arhivi xxi 199«
^Jaiiki in razprave
19
Javnopravni - zasebnopravni interesi v arhivu
NATA!J.!A GlA/AR
Ko jc slovenska arhivi.ska .sSika pripravniki svoi Zakon (i arhivskem gradiva .n arhivih[ in ko jc danes postavljena preti izvajanje le-tcga, se srečuje s pojmi javnega tn zasebnega, aktualnih tud v stališčih ameriških arliivsk-h kolegov. V tem sestavku bom skušala odgovoril' na vprašanje, ali so arhiv; organizacijsko, strukturno in kadrovsko razvojno usmejeni v izpolnjevanj? sodobnih zahtev vsestranske obveščenosti dr»? hc, oh npoštevantu javnega mne a ter ščitenja interesov javnega in zasebnega.
Arhivi posegajo na področje avnega ..i zasebnega z vsem arhivskim gradivom, ki ga hraiiimo, z njegovo javno uporabo, pa tudi s postopki nenehnega prevzemanja arhivskega gra diva v arhiv; ta ima lahko javni ali /asehni vsebinski pome n. Arhive poleg arhr/skega zakona in Zakona o splošnem upravnem postopku2 zavezujejo tudi ustavna določila, predvsem 21. člen Ustave RS, ki določa varstvo človekove oscbnos'1 i dostojanstva, kar pomeni tud' var sivo intimnega in zasebnega podroeja posamcz n:ka, ter člen, ki določa varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic t i eleni Ustave obvezujejo tudi državne organe, v katerih človek postane obickt državnega ravnanja in ne več enakopraven subickt. Z Ustavo morn družba posamezniku ponuditi okolje, ki zagotavlja nedotakljivost njegove zasebnost (stanovanja, pisem, osciruh podatkov...).4 Z ustavnim členom ki določa svobodo izražanja (39. člen), pa ima vsakdo pravico dohiti informacijo javnega značaja, za katem ima v zakonu utemeljen pravni nteres, razen v pr.mcirih, ki jia določa zakon
Vrednost arhivskega gradiva pred prevzemom v ;;rhiv lahko opredelimo g'cdc na hformaciio, ki jo prinaša bodisi z vsebino bodis. z zunanjo obliko.
"Produkcijo" dokumentarnega gradiva v ustanovah lahko razdelimo v tri katcgoriic, glede na vsebino, ki jo odraža in glede na količino neke vrste gradiva. Nastanek arlrvskcga gradiva v ustanovah hi lahko ponazorili z piramidalno obliko/'
Zakini ii urliivskem gradivu in arhivih Ur.l. US, >J, 2:W7.
2 Ziikim n s|iln>;ncm up im vrv: 111 pi )sli ipk n Ur.l. SFRJ. št. 47/Kfi
7 Uslava Republiki' Stiivcnijc, Ui.l. si, 3.W1.
4 J;mc/ Sinkiivee, Upnraba arhivske;;;! juvuliva in varuvanje
/uschmiMr Icr nscbnih pmtalknv, ARIUVI. XX, 1-2, l'JD7, sir
29-3X, n leni Unit. N. Glaiar, .Seminar it pravnih vprašanjih pri
uihivskcm ilclu. Mil II vi XX 12, l'J'J7.
UsImvm Republike Slnvcnijc, Ur.l. šl .WJ1.
f' Truily II. l'cllcr.snn, prc<l;ivunjc C[;U liuilimpcšU, SUN t-nursc
l'J'JT. Miniem ;ir hell i ves Appnis;il Mcthmlnlogy a ml RccihiIs
Manapemenl Tcdini<|m:s Inr F.lcclronii Kccnril.s.
\kiiiv

I hni^'LiVpWc
"Policy, Program, Housekeeping", to naj hi pomenilo: "Policy" dokumentarno gradivo, te me(j poht.ke delova ija organa; "Program dokumentarno gradi'o, izvajanje programskih kon ccptov; "Housekeeping" dokumentarno gradivo operativnega delovanja organa - finance. Oh upoštevanju piramidalne oblike to pomeni, da je količinsko na i manjša, vendar vsebinsko najpomembnejša prva kalcgop.a gradiva. Kategorija "Policy" ima skoraj v ccloti značilnosti arhivskega gradiva. Druga kategorija "Program" jc količinsko nekoliko obsežnejša, vendar ima še vedno velik oustolek arhivskega gradiva.
Trel|a kategorija "Housekeeping" jc najobsežnejša kategorija dokumentarnega gradiva, vendar pa una vsebinsko na i man i pomemben značaj, saj jc v t>- j kategorui naiinanj arhivskega gradiva.
Z valorizacijo določamo: primarno vrednost (admin strauvno, ¡iskalno, legalno),
- sekundarno vrednost (dokazno, informativno 1 celovito vrednost originala)
Z valorizacijo moramo pokrivati tuiJi vse potrebe ustvarjalca gradiva ter potrebe drugih organov in ustanov. Tu lahko naletimo na ar hivsko etično načelo hrambe kompletiranega ar hivskega gradiva,H ker uničenje določenih delev arhivskega gradiva s stran ustvarjalca lahko pomeni indi namerno selekcijo; enako velja za namerno ali nenamerno "neustvarjanjc" določene dokumentacije neke dejavnost organa.'11 Zato
T. U. Si.-|"?ller!bcrg- "Thv <ippuris;jl nf ninilcrn puhlic rccnriK" Hulclins nf Ihc Nalinnul archives nf Ihc Unilcil slales Nn fi, nUnhcr. I'm
* Cmlc of Eiihics, Inlrmalinral Cnunc.il nn Archives. Bcnijing,
.scplcmbcr 19%, I i len. y Mithcl Miller, Nalinnul ;irthivcs jnd Kccords Adminislrulion W;isli¡n¡;l<)n D. C, prcilaviinjc CUL1 liudimpcšlu, SUN cnursc
mi.
