Stev.
19
Y
Ljubljani, 20. marca 1914
LIV. leto.
Glasilo ^avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
fH tpiM, * oceno potisne knjige Itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vsa pošiljatve Je pošiljati franko.

Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide iist dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h h » » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrSčenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118).
Za reklamne ;'nqtice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Primerjalna tabela
© prejemkih c. kr. državnega uradnika kategorije D (brez popolne srednješolske Izobrazbe) in kranjskega ljudskošolskega učitelja po regulaciji.
Službeno leto	Uradnik kron	Učitelj kron	Torej prejme učitelj kron
1. 2.	600 600	800 800	+ 200 + 200
3. 4. 5.	600 600 1960	1400 1400 1400	+ 800 4~ 800 — 560
6. 7. 8.	1960 1960 2160	1500 1500 1500	—	460 —	460 -t-' 660
9. 10. 11.	2160 2160 2680	1720 1720 1720	—	440 —	440 —	960
12. 13. 14.	2680 2680 2880	1880 2180 2180	— 800 —	500 —	700
15. 16. 17.	2880 2880 3400	2340 2340 2340	—	540 —	540 —	1060
18. 19. 20.	3400 3400 3600	2500 2500 2500	—	900 —	900 —	1100
21. 22. 23.	3600 3600 3800	2660 2660 2660	—	940 —	940 —	1140
24. 25. L 26.	3800 4290 4290	2820 2820 2820	—	980 —	1470 —	1470
27. 28. 29.	4290 4290 4690	2980 3280 3280	—	1310 —	1010 — 1410
30. 31. 32.	4690 4690 4690	3440 3440 3440	—	1250 —	1250 —	1250
33. 34. 35.	5090 5090 5090	3600 3600 3600	—	1490 —	1490 —	1490
36. 37. 38. 39. 40.	5090-, 5090 g. 5090 5. 5090 -5090 5	3600 3600 3600 3600 3600	—	1490 —	1490 —	1490 —	1490 —	1490
Vsota prejemkov v 40. letih	136680	101320	+ 2000 —	37360 torej —	35360
Povprečno na leto	3417	2533	— 884
			
Neoženjeni učitelji bodo še bolj prikrajšani. V tej tabeli je računjena le prva
LISTEK.
Znamenita 500 letnica v slovenski zgodovini.
Dne 18. t. m. je minulo 500 let, odkar je bil habsburški vladar Ernest Železni na Oosposvetskem prestolu slovesno ustoličen za slovenskega vojvodo Koroške.
Obredi so vsakomur znani iz šolskih beril. Niso pa znani pravni pomeni teh obredov za Slovence.
Izmed vseh avstrijskih, najbrž celo •zmed vseh evropskih narodov se edini Slovenci moremo ponašati, da so naši Pradedje na Koroškem nastavljali in zaprisegah svoje vladarje po narodno kmečkem običaju in v našem slovenskem ]eziku.
, Od kdaj izvira ta običaj, še vedno ni "ognano. Nekateri zgodovinarji ga pripišejo koroškemu vojvodi Ingu, ki je kot j*^ristjanjen vladar hotel na ta način od-Jikovati kmete, ki so pred plemiči sprejeli krščansko vero. Zgodovinsko dejstvo je, 1 so izza najstarejše slovenske prošlo-*ti do petnajstega stoletja na Krnskem ^du in na Oosposvetskem polju naši
triletnica 100 K, druge za oženjene. Iz te | tabele je tudi razvidno, da je prikrajšana j vsaka učna oseba v svojem službovanju za nič manj kakor 35.360 K, če bi se nam plače tako uredile, kakor državnim uradnikom. Do take ureditve imamo tudi pravico, zakaj državni preodkazi so namenjeni izključno v ureditev učiteljskih plač. To sta tudi poudarjala oba referenta o davku na špirit: dr. Steinwender v državnem zboru in grof GceB v gosposki zbornici. Dne 3. junija 1913 je končal Stein-wender z besedami: »To je, kakor že poročilo poudarja, pomožna akcija za uradnike in uciteljstvo, oz. dežele.« Dne 18. istega meseca je pri debati o preod-kazih rekel: »Prosil bi, da bi odklonili vse manjšinske predloge in z enodušnim sprejetjem celega zakona pomagali deželam, šoli in učiteljstvu v njegovih bolečinah.« — Ravno tako se je izrazil grof GoeB dne 30. decembra 1913 v gosposki zbornici: »S sprejetjem zakona o preodkazih dobe dežele velike zneske, ki se bodo porabili v najvišji meri za izboljšanje učiteljskih plač.« — V istem smislu se je izrazil V parlamentu dne 14. dec. 1913 ministrski predsednik grof Stiirgkh. Enako tudi že 24. in 25. aprila 1912 deputaciji »Lehrer-bunda«. Iz vsega tega je razvidno, da so ti preodkazi naši, naš krvavo pridobljen denar, kajti le zaradi večletnega intenzivnega delovanja učiteljskih organizacij je uspel mali finančni načrt tako ugodno za posamezne dežele. Le zaradi učiteljske bede so se omehčala trda srca naših državnikov in poslancev, da so privolili v mali finančni načrt. In kaj vidimo na Kranjskem? Naši deželni kristjani so nam pojedli naš denar. 850.000 K so prejeli v izboljšanje učiteljskih plač. Nekako 350.000 K bodo porabili v ta namen, 500.000 K pa pobasali v vedno prazne malhe. Zagrabili so cel kos, nam pa vrgli oglodano kost, in še to pod tako sramotnimi pogoji, da bomo le s kletvico na ustnih požrli tisti košček kruha, ki se mu pravi: regulacija učiteljskih plač.
Naš denar so nam vzeli, in če je še kaj pravice na svetu, se mora to kruto maščevati nad njimi!
slovenski predniki ustoličevali svoje kneze v slovenskem jeziku. Ako se tudi ne oziramo na pravni in demokraški pomen obredov, ki so jih morda bavarski knezi uvedli iz samopašnih namenov, da izkoristijo slovenske kmete proti upornemu plemstvu, za nas je le važno, da so se obredi vršili v slovenskem jeziku. Na ta način ustoličeni knez je postal pravi slovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvareh le slovensko. Zgodovinar Unrest piše, da se je to zgodilo zato, ker je bila Koroška prava slovenska dežela, (»darumb das Kerndten ain rechts windisch land ist«).
Sicer se je tudi po vojvodi Ernestu Železnem dolgo časa vzdrževal običaj, le izvrševal se ni več natančno. Slovenski koroški stanovi so tudi od njegovega naslednika Friderika III. zahtevali, da se podvrže slovesnemu ustoličenju, le na opetovane prošnje so mu prizanesli. Me-gišer piše, da se je to zgodilo »durch fleis-sige bitt umb königlicher Würdigkeit willen.« Tudi od naslednikov Friderika do leta 1728. so deželni stanovi trdovratno zahtevali, da so se morali dati ustoličiti, četudi le na površen način, ker se niso mogli naučiti slovenskih obredov in priseg. Deželni stanovi so napram svojim
Delo v Istri.
Na občnem zboru »Političnega društva za Hrvate in Slovence v. Istri« je podal društveni tajnik obširno poročilo o društvenem delovanju. Iz tega poročila objavljamo tiste stvari, ki utegnejo zbuditi obce zanimanje.
Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča.
Zavedajoč, se velike važnosti vprašanja reciprocitete hrvaškega vseučilišča v Zagrebu z ostalimi vseučilišči, se je Politično društvo rado odzvalo predlogu občinskega zastopa v Buzetu, ki je v tem vprašanju prvi sprejel dotične resolucije in se je predložilo vsem našim hrvaškim rn slovenskim občinam, da tudi one složno povzdigujejo svoj glas, kar so že storile skoro. vse naše občine, a oglaša se v tem vprašanju tudi naša r>osestrima Dalmacija potom svojih občinskih zastopstev.
Za hrvaške ljudske šole.
