večinoma plemenska živina. Cene živine so bile sledeče: Voli komad Din 4000'— do Din 7500 — ali 1 kg žive teže Din 8"— do Din 10'—, srednje krave komad Din 2000"— do Din 3000'— ali na vago 1 kg Din 7'— do Din 9'—. Bik je bil prodan na vago 1 kg žive teže po Din 9'—. Krave- klobasarice pa 1 kg žive teže Din 350 do 4'—. Na pristojbinah se je nabralo: Zanimivo raz lagan je sanj. V spanju često sanjamo o rečeh, ki so se nam dogodile čez dan ali prej kdaj v življenju, često pa se nam prikažejo tudi kakšne zmešnjave, ki jih nismo v resnici nikoli doživeli, pa tudi veliki Allah obvari, da bi jih. Ko- mu izmed nas se še ni sanjalo, da je naenkrat padel iz viSine, da leti po zraku ali pa zaide v opasnost, da od groze ne more niti zakričati. Vse take in slične sanje pa se k sreči končajo na ta način, da se nenadoma prebu- dimo in nam Ie še srcč močneje bi je od prestanega strahu. Odkod izvor in povod takim sanjskim doživljajem? Zelo zanimiva so izvajanja nekega nemškega učenjaka, ki trdi, da so vse take sanje takorekoč podedovane od davnih, davnih prednikov. Izvajanja nemškega učenjaka se prav zabavno čitajo, dasi niso verjetna ali vsaj ne verjetna v vsem obsegu. Marsikateri naš prednik v prazgo- dovinski dobi je s svojo družino sta- noval na drevju, kjer se je skrival pred divjimi zvermi. Na drevju je tudi spal in tako se je večkrat zgodilo, da je v spanju padel na tla. Njegova pre- strašenost je v takem trenutku bila tako močna, da so jo podedovali tudi njegovi otroci in po njih mi. Odtod se da razlagati, da tudi mi vCasi v sanjah pademo — a si nikoli ne zlo- mimo vratu. Kdor si je v pradobi pri kaki priliki zlomil vrat, je bil mrtev in ni imel več otrok, katerim bi mogel dati za duševno dedščino te sanjske občutke padanja z nesrečnim izidom. Zato po mišljenju učenjaka ne sanja- mo nikdar o padanju z nesrečnim koncem. Toda na§i sanjski doživljaji irrfajo po prepričanju nemSkega učenjaka svoj izvor še daleko prej v dobi, ko so se človeška bitja še razvijala iz mnogo nižje stoječih živih stvorov. Zamisliti se je torej treba, da so naši predniki v prvotni dobi po mnenju tega učenjaka bili dvoživke, ki so pla~ vale po vodi kakor velike 2abe. In zdaj se spomni, čitatelj, da se ti je gotovo že sanjalo, kako si letal po zraku kakor ptič ali plaval liki žaba. Letanje po zraku pa ni nič drugega kakor plavanje. Tudi riba ali žaba pod vodo leti prav enako kakor ptič v zraku. Zato imajo po miSljenju uče- njaka naSi sanjski doživljaji z letanjem po zraku svoj izvor v tisti dobi, ko so se naši predniki v obliki velikih žab zaganjali po vodi in pod njo. Nadalje večkrat sanjamo, da ne moremo zakričati. Tudi to ima svoj razlog v omenjeni razvojni dobi. Pod vodo se ne da kričati, pa bila opas- nost §e tako velika. In sanja se ti lahko, da se pretepaš z nasprotnikom, da z vso močjo udarjaš po njem, a vendar udarci nič ne zaležejo. To iz- vira enako iz tistih dob, ko so naši predniki pljuskali pod vodo; in udarci po nasprotniku, ki se nahaja v vodi, navadno ne zaležejo mnogo. Naše letanje v sanjah je posebno zanimivo po tern, da ne krilimo kakor ptica, marveč gibljemo predvsem z nogami, kakor pri plavanju, odnosno kakor plavajo žabe. In z zraku se ču- timo popolnoma varne brez bojazni, da bi zdrknili iz višine na tla. Dalji- na, ki jo v sanjah preletirno, ni nikoli tako dolga, kakor bi jo dosegel ptiČ, marveč jo preletirrio počasi, s hitrostjo navadnega plavanja. Vsa ta izvajanja nemškega uče- njaka o sanjah se sicer skladajo s teorijami o razvoju človeškega bitja. Vsekakor pa so sanje ter njih nastanek še vedno ena naivečjih zagonetk, s katero si mnogi znanstveniki belijo glave. Cenjene dopisnike prosimo, da nam izvo- lijo pošiljati krajše, a jedernate opise dogodkov, upoštevajoč skromnejsi obseg lista in pa dejstvo, da izhaja list samo trlkrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošijejo dopis cimprej in da ne odlagajo 8 poročilom, ker radi tega zadeva trpi. Razsirjajte „Novo Ooiol na živinskem sejmu Din 830"—, na kramarskem Din 2215"—, za zasigu- ranje