2U
Članki in razprave
arhivi xxi vm
lahko govorimo tudi o potrebi po tem, cia so kritcriii '/a valorizacijo arhivskega gradiva odprti za javnost Lahko govorimo eelo o tem, da nai bi odbrano arhivsko gradivo ustanov v celoti po knvalo "javni interes", dalo naj bi vpogled v delovanje organa na njegovem javnem področju Obstoj arhivskega gradiva kot dokaz neke dejavnosti ni absoluten, kajti "informacija m dogodek sam, niti ni odnos med njima naravno dan. Vsakemu dogodku nc pripada informacija, vsaki informaciji 'popada11 dogodek, vendar m sta identična".1"
V globaln dru/bi lahko za arhiv v vlogi komunikatorju poudarim predvsem štiri ravni 11
institucionalna raven (ali organizacijska), vertikalna in horizontalna izmenjava arhivskih podatkov z državno upravnimi strukturam in drugimi zasebno- in javnopravnimi osebami,
raven množičnega komuniciranja: uporaba informacij prek sredstev množičnega ohvcščanja, kalcgo' ialna raven: posebne interesne jav nosti in socialne kategorije z uporaho informacij za uvcliavljanje svojih interesov in potreb,
- medosebna raven izmenjava informacij osebnostne narave v ncformalnin skupinah, npr. družinah: Izdelava rodov m ;ov, oseh ni raziskovali^ nteresi.
Področje juvuosli in mcslo arluvov v njej
Če po-lcdam posamezne kategorije pojma javnosti,12 lahko vid m, da arhiv z množico podatkov raznovrstnih ustvarjalcev arhivskega gradiva v fondih posega na številna iavna področja:
1. Javnost kot socialna kategorija (kot druz-ber.i akter, subjekt v odnosu do nekega doga janja): arhiv s hramho nekaterih vrst podatkov lahko omogoči vpogled v način delovanja tn odločanja javnopravnih o.sch, v primeru držav nega arhiva tudi državne administracije - Kar bi cz dvoma lahko pomeni podlago za vspo-stavucv nekega odnosa, stališča državljanov do izbranega obdobia v preteklosti ter .dvijnjoč iz, preteklosti tuai do sedanjega dogajanja. Arhi v je z množico gradila in >n formacij, ki ,in hrani, odgovoren do družhcncga subjekta Vprašanje, ki se tu pojavlja, je: ali arhiv v procesu opravljanja svoje dejavnosti zadosti potreham socialne kategorije oziroma izpolni njene interese Arhiv namreč s posredovanjem nformacij rešuje nekatera odločilna vprašanja, Ki /adevaio posameznika ali pa tudi več ljudi, neko generacijo ali
"j k* v kil Splicha1: Mniiiiinii komun ioranjc mcil sviihiwlii in
mltujilvijo, Oh/ulja, Marihur, I'JU I. sir. I. '' Franec Vrc^: IJcmokulitno komuniciranje, Oh/nrja, Maribor, liMJ, str. .1^-14.
I'osamc/nc kategorije piijuiiu javnosii piiv/ciran) po: pmif. ill. Slavki) Splichal: Pomlatl javnosti JAVNOST, vnl. I, 1<J94. #l, 1-2, str. II.
širšo kategorijo ljudi
Arhi vi so do družbenga subjekta odgovorni tudi zaradi svoje edinstvene vloge, le-to je namreč mogoče izvajati samo v arhivski ustanovi in nc more biti prenesena na nobeno drugo nsU, novo.
11. Javno v pomenil nesehnega značaja neke dejavnosti ah prostora Cjavno/zasehno) zasnova 110 na konceptu "vlada od ljudi, za ljudi, z. ljudmi" ("Govcmemcnl of thc peoplc, for thc peoplc, by thc peoplc").14
a) Javno v pomenu obče dostopno: (of thc peoplc od ljudi)
Arhiv kot sestavni del javne uprave mora zagotavljati dostopnost arhivskih fondov m zbirk za uporabo, ne samo za znanstvcno-raziskovalnc namene, pač pa v prvi frsti /.a zagotavljanje upravnih potreb državnoupravni strukturi, pa tudi posameznikom ob .z.kazovanju nuhovm zasebno-pravnih rte roso v.