Politično društvo ima v svojih pravilih tudi skrb za prosvetne potrebe našega Haroda. Največja prosvetna potreba našega naroda so ljudske šole v materinem jeziku. Mi se, žalibog, nahajamo napram Italijanom v jako slabih razmerah. Oni so polni vsega, preskrbljeni s šolami z vsem možnim luksusom in že oddavno zahtevajo zase najvišji učni zavod: vseučilišče. In to ne v kakem italijanskem mestu, ampak v kozmopolitični oazi, sredi slovanskega morja, v mestu Trstu. Med tem, ko se Italijani bahajo s silnim denarjem in s svojo Lega Nazionale v edino svrho raznarodovanja našega naroda, se moramo mi z zobmi in nohti boriti za kako malo ljudsko šolo in moram skrbeti za te šole tudi s privatnimi sredstvi preko naše velezaslužne Družbe sv. Cirila in Metoda. Družba dela, kar more, a vendar moramo tožnim srcem gledati, kako se na tisoče naše dece nahaja še vedno brez svojih šol ter morajo ali zahajati^ v tuje šole, ali pa sploh nimajo nikake šole. — Politično društvo se je večkrat zavzelo za šole in je bilo v dopisovanju z našo Družbo in šolskimi oblastmi.
Klic po komisariatu.
Pogubnost zistema, ki vlada v Istri in daje Italijanom vso moč, je prisililo
potomcem (»sy wüsten ein solches gegen ihren nachkhomben nit zu verantwort-ten«.)
Kaj pa danes nasledniki tako ponosnih slovenskih deželnih stanov? To je koroški deželni odbor. Kaj bi pač ta storil, ako bi se hoteli obnoviti slovenski obredi na gosposvetskem polju?
Ponemčeno je torišče najslavnejše slovenske zgodovine. Kjer so knezi in vladarji slovesno pred tisoči plemstva in kmetov govorili in in prisegali v slovenskem jeziku, tam danes ni slišati slovenske besede iz ust domačina. Deželni odbor kot čuvar starodavnih slovenskih pravic je ogradil knežji prestol z železjem, nad vhodom pa dal napraviti zasmehovalni napis: Kärntens Herzogsstuhl.
Po »SI. Braniku«.
Moje potovanje po Švici.
(Dalje.)
Izmed palač moram omeniti univerzo, zidano v florentinskem slogu. Ustanovil jo je častni meščan Gabriel de Rumine, ki je zapustil mestu poldrug miljon frankov.
našega v.e.Iezaslužnega narodnega zastopnika in delegata drja. M&tka Laginjo, da je nedavno povzdignil svoj glas pred samo krono, našim hrvaškim kraljem Franom Josipom I., ki mu je predložil, da se današnjemu težkemu stanju v Istri more napraviti konec, pa bilo tudi s pomočjo poštenega komisariata.
Zdi se, kakor se čuje, da je ta poziv odličnega našega narodnega borilca na najvišje mesto imel svoj uspeh, zakaj kakor se čuje, bi se bila vlada že izjavila, da se naši Italijani morajo sporazumeti s Slovani na podlagi pravičnih pogojev! Ako je temu tako, bodo naši Italijani, ki so. brez vladne pomoči pravi slabiči, morali popustiti v svojem dosedanjem nezaslišanem postopanju. — Bodi kakorkoli, na nas je, da nadaljujem po započeti poti. Z nami sta resnica in pravica, in ti morata zmagati na koncu konca.
Potreba pomoči.
V tej težki naordni borbi nam treba mnogo ne samo moralne, ampak tudi materialne pomoči. Politično društvo računa edino na svoje člane in moramo, žal, priznati, da je še mnogo članov, ki niso točni v plačevanju članarine, ki — četudi mala na sebi — vendar, ako jo plačuje večje število članov, daje možnost, da se razvija društvena delavnost.
Razmerje med tiami in Italijani v denarnem pogledu je za nas jako nepo-voljno. Oni imajo v svojih rokah deželno blagajno, iz katere padajo večji kosi za njihove pristaše, za naš narod pa le drobne mrvice in še to zaradi silnega prosia-čenja. Oni razpolagajo z večjimi in boga-tejimi občinskimi blagajnami v mnogih občinah, ki bi po številu prebivalstva morale biti v hrvaških ali slovenskih rokah. Vrhutega je javna tajna, da dobivajo oni ne samo moralne, ampak tudi materialne pomoči od zunaj, iz sosednje Italije. Lansko leto smo čitali, da je neki nepoznani italijanski rodoljub (čitaj: Italijanska vlada) dal društvu »Dante Alighieri« tri milijone lir pomoči. Znano je, da je to društvo v zvezi z Lego, a ta z raznimi političnimi društvi naših nasprotnikov. Moramo nadalje uvaževati, da imajo Italijani svoje bogato središče v Trstu in da je da-režljivost Italijanov mnogo večja, nego
Prav na vrhu se dviguje katedrala in grad iz 15. stoletja, v katerem so stanovali nekdaj škofje in sodniki. Zunaj ob steni je spomenik majorja Davela, ki je hotel osvoboditi deželo izpod jarma Bern-čanov; za ta poizkus pa je bil I. 1723 obglavljen.
Katedralo v gotskem slogu so začeli zidati 1. 1000., dokončali pa 1. 1275. ter jo posvetili Devici Mariji v prisotnosti papeža Gregorja X. in grofa Rudolfa Habsburškega. Pri tej priliki sta se dobro seznanila, in papež je vabil Rudolfa v Rim, da bi ga ondi kronal za cesarja. Toda preden se je to zgodilo, je umrl Gregor X.
Pred sodnijsko palačo je lep spomenik Viljema Telia. Mesto ima vseučilišče, realno gimnazijo, učiteljišče, višje dekliške šole, trgovsko akademijo, gospodinjsko in obrtno šolo, šole za slepce in gluhoneme in poleg mnogih ljudskih šol še šolo za hotelirje, ki je edina v Švici.
Zunaj mesta se razprostira prekrasen gozd, ki je bil v starih časih posvečen bogovom.
Drugi dan smo napravili mal izlet po jezeru v Montreux. Parnik je plul mimo malega otoka Salagnon, na katerem stoji samo ena hiša, obdana z drevjem. Kako
ona naših ljudi. V svoje mračne svrhe, za svbjo ofenzivno borbo trošijo Italijani s tistim oduševljenjem, s katerim bi morali mi trošiti za svojo defenzivno borbo. Samo mesto Trst je nabralo lansko leto za njihovo Lego okolo 250 tisoč kron, do-čim je naša Družba dobila iz vseh hrvaških pokrajin komaj okolo 155 tisoč! — Kar delajo Italijani v svoje politične svrhe, o tem molče modro. Na vsak način morajo biti dotične vsote ogromne. — Dal Bog, da bi taka italijanska darežljivost vplivala na naše imoviteje ljudi, da bi položili obilen dar domovini na oltar potom naših narodnih društev v tej izpostavljeni istrski deželi, med katerimi društvi se nahaja tudi naše Politično društvo, ki prav sedaj v očigled volitvam potrebuje nujno obilne pomoči ne za kako objestno strankarsko borbo, ampak za prepotrbeno borbo za narodni obstanek, za najidealneje svrhe, ki si jih je možno misliti. — Resnici na čast se mora priznati, da je itali-janstvo Istre denarno bolje situirano, nego pa naš narod, ali temu treba iskati vzroka v prošlosti, ko je ves denar, vsa moč bila osredotočena v rokah Italijanov, a naš narod jim je bil brezpraven suženj. — V zadnji čas so nastale tudi težke denarne krize med našim narodom in po vsej monarhiji sploh, a te krize so provzročene največ po »modri« balkanski politiki, ki jo vodijo naši državniki na Dunaju na začudenje vse cvilizirane Evrope, oni politiki, ki stanejo davkoplačevalce monarhije neštevilo milijonov in silnih drugih neizra-čunljivih škod v trgovskem pogledu. In to vse za ljubav divje dežele, ki jo hočejo po sili prikazati kakor neodvisno državo, slavne Albanije, oziroma iz mržnje proti zmagonosnim maščevalcem Kosova.
IVAN KELC:
Slovanstvo in njegova bodočnost s posebnim ozirom na šolstvo.