enega sejmskega prostora za tri leta Din 150'—, skupno torej Din 3195"—. Kmečkega ljudstva je prillo precej na sejem, mir in red na sejmu ni bil kaljen. Na sejmu je bila izvršena samo ena mala tatvina in varnostni organi so tata takoj zasačili in zadevo uredili. c Dopolnilne volitve v pridob- ninske komisije. Gremij trgovcev v Celju opozarja svoje Clane na razpis dopolnilnih volitev v pridobninske ko- misije, ki ga objavlja delegacija mini- strstva financ v Uradnem listu St. 93 z dne 5. oktobra t I. Volilni imeniki za te volitve, ki morajo obsegati vse pridobitnike, ki plačajo občo pridobni- no, so razgrnjeni v času od 16. do 31. oktobra t. 1. pri tukajšnji davčni obla- sti. Dolžnost vsakega davčnega zave- zanca je, da se prepriča, če je v te voliine irnenike vpisan. Do 31. t. m. sprejema davčna oblast reklamacije, katere mora vsak davčni zavezanec sam za svojo osebo vložiti. Reklama- cije so kolka proste. Kakor predvide- vano se bodo volitve vršile v nedeljo dne 15. novembra 1925 od 8. do 13. ure. Število komisijskih članov in njih namestnikov, ki jih je voliti, potem kraj in način volitve objavijo davčna oblastva v svojem okolišu na običajni način. Važno je za enkrat samo, da bodo davčni zavezanci, ki niso vpisani v voliine irnenike, še pravočasno svoje reklamacije vlagali, in na to se člani gremija posebno opozarjajo. — Na- čelstvo. c Razglas prostth stanovanj. Na- stopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: a) dru- gič objavljena stanovanja: DreŠinja vas 37, Dreo Martin, 2 sobi in 1 kuhinja, pritliCje. Škofjavas 30, Majdič Peter, 3 sobe in 1 shramba, I. nadstropje. Petrovče 65, Janžekovič Vinko, 1 soba s štedilnikom, pritličje. Trnovlje 40, Žohar Ivan, 2 sobi {ena s Stedilnikom), pritličje. b) Prvič objavljena stanovanja: Jurčičeva ulica 5, Kirbisch Josip, 4 so- be (od teh ena v suterenu) s piitikli- nami. SlomSkov trg 4, Perissich Adolf, 1 soba in 1 kuhinja, I. nadstropje. Čret 29, Ravnikar Ivan, 2 sobi, ena s štedilnikom, podstrešje. Trnovlie 76,' Koštomaj Franja, 1 soba in 1 kuhinja, pritličje. Teharje 29, JoŠt Miha, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstropje. Moste, obč. Sv. Lovrenc pod Prožinom 28, Mulej Avgužtin, 1 soba in-1 kuhinja, pritličje. Gaberje 14, Šantl Karol, 1 soba in 1 kuhinja, podstrešje. Trnovlje 77, Imen- šek Josip, 1 soba in 1 kuhinja, pod- strešje. Trnovlje 77, lmenšek Josip, 1 soba in 1 kuhinja, pritličje. Ložnica 1, Klinar Fran, I soba in 1 kuhinja, pritliCje. Oaberje 61, Soršak Henrik, 1 soba s Stedilnikom, podstrešje. Lis- ce 47, Zavr5nik Fran, I soba in 1 ku- hinja brez štedilnika, pritličje. Polule 35, Hosner Josipina, 1 soba brez šte- dilnika, pritliCje. Polule 35, Hosner Jo- sipina, 1 soba brez štedilnika, pod- strešje. Stranke, ki spadajo po stano- vanjskem zakonu med zaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je do 30. oktobra 1925 ob 12. uri opol- dne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodi5ča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. To imajo tudi storiti tisti proSnjiki, ki so v svojih prošnjah navedli. da se petegujejo za »katerosicodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stanovanje, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gori označenih stanovanj ne prižli v poštev kot reflektanti. Za- ščitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja do sedaj vobče niso vložile odnosno starih prošenj niso obnovile a!i spopolnile po pred- pisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navedenega dne, ker bi se jih sicer pri dodelitvi teh stanovanj ne moglo vpoštevati. — Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju dne 24. oktobra 1925. — Predsednik: Zužek I. r, c Kakžna bo ietošnja zima? Francoski astronom Maure napoveduje, da bo letošnja zima bolj mrzla nego navadno, zato pa bo tudi prihodnje poletje bolj toplo nego običajno. Fran- coski učenjak zatrjuje, da se zopet povrne normalno vreme, kakršno je bilo pred enim desetletjem. V bodoče bomo zopet imeli ostre zime z visokim snegom in vroča poletja. V