Zasebno področje ima v arhivu posebno mesto predvsem pri varstvu osebnih podatkov posameznikov, ki je predpisano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov,1 tudi z arhivskim gradivom privatnega izvora. V tem primeru se arhi-' ob prevzemu privatnega fonda obvezuic za ohranuinjc zapore in nedostopnost gradiva na podlagi pogodbe Pojem zasehnost, je suši in zajema m formacije privatne narave, ki pa imajo lahko izbrani kriterij določanja zasebnosti, glede na »zbrani subjekt privatne inTividiinhic oseb nosti, popularnc-mcdijskc osebnosti, uradne jav nc osebnosti.If' Kljub temu, da je p i nekaterih javnh osehnostih področje zasebnosti inani varovano, jc p(i sredo vanje določenih informacij upravičeno le, čc gre /.a prevladovanje "javnega i iteresa".17
Hkrati v arhivih poznamo po.ein /iisebncga arhivskega gradiva, ki je v zasehrii lasti. Dolžnosti zasebnih lastnikov arhivskega gradiva pa enako določa Zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Med kategorije, zasebnega arhivskega gradiva sodi tuch gradivo verskih skupnosti ter gradivo pravnih oseb v puvulncm sektorju na področju gospodarstva
Nasprotje od javnega in obče dostopnega jc tudi kategorija gradiva javnopiavnili oseb. Ki ob svojem nastanku i i bilo namenjeno javnosti. Tn
Na printer. i)r;nlni ¡nxljlki /a iknacionali/acijskc postopke in poilaiki /a piiilonilcv odškodnine vojnih oškoilovantcv. 14 1'ov/clc hesede I/ govora Al)r;ih;mi;i Uncolna: "lh.nl this uauyn. uniter Goil. shall nave ;i new Ilirih ol Irccilom and thai govcinmcnl ol" ihc people. by thc people, anil Idi thc ¡icopli;. shall not parish irum ihc čarih J, Gettysburg Adics.s (I
1 - Zakon ii varsivu osebnih poilalknv (Ur.l. lis. si. H/W) m ILW1)
Trii<ly II. I'ctcison; I'rivacy anil liccdon] 111' inloriiiiiiiiin, str. M.
" Jalte/. Sinkovct. Up<«aha arhivskega puliva in varovanje zasebnost;, AHIllVlj XX 1-2. str. 2'J V),
ARHIV) XX! flB
Članki in ra/.pravc
21
gre za varovanje poslovne skrivnosti ali državne tajnosti, ki je enako določena s sirali ustvari,ilea gradiva oh vnaprei določenih pogojih predaje arhivskega gradiva v arhiv
h) Javno v pomenu splošnega a L posebej državnega pomena: država kot j;rvna oblast (for tlie peopic za ljudi).
"V klasičnem modelu liberalne meščanske jasnosti predstavlja meja med državo n civilno družbo mojo med javnim (javna oblast, poosebljeno v državi) in zasebnim področjem, ki. ga sestavljata zasebno področje in javnost zasebni) ljudi".1«
Odraz .nstitiic.ona.iZiranc pol,lienc moči je ko; trajni zapis nekega obdobja .shranjen v dokumentacijskem gradivu administrativnih organov državne strukture. Reševanje skupnih občih interesov, vzpostavitev suverene države in njene javne oblasti so navzoči v doka/nem originalnem gradivu ne glede na obdobje zgodovinskega raz/oja
Ž| v civilni družbi govorimo o ločitvi med osebnim n javnim področjem kot o ločit ei med državo in ci"ilno družbo, potem se kot nasprotje javnemu v sposncni ali posebej v državnem pomenu postavi zasebno - in ga v originalnem dokumentacijskem gradivu najdemo kot dokjz dejavnosti, predvsem za ekonomsko področje in druge oblike medosebnih odnosov, ki so zunaj državnega nadzota. "V postindustrijskih družbah pa prihaia do ^stvenega premika meje med javno in zasebno sfero oziroma državo .1 c.vilno družbo kot nasprotjem države in ekonomije".|IJ
c) Pomen javnega v pomenil ustvarjenega v javnosti1, proizvod javnosti, kar sc dogajaj a in nastane v 'avnosti (by tbe people - z ljudmi j.
Tik i tu lahko govo, 'ino o dejavniki! arhiva, saj arhivsko gradivo, ki je bilo ob svojem nastanku namenjeno javnosti (javne sodbe v sodnih postopkih, obvestila za javnost, objava določenih podatkov ...) nima nobenih omejitev uporabe, nc glede na to, kdo 'i župorabi1 m za kakšne namene. Gradivo, k ob svojem nastanku ni bilo namenjeno javnost se1 lahko izjemoma uporablja v znanstvene namene s posebnimi dovoljen i.
111 Javnost kot področje družbenega življenja: načelo javnosti-puV .icitete
Tu je arhiv kot dejavnik navzoč ne samo s posredovanjem arhivskega gradiva, ki sc uporablja za znanstveno - raziskovalne proiekte, ki sc tudi objavljajo, pač pa ima kot posebna stroka tudi sam publicistično dejavnost (strokovne revije Arhivi in Sodobni arhivi, pnblikaei i za objavljanje ponatisnjenega originalnega arhivskega gradiva - Vin ter posamezne zgodovinske
IN Sbvko .Splidial: Piimlailjavnnsti. JAVNOST, Vul. I, MJ94. E 1-2, sir. I i.
|lJ Slavku SpliL-iihl: Pmnlad jiivnnsli, JAVNOST, Vul. I, IW4. ši. I'2. sir. 13.
m arhivistiene študije - kot projektno dclo\ Arhivske ustanove pa so navzoče tud; v javnem disknrzn o organizaciji 111 razvoju javne uprave.