Dandanašnji, ko je svet preprežen z železnicami in parobrodi in ko ljudje že letajo v zraku hitreje od ptic ter nam je vsak najoddaljenejši kraj pomaknjen v našo bližino, je treba vsakemu človeku
—	ako noče zaostati in ako noče biti duševno in tedaj tudi gmotno poteptan — mnogo več raznih znanosti nego v prejšnjih časih, ko je bil svet znan posameznikom samo nekaj kilometrov naokrog. Tudi potrebe so postale povsem drugačne. Rodna gruda ne hrani več dostojno in zadovoljivo svojega lastnika in izčrp-ljevalca, želi si po večjem in boljem, hrepeni zaradi tega med svet, med tuje ljudi, v popolnoma tuje kraje po besedah pokojnega prof. Erjavca, češ, ako želiš bogastva, se podaj v tuje kraje, na prekmor-ske otoke. — Akoravno marsikoga vara tuji svet glede zaželenih nad, je vendar postalo teženje in hrepenenje — podajati se v tuje kraje s trebuhom za kruhom
—	skoraj splošno, saj mu je najoddaljenejši kraj postavljen čisto blizu, misleč, da ga tam vendar dohiti tako vroče zaželena sreča. Posebno med nami Slovenci
—	posebno na Kranjskem — postaja to nečuveno hrepenenje po dozdevni sreči v tujini že skoraj usodepolno za narodov obstanek, ako se kmalu v tem oziru ne obrne na bolje. Kultura na nizki stopnji, domača gruda — domnevno — izčrpana, domač svet preobljuden. mnogo ust in malo kruha, hajdi tedaj med tuji svet, med tuje brezsrčne ljudi iskat si izboljšanja siromašnega stanja! Koliko nadepolnih eksistenc pogine v tujini, a mnogim se obrne tudi v tujini njihov brezupni položaj na bolje, in le takšni zgledi vlečejo.
Po preteklih groznih dogodkih na Balkanu bodo postale v doglednem času tudi tamkaj razmere drugačne, in sicer bolje in to v kulturelnem in gospodarskem oziru, kar ne bo samo za druge Jugoslovane, nego še posebno za naš slovenski narod postalo velevažnega pomena tako posameznikom, kakor vsemu Jugoslovan-stvu. Pravočasno je treba preproste ljudi pripraviti na to v duševnem oziru. Tedaj na jug naj bodo v prihodnje obrnjene naše oči, na jug naj teži vse naše delovanje, da nas nepripravljenih ne prehiti zopet v omotnem oziru sovražnik, kakor se nam je to zgodilo duševno negodnim že neštetokrat. Jugoslovanska zemlja je še neizčr-pana, pregnojena s preogromno množino človeške krvi, ta bo redila svojega obdelovalca dostojno in lahko zadovoljivo — posebno ker je slabo obljudena — še stoletja in stoletja. Ako bo potem dotičnik zaradi svojega napora postal zadovoljen na obdelavani grudi, jo bo vzljubil, srce mu ne bo postalo polno iskrene ljubavi do svoje zemlje rediteljice, nego tudi do vsega sorodnega mu naroda in premilega mu materinega jezika. Njegovo zadovoljivo delo ne bo postalo netivo za vzgojo srčne ljubezni ne samo do sebe in svojcev, nego do vsega rodu. Zadovoljnost je najblažja sreča na svetu.
Proč tedaj že enkrat s hrepenečimi pogledi na mrzli sever, kjer je zemlja — naša mati — izčrpana raznih prirodnin in preobljudena in kjer delajo v obrtnijah le zgolj stroji — živi kakor neživi — kot brezsrčni avtomati. V takih razmerah se ne vzgaja ljubezni, in kjer ni ljubezni, ni veselja in zadovoljnosti, in brez teh je vsako delo brezuspešno.
Preden se podamo v kak tuj kraj — ako je v resnici potrebno — s trebuhom za kruhom, nam je treba se kolikor mogoče seznaniti temeljito z razmerami do-tičnega kraja, šegami in navadami ondot-nega ljudstva, posebno pa se priučiti njegovemu jeziku. Čimbolj bo kateri verzi-ran v vsem. kar imajo in nimajo v dotič-nih krajih, tem lažje bo izhajal, tembolj napredoval v vsakem oziru. Gotova resnica je, čim lažje je delo, tem večji je zaslužek, samo treba se je k temu potruditi pravočasno. Slovenec, bistra glavica, se menda prilagodi med vsemi narodi najhitreje tujstvu, tako glede šeg in navad, kakor glede tujega jezika, ki ga začne takoj posnemati in rabiti, ako že ne drugače, vsaj v naglaševanju. A poleg vse svoje bistroumnosti in prilagodenja ostaja Slovenec zaradi svoje dobro poznane pridnosti skoraj vedno najdalje časa v tujini pri nizkem, hlapčevskem delu, pri napornem delu, a slabem zaslužku razmeroma z oholim tujcem, ki mu zapoveduje in reže boren kruhek za mnogokrat prenaporno delo, in to stori tujčeva višja in temeljiteja, vsestranska naobraženost. A Slovenec ni sam kriv, da nima niti doma, niti v tujini lastne, krepke volje, da nima pravega pojma do skupnega delovanja, da je brez vsake samostalnosti v mišljenju in dejanju ter mu skoraj popolnoma manjka duha do višjih podjetnosti. Razmere so bile in so še, žal, ki ga tišče duševno k tlom. da še ostaja zaradi svoje nizke naobrazbe poslušen kot kužek pod klopjo. Samo delaj, pa moloi, to bi naj veljalo vedno za ubogega Slovenca, za uka-zovanje in gospodstvo je že drugih dovolj, da preveč. »Dajte mi v roke šolo in upam si gibati ves svet«, je dejal pri vsaki dani mu priliki blagopokojni Božidar Rajč. Dajte Slovencem šol, ki bodo odgovarjale njihovemu duhu in zdravim pedagoškim načelom, in sicer zadostno število šol od najnižjih do najvišjih, jim vzraste pogum, krepil in očvrsti.l se bo njihov ponos, zbudilo se složno delovanje in oživila blago-
hoteča podjetnost in videlo se bo kmalu, kako hitro bodo nehali biti — podlaga tujčevi peti. Dokler se razvoj Slovencev, ki si ga oskrbijo in oskrbujejo sami s podvojenimi davki, ovira od raznih strani na vsakojake načine, ni čuda, da se ne more sveži duh Slovencev pravilno ojačiti, da bi pohitel do vrhunca njihove duševne in gmotne samostalnosti! — Kakor hitro bo Slovenec naobražen pravilno in temeljito v svojem narodnem duhu in milem mu jeziku, bo spoznal takoj, da ni samo rosna kaplja na gibajočem se listu, nego da je mogočna in krepka veja na velikanskem deblu slovanskega drevesa. Uvidel bo, da res »največ sveta otrokom sliši Slave«, kakor je pel naš Prešeren, ponos njegov se vzdigne do nebesnih višin in okrepljen duh bo neuklonjeno deloval za vse dobro sebi in vsakemu bližnjiku. Duh je, ki oživlja, a treba mu je primerne hrane, zadostnega krepila! Slovenec, priučivši se temeljito svojemu materinemu jeziku, bo imel v doglednem času odprt ves svet od sinje Adrije do Tihega morja, od Črnega do Severnega, in to je ogromen prostor, tolikega nima skupno noben narod vsega sveta v svoji lasti, kakor edinole slovanski. V tem brezmejnem prostoru bo imelo Slovanstvo dovolj primernega dela, pa tudi jela, kakor hitro se sedaj še obstoječe za razvoj Slovanstva neugodne razmere izpremene na bolje. Slovencem se potem ne bo treba baviti s tujimi, neznanimi jeziki, akoravno še dandanes preveč hrepene po tujinstvu, baviti bo se jim s sorodnimi slovanskimi jeziki, kar jim bo razmeroma lahko. Ta trud bi bil Slovencem jako olajšan, ako bi imeli zadostno število svojih narodnih šol, urejenih v njihovem duhu in po pravih, zdravih, pedagoških načelih. Ker pri nas takih šolskih razmer ni pričakovati vsaj v doglednem času, je zopet — kakor vselej in povsod — nas pionirjev naobrazbe sveta dolžnost, da posežemo krepko z združenimi močmi v to zadevo ter dvignemo sčasoma vsaj maso ljudstva iz duševnega mrtvila k teženju po boljši bodočnosti, k hrepenenju in delovanju po vsestranskem napredku. Posebno mladi tovariši in to-varišice, ki imate še pred saboj dolgo pot sicer trudapolnega, a hvaležnega posla za narodov blagobit, poprimite se ognjeno velevažnega posla, da bo med prostimi masami ljudstva zavladala navdušljiva samozavest, iskren narodni ponos ter duševna in gmotna samostalnost. Poučujmo narodovo mladino do klenega zrna milega nam materinega jezika, širimo njen jezikovni obzor, nadaljujmo ga v koncentričnih krogih vedno boliinbolj do spoznavanja sorodnih nam slovanskih jezikov! Profesor dr. Fr. Ilešič nam je nudil v tem oziru že marsikak vzor in migljaj in podal obenem priliko do priučenja srbo-hrva-škega jezika v »Slovenski Matici«. Ne zamudimo te lepe priložnosti glede razširjenja svoje naobrazbe, posebno mladina naj se prav krepko in vestno poprime priučenja najprej jugoslovanskih in potem drugih slovanskih jezikov in pisave v cirilici, ki se je poslužuje v svojem poslovanju pretežna večina Slovanov. Pri vsaki priliki nam je treba mladino navajati k učenju, najprej srbo-hrvaščine — najlepša prilika k temu je učna slika Ciril in Metod, ki se obravnava lahko več ur — nabavljati je srbo-hrvaških knjig, jih širiti med ljudstvom, od srbo-hrvaščine je preiti k bolgarščini in ruščini, nato se pobrigati za Čehe inPoljake ter njihovo slovstvo. Najhitreje in najbolje se da privaditi nam še sicer tujim, a sorodnim jezikom z marljivim čitanjem tujih leposlovnih knjig z vsebino, ki je dotičniku znana iz slovenskih knjig in spisov. Najgotoveje se da priučiti tujim jezikom, ako se poda dotičnik.