teku pri- hodnjih mesecev moramo računati tudi z manjSimi ali večjimi potresi. — Tudi Stev. 119 »NOVA DOBA« Stran 3 lani so vremenski proroki napovedo- vali ostro zimo in njej sledeče toplo poletje. Njihova prorokovanja se niso uresničila. Bomo videSi, če se letos uresnSČi prorokovanje francoskega astro- noma. c Darila. Celjska posojilnica je darovala Olasbeni Matici in Mestnemu gledališču po 500 Din iz zneska, vo- tiranega za dobrodelne namene ob snuti predsednika g. dr. Jos- Serneca. c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju je prejelo od pri- jateljskega omizja v gostilm Pristovšek na Spodnji Hudinji Din 100'— mesto venca na grob rajnega gosp. Franca Kališnika. c Državnl krajevnl zaščitl dece in rmadine v Celju je naklonila Južno- ätajerska hranilnica 250 dinarjev kot prispevek za božičnico. c Podpornemu društvu za revne licence na gimnaziji v Celju je da- roval gosp. ar. Mano Dareani 100 Din mesto žalnega šopka prijatelju Tonetu, da počasti njcgov spomin. Denar leži v upravi lista. c Nepoklican gost. V noči na so- boto se je splazil neznan zlikovec z dvorižča Sokolskega doma v Gaberju skoz okno v kuhinjo in si je tam v samoti imenitno postregel. Zmanjkalo je precej gnjati, sira in klobas, vsega menda za kakih 250 dinarjev. Ko se je najedel je pa skozi okno ušel rie- znano kam. Škoda, da se rnu ni zgo- dilo kakor svoje dni požeruhu volku, ki po obili večerji ni mogel smukniti skoz okno nazaj na piano, pa so prišli in ga premikastili. c Vlom v pisarno kemične to- varrie. V noči na soboto so neznani storilci vlomiti v pisarno kemiČne to- varne v Zavodni, ter so navrtali bla- gajno, iz katere so ukraii 7000 dinar- jev. Za neznanimi tatovi ni sledu. c. Kino Gaberje. V pondeljek 26., torek 27. in sredo 28. I. in. bomo vi- deli »Bestijo iz St. Silosa« ; to je ro- man trgovca z dekleti. — V četrtek 29., petek 30., sobota 31. in nedeljo dne 1. novembra pa se bode pojav- Ijal znani »Viljern Tell«. c V KONGERTNI KAVARNI »CENTRAL« se vrši vsak veeer salon- ski koncert pod vodstvorn kapefnika gosp. Silbersteina. V prijazno vednosf« Cast mi je vljudno naznaniti spoSto- vanemu občinstvu, dasl.novembromt.l. ppevzamem in otvorin hotel lliin-Celi don ter se priporočam. Z odličnim spoštovanjem Hnirojtt Tomec, hotelir. Mestno gledališče. Ibsen : Strahovi. Ta tragedija modernega zakona, slikajoča s konvencijalnostjo prekrito lažnjivost in preperelost današnje dru- ibe, je doživela v Celju lep uspeh. Drama je na odru res doživela svoje realistično življenje in je tako segla v nas globoko. Vdovo Albingovo nam je podala ga. Gradišnikova v visoki kreaciji ču- dovito iskreno materinsko in globoko tragiČno. Nudila je igro, ki je bila na višku doživljanja in zato resničnosti ter je ustvarila nepresežen, vzoren tip. G. Gradišnik je do vseh detajlov pre- rnišljeno in temperamentno držal linijo v propadanju Osvaldovem in je mogel v tej težki vlogi razviti svoje odlične umetniSke sile do silnega učinka. G. Bele kot pastor Manders je bil korekten in samo spočetka manj siguren, ven- dar je podal prav primerno in dostojno uspelo igro. G. Pfeifer je postavil na oder Engs'.randa v izredno srečni figuri, ki je imponirala s prirodno, močno jgro v vsaki potezi in v vsej dosledni liniji. Ga. Sadarjeva je predstavljala Re- ginö primerno preprosto in sigurno, zato tudi dobro in učinkovito. Drama je nudila enotno, vase za- okroženo umetnino tudi v načinu vpri- zoritve, kakor y notranji, tako tudi v zunanji režiji. Uspela je odlično. Na- vzoče občinstvo je biio hvaležno. Lože in parter so bili deloma nezasedeni, kar znači, da zanimanje za resno umet- nost pri nas nikakor ne raste. Del Celja Se vedno prezira plemenita strem- Ijenja in poMvovalno delo naših od- ličnih igralcev. A brez gledališča Se ni bilo kul- ture ... F. R. Šipe za okna in ogledala, razno drugo porceEanaato blago, okvlrji za slike M. RAUCH, CELJE. Sirom domovirte. š Bivši maribjrskl velikl župan g. dr. Fran Vodopivec je bil sprejet na ljubljansko juridično fakulteto kot honorarni docent prava. s Glavna kontrola in Slovenija. Na zadnji plenarni seji je glavna kon- trola sklenüa, da ss smejo na izpraz- njena mesta njenih podrejenih urad- niških organov v Sloveniji imenovati samo domačini in sicer v prvi vrsti oni, ki imajo poDolno pravno izobrazbo. Navodila prejme v kratkem delegacija ministrstva financ v Ljubljani. 