IV. Področje javnosti k3t javne umcnic
Javno mnen c ne pomeni realno obsti jCče enote in tudi nc skupine individualnih mnenj. pae pa lahko govorimo o množičnih mnenjih.20 Odnos do arhivske dejavnosti je ovrednoten glede 11a delovanje arhivske stroke v posebnem položaju, v katerem imajo arhivi vmesni položaj med državno javnoupmvno strukturo, katere sestavni del so, in javnim zavodom - "public rccoids", k ^ ob svojem nastanki 1 namcnjrn demokratičnemu vpogledu v delovanj,; državr.ih struktur, pa tudi drugih zasehnopravnm subjekti v. Dostopnost posameznikov in organ'zaei' do arhivskega gradiva Sclc omogoča nastanek javnega mnenja uo te dejavnosti. To pomeri, da ob nedostopnem" arhivu ni ustvarjenega mnenja n 1 do dejavnosti arhivov, n' do hranjenih fondov. Naj navedem misli prof. dr. Slavka Spi ¡obala: "Kriterij javnosti je dostopnost: prostorska, časovna, finančna, izobrazbena" 21
Posilili ozn 1 k v odnosu do jiivnc iiilbrinaeife
Nasi arhivski kolegi v ZDA veliko govorijo o pomenu iaviih arhivov ("puhlic records") in njihovi temeljni vlogi ob ustanavljanju le-tch. Na-111 en jeni so najširši javnosti, hkrati pa imajo možnost ohl t kovanj a stališč do delujoče vlade v tJciiiokrai.čnem sistemu.22 Zavedajo se tudi pro blema pomanjkanja temeljne izobrazbe potencialna, n prihodnjih uporabnikov arhivov, ki jc pr\j pogoj kakršnega ko'i iskanja podatkov v arhivskih fondih. Poslavlja sc vprašanje, na kakšen način zagotovil dostopnost informacije tej vrs'i populacije z slikovnimi, računalniškimi p.ikazi 1 z dodatin.r1 storitvami eitalniških služb ipd.2-1 Trudy M. Peterson trdi, da sc ne glede na mzko raven usposobljenosti uporabnikov arhivskega gradiva v najširšem javnem pomenu (problem pisav, iezika, poznavanja upravnih struktur...) na drugi strani pojavlja vedno vet,a potreba pci informacijah, ki sc nahajaio v arhivih za uveljavljanje različnih zasebnopravnih Heresov.-4
Naj se ustavim samo pri jezikovnih ovirah. Te sc pojavijo, ko imata govorce (npr. zapi:. informacije) in poslušalce (npr. uporabnuO različne
20 Slavku Splidial: Pumliil javni isti, JAVNOST, Vol. I, l<jy4. Ti. 1-2. sir. I I.
2' Slavku Splidial: Mnij>nnu knmtiniciranjt; incil svohodn in
odlujiliiji^slr. D3.
22 [iilward Wclilun: "Archives :md llic ChjIIcn^s nf" Chunp:" Amen tun Ardiivisl. Vi>l 46 ' Nn 2. Spring IW.
Truly H P--lers<rii: "lie:ntinp, Tilling und Rilhimclic^ .Sprnilalion <hi Change in Kcsciirrli Pruccsscs" American Ardiivisl. Vol. .S.S, Summer DH 415-416.
24
Prav mili.
22
ČlunKi in razpravu
arhivi XXI 1998
zaloge ¡cziko^mh znakov (strokovi.i eziki, ste-reotipi, fraze, posebni jeziki).2'' Vsiljuje se vprašanja na kakšen način tej širši vrsti populacije zagotovili pravico do javne informacije ter upo rabo le te v zasebnem an širšem javnem itercsn, Ali lahko sklepamo, da bo arhiv kot vrsta "banke podatkov" v informacijski družbi, lako kol nekater, med u, i.ncl omejeno dostopnost glede na izobrazbeno strukturo; v primeru uporabe podatkov o arhi /u prek nterneta pa bo navzoča omejenost t um zaradi finačnih zmožnosti posa mczuika.
Za posameznika v širšem družbenem kontekstu pomeni informacija: "...sekundarni prcnc seni pomen latinske besede .nformauo (izobrazil a). V vsakdanu govorici govornim o (ne)do stopil, (ne^korisltu informaciji za odločanje S tciii atnbuii merimo na suh .okle, k1 obdelujejo ali uporabljajo mlormacijo".^' To pomeni, ua bi za dosledno izvajanje funke c iavno.su rrhivov morali posamezniku zagotovili o, kar naj bi zani informacija bila. "...nporabna vrednost za subjekt, io je s stopnjo povečanja vedenja in zmanjšanja negotovosti subickva v procesu obvladovanja situaeiic v okolju".27 Za zagotavljanja takih zahtev posameznika do arhiva to pomeni -u samo posredovanja razumevanje i.i pravilno uporabo informacije, pač pa tu li svetovanje pr iskanju dodatnih JcuaEcij.
Povsem drugačne spremembe na amhskem področju v dobi informacijske družbe srečamo pn uporab gradiva s strani "strokovne javnosti" (raziskovalci iz ustanov), kjer je že splošna praksa uvajanja kibcmcličnc lahkosti do dostopnih podatkov v drugih mediiih.28 Medtem pa arhi\i ostajamo v večini primerov na ravni tiskanih arhivskih pripomočkov za uporabo arhivskega gradi a, ki zahtevajo potrpežljivost. Možnost medijsko posredovanih celotnih doku nicntov je /a nas nerealna alternativa, kajh v elektronskem okolju je težko zagotavljali origi nalnost in avtentičnost dokumenta, k' nai m imel dokazno vrednost 2<) Brez dokazane originalnost pa dokazno vrednost izgubi - bodisi za raziskovalne bodisi pravne namene.
Dostop arhivskega gradiva zaiema dva poima. V slovarju arhivske terminologije dostop (access) pomeni to: možnost razpolaganja z ar hivsikim gradivom za preučevanic, k je rezultat lako zakonite odobritve, kot tudi obstoja pri-
Frame Vrcg.: Dcmnkrjtiimi kmimnicirnijc Oh/urja Maribnr,
I'WUir 30.
