S.D.G. Delegati Slovenskega državnega gibanja so se v dneh 16. in 17. maja t.l. sestali v Clevelandu, USA, kjer so v prijateljskem vzdušju razpravljali o dosedanjem delu, trdno odločeni s tem delom nadaljevati in tako doprinesti vsaj skromen prispevek k uresničenju končnega cilja: samostojne in demokratske slovenske države. Poleg sklepov notranje-organizacijskega značaja je konvencija odobrila tudi predlog, da bo SDG v bodoče iskalo tesnejšega sodelovanja z drugimi slovenskimi demokratskimi organizacijami, ki se borijo za isti cilj. Pomankljivo filozofsko tolmačenje Francoski zgodovinar, filozof in kritik J.E. Renan pojmuje in posledično definira narod le kot "skupnost ljudi, ki je v preteklosti skupno opravila velika dela in, ki upa, da bo tudi v bodočnosti prav tako skupno podvzela velike stvari!" Poudarek v Renanovi definiciji naroda je na besedi "skupno". Njegova definicija naroda je, gledana s slovenske zgodovinske perspektive, namreč, da le skupna dela označujejo narodno pripadnost, enostranska, drugotnega značaja, sloneča zgolj na učinkih skupnih delovanj, in je prav zato, ker prvobitne slovenske narodne vrednote prezre, oziroma jih, v kolikor sploh jih, malomarno, površno in nezadostno upošteva. Prvobitne slovenske narodne vrednote, ki že vseskozi, tisoč let in čez, vsestransko in zavestno izražajo našo svojstveno narodno identiteto so: — slovenski jezik; — zakoreninjene, slovenskemu narodu svojstvene in zavestne navade; — vera kot urejevalec zasebnega in javnega življenja; — obča slovenska narodna zavest, ki s pomočjo krajevnega patriotizma spontano in neprisiljeno uravnava in vodi celotno narodno življenje; — slovenska zemlja, v kateri so vse narodne vrednote globoko zakoreninjene; — vedno živa skupna zavest, da je vse to last slovenskega naroda; — splošna, vsenarodna pripravljenost braniti to skupno prepričanje, te skupne narodne vrednote. Vse te primarne vrednote, gledane dalje še z globalne perspektive, so edina, prvenstvena, zavestna, vsem narodom vrojena, svojstvena gibala, vseh mogočih skupnih del in podvigov slehernega naroda, tudi slovenskega. Brez teh primarnih, narodom vrojenih svojstvenih vrednot tudi do skupnih akcij ne bi prišlo in bi jih sploh ne bilo. Živa zavest vseh teh prvobitnih, slovenskemu narodu vrojenih vrednot je bila tista moč, tisto vodilno gibalo za vsemi slovenskimi skupnimi deli, podvigi in gibanji tako v naši preteklosti, sedanjosti in bo prav tako tudi v bodočnosti. Luka Dolenje • Učitelji v šoli v Cheboyganu (Michigan) vključujejo Barago in njegovo delovanje v pouku zgodovine države Michigan. Zanimanje za Barago se je preneslo na starše in na šolski odbor. Tako so sedaj spremenili ime šole od Cheboygan Central na Bishop Baraga Central. Pogled skozi čas Zakaj? Kot hudorurnik tečejo leta in tonejo v tek zgodovine. Štirideset jih je že minilo od tistih usodnih dni, ki so prinesli kaos družbenega reda, kar so komunisti izkoristili za svojo krvavo revolucijo. Čeprav jih je že toliko odšlo v večnost, so spomini še vedno mladi kot pomlad, ki vsako leto z radodarno roko vrača mladost, veselje in upanje. Tudi takrat je bila pomlad, prešerna in nasmejana, kot bi pomenilo, da bo Odslej veliko let prihajala ponarejena, ki ne bo segla do srca. Vojna je iz raja pod Triglavom prepodila pomlad. Crn oblak je zagrnil slovenske gore, na doline je legla žalost, iz naših vasi je izginilo zaupanje. Sele tedaj smo se zavedli lepote naših planin; začeli smo spoznovati, da je fantovska pesem sredi vasi pravzaprav le vir življenjske sile našega rodu, zaslutili smo, kako velik zaklad je sosedov pozdrav z domačega praga na sosedovo dvorišče. Takrat je sosed še nosil sosedove skrbi, uspeha posameznika se je veselila vsa fara in žalost ene družine je nosila vsa dolina. Polne so bile slovenske cerkve, morilca ni bilo med nami, ob večerih je molitev dihala skozi okna naših domov in se kot blagoslov razlivala čez dolino in vas, dobro se nam je zdelo, ker smo bili imenovani Marijin narod in kar nora je bila misel, da bi se našel kdo, ki bi z mečem začel rušiti ta dom miru in dobre volje. In prišlo je, na kar nismo bili pripravljeni. Ljubljana, ki