5 Novi krediti. Prometno mini- strstvo je odobrilo 400.000 Din kredita za razSirjenje postaj Rakek in Logatec, da se pospeši promet te proge, ki vodi v zapadno Evropo. š Spomenicapollticnih uradnikov Slovenije.Organizacija političnih uradni- kov iz Slovenije je predložila mero dajnim faktorjem spomenico, sestavljeno na ternelju kongresa političnih uradni- kov v Ljubljani, ki zahtevajo, da se vstavi v državni proračun letni prispe- vek 3000 Din za nabavo obleke posam- niku, kakor je to določeno za želez- ničarje. š Omiljenje prlseljevanja v Ame- rlko? Predsednik Coolidge je naročil delavskemu departementu, naj izdela osnutek zakona za omiljenje omejitev piseljevanja ; osnutek naj se že v pri- hodnji perijodi predlo?.i kongresu. Za- konski osnutek dovoljuje naturalizira- nim državljanom, kakor tudi inozem- cem, ki imajo prve priseljeniške listine, da spravijo svoje v inozemstvu biva- joče sorodnike v Ameriko. š Obrtniški krediti pri Nar. bank). S pristojne strani se zanikujejo časo- pisne vesti, da namerava Narodna banka povišati obrtniške kredite, ki se dajejo sedaj v smislu člena 24. bankinih pravil o kreditiranju in eskontiranju do zneska največ 5000 Din. š Moratorij za reške trgovce. Pri trgovskem sodišču na Reki je 100 tarnošnjih trgovcev podpisalo predlog, da se dovoli reškim trgovcem trime- sečni moratorij, Predlog utemeljujejo s tern, da se Reka poleg ffnančnega poloma bliža tudi moralnemu. š Novi ravnatelj drame. Pri Na- rodnem gledališču v Ljubljani je imeno- van za ravnatelja drame Pavel Golja, tajnik in voditelj drame v Beogradu. 5 V spomin izkrcanja prvih ita- lijanskih vojakov v Trstu, katero se je izvršilo 3. novembra 1918, se od- krije letos dne 3. novembra bronasta plošča na pomolu »Audace«. Ploščo je izdela] arhitekt BadeSič. š Ponovna upostavitev obrata v sušaSki papirnici. Pred kakima dvema mesecema je ustavila stara suSagka tvornica papirja obrat. Sedaj poročajo s SuSaka, da papirnica začne zopet obratovati, ker je dobila državno na- ročilo za okrog 40 vagonov cigaretnega papirja. š Razstava avijonovv Beogradu. V Beogradu so na svečan način otvo- rili razstavo avijonov, ki je zanimiva zlasti zbog tega, ker pokazuje historijat in razvoj naše avijatike od prvih po- četkov do danes. š Dogodki na Gomllskem. Pri nas so letos na novo otvorili obrtno- nadaljevalno šolo, ki šteje dosedaj 26 učencev. — Dne 21. oktobra 1.1. imeli smo v vasi Zakel požar. Pogorelo je četvero poslopij. Prihitelo je na pornoč deset po^arnih bramb, ki so po napor- nem in požrtvovalnem delu omejile požar, sicer bi ob sedanjem viharnem vremenu pogorela vsa vas. Zapalili so otroci pred§olske starosti. Pred temi odrasli vse premalo skrivajo vžigalice. — Ob tužnem spominskem dnevu ponesrečenega plebiscita na Koroškem nabrali smo v tukajšnjem okolišu za naše zasužnjene brate 594 Din. 5 Strašna sinrt. Seljak Mijo Per- kovič iz Podbablja pri Imotskem v Bosni je kopal poleg svoje hiševodnjak. PriSedši v globino 4 metrov je naletel na trdo plast kamenja, katero je bilo treba razstreliti. Perkovič je v ta na- men izdolbel Iuknjo v kamenju in nanjo nasul dinamita, ki ga je spojii z vžigalno vrvico. Nato je zlezel iz vodnjaka, popreje je pa še vrvico za- palil. Nesreča je hotela, da se je zemlja na robu vodnjaka utrgala in Perkovič je padel nazaj v vodnjak, pri čemur se je vsula za rijim plast kamenja in prti, ki je zasula vžigalno vrvico, ka- tere ni več našel. Videč da ni rešitve, je pričel nesrečnež obupno kričati na pomoč. Prihiteli so nekateri seljaki, medtem pa je nastala strahovita ek- splozija, ki je Perkoviča popolnoma raztrgala. Ranjenih pa je bila tudi več seljakov v bliŽinU š Mrtvec pobegnil iz prosekture. V Sornboru so imeli te dni veliko