Slavko SpJic-hul: Mmi/ičnn knniunidraiijc nicil svohndn in
iKJlujitviji), sir. 27
Prav tam. sir. 2H
TrJily H. Pclcrsnn: "Rcadirg, "Riling anil KilhmclU:':
SpccuUilii>n nn Change in Rcscurch UjuccsStiJ Anicritun
Archivist, Vol. 55, Summer l'J'J2 sir. 417
Lut'iana Duianti in Heather Macnail: The protection anil Ihe
inlcgrily of clcclronic rcfnrd:. An overview of the 1JDC MAS
Rcscarch Project.
pomočkov za uporabo ("the, availability of rceords/areluvcs for consultation as a result boiitli of legai iiiithorization and the ex.slcncc of finding aids").-10
Iz tega je razvidno, da je nedostopnost lahko nc samo normativen ukrep, pae pa lud' 1'iz'čni pogoj onKoja gradiva in možnosti njegove uporabe. Prizadevanje za demokratke,jo dostopa d u arhivskega gradiva zalo nc pomeni samo pri/.adcvani na zakonskih določbah glede uprav banja z gradivom, pač pa poni'1,ni iKli omogočanje iz boljša vc fizičnih okoliščin za uporabo gradiva, namenjenega jnvnosli, ali izboljšavo sla hm razmer za dosiop ("b;:d conditio» of access").11 Med fizične okoliščine javne uporabe gradiva v prvi vrsli prištevamo objavljanja ponatisnjenih armv.ski'i virov s strokovnim komentarjem. Pri tem originali z avienlier.o dokazno vrednostjo osfljajo" nedotaknjeni.
Problem dostopa je z vidika subjekta koi raziskovalca lahko zelo različen, glede na vrsto raz kovalnega projckla Ko'ikor se prcdnicl raziskave nanaša na družbeno okolje, za katerega jc potreben le družbeni dostop ("social access") npr uclovno okolje v podjetjih, je to odvisno od vsakokratne odločitve pristoj liti "gatekeepers" (vratarjev), k dogovore in postopke uporabljajo zalo, da bi lahko nadzorovali dejavnosti raz iskovaltev. Kar pomeni, da je drnžben dostop odvisen od v/.poslavilve med osebnega zaupa nja. Na drugi slrar pa v tiste vrste raziskavah, v kalerih je potreben le H žični dostop, "gate keepers" (vratarji) vedno skušajo zagotavljali brezosebno zaupanje ("impersonal trust").12 Zgleden p i mer takega fizičnega dostopa so arhivi. Arhivi zato nedostopnost f< ndov uravnavajo z normativnimi ukrepa ter podzakonskimi akti in pravilniki za uporabo arhivskega gradiva. Drugi način prisil jeva nja glede dostopa p;; je izpostavljanje razi ;kovalca ¡je£ vrsti nadzorovanja.11 V slovenski raziskovalni praksi v arhivih še iiimamo primerov nadzora namembnosti uporabe podatkov ali njihovega ponarejanja.
Varovanje osebnih podatkov, ki ga določa Zakon o varstvu oseb nih podatkov34 predstava v arhivski praksi relativno preprosti in vsakdanji postopek. Pri tem gre namreč le za varovanje uradnih evidenc, k> jiii vodijo ali so jdi vodili določeni državn. adirIlustrativni organi (datumi rojstva, /.obra/evanje, zdravstvci- podatki..,). Povsem neka drugega pa n.u bi, predvsem v prihodnosti arhivov v informacijski družbi, pa
l)iciinn;iry nf Archival Terminology, international Criuiidl i* Archives, Hyn<lhi m tk Scric.s Vnluuic 7. K.C Saur UJKK, sir. 11.
11	Memory i iT Ihr wnrkl. I'rescrvinu our Documentary Ltcri'ayc, UN EIS CO. maj IWJfi.
12	Rayoionil M. Lcc: Dni lig research on sensitive topics, SACl:, HOT. sir. 123.
* ' I'r.iv Um, str. 125.
14 Z.'iknn ovarMvu ns-hnih (imlalkov, Ur.l.RS, ŠI. Xt-JO in I Wl.
ARHIVI XXI 19y«
Članki in razpravi
23
tudi že danes, pomenilo varovanja zasebnosti po samcz.nika, za katero gre v velikj kolicii 1 arhivskega gradi va.Hkrui gre za prepletenost pod ročij javnega il zasebnega življenja v dokumen lacijskem gradivu, ki je rezultat delovania uslvar jalea, npr, javnopravne osebe že v samem procesu naslajanja gradiva, preden je ta prišel v Lirhi'1.