ki je že precej vešč dotičnega tujega jezika iz knjig, sam med iste tuje ljudi, kjer naj pridno občuje ne samo z naobraženci, nego tudi s prostimi seljaki. Razumeva se, da je k temu treba zadostnega prostega časa in truda, a kar je najobčutlji-veje — denarja. A v dosego tako vzvišenega smotra naj bi pomagala vsa slovanska društva s primernimi podporami, z medsebojnim posečanjem v počitnicah itd. Dotičniki naj bi potem v domačih društvih poučevali tovariše, ti potem doma mladino dotlej, da bi postalo znanje vsaj jugoslovanskih jezikov v besedi in pismu last naobraženejšega prostega ljudstva.
(Dalje.)
RazSIrlena po vsem: svetu, rpl narodih
vseh Jezikov In :deiel ie ie 23 let
Kathreinerjeva :Kneippova sladna kava.
ratnarl«*« kot yMkdw>o pljate za majtrk In iftttc
Kaj bi li moglo bolje pričati za dobro kakovost, fin okus in cenost tega najboljšega kavi-nega nadomestka In dodatka?
J. PAHOR:
Narodnost in liberalizem.
(K diskusiji.)
(Dalje.)
II.
Kako je z nami? Slovenci smo le narodnost (nacionaliteta). Nismo imeli še lastne države, nismo imeli tekom zgodovinskih vekov lastne politične in gospodarske enote in nimamo tudi danes tega cilja- in volje k njemu. Saj so še glasi, da bi dosegli narodno avtonomijo, tako boječi v naših buržvaznih strankah, ki so bile še vedno pripravljene prodati vsak višji cilj za efemerne provincialne ugodnosti, da se smatrajo spričo naših močvirnih političnih razmer slične zahteve že za veleizdajalske. Da, celo naši zadivljeni taborski politiki so imeli več smisla in poguma in še posebno več nesebičnih nagnenj, kot jih danes najdemo; že davno je proč z zedinjeno Slovenijo, in še spomin na njo je zbledel. Kaj bi nam dala narodna samouprava, če pomislimo, kako šibki in v teku stoletij oslabljeni so politični instinkti našega ljudstva, ne moremo reči; vendar bi bil silen korak naprej, če bi imeli svoj enoten ljudski za-stop, ki bi ne mogel biti ravno najreakcio-narnejši, če pomislimo, kakšno družabno strukturo imamo. Je pa politična resnica, da je v nizkih plasteh kmetiški element konservativen. — Če bi imeli dalje obširen vpliv na ljudsko, strokovno šolstvo, na učne načrte, šolske knjige, kjer smo danes potisnjeni kot narodnostna indivi-dualiteta popolnoma ob zid, če bi imeli končno odklanjalno pravico glede urad-
lepo je videti iz daljave čisto belo hišo v laškem slogu sredi sinjih valov!
Na obrežju se nam prikazujejo iz zelenja lepe hiše mesta Clarens. Prijazen, tihi kraj je obiskalo že mnogo zgodovinskih oseb in iskalo tukaj počitka svojemu viharnemu življenju. Med drugimi tudi bivši predsednik transvalske republike Pavel Krüger.
Montreux,
to je zemski raj, prava Nizza v Švici. Tu je vedna pomlad — zime ne poznajo. Mesto sicer ni nič drugega, kot kup hotelov, toda v tako lepem slogu, da se prekrasno ujema z lepoto prirode. Ni čuda, da je tudi naša cesarica semkaj prav rada zahajala. Na desni spodaj višnjevo jezero, po bregovih same gorice, ki dajejo izbor-no kapljico, in daleč pred nami sneženi vrhovi. Okolo nas vse v zelenju in cveticah; celo ob cesti se ovijajo rože.
Po tričetrturnem hodu. vedno ob bregu, smo prišli do grada »Chillon«. čigar močno obzidje nas je mikalo, ogledati si ga natančneje. Ko smo plačali 50 stotink, smo dobili vstopnico, na kateri je bil načrt grada in obenem tudi kažipot. Grad je
iz 9. stoletja in bil last raznih grofov. Peter Savojski 'ga je dal popraviti, in v tistem slogu se nam kaže še danes. L. 1803. je služil za jetnišnico, pozneje za arzenal, sedaj je last dežele, in posebno društvo skrbi za ohranitev starega spomenika.
Stopimo najprej v stražnico, kjer še stoji staro ognjišče! Dalje pridemo v dvorano za grajsko moštvo, nato v celico in mimo vislic v velik obokan, z močnimi stebri podprt prostor — v ječo. Groza nas obide na tem prostoru. Zidovje masivno, desna stena — žive skale! Tukaj je moral marsikateri govornik prebiti kazen zaradi svobodnega govora.
Ob stebrih so verige, s katerimi so priklenjali jetnike. Savojski vojvoda je dal k taki skali prikleniti prijorja Bonivarda, ki pa so ga Bernčani 1. 1536. po šestih letih oprostili spon.
Nad ječami je velika kuhinja, sodna dvorana in mučilnica. V prvem nadstropju so dvorane vitezov z velikimi okni, od koder je prekrasen razgled po jezeru in njega okolici.
Na nasprotni strani je močno obzidje in stolpiči v obrambo gradu; pred gradom
je 20 m širok jarek, čez katerega drži most k vhodu. V pritličju stolpa so majhna vrata, skozi katera so spuščali jetnike v strašno globoeino.
Ker je jelo solnce zahajati, smo se napotili proti postaji, od koder nas je prinesel parobrod zopet v Lausanne.
Večkrat smo se še ozrli na prekrasno okolico: lepo sinje jezero, ob robu temni grad in v ozadju sivi vrhovi gore Dent du midi. (3185 m).
Pri večerji smo se prav dobro zabavali. Gospodar je prisedel k nam in pripovedoval o lepih švicarskih krajih. Seveda, znal pa ni niti ene nemške besede, mi pa slabo francoski. Vkljub temu smo se še precej dobro razumeli in robili tudi roke h govoru.
Zjutraj 8. oktobra smo že zopet v vlaku, ki se spenja vedno višje in višje nad jezerom. Še zadnji pozdrav rajskemu svetu, in obrnili smo se v hribe. Peljali smo se mimo Romont, srednjeveškega mesta z gradom, ki je bil nekdaj last bur-gundskih kraljev. Od tukaj drži železnica v Bulle, sedež sirarstva. Podeveti uri smo izstopili v
Fribourgu,
ki smo si ga hoteli ogledati zaradi znanih visečih mostov.