senzacijo. V okolici mesta so našli truplo nekega Rusa, čegar ime policiji ni znano. Policija je odredila, da so rnrliča prenesli v prosekturo tamkajšnje bolnice; ponoči pa je mrtvec izginil. Zagonetni slučaj je vzbudil veliko sen- zacijo. Ne ve se, je li bil »mrtvec« ukraden, ali pa je od »mrtvih vstal«. Vsa poizvedovanja so ostala brezus- pešna. Domneva se, da je bil Rus strahovito pijari, ali pa je bolehal na kaki posebni bolezni. Nezavesten je bil prenesen v prosekturo, a ko se je po- zneje zopet osvestil in prestraSeno pa- zil, kje ss nahaja, jo je odkuril ne- znano kam. 5 Radi žaljenja Veličanstva je bil 21. iulija t. 1. obsojen 66letni Jurij Tot iz Sv. Nikole v Bariatu na tri leta ječe. Obsodbo je potrdilo tudi vzklicno sodišče. Š Peklenski čin paslorka. Pred leti je umrl v selu Bušetina pri Viro- vitici seljak Mato Barčanac, ki je svoji drugi ženi zapustil polovico vinograda in hišo, obenem pa je v oporoki od- redil, da imata sinova.prve žene Tomo in Nikola dajati mačehi Ietno po dva stota žitat Mlajši sin Nikola že pred dvema letoma ni mačehi več dajal žlta in jo je zapodil iz vinograda. Zadeva je prišla pred sodišče. Da se reši ma- čehe, je Nikola zasnoval peklenski na- črt. Pred dnevi se je vtihotapil v vino- grad v hiSo mačehe, zvezal vrata z vrvjo in nato hišo zažgal. Ko je bilo poslopje že popolnoma v plamenu, se je vdova zbudila. Skozi okno ni mogla pobegniti, ker je bilo premajhno, vrata pa so bila zvezana. V smrtnem strahu je pričela Žena obupno klicati na po- moč, nakar so prihiteli sosedje in jo v zadnjem hipu rešili. Nekaj minut zatem se je hiša zrušila. Nikola je bil izročen sodišču. š Pozor, redncirani Invalid!. Mi- nistrstvo za socijalno politiko je pri- čelo izdajati vsem reduciranim inva- lidom in družinarn padlih vojakov ob- vestila, zakaj jim je ustavljena pokoj- nina. Vsled tega je prenehal središni odbor Udruženja vojnih invalidov ob- veščati prisadete o radukcijah, kar se bo odslej vršilo to uradnim potom. V obvestilih pa ministrstvo ne daje no- benih navodil, kako naj prizadeti re- duciranci obnove postopanje in kak5ne dokumente naj predlože v dokaz opra- viČenosti. Izvršni odbor vojnih inva- lidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udru- ženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije se se vise vsled dveh vzrokov. Oni, ka- terim je špecijalna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib pred- lagala za redukcijo, morajo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa temelje redukcije na pomani- kanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pomanjkanju dokazov je treba pred- vsem zbrati vse dokumente izza vojnih let (tie povojnih dokumentov izdanih že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod prisego po- trdita, ali pa občinsko uverenje; v najskrajnejšem slučaju tudi izjavo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih : kje, kdaj in kako je zadobil reduciranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali poškodovan, ali pa da se sploh še ni vrnil. Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno ali pristojno okrožno sodišče. SodiSča bodo v krat- kem dobila vse akte o reducirancih od ministrstva za socijalno politiko. Tako nas obvešča Središni odbor udruženja vojnih invalidoviz Beogradapodšt6591. —- Izvršni odbor v Ljubljani. 1053 3-2 š Zanimiv proces se obeta v Trstu. Indijanec Edgar La Plante je bil v Luganu obsojen na večmesečni za- por radi goljufije. Človek je hodil po Italiji elegantno oblečen in je včasih nastopil v indijanskem kostumu, pred- stavljajoč se za indijanskega princa in branitelja pravic indijanskega rodu v Ameriki. Lagal je, da ima v Ameriki ogromna posestva in je znal izvabiti iz nemške grofice Khevenhiiller, po- sestnice Fiumicellu v Furlaniji, nad en milijon lir. Mislil je poročiti njeno hčer. Te dni ima biti indijanski slepar izročen sodišču v Trstu, kjer se bo vršila razprava proti njemu radi go- ljufije, izvrSene v Italiji. Ljudska p^osveta. 