Konccpl privatnosti predvideva obstoj področja privatnih in področja javnih zadev. V dobro organizirani dmzbi naj bi le-ta ščitila tako eno kot drugo sïero.-1fl
Pojem javnosti se je uveljavil v po! čni filo /.ofiji 18 siolctja. koi nasprotje zasebnosti oziroma posebnemu ah indi idnalnemu pa se je pojavil stedi 19 stoletja v Franciji. Odnos med javnim in zasebnim se ¡e skozi zgodovino spre mnjal in bil v medsebojni odvisnosti z razvojem sodobf ih družb (z blagovno produkcijo in predstavniško demokracijo). S pojavom množičnh med'iev je ta odnos doživel Še naj\cč spre memb.-17
Primer spornega arlnvsKcga gradivu zn javnost, Preiskovalni dosje umora senatorja Roberta j Keuedyja
Arhivsko gradivo preiskovalnih dosjejev lega primera ic zanimivo zalo, ker je b'lo glede na politično odmevnost dogodka precej zanimanja za njegovo dostopnost, hkrali pa je lo posebna vrsla gradiva, ki po strokovni plati zahteva varovanje tajnosti podatkov Avtorica članka Diane S. Nixon je la p- liner opisala s povsem strokovnega vidika, koi direktorica nacionalnega regionalnega arhiva (Regional Director National Archives Pacific Southwest Region).- s Dosjeji preiskovalnega postopka v treh sklop h:
1. dosjeji FBI: originalno gradivo jc še vedno v glavnem štabu FBI.-'9 Precej kopij je za raziskovalce poslalo dostopno po decembru 198<1 z uveljavitvijo federalnega Zakona o svoboui in formi-an [a ("Freedom of information act"). Nekai kopi |c v dosjejih poi.-ciic Los Angclcsa ter v dokaznem sodnijskem gradivu procesa ''.Sirhan", ki ga zdaj hrani Državni arhiv Kalifornije (Calilornia Stale Archives). Kopije do sjejev FBI, ki so poslale dostopne za javnost, sc nahajajo tudi v Arhivu o umoru Roberta F Kcnnedyja na Univeri jugovzhodnega Mas-sachuseltsa 1er v Arhivu umorov in raziskoval-
Arhiv republike Slnvenijc lir:ini tfiiiic.s približno 2(1 itkivih km .irhivskc£;i grn<liv;i.
Trudy H. 1'c krsnn: I'livncy ;in<l IVtciUmi ur i tj Ti ji m;ilinn, .sir. .Ifi.
37 SLivkd Split-hiil: I'ombul javnosti, JAVNOST, Mr. 12. ■1fi Diiinc S. Ni<(in: "Providing Accc.ss lJ Ciinlmveis.il 1'Lhlit Rccnrik The C.isc <il thj Hubert H Kennedy Ass;ishinaliiin ItivcslijSilmn Files. The I'utilic Hi»1iirian. Vnl No 3. Summer IWV liy the Kc^cnls (litin: Univcsily (if Calildrnia. V Č.ISU ybi:iE fcbinka Ida lyH'J.
nem ecniru Washington DC. {Robert F Kennc dy Assassination Archives at Southeastern Massachusetts Univcsily ter v Assassination Archives and Research Center, Washington D.C).
2,	dosjeji javnega tožilca za okrožje Lok Angeles 'The Los Angeles County District Attorney), '.am je po'ckala vzporedna raziskava in gradivo se domnevno še vedno hrani na sedežu tega okrožja.
3,	dokazno gradivo sodnega procesa "Sirhan B. Sirhan", ki zajema dokazno gradivo Los Angeles Police Department in gradivo državnega tožilstva. V letu 1982 sc jc državno tožilstvo odločilo, da gradiva ne bo več potrebovalo. Tako sc jc ponudiia možnost nje ovc začasne hrambe v Na ti on al Archives - Paeiue Souinwest Region
d Laguna Nigucl, Califorua, dokler nc bi bi'o Ic-to premeščeno v drug izbran lepozitnrij Z dovoljenjem državnega tožilstva je omenjeni arhiv v letu 1()84 odprl večino gradiva za javnost.
Najbolj kontroverzno jc bilo grauivo Pclieije Lo.i Angeiesa (v nadaljevanji LAPD-Los Angeles Police Department) in za njegovo odprtje so bile najmočnejše zahteve raziskovalcev in ŠirŠe publiciiete. Od lela 1968, natančno od 5. 6. 1968. ko se jc zgodil uhoj senatorja, do leta 1983 je preteklo 15 let in gradivo jc bilo še vedno povsem zaprto. V rcsnici pa sc je ta zaprtost zahtevala predvsem zaradi varovanja prič v sodnem postopku. Šele po njihovem zaslišanju leta 1984 jc posebna komisija dovolila objavo 10-nh mikrofilmskih zvitkov tega primera. Po lice Commision je predlagala da se poišče ustrezna hramba originalnega gradiva, kajti niti omeniena komisija niti LAPD nista mcla ustreznega oschja za strokovno ureditev gradiva, kar je pogoj za «avtio uporabo. Poleg enajstih drugih ustanov sla bila predlagana Mestni arhiv Dih Angeiesa ter Državni arhiv Kalifornije (Los Angeles Cily Archives ter California Slate Archives) predvsem zaradi ustreznih prostorskih zmogljivosti. Kom.sija župana Les Angclcsa 'Mayor's CommitLcc) c / volilvijo ibrala Državni arhiv Kalifornije (California Slate Archives). Po Zakoniku Vlade države Kalifornije (California Government Code) iz leta 1986 pi- jc tudi tovrstno gradivo formalno pripadlo državnemu arhivu Mayor's Committee, k' ie deloval jc od 12. 5 do 30. 10. 1986, ima ohranjene zapisnike zasedanj, dostopne za javnost, v Mestnem arhivu Los Angclcsa (Los Angeles City Archives). 5 avgusta 1987 jc gradivo prevzel Državni arhiv Kalifornije (California Slate Ar chives). V osn--h mesecih e potekala obdelava gradiva (papirnega fotografskega, v:dcopOjncl kov, zvočni trakov). Ob tem je bikj ugotovSjeno. da j c večina gradiva taka, da bi razkritje le-tega pomenilo vdor v zasebnost al pa b: celo kompromitiralo vlado. Kakršen koli postopek bi izbrali (zaprtje določenih seri gradiva al strani...), bi se arhiv izpostavil določenemu riziku
24
ČlunKi in razpravu
ARHIVI xxi 1998
pravnih pritožb posameznikov, S posvetom s Pisarno generalnega državnega tožilca (State Attorney General's Office), je Nia sprejeta odločitev, da se zadrži pred uporabo gradivo, ki naj bi bilo tudi zakonsko pod zaporo. Vsi drngi tekstualni dokument' so h;"i n, i krofi I ma ni in odprli za javnost. Toda celotna doba za odprtje gradiva je irajala devetnajst let in osem mesecev. Direktorica Diane S Nixon si poslavlja vpra Sanje, zakaj to trajalo tako dolgo. Sama navaja dvanajst razlogov, izmed katerih menim, so po mojem mnenju pomehnejsi tile.