Fribourg se deli v zgornje in spodnje mesto na bregovih reke Saane. Čez spodnje mesto in Saano je velik most na žicah (grand pont suspendu) 264 m dolg ia 51 m visoko nad reko. Visi na šestih vrveh, ki so spletene iz 1056. žic. Po mostu vozijo tudi s težkimi vozovi, da kar škriplje in poka. Počakali smo, da je voz zopet dospel na cesto in tedaj smo jo šele udarili čez. S strahom smo gledali v dolino, v mislih, da se lahko vse skupaj po* dere. Srečno zopet na cesti korakamo dalje in prišli na drug tak most, ki je 75 hi nad reko in 180 m dolg (Gotteron-most).
Ogledali smo si še večje zanimivost» mesta kakor cerkev, rotovž, katoliško univerzo in ostanke starega mestnega obzidja.
Po obedu smo bili zopet v vlaku. Vso pot smo občudovali na levi gorovje J ura« na desni Bernske planine. Po enourni vožnji smo dospeli v glavno mesto Švice.
(Dalje.)

Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
/Tr
V i > '
A. Sc E. Skaberne
f
Ljubljana, Mestni trg 10
obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto!	Izredno nizke cene!
\ H \ *
■V
ništva! Od vsega tega smo danes tako oddaljeni, kakor le kdaj poprej. In če bi tudi vse to imeli, zdi se, ne bi bilo še rešeno vprašanje našega položaja. Že zgodovina hoče tako: če razvijemo čas od rimljan-skega imperija čez slovensko - hrvaške grofovine Karla Velikega, mimo dvestoletnih »slovenskih knezov«, celjskih grofov. ki so posedovali veliko hrvaške zemlje ih bili v sorodu z bosenskimi in srbskimi vladarji, dalje preko Gubca, in Grego-riča, Kacijanarja in Jurišiča, ki so bili združeni v slavi in propasti, do Napoleonove Ilirije in do sedanjih gospodarskih odnošajev, ko je ves avstrijski jug ena sama gospodarska celota, ki gravitira v Trst in Reko, spoznamo konsekvenco, da pride v dveh, treh generacijah čas, ko bodo padle tesne in protinaravne meje, s katerimi smo danes oslabljeni in vladani. Politična ideja, ki živi in tli skozi stoletja, ki ji je vrelec in imperativ naravni, gospodarski in kulturni položaj, bo našla svoje ideatorje in svojo konkretno obliko preko vseh dnevnih borb in preko vseh sil, ki jo danes še vežejo.
Znano je, da so leta 1712. sprejeli Hrvatje pragmatično sankcijo, v kateri priznavajo avstrijske vladarje za svoje kralje kot istočasne vladarje slovenskih kro-novin. Dasi nas danes Hrvatje (največ zaradi številnega razmerja) radi podcenjujejo, je vendar resnica, da politično raste-mo, ker smo le v kulturni državi in radi tega na slovanskem jugu umstveno prvi: že Hrvatje, ki jim je vodilo plemstvo politiko do zadnjih dni, zaostajajo glede izobrazbe ljudske mase daleč za nami, da niti ne govorim o Srbih, ki imajo celo po novejših statistikah v kraljevini neverjetno visoko število analfabetov. O kaki asimilaciji nas samih že iz tega razloga ne more biti govora; tudi v avtonomni celoti bomo ohranili svojo narodno individuali-teto, pa če bo celota pretežno srbohrvaška. Ne le to, tudi z lastno razvitim jezikom bomo deležni skupne kulture, skupnih umstvenih proizvodov in bomo dosegli skupno kulturno enoto!
Za tak cilj je neobhodno potreben politični optimizem. Še ni dolgo temu, ko smo videli, da je vzplapolalo, ko smo culi, da se je polastilo gibanje vsega jugoslo-vanstva. Nepričakovan preobrat je razrušil ves lepi sen; ekstazi, rojeni iz trenutka, je sledila reakcija, ki je Vrgla skoro vse nazaj, izvzemši one redke, ki so vedeli že kdaj prej, kaj hočejo in katerim so zunanji dogodki dovedli samo novih gibalnih sil in nič več. Saj še ni črnilo suho, ko je pisala naša revija, naj se ne vdajamo iluzijam ter naj se odpovemo zmotam, ki so nam trenotno skalile in zamračile vid. Ne Madjari, ne Nemci, ne Poljaki, ne Čehi da ne bi mogli privoliti bodisi v trializem, bodisi samo v omejeno narodno avtonomijo Jugoslovanov podunavske monarhije! Res je, ne vekovi, ne nebo nam ne bodo dali prostosti, če prekrižamo v fatalizmu roke, v globokem spoštovanju tujih, bližnjih in daljnih interesov! Kaj nam more koristiti klic po pravici hlapca Jerneja, ki je dal svojo kri in svoj mozeg, da je zgradil ponosen dom, a moral iskati izžit in izpit svojega na široki cesti, ko istočasno zahtevamo siromašnega dnevnega plačila na roko, ko istočasno ponujamo svoje moči v novo nizko službo, v novo, še trše izkoriščanje! Kaj hočemo s klicem o pravici, ko se sami prodajamo! Čim večje ponujanje, tem nižje cene! To ni pot k prostosti! Ali nima Bosna s Hercegovino že danes sabora, za katerega kompetence ju lahko zavida češka kraljevina? Bosanski sabor eksistira vzlic deželni avtonomiji Češke! Sami, predvsem vodstva naših strankarsko sebičnih političnih individu-alitet, smo krivi, da smo in bomo ostali raztrgani v kronovine in kronovinice, v zbore in zborčke, da nas režejo smešne, absurdne meje in mejčice. Naravni zakon naravnost zahteva, da se razvijajo politične individuaiitete v smeri avtonomnih ?Wik, skupin že zgolj s kulturnega stali-sca; zraven diferenciacije stoji torej tudi s9c'alizacija, (ne mislim na ožji smisel socializacije produkcijskih virov in sredstev), zato je naloga države in njenih vlad, Postanejo končno takim rezultatom Pravične, ker so civilizatorni, pa če so reakcionarno in kratkovidno ovirale stremljenja. Državna organizacija j*Prave pač tudi napreduje; poenostavi je-Politične organizacije je torej celo v,
L
interesu države. Toliko bolj v dobi, ki je rodila idejo ene same zveze evropskih držav! In kdo ve, če ne bi bil enoten avstrijski slovanski jug najtežja protiutež fakcioznim silam madjarskega imperializma? Neštetokrat se je v teku vekov že naslonil Habsburg na naš jug, in ni izključeno, da bi se ne hoteli akti zgodovine ponoviti. Kakšna ideja, katere interes bi nas mogel voditi takrat, če vemo, da se psihologija ljudstev ne da uravnati s svetlo obljubo?
Vendar pa ne smemo pozabiti, da ni kulturna enota edini cilj, h kateremu gre naša pot. Ta cilj bo dovedlo intenzivno delo potom knjige in časnika šele tekom dolgotrajnih dob do uresničenja vzlic pogostemu in morda tudi nekoliko utemeljenemu očitanju, da so slovanska plemena politično manj zmožna. Toda naj je problem narodnostne avtonomije ali morda tudi lastne države še tako blesteč, končno je zgolj gospodarsko sredstvo. Jedro vsega političnega dejanja in nehanja, je pa edino le kruh, kakor se to enostavno sliši, edino le kritje življenskih potreb. A te so nujne pred narodnostno samoupravo in bodo tudi za njo pri vseh onih, ki ne tvorijo »gorenjih desetih tisočev.« Kakor danes, tako se bodo čez stoletje dvigale najnižje, telesno najjačje fn duševno najbolj zdrave plasti navzgor k solncu kulture in njenih pridobitev, zahtevajoč telesnega in duševnega deleža na vsem onem, kar so povečini ustvarile same, s svojim znojem in svojo krvjo.