1 »Srbi, Hrvati in Slovene! v Ameriki« je naslov knjigi, katero na- poveduje založništvo »Bankarstva« v Zagrebu. Knjiga bo obravnavala go- spodarske, socijalne, kulturne in naci- jonalne probleme naše emigracije v Ameriki ter stane v predplačilu 150 dinarjev, pozneje pa ji bo cena 200 di- narjev. Naročila in denar je poslati na »Bankarstvo«, Zagreb, Marovska 30. I Za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa. Pod predsedstvom g. Save Uroševiča se je vršila v Beogradu važna seia Glavnega prosvetnega sa- veta, na kateri se je pričela diskusija o nekaterih vpra§anjih, ki so velikega pomena za kulturno edinstvo naše dr- žave. Razpravljalo se je zlasti o izena- čenju pravopisa. V svrho zbiranja po- trebnega gradiva za končno odločitev tega važnega kultumega problema je Glavni prosvetni savet sklenil, da se osnuje posebna komisija strokovnjakov, ki to delo dovrši. jl Vodnik za jugoslovensko Prl- morje. G. Rudolf Cadjura, dobro znani turistični pisatelj, se je na povabilo g. Jerka Čuliča, ravnatelja »Putnika«, delj časa mudil v Splitu radi dogovora in priprave za izdajo vodnika »Jugo- slovensko Primorje«, ki bi vseboval tujcem potrebne podatke o vseh važ- nejših krajih od SuSaka do Bojane. G. Badjura je sprejel ponudbo ter takoj pričel s svojim delom. Vodnik izda urad »Putnika« na svoje stroSke. Tis- kan bo v Ljubljani, generalne in spe- cijalne karte pa izdela Kartografični zavod na Dunaju. Delo bo obsegalo mnogo slik in umetniških prilog. Mi- nister Krajač je podjetju obljubil svojo podporo. »Jugoslovensko Primorje« iz- ide meseca februarja 1927. 1 Bernard Shaw, Mož usode. Gluma v enem dejanju. Poslovenil A. Sovre. Natisnil in založil V. Blanke, Pruj 1925. Din 15*— bro§. — Bernard Shaw spada med najmarkantnejše oseb- nosti v sodobni angleški literaturi. Duhovit esejist, močan dramatski ta- lent, satirik in socijalen revolucijonar je, iz čigar peresa teče često trpek žolč. Njegova Saint Joan si baš v po- slednjem času osvaja gledaliSke odre po Evropi. Pričujoča knjižica je prevod ene njegovih starejših stvari. Mož usode, The man of destiny, je napisan 1. 1895. Pokazati hoče boj dvojih mož- ganov, Napoleonovih in ženskih. Stvar- ca je čudovito zgoščena, vseskoz za- nimiva in v psihološkem oziru pravi biser. Partija' se konča, rekli bi, z remis-om. Pisatelj sam jo imenuje »little scene« — prizorček, ki ima edini namen pokazati spretnost obeh prvih igralcev, Napoleona in tujke. Prevod je točen, jedrnat in besedno bogat, kot ie pričakovati od prevajalca A. Sovreta. Priporoüamo delce vsem, ki jim je do urice slovstvenega užitka, zlasti tudi odrom za uprizoritev. Brezposelnost v Rusiji. Moilnarodiii urad del jo v svoji ;ivjL>ii,stovi publikaciji ohjavil podatke o brezposolriosli v državi sovjetov. Po- d.'ifki- Kovoro. da je v Rusiji tožka soci- jalna ki iza, katero ne ozdravijo besede in teorije. Brezposehvost že od 1. 1922. stalno narasL'a. Ruska indiLstrija za- pasluje dancs koinaj 60% predvojnega ih'.lavslva. Redukcije v državni upravi povecujejo to brezposehiost; okoli 801) lisoe^oseb se letno seli iz dežele v nie- sta. Steviilo brezposelnih jc po podat- Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 119. ki>h posredovalnic za clelo dne 1. juli- ja t. J. znašfilo 1,200.000. Ta statistika jc seveda nepopohia, kor obsega samo organizirano in kla- siiicirano delavstvo. Strokovne orga- nizacije ruskega delawstva zahtevajo najenorgiicnejhše ukrcpe proti nadur- nemu delu in uvedbo posebnili sol, kjer iiaj bi delavstvo dobilo prirnefno kva- lifikacijo in s lern možnost zaposlonja. Država je uvedJa Ijrczposehio za- varovanje. Kvalificirani delavcii in de- mobilizirani vojaki dobivajo mesečno 7—10 rubljev, ostalo delavstvo dve tretjini tega. Absolutne enakosti torej tudi Rusi'ja ne pozna kljub temu, da imajo vsi lju.dje enake žefodoce. Pod- pora traja najdalj šest mesecev. Pod- poro Jo uži.valo povpreeno le 20—25% brezposelnili. Za druge in bil'o sred- stev. Strokovne organizacije imajo pravico za podjjore brezposelnini od delav.skih plac pobirati K>%. Ta odsto- tek je akoraj brezpomemben. Zato ]m rusko delavstvo pi'acuje 10% od svoje mezd« za lnednarodiio propagando, za podpore deluvcein v inozemstvu, z;i zrakoplovstvo ltd. Država je media tudi nekatera zasilna dela; inezde pri teli delih zna- šajo le 60% norinalnih mezd. 1'ri teni je clržava prisiljena podpirati tudi za- sebno inrcijativo, dasi to ni. v skfadu z njenimi nazori o za.sebnein pod jet- nižtvu. Ediaio zdmvilo proti brezposel- nosti pa leži v obnovitvi) ruske indu- sl.ri.JG in trgovino. Torej tudi. v Rusiji Hied in inleko nksla preslopila bregov, k(M- pov.sod pac troba delati, miisliti in skrbeti. Razgled po svetu. r Šofer umrl v službl. Pred par dnevi se je peljal z avtomobilom šofer Karel Vostry iz Chemnitza na Sakson- skem v Prago, kjer je imel oddati vo- zilo. Naenkrat pa je sredi poti ostro zavrl voz in se ustavil kraj ceste. Ko dolgo ni nihče stopil z avtomobila, so pristopili ljudje, ker se jim je to čudno zdelo, in so ugotovili, da je šofer mrtev. Sedel je na svojem sedežu in krčevito držal za krmilo. Zadela ga je kap. r Obletnlca zavzetja Rima. Veliki fašistovski svet je določil podrobnosti proslave, ki se bo vrSila od 28. do 31. t. m. v spomin fašistovskega za- vzetja Rima. V noči od 27. na 28. okt. bo v Milanu mobilizirana milica, na- slednji dan bo 20.000 miličnikov defi- liralo pred novim poveljnikom milice, generalom Gonzago. 30. oktobra bo v Rimu kongres inozemskih fašistovskih organizacij, 31. oktobra pa bo velika letalska manifestacija nad Rimom. r Prlklučltveno vprašanje v Av- strijl. Rektor dunajskega vseučlMSča dr. Sped je izdal na ves kulturni svet proglas za priključitveno propagando. V proglasu pravi, da se združitev Av- strije z Nemčijo ne sme preprečiti v smislu in na temelju samoodločbe na- rodov. Gospodarska, kulturna in poli- tična rešitev Avstrije je le v združitvi z Nemčijo. r Zavarovanje za slučaj samstva. V Newyorku so ustanovili zavarovalno družbo, Dri kateri se lahko zavarujejo ženske za slučaj, da ne dobe moža. Zavarovana vsota zapade, ako zavaro- vanka doseže 40. leto starosti. Vdove in ločene Žene veljajo v tern primeru za samice. Sport. s Lahkoatletski ml ting. Kakor že objavljeno, priredi S. K. Celje dne 8. novembra t. 1. moSki lahkoatletski mi- ting, na katerega so povabljeni vsi klubi Ljubljanskega lahkoatletičnega podsaveza. Miting se bo vršil na igri- šču na glaziji. Začne se ob pol dveh popoldne. Spored tekmovanja je sle- deči: 1. Predtek 100 m, 2. skok v vi- šino z zaletom, 3. predtek 400 m, 4. met krogle, 5. tek 3000 m, 6. skok v daljavo, 7. tek 800 m, 8. met diska, 9. finale 100 m, 10. met kopja, 11. finale 400 m, 12. štafeta 4 X 100 m. Prijave s prijavnino Din 5.— za osebo in točko (moštvo Din 15.—), je poslati najkasneje do 3. nov. t. 1. na naslov J. Wagner, Mestni magistrat, Celje. Startati smejo verificirani in neverifi- cirani atleti, člani klubov L. L. P. Na- grade bodo izdane za I. in II. mesto vsake discipline. s Vsem aktlvnim Članom S. K. Celje se daje na znanje, da je sklenii odbor na svoji zadnji se[i uvesti mesto rednih treningov obvezni kuluk v svr- ho ureditve novega igrišča ob Savinj- ski železnici polcg tovarne Arko. Pri- pravljalna dela so že v teku. Gradbeni odsek apelira na vse tangirane člane, da bi se ternu pozivu vselej polnošte- vilno odzvali. Dinar v Ctairfliu iobota 24. okt. Pondcljek 26. okt. 921 9*20 Devize v Zagrebu Sobota 24. oktobra. Dunaj 796—796*50 Milan 224—22425 London 27375—274 New-York 5637—5640 Pariz 242 Praga 16750—16775 Curih 10 885—10-89 Budimpešta — Stockholm — Pondcljek 26. oktobra: Dunaj 79257-8 0257 - Milan 22230—22470 London 27321—27521 New-York 56' 138—56738 Praga 16695—16895 Curih 1085 70—109370 Bruselj 258-262 Pariz 226-80—23080 Berlin 1341-1351 Amsterdam 2265—2285 g Krupp izstopa iz železnega tru- sta. Velika tvrdka Krupp je dala pri pogajanju za ustanovitev velikega za- padno-nemSkega železnega trusta izja- vo, da ne vstopi v kartel, da pa ni izključeno njeno sodelovanje z njim. Krupp si pridržuje pravico, da Še na- dalje sodeluje pri produkciji jekla in njegovem sodelovanjii. Tvrdka