Državni arhiv Kalifornije (California State Archi"cs) je polrehoval dovolj casa za strokovno :)hdclavo gradiva;
arnjvsko gnrdivo preiskovalnih dosjejev je z. arhivskim zakonom zavarovano pred odprtjem (v večir držav, op,N, G I,);
LAPD ni imela zadovoljivega osebi a in znanjr. za pi cd hod no obdelavo gradiva (nedo stopno gradivo je I ilo treba šele evident.rili); P'imanikovalo pa jim je Sffii i ikušenj glede tega, kaj ic pomembno ohran1'., za preučevanja;
lakraln župan Los Angclcsa g Bradley v dogovor'h îi vzpodbujal prezgodnjega odprtja dosjejev;
- družina Kennedy je nasprotovala javnemu ndprlju gradiva, v kar so v lož I i tudi svoj po litični vpliv.
P,ikazan primer je sicer posebnost v poli ličnem poudarku pomena dogodka, zalo so odločitve o hrambi omenjenega gradiva, njegovi arhivski obdela1'! in odločitve o dostopnosti le-lega posebne in hkra enkralnc Vendar se taki primeri ves Čas pojavljajo m pomenijo organi zaerski problem, hodi si glede količm ohdciavc gradiva, razpoložljivih prostorov, ali pa glede odgovornosti za njegovo hrambo m zaščito.
Odločitve strokovnih Ij'.idi so izhajale iz, istih strokovnih odločitev kol p vsakem drugem po dobnem gradivu Če primeriam slovenski Zakon o arhivskem gradivu in arhivih,411 leta določa zaprtje javnega gradiva, ki vsebuje podatke o zasebnosti posameznika pel nscdcmdcscl let po svojem nastanku ali deset let po smrl osehe. Splošno pa za javno gradivo, ki ob nastanku ni bih) na men ien o javnosti 4 i člen določa nc dostopnost za trideset let z, možnosti o izjemnega podaljšanja šc do dvajset let Tako lahko rečem, da je opisani primer "Dosjejev R,F,K,° in nedostopnosti tega ga rdi'ra za tovrstno gradivo nekaj običajnega. Velikokrat pa podobni primeri širšega pi ničnega pomena za arhiv ne pomenijo le organizae; ske naloge skupaj s finančnimi sredstvi, pač na zahtevajo ludi visoko specializiran kader - v tem primeru s področja obdelave arhivskega gradiva pravosodn h organov. Včasih je potrebna celo pravna izobrazba
Zjikun o arhivskem gradivu in aihivih, Ur l. SI 20/^7.
Iiilhrmucijskc potrebe m fineri nizvtija urili v ske^u poklica v prihodnosti
Ob vedno večji produkciji dokumentarnega graji v a po 11. svetovni vojni se picd poktie arhivisla poslavljajo lud posehne naloge, kol je ugotavljanje uilormadiskih potreh v državni strukturi javnopiavnih oseb ter izpolnjevanje letel), V tem konlcksln pa je Indi postavljen pomen arhi"skc ustanove in njene dejavnosti vzporedni) z, drugimi državnimi ustanovami ter doseganje "svoje vrednosti" v državnem proračunu.41 V slovenski arhivski stroki mogoče ta vprašanja ni.-.o lako razvidna kot v ZDA, kjerje delovanje vsakega organa vrednoteno "skozi dolar". Zalo jc llidi pi:,cc članka Inl m) ranjc Vlade o njenih arhivih ("Inl'ormíng llic Govcrnmcnl Abonlh lis Aichivcs"),'12 imel povsem praktičen pomen -kako arhivskim ustanovam zagotavljati financc, ki so brez, dvoma prvi pogqi za izboljšanje slahega dostopa ("bad acccss") ter dosledno izvajanje javne vloge arhivov.
Zaradi obsežne dejavnost različnih državno admhislralivnih organov (npr. Arhiv RS pre vzema gradivo vseh mimsirslev in organov v sestavi) je posvetovanje s strokovnjaki v kon kretn. dejavnosti nujno za uspešno ohranitev poda ¿kov in i is l rezno zašč.ii specifičnih podatkov pred uporabo lc-lch, Hkrati bomo s hitrim razvojem informacijske tehnologije prišli v položaj poslovama z, "elektronskim arhivskim gradivom", ki bo ustvarjalcem omogočalo lažje podovanje, za arhiviste pa bo predstavljalo problem open ran i a, zaradi valorrzacnskih postopkov in njihove lehnične izvedhc. Tako se kaže potreba po dodatnih funkcionalnih '/nanjili, če homo želeli še naprej v skladu s svojo zakonodaj'1 kakovostno opravljali obojestransko vlogo arhivov vlogo sestavnega dela državne uprave, vlogo javnega zavoda, namenjenega jav nosil.