Ta proces pa, ta antiteza izkoriščanju večine po manjšini, nasprotstvo, ki seza iz davnine v globoko prihodnjost, ki se je pa poostrilo s postankom, z rojstvom novega gospodarskega sistema, kapitalizma, v začetku novega veka, zovemo danes lahko socializem. Kdor pozna, kdor čuti njegove vzvode, razume, kako nebistvena mu je toliko razupita mednarodnost.
__(Dalje.)
Tolminskemu učiteljstvu!
V 9. številki „Učit. Tov." nam je nekdo povedal nekaj popolnoma resničnih. Ne hudujem se na pisca onega članka, zakaj članek je bil na mestu, pisan o pravem času in gotovo z najboljšim namenom. Povsod se dramijo in gibljejo tovariši, le mi držimo roke križem. Ali nas ne bodo ganili zgledi Kraševcev in Tržačanov! ? Tudi naše društvo je treba zbuditi iz mrtvila; treba je reorganizirati in revidirati njegovo delo; treba vzgojiti naraščaj!
Zgodovina našega društva zadnjih let je v resnici klavrna. Katera imena naj zapišemo med njegove požrtvovalne voditelje? Zakaj je bil društveni odbor sedaj v Cerknem, potem pri Sv. Luciji, nato v Kobaridu in slednjič na skrajni periferiji — v Bovcu? Kdor ni bil v zadnjih letih na občnih zborih, si pač ne bo mogel prav odgovoriti na stavljeno vprašanje. Ali naj iščemo vzroka temu v premajhni stanovski zavednosti ali v nevednosti, kolikega pomena je za vsak stan dobra organizacija ali v premajhni zavesti skupnosti ali celo v komodnosti ali kje?! Dobro je le, da se ni med našim spanjem priklatil sovražnik in zasejal ljulike med naše vrste.
Sedaj je zopet prišel sedež društva iz periferije okraja v središče, in nov odbor ima menda dobro voljo zbuditi društvo k delu, ker sklicuje na 25. dan t. m. izreden občni zbor. S tem zborovanjem naj se začne novo življenje v našem društvu! To novo življenje, življenje dela, pa mora prinesti v društvo zlasti mladina 1 Stari in mladi pa moramo poskrbeti, da bo tudi pri nas beseda organizacija meso postala. Pogrešati ne smemo v naših vrstah tudi tovarišic kot delavnih in zavednih članic. Kdor plača samo članarino, še ni naredil svoje dolžnosti. Na noge, še je čas! Vzdramimo se! Pokažimo, da nočemo zaostajati za tovariši drugod, temveč hočemo, vsaj vzporedno z njimi korakati! Tudi pri nas naj se oglasi ! mladina takoj na prihodnjem zborovanju, pove svoje želje, obenem pa tudi takoj pokaže resno voljo, da hoče delati. Pomenimo se na prihodnjem zborovanju, zakaj naše društvo ne deluje, kakor bi moralo! Dogovorimo se, kako bomo odstranili vzroke! Naredimo ndčrt za na-daljno delo!
Tovariši in tovarišice, udeležimo se zborovanja v obilnem številu! Ako še ni kdo član, naj pride in pristopi!
Iz naše organizacije.
Štajerska.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem zboruje o Veliki noči v Mariboru v Narodnem domu. Na Velikonočni pondeljek ob pol 10. uri pred-poldne je odborova seja, popoldne isti dan ob 3. uri je delegacijsko zborovanje, drugi dan, torek, 14. aprila, predpoldne ob pol 10. uri pa občni zbor, pri katerem predava g. ravnatelj Schreiner in tovariš Požegar. Delegacij skega zborovanja se udeležijo le delegati, a na glavnem zborovanju pa je naj zastopana vsaka šola. Čas je primeren, torej ne iščite praznih izgovorov, temveč vsi v Maribor! — Okr. društva, ne pozabite naznaniti odboorv. štev. članov, delegatov ter poslati predlogov do 1. aprila.	Vodstvo.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 2. aprila ob pol 3. uri na Go-milskem po dnevnem redu, ki je bil pri-občen v predzadnji številki „Tovariša". Ob 1. uri pevska vaja!
Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 6. sušca ob malodane pol-noštevilni udeležbi. Kot goste smo pozdravili tt. gčno. Levstikovo, Lavričevo, tt. Brgleza in Wudlerja. Sicer vedno navzoči podpredsednik t. Petriček je bil tokrat zaradi bolezni zadržan. — Iz mnogovrstnega dnevnega reda posnamem sledeče: Za obrambni sklad se je nabralo 200 K, polovica pripade društvu. — Delegatom za Zvezino zborovanje se izvolijo: t. gčna. Lilekova, tt. Sivka in Voglar; namestnikom t. gčna. Schreinerjeva. — Dolga debata se je razvila o sanaciji Zavezinih listov in o poslovnem redu Zaveze. — Živahno pohvalo je žel t. predsednik za svoje predavanje o naši vzgojni nalogi, kar je razrešil v smislu, da bodi šoli prva naloga vzgojno delovanje. Zavedajmo se, da nas k temu kliče naša stanovska in narodna dolžnost. — Regulacija bo morda zbudila komu željo, obelodaniti svoje želje in nasvete v listih. Naj opusti to! Svoje misli pa naj sporoči organizaciji. — Na-daljni razgovor se je razvil o šol. kroniki, o društveni knjižici in o tajništvu krajne-ga šolskega sveta. Prihodnje zborovanje je prvo nedeljo v majniku.
Književnost in umetnost.
Odborova seja »Matice Slovenske«
dne 6. marca 1914. — Predsednik se je spominjal viteza Klodiča Sabladolskega, enega izmed redkih beneških Slovencev, ki so aktivno posegli v razvoj slovenskega naroda, ter poročal, da je bila Matica zastopana na Njegoševem slavju v Zagrebu. Prof. Funtek Anton je pristopil kot usta-novnik. »Zemljevida« druga korektura je definitivno urejena. Šolska Matica je prevzela še preostalo zalogo Rossmasslerje-vih »Štirih letnih časov«. S krakovsko akademijo in s »Towarzystvom Slavjan-skim« v Krakovu stopimo v zameno pub-v. likacij. — Pri poročilu iz Gospodarskega odseka se je razvila debata o povišanju članarine. — V zmislu pravil imajo na skupščini dne 15. marca volilno pravico le tisti, ki so plačali članarino za 1913 ali za 1914.
Jurčičeva sedemdesetletnica. Dne 3.
t. m. je minulo 70 let, odkar se je v Muljavi porodil Josip Jurčič. Ni pisatelja med Slovenci, ki bi bil tako znan med narodom kot Josip Jurčič. Njegovi romani »Jurij Kozjak,« »Deseti brat«, »Rokovnjači.« so znani pač vsakemu Slovencu. Njegovo delo za naobrazbo naroda je ogromno, njegove zasluge za razvoj slovenske književnosti in časnikarstva so velike. In vendar bi skoraj pozabili na jubilej moža, ki je od prve mladosti pa do zgodnje smrti posvetil vse svoje sile narodu. Letos ob-
hajamo obenem petdesetletnico, odkar je izdal Jurčič svojo prvo balado »Junakov grob« v »Slovenskem Glasniku«. Pridružujemo se mnenju g. Harambaše v »Slov. Narodu«, da počastimo najlepše spomin Jurčiča, če izide za jubilej nadaljevanje Jurčičevih zbranih spisov in pa ilustro-vana izdaja »Jurija Kozjaka«. Narod sam pa počasti moža najlepše, če ne pozabi njegovih zlatih besedi v »Tugomeru« in drugih njegovih delih.
Stoletnica pesnika Ševčenka. Dne 9. t. m. je preteklo sto let, kar se je rodil rusinski pesnik Taras Ševčenko. Eno najbolj znanih njegovih del je »Kobzar«, ki je izšlo tudi v slovenskem jeziku.
Srednješolski vestnik.
t Roditeljski večer, ki ga je priredila
goriška podružnica »Društva slov. prof.« dne 7. t. m. v Gorici, je uspel kot prvi poizkus, spraviti dom in šolo v ožji stik, jako povoljno. Taki roditeljski večeri, ki imajo namen staršem in vzgojevalcem dajati navodila pri vzgoji otrok, se bodo še večkrat vršili v Gorici.
t Učiteljišč v Avstriji, moških in ženskih, je: 57 moških s 7855 gojenci in 20 ženskih s 3593 gojenkami; gojencev in go-jenk na učiteljiščih je torej skupaj 11.448.