je iz- javila, da bo podpirala vsa stremljenja, ki gredo za tern, da postane produkci- ja železa in jekla čim racijonalnejša. g Podjetni JuKOsloveml v Ame- rlkl. Znani naši trgovci PaSko Baburič, F7ran]o Petrinovič in Lukinic so za- ključili pretekli inesec trgovsko kttp- čijo, ki velja za eno največjih v Ame- riki. Kupili so v Chilu 24 velikih tvornic za izdelovanje čilskega solitra za ceno 2,560.000 funtov Steriingov, lcar znaša okoli 800 milijonov dinarjev. Kupno ceno je Baburic izplačal potom čeka in ameriški listi iavljajo, da je to eden največiih čekov, ki so bili izplačani v Ameriki. V podjetjih je zaposlenih okoli 100.000 delavcev. g Odlikovanje domačega pod- jetja. Tvrdka Remec & Co., tovarna upognjenega pohi5tva in lesna indu- strija na Duplici pri Kamniku je raz- stavila na drugi mednarodni razstavi za stanovanja, higljeno, glasbo in ?port ter splo5ne iznajdbe, ki se je vršila letos septembra meseca pod pokrovi- teljstvom belgijskega kralja in kraljice v Bruxelles svoie izdelke oklenjenega lesa s pristnimi furnirji, ki jih je kot prva uvedla v sabrikaciji pohištva v naši državi, in upognjeno pohiStvo. Jury razstave je priznala tvrdki odliko grand prix z zlato medajlo za njene izdelke. kar je vsekakor cast doma- čemu podjetju. g Olajšave za lesno industrljo Iz Beograda poročajo: Ministrsto za šume in ruduike je storilo vse za omi- ljenje krize, ki je zavladala v naši lesni industriji in trgovini. Ena prvib olajšalnih mer je bila, da je prometno ministrstvo znižalo postavke za prevoz gradbenega lesa za 35 odstotkov. Ra- zen tega bodo v najkrajšem času do- voljene posebne olajšave za dovoz v Žage. Nadalje se namerava ukiniti iz- vozna carina na gradboni les, kakor obljubuiejo z merodajnih mest. V za- devi reševanja krize v naši lesni in- Žemperje iz pristne volne v vseh •;', barvah Din 34'-, modemo '¦rb\ vzorčast Din 62'- Ovijač :'i bluza iz debele sive volne "j Din 76"-, modern; tclovnik ¦¦' Din 98*—, posebno fitii O'[ Din 150'—, novomodna površna volnena jopa Din 220'— prodaja velc- ti'govina R. STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi n;i- kupu primerno povtnitey vožnje. Cenik zastonj. Trgovci cngros cene. dustriji in trgovini se bo vršila v nii- nistrstvu za šume in rudnike konfe- renca, na katero so pozvani strokov- njaki in zastopniki naše lesne industrije. Lisfnica. Prtjateij v Borecih: Hvala za naslove 1 Velika zaloga vseh vrst čevljev! 20°/n s«i*anc oeae! Boks moški čcvlji Din 200'— Schimmy elegantni Din 250'— dauislci, boks usnje Din 225'— Pri vsnkem paru jamčim za pristno blago. Izgotovljenje po meri kakor tudi popravila najhitrcjc. Za obilna naročila se priporoča Štefan Stračck, C^lje, Kowaska uP „IMfCRÄ" Cefije. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 35 Cene konkurericne! OifAnifiii 'z USEh PU(lni^ r I BiSiuil dolja'j|)"'in ^tiw- 11 viiivg jja na ((qih FR. JOSt, CEUe, Aleksandroya ul. i Plačilo tudi na obroke. Za vse izraze iskrenega so- čuvstvovanja ob bridlti izgubi ua- šega toli ljubljenpga soproga ozir. očeta, gospoda se 'tern potoin najpresrčnejc za- hvaljujcmo. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. Lasbacherju za blagoslov- ljcnje in spremstvo rajnkega na zadiiji poti, žclezničarski cjodbi za turobne žalostinke, tovariSeni že- iczniCarjcm tcr vsem prijateljem in znanccm za krasne vcnc« in äopke. Naša iskrena zahvala tudi čč. se- stram ustniljenkam za požrtvovalno strežbo rajnkemu ter g. Dulhcrju za ginljiv nr.cjrobni cjovor. Se en- krat vsem naSa globoko obCutena zahvala! Celje-Zavodna, 24. okt. 1925. Sfaaiowanje se zam@nja za vecje. Sedanje stanovanje ima 2 sobi, predsobo in kuhinjo. Najemnina Din 130"—. Novo naj ima 3 do 4 sobe, ku- hinjo in kabinet. Če mogoče v sredini mesta aM blizu kolodvora. Naslov v upravi »NOVE DOBE«. lactle in naprava strelovodov FraMlo Polžaia CEL1E .-..Xral]a Petra cesta - CELJE Sprclrata $$% dcl3 zpt sj mw}m\\ $\t^ ijaljör M popratfila Pcstreföa \mi lm mtw. 5olldna izWitev. 401 100-60 Delaj, nabiraj in hrani! Marljjvost, tresnost in var