Prav tako bo v pri Hod nje več arhivističnc pozornosti namenjeno vzpostavljanju ravnotežja med zagotavljanjem privatnosti - kot individu alnc pravice in o mogoča me m čim širšega dostopa za uporabo gradiva. Svoboda razi;¡kovanja i piavica do privatnosti sla dva nasprotujoča si koncepta, tn vprašanje, ki se tu pojavljanje, ali jc arhiv dovolj pri lojen za taka odločanja in ali ni moralnost, ki se zahteva od arhivov, v bistvu vprašanje vse družhe. Zalo se pií'ec članka "Archives of thc pcoplc, hy ihc pcoplc, 1'or thc pcoplc" (Arhivi o ljudeh, od 'judi, za ljudi) vpra šuje, ali ne b morala bilí razprava o sclckciji in dostopu arhivskega gradiva v demokratični druž bi javna ter predmet polrd'ive in nadzora javnosti
M;iynn«l J, ltridil(iril¡ "!nfi>iiníti¡; the Government Ahoullt its Archives", Amcric;in Arvhivisl, Vf il. 3D, No 4, nktiihcr l(J(t7, str. 565. l'r.iv ijin.
arhivi XXI 1998
lan ki in ra/.pra vc
25
("by ihe people").43 Mcrii za lake odločil ve naj lorej nc bi poslavljala 1c arbivsga ali pravna široka, kajli. čl nc moremo javno razpravljali o moralnih argumelih za zaprlje gradiva, polem lahko govorimo o "arhivih ne za Ijiitn. pač pa proli ljudem" ("arhives nol Tor Ihe people, bul againsl Ihe people").44
Naj ob koncil navedem misel Eri^a Kc-lelaarra: "Arhivi niso 1l sredslvo vlade, ni'i jm"o samo vin za zgodovinske raziskave: do.;lop do javnih arhivov daje ljudem možnosl za ;zvaianjc njihovih pravie Icr za nadzor d ifiovc vlade, njenih uspehov in neuspehov"
ZUSAMM1NI-ASSUNG
ÖFFF,NTLIC1 IRECI iTUCl Iii UND PRIVATRLCIIT LI CIN: INTERESSLN iM ARCHIV 11 cum
Im Beitrag wird der Begriff der ÖlTcnilichkcit sowie die Stellung der Archive im weiteren gcsellschaft liehen Kontext definiert. Das l;unknomctcn der Archivc hcriihit sownhl die öffcntlichrcehtlichc als ancli die privalrcchtlichc Sphäre, wnhei hei faclilichcn tinlsclicidu Ilgen (Iiis "öffentliche Inlcrcssc" ausschlaggebend sein .sollte. Uk /.wci entgegengesetzten Knn/cptc, die Viir moderne Gesellschaften cliaraktcrisiisdi sind klimmen auch heim funktionieren der Archive /um Ausdruck: das Redn der Öl'l'cm]ichkcil auf Zugang /.lim Archiven einerseits und der Sellin/, der Privatsphiirc villi Personen andererseits. Aiii Beispiel der Dossiers über den Mord an Scivtlnr Roheri l:, Kennedy l9tiS kniiiml die Problematik des noch heule pnliliseli aktuellen Archivguis /.um Aiisdmek, und /.war im verstärkten liuercssc dci ÖNciillieliKcit am Zugang /.u den cinschragJgen Archivdokiimcnien. Aul' ücr anderen Seile war hei diesem Archivgui eine Sperre /.lim Zwecke des Sellin/es villi Ein/.clpersnnen im Rechtsverfahren nol wendig Der l'all Kennedy weist aucn hin auf Or«imisatioi'.sprobleine einer Arehivanslall. die mil einem pnlili.sch sinniger lind quantiliv umfangrdehen Archivgut konfrontier! ist. Bei der Herstellung eines Gleichgewichts im weiteren gcscl Ischüil liehen Kontext, und hei der Sicherung des filTcnllichcn Interesses könnten sich die Archivc leiten lassen vnn der Devise "Archivc.s of the pcnplc, hy ihc pcoplc, l'or Ihe pcoplc".
3HMMARY
LEGAL TUBL1C AND PRIVATE. INTERESTS IN THE ARC1IIV1-S TODAY
The article deals with Ihe ennecpi of public and the place nf the archives in the sociciy. 'Die function tif archives is conccni^d Willi piihlic and private interests, and the guidelines for ihc professional decisions should be based on llic "puhli'' interest".
Modem societies arc chancicriscd by iwc completely different concepts un line side is the "idea of public iicccssibility" and one ihc oilier is llic protection of privacy as Ihc legal righi. 'lie example of the R.F.K. files the murder nf senator Robert F. Kennedy in 196? shows llic problem nf pnlu cally ii terc.siing archival material, for which ihc pi.blio .showed great intcrcsi for its accessibility. On the ntlicr side, however it was necessary lo make Ihis archival records inacccssihlc for llic sake of prolcclion of ccrlain individuals in legal procedures. The example represents numerous organisational problems Ihe archival nslitnl!)n hild In fucc wiili when dealing willi politically pn^hlcmalie records and «real quantity of ihein The archi cs could make balancc helween Ihe soejeiy and public interest under llic slogan "Archives of Ihc people, by tile pcnptc, for llic people".
Erie Kclcli'iir: Archives nl llic |ici)plc, hy Ihc |icnpL, liir ihc liciiplc, Kcynnlc ¡alrcss ill the Inlcrnuliinial Syinpnsium" Archives ami Users in changing snciclics", Pretoria, 12. X,
1W2, sir. 4,	- -
1,4 I'rav Hil	Eric K'-Mclaar: n il, sir. I.