I Nemška gimnazija v Gorici ima sedaj svojega ravnatelja. Profesor Hemets-bergerja z Dunaja, ki je svoj čas služboval v Gorici, je imenovan za ravnatelja. Ilemetsberger je zagrizen nemški liberalec. Italijanska gimnazija ima sedaj tudi ravnatelja. Imenovan je profesor Caldini, sedaj ravnatelj na moškem italijanskem učiteljišču v Gradiški. Ta je pa italijanski klerikalec. Torej za nemško srednjo šolo liberalca, za laško klerikalca! Vsakemu nekaj!	„
Politiški pregled.
*	Cesar na Ogrskem. Kakor poročajo listi, namerava cesar odpotovati takoj po velikonočnih praznikih z Dunaja v Buda-pešto, kjer osebno otvori delegacije. Odhod bo bržkone 23. aprila. Cesar bo stanoval deloma v dvoru v Budimpešti, deloma na gradu Godollo. Vsega skupaj ostane cesar topot na Ogrskem štiri tedne.
*	Srbsko bolgarska zveza. Petro-grajski bolgarski poslanik Ratko Dimitrijev je izjavil, da je zopetna obnovitev srb-sko-bolgarskega prijateljstva nujno potrebna. Veseli ga, da je Pašič istega mnenja, kakor mu je sam dejal v Petrogradu. Obe državi pa rabita varstva Rusije, ki ji morata tako Srbija kakor Bolgarija biti enako dragi. Srbija pa ima dolžnost, da prva Bolgariji ponudi roko.
*	Volitev v Bolgariji. Po dosedanjih poročilih je dobila vlada pri volitvah od 245 mandatov 128 mandatov, 117 jih pa pripada opoziciji. Vladna večina je torej, kakor se vidi, neznatna.
*	Dijaško gibanje. Slušatelji živino-zdravniške visoke šole na Dunaju so 12. t. m. sklenili zahtevati, da takoj sistirajo, oz. ustavijo tečaje za kovaške mojstre, uve-Ijavljenje akademičnih tal, rektorjev odstop in da se zgradi novo poslopje te visoke šole. Slušatelji so sklenili, da prično stavkati. — Jugoslovanski vseučiliščniki so priredili 12. t. m. demonstracijski iz-prevod z vseučilišča pred parlament, kjer so odposlali deputacijo poslancem, da naj nastopijo proti laški fakulteti in za jugoslovansko vseučilišče. — V Črnovicah so 11. t. m. demonstrirali ukrajinski visoko-šolci pred ruskim konzulatom zaradi prepovedi Ševčenkovega slavja v Rusiji.
■ ..j

= Glavni dobitek =
je pripravila svojim p. n. odjemalcem ta teden
tkalnica M. Jirsove, Novy Hradek n. M. (Češko).
Kdor naroči katerokoli doli navedeno vrsto blaga, ima pravico na dobitek, in sicer: prvi naročnik dobi brezplačno 1 tucat krasnih platnenih žepnih robcev. Vsakteremu nadaljnemu petemu naročilu pridenem brezplačno lepega listra za krilo. Vsaki stoti naročnik prejme krasno volneno blago za obleko.
===== Nikjer drugje ni dobiti tega! =====
Kos 23 m I» kanafasa, 80 cm Sir., rdeče ali modro črtanega . . . . . K 11 —
Kos 16 m I® kanafasa, 116—118 cm Sir., rdeče ali modro......K 12 50
Kos 18 m I® cefira za 6 srajc................K 10'—
Kos 23 m fine tkanine Ela, 8 cm šir..............K 11 50
Kos 20 m močnega platna za srajce, 82 cm šir...........K 12 80
Kos 11'/2 m Makove tkanine, 82 cm šir., prekrasna tkanina.....K 10*25
Kos 12 m platna za ijuhe, 140 cm šir.............. K 12"—
Kos 6'/2 m platna za rjuhe, 150 cm šir., najlepšega........K 975
Kos 30 m vstankov cefirja, platna, modrotisk. blaga, flan., po 2—10 dolg K 18'— Vse stalnobarvasto, izvrstne kakovosti. Pošilja se po poštnem povzetja, a pri naročila dveh zavojev poštnine prosto. Oni, ki prejmejo dobitke, bodo takoj objavljeni.
ii«HimniHuiuiHi».HiniiHi»mi»iHiHi<»niHmHiHiiiMnH.ni
■a...
s :

i
rt
Obrambni vestnik.
= Razočarani. Pod tem naslovom piše »Slovenec« z dne 12. t. m.: »Možje, ki imajo svoje zatočišče tam v Učiteljski tiskarni, so kar razočarani, da so poslanci S. L. S. učiteljstvu odmerili razmerno velik priboljšek v plačah. Pomislimo: doslej petletnice po 80 K, v bodoče triletnice po 160 K, potem priboljšek v temeljni plači, pri stanarini itd. Ali ni lepo slišati, da bo po novem imel n. pr. nadučitelj v Ljubljani, ko bo dosegel vse triletnice, več kot 4800 K letnih prejemkov? Tega liberalni kolovodje ne marajo pisati in ne marajo hvaliti, ker jim je zoprno, da je to storila S. L. S. Gredo preko lepih izbolj-škov ter trobijo neprestano zoper šolski zakon, ki jim kar nič ne ugaja, ker vindi-cira za deželo nekoliko več pravic, kot jih je imela doslej nad šolstvom. Vprašamo, ali je to kaj čudnega, če tisti, ki daje denar, zahteva tudi besedo pri šolstvu? Ali se je dobremu in vestnemu učitelju bati kontrole in nadzorstva, pa naj pride odkoder koli? In ali je kaj nenavadnega, če se od tistega, ki je postavljen za odgojitelja mladini, zahteva vestnost, zglednost in vzornost v vsem in povsod? Kdor tega ne mara. ni za šolo, ni za vzgojo, naj si poišče drug poklic. Našemu učiteljstvu novi šolski zakon ne bo delal preglavic. Zakaj se ga boje liberalci, pa že vedo.« — Mi res ne moremo umeti. zakaj »Slovenec« Učiteljske tiskarne pri nobeni priliki ne more pustiti na miru! Kaj ima neki ta tiskarna opraviti z regulacijo učteljskih plač? Kar zdi se nam, kam pes taco moli. Toda o tem bo prilika govoriti pozneje! — Poudarjamo, da denar, ki ga zahteva regulacija, ni deželni denar, ampak državni, zato ni treba za deželo nič več pravic vindicirati. Ti državpi pre-odkazi so prvi korak k podržavljenju vsega ljudskega šolstva. Prej ljudsko šolstvo — posebno na Kranjskem — tudi ne bo imelo miru. — Napredno učiteljstvo se boji novega zakona zato, ker so v njem odprta vrata denunciranju in se z njim ustanavlja inkvizicija. Pravice se napredno učiteljstvo ne boji. Tudi »Sloven-čevi« možgani utegnejo to razumeti!
= V klerikalni vodi plava c. kr. objektivnost! C. kr. okrajni šolski nadzornik J. Novak v Kočevju poživlja v »Slovencu« z dne 14. t. m. med dnevnimi vestmi učitelja, oziroma učiteljico, »ki bi hotel(a) s 15. aprilom sprejeti suplenturo na deški ljudski šoli v Ribnici«, naj mu pošlje svoj naslov. C. kr. objektivnost objavlja svoj uradni razglas v klerikalnem dnevniku in s tem izvaja na učiteljstvo pritisk, kaj mora brati, da se seznani z objavami c. kr. objektivnosti. — V »Slovenskem Učitelju« (št. 2. in 3.) — v ultra-klerikalnem listu — objavlja c. kr. okrajni šolski nadzornik J. Štrukelj učiteljstvu novomeškega in črnomaljskega okraja predloge k uradnemu dopisu zaradi, snovi za razpravo na letošnji okrajni učiteljski konferenci. Torej popolnoma uradna stvar v strogo strankarskem listu! Taka je c. kr. objektivnost: vse učiteljstvo novomeškega in črnomaljskega okraja mora brati »Slovenskega Učitelja«! Ze navaden takt zahteva, da ne sme biti c. kr. nadzornik vsiljiv s svojo politiško kramarijo! V drugi polovici tekočega, leta bo moraja c. kr. objektivnost v neviraino vodo! Če hoče zakon nepristranosfi od učiteljstva. jo morajo predvsem kazati tisti, ki čuvajo nad zakonom!