je na-jdalje mislila avstrijsko, Ljubljana - slovenska prestolnica, je zredila tolpo mednarodnih revolucionarjev in jih vrgla med narod, da ga uniči. Vse tisto sveto in lepo, kar nas je družilo in nas kot narod stoletja ohranjalo, je kar čez noč postalo "reakcionarno, nazadnjaško, imperialistično in pro-tinarodno". Proti vsemu temu je bilo treba oklicati "osvobodilno borbo", ki naj pomete z vsem starim in ustvari nekaj novega, družbo brez Boga, brez srca in brez pravice. Kdor je podvomil v to iluzijo peščice izvržencev, je bil zaznamovan in obsojen kot narodni izdajalec. Začeli so padati najboljši in najbolj zavedni Slovenci, vsi oblateni z grehom "narodnega izdajstva ..." In teh je bilo vsak dan več. Ljudje niso mogli verjeti, da bi narod poštenjakov v očeh skrivnostnih "osvoboditeljev" kar naenkrat postal narod izdajalcev, še težje so razumeli dejstvo, da sta kot dogovorjeno roko v roki morila oba: okupator in partizan, prvi podnevi, drugi ponoči, - žrtev obeh pa je bil slovenski človek. Slo je samo za oblast, za zmago tiranije, črne ali rdeče. Osebna svoboda je odhajala z velikimi koraki, v nevarnosti je bilo golo življenje. Narod ni imel ničesar več dati v odkupnino za življenje, hotel pa je v miru živeti. V tej stiski se je uprl proti nasilju, stopil je na stražo za naše vasi in za življenje svojih dragih. Iz krvi in grobov so zrasli okopi, zato so rodili uspeh. Slovenski kmet je zagledal novo upanje. Toda, glej, razodela se je resnica o zlaganosti "boja proti fašizmu". Morilci in vlačuge iz gozdov so se pobratili z laško soldatesko in s fašističnim orožjem udarili po stražarjih naših vasi. Tudi tedaj, na Turjaku, so jim pred predajo obljubljali svobodo, potem pa so jih zvezali in pobili. Sedemnajst so jih v tisti kočevski sodni burki obsodili na smrt, a brez sodbe so jih pobili na tisoče. Jelendol, Mozelj in druga grobišča so bili kraji teh krvavih orgij, za število žrtev pa je povedal krvnik Edvard Kardelj: "Sedem tisoč belo- in plavogardistov je bilo za vedno izbrisanih s slovenske zemlje". Iz tisoč ran je spet zakrvavel naš narod, partizan mu je tiščal nož na srce, A UMRETI NI HOTEL. Spet se je oglasila bojna pesem, še enkrat se je ponovil juriš za pravico do življenja. Zmagoval je in padal, krvavel, molil in trpel, a tam visoko, nekje med nebom in zemljo, je raslo upanje, vse dotlej, ko nam je kratkovidni in kramarski Zapad z izdajo in prevaro v Vetrinju vrgel v obraz, da slovenski narod nima pravice živeti. To je bila slovenska Kalvarija. Novih dvanajst tisoč vrnjenih so zmetali v jaške in kraške jame, ker so bili Slovenci, za temi še najmanj toliko drugih, ker suženjstvu niso mogli reči svoboda. Res, visoka je bila cena za svobodo našega naroda! Previsoka, da bi zdaj zavrgli upanje nanjo, čeprav se zaenkrat zdi vse izgubljeno. Zato z vero vase in v božjo pomoč, pokonci glave in korajžno naporej! Narod, ki ima toliko mučencev, kot jih ima mali slovenski narod, ne sme biti izbrisan z obličja zemlje. In tudi ne bo, če bo naša mladina le imela vero v življenje in sicer tako silno in močno vero, kakj-šna je bila vera naših domobrancev, ki so za vero in narod dali svoja življenja. Naj nas ne moti, da so še zdaj blateni kot narodni izdajalci. Narod ve, da so bili domobranci, vaški stražarji in posamezne civilne žrtve, pomorjeni zato, ker so bili verni in zavedni Slovenci. Obenem so komunisti prav z množičnimi umori po vojni ponovno dokazali, da se niso borili za narod ampak proti narodu. Da tiste, ki jim ponavljanje teh trditev, ne bo kakšnega dvoma, naj spomnim, da je eden vodilnih komunistov nekako takole dejal: "2rtve morajo biti. In če bo ob koncu vojne ostalo pet Slovencev pa bodo ti komunisti, bo KP dosegla svoj namen..." Prav tako so ob italjanskem razpadu kot pogoj predaje od okupatorja zahtevali izročitev vseh vaških stražjev partizanski vojski. Tudi ob koncu vojne so Nemcem postavljali enake zahteve. V obeh primerih so okupatorju dovoljevali prost odhod; misel na kazen za zločine jim je prišla pozneje. Isto spričevalo KP piše tudi Franci Strle, ko v knjigi "Veliki finale na Koroškem" pravi, da je bil prvotni namen XIV. divizije osvoboditev