— Resnici čast! ¡V »Edinosti« z dne 12. t. m. (št. 39) čitamo dopis iz Gorice, ki zveni iz njega trditev, da je članku tovariša Hreščaka, priobčenemu v našem listu, pravi avtor dr. Tuma iz Gorice. — Od nikogar pozvani, konštatujemo svojevoljno resnici na ljubo, da je bil dotični rokopis Hreščakov, da je torej trditev dopisnika »Edinosti« zmotna, kar se našega lista tiče. Vse drugo nam seveda ni nič mar. To konštatujemo, ne da bi s tem kršili uredniške tajnosti, zakaj tov. Hreščak je svoj članek podpisal. Mi ne moremo trpeti, da bi se zaradi nas komurkoli delala krivica, pa bodi dotičnik tudi naš osebni ali stvarni nasprotnik! — V »Zarji« z dne 18. t. m. govori o isti zadevi tudi dr. Tuma. Kar se njegovih »Naših Zapiskov« tiče, nas nič ne briga. Ali dr. Tuma prihaja tudi infamen. in tega ne moremo mirno trpeti. Dr. Tuma namreč piše: »Ako je ta gospod (ki je pisal dotično notico v. »Edinosti«; op. ured.) učitelj, kakor bi se zdelo, potem je. to prava dika učiteljskega stanu in voditelji dosedanje smeri učiteljstva mu utegnejo bjti prav hvaležni za ta način pomoči!« — To je infamnost! Ali misli.dr. Tuma, da smo cigani in vagabundi, da nas sme zmerjati in natolcevati, kakor še klerikalci ne znajo?! Dr. Tuma naj pošteno, slovensko napredno učiteljstvo pri miru pusti! Mi nimamo z dr. Turno nobenega posla! Naši voditelji niso še nikoli menjali svoje bar-,ve, zato se pa ne dajo zmerjati od niko-
akademi-
gar s sirovostjo in brezobraznostjo, če- \ Zahajajte SaiTlO V lokale,
kjer imajo na razpolago naš list!
prav je ta zrasla na zeljniku ške izobrazbe!
Štajerske vesti.
—š— Odmor! Vodstvo Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem poživlja v zadnjem »Učit. Tovarišu« učiteljstvo, naj se vzdrži vsakojakih polemičnih člankov o bližnji regulaciji naših plač. Enak ferman smo dobili tudi takrat, ko so bile omožene učiteljice popolnoma izključene od vsakršne draginjske doklade. Da se torej na eni strani kruši disciplina, na drugi strani pa se ne prikrajša po krivici nobena kategorija učiteljev in učiteljic, kar bi bilo pri definitivni regulaciji naših plač naravnost neodpustljiv zločin, obljubljamo, da bomo pridno posečali društvena zborovanja, pričakujemo, da bodo posamezna društva in obe deželni zvezi v ved-nem stiku nas natančno informirale o vsakokratnem stanju regulacijskega vprašanja ter končno zahtevamo, da naj tvorijo za temeljno podlago vsem razpravam razen izpitov službena leta. Prizadeti.
Soriške vesti.
—g— Smrtna kosa. V »Soči« z dne 17. t. m. čitamo: S poslopij društva »Šolski Dom« v Gorici so visele žalostne črne zastave. Kdo je umrl? so povpraševali... Umrl je mlad učitelj. 24 let stari Adolf Klavora, doma iz Bovca, učitelj na Šolskem Domu v Gorici, kamor je bil poslan od okr. šolskega sveta Tolminskega. Pogreb je bil včeraj popoldne prav lep, udeležba mnogobrojna. Učiteljiščniki so zapeli na Livadi pred hišo, kjer je pokojni stanoval, na Placuti v cerkvi in na Go-riščku v slovo. Udeležila se je pogreba šolska mladina Š. D., učiteljiščniki, profesorji, učitelji itd. — Pokojni je bil jako nadarjen lepo vzrasel mladenič. Kdor ga je videl, bi ne bil verjel, da tako kmalu podleže jetiki. — V Raštelu v Gorici je umrl danes zjutraj upokojeni nadučitelj Ivan Kuret. ki je služboval v Dekanih v Istri ter se ob upokojitvi preselil v Gorico. Ima več otrok, 4 še nepreskrbljene. — Tako sta šla v grob dva učitelja, eden prav mlad, drugi upokojenec, katerega šibko zdravje je napovedovalo smrt. Naj počivata v miru! Preostalim naše so-žalje!
— g— Vodstvo strokovne nadaljevalne šole za zidanje v Gabrovici vabi tovariše in vse prijatelje šole k slovesnemu sklepu šolskega leta 1913/1914, ki se vrši v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri dopoldne. Sklep je združen z razstavo šolskih izdelkov. — Vodstvo.
Splošni vestnik.
Društvo „Vrtnarska šola" ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofjiloki dne 7. malega travna v kavarni „Plantarič" ob 7. uri zvečer.
Kolka proste so vse kakršnekoli prošnje, uloge ali priloge v vojaških zadevah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
— V Trst: Za danes prepozno prejeli. Porabimo prihodnjič. — V sežanski okraj: Takisto! — S. G: Nekrolog pokojnega tovariša. M. Mežana priobčimo prihodnjič. — Radovednež: Vse nakazane petletnice se bodo izpremenile v triletnice, števši od dneva prve stalne namestitve. To je bilo izrečno ugotovljeno v šolskem odseku. Tudi pravi § 113. (četrti odstavek): Pri uvrstitvi učnih oseb v osebini status ima brez izjeme veljati da se vsaka def. učna oseba uvrsti z višjimi, nego dosedanjimi letnimi prejemki. — Glede na drugo vprašanje se obrnite na bližnjega tovariša nadučitelja. Pozdrav!
Izdajatelj in odgovorni urednik:, Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
AVGUST AGNOLA	■
m
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13	gg
——— poleg Figovca ————
priporoča svojo veliko zalogo stekla,	g^u
porcelana, petrolej nih svetilk, ogle-	KH
dal, okvirov, šip itd. Tintnike za	|||
šolske klopi, aparate za fizikaližne	p«
poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna ste-	SH
klarska dela, tudi nova Sol.	g®
:: poslopja na deželi itd. ::	™
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
"V Grorlcl
Tržaška -ulica, štev. ±© v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Selenburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno .'nočna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.'

Učiteljska tiskarna
sprejme kot
pisarniškega = slugo
takoj dečka, ki je dovršil osemletno šolsko dobo z dobrimi uspehi vsaj na štirih razrednici. Predložiti je zadnje šolsko izpričevalo in priporočilo šolskega vodstva-
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini

A. & E. Skaberne
% ; Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbira i	Solidna postrežba i
Barhenti,
flanele,
sefirl,
plketi,
kanefasi,
kepr.
Vse tü-rsas-Irxe prestali
M. JI R S OVA
===== učiteljeva soproga =====
Platno,
damaskl,
robci,
brisače,
rjuhe,
vsa oprava.
lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku nad ^ffof 16
4=0 m. osta-nHso^r za 20 ¡K frsurilszo.
Neugajajoče vrnite.	Učiteljstvu popust.	Vzorci franko.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
izprašani optik, -um
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščipalniki natančno po zdravniški!! predpisih. toplomeri, baro-metri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka !!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
imam,
Gramofoni od K 20-— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzeX.v
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih. :
Zaloga otomanov, di- \
0
: vanov, žimnic : i in otroških vozičkov. \
Spalnica v amerikanskem orehu \
' 350. kron. ::
MM
BBBBBBHMII^M^HPB» f
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 noeni oma- | riei, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. j
BBSBBBWBCBBaaBBBaBBaaBflaaaaBaBBaBBaBaBBaBCaaBaBSBBaBBBQBaBaaBBBaBaBBaBaBBBBBBBBBBaBBaaBBaB*«a«"f*
-jedT-i^k a