Koroške, a ker so se tam znašli domobranci, je vprašanje Koroške postalo drugotnega pomena. Torej uničenje idejnega nasprotnika je bila slej ko prej prva naloga KP. Tako smo se obrisali za Koroško, zaradi komunistične nadutosti je šel po vodi Trst in vsa Goriška z njim - matična Slovenija je dobila samo azijatsko sužnost rdečega režima. Prav tako je ostalo tudi peklensko sovraštvo do vsega, kar se ne ukloni tiraniji in laži. Sovražijo Cerkev, ker zagovarja in uči resnico, sovražijo svoje žrtve, čeprav ne priznajo, da so jih pobili brez vzroka in brez sodbe, sovražijo nas, ki smo zunaj, ker vemo za njihove zločine, sovražijo tudi sebe, ker svojih ciljev ne morejo doseči. Ne dokopljejo se do resnice, da na sovraštvu in krvi ni bodočnosti. Sovraštvo sicer nima meje, ima pa svoj konec. Ta konec prihaja, počasi sicer, a prihaja . . . Kot vkovan sem v te misli časovne perspektive. Oziram se nazaj in obujam spomine, ne iz Dva posnetka po atentatu na papeža Janeza-Pavla II., ki je po prvi srečno prestali operaciji na poti okrevanja. Cez nekaj tednov bo moral na še eno težko operacijo. Želimo mu polnega okrevanja, da bo spet osebno lahko vodii katoliško cerkev v teh težkih časih. sovraštva, ampak da povem resnico. Veliko bogatejši smo postali: po spoznanju, trpljenju in žrtvah. Gledam okrog sebe in vidim to slovensko družino, ki je razmetana čez vse kontinente: vidim preživele domobrance, ki smo šli skozi pekel revolucije in bi jim rad rekel, naj se že vendar znebijo strahu in za svoj narod začno glasno zahtevati svobodo. Gledam našo mladino, ki je polna idealizma, a po naši krivdi dostikrat ne pozna vzorov, zato se ogreva za zgrešena pota; tem bi rad pokazal oskrunjene grobove, da bi videli bolečino naše domovine in se ogreli za slovenstvo. In še to bi prosil naše mlade, naj svoja srca odpro iskreni in nesebični ljubezni, ker le ljubezen bo napravila konec sovraštvu in narodu vrnila svobodo in resnični mir. Marsikaj se je zadnja leta že spremenilo. Hudobija se zvija pod težo svojih lastnih zločinov. Cas bo brez dvoma prinesel težko priznanje krivde. Tedaj bo sosed spet stiskal roko sosedu in pesem se bo vrnila v naše vasi. Stane Pleškc The Premier of Ontario Parliament Buildings Oueen s Park Toronto. Ontario M7A 1A1 965-9353 Dear June 1; 1981 Mauko: Thank you for your thoughtful letter of March 28, 1981, in which you again offered congratulations upon the results of the general eleetion and conveyed your views on Mr. Yuri Shymko. Of great personal pleasure during my years in public life has been to witness the involvement within the political process of those Canadians from varied backgounds who have chosen to live in this, the 'province of opport-unty'. As your letter ,correctly suggests, Yuri Shymko has indeed played a role in this process of involvement. I am sure that he will prove an able and effective representative of his own constituents and many other Ontarians as a result of his service on the Advisory Council on Multiculturalism and Citizenship. I know that he and, indeed, this Government will continue to rely upon the assistance and counsel of persons sueh as yourself to ensure that the Legislature will speak on behalf of ali our citizens. May I extend through you my greetings and best wishes to the staff and readers of Slovenska Država. Your thoughtfulness is once again appreciated Sincerely, William G. Daviš Mr. V. Mauko, Editor, Slovenska Država, 1115 Bay Street, TORONTO, Ontario. Metro Caravan '811 - Slovenski paviljoni Ljubljana | Na prvo majsko soboto smo izbirali novo slovensko dekle, ki bo na letošnjem ljudskem festivalu ,,Metro Caravan" zastopala slovenski paviljon Ljubljana. Newtorontska cerkvena dvorana, središče naše družabne in kulturne dejavnosti v Torontu je odmevala mladih glasov. Udeležba je bila zadovoljiva. Med programom, ki je obsegal kratke pevske in plesne točke so udeleženci podarili čast „Miss Ljubljane '81" gospodični Ireni Skrt, dijakinji na St. Michael's College, University of Toronto. Kot vsako leto bo Miss Ljubljana sprejemala goste v domačem paviljonu in predstavljala našo skupnost na najrazličnejših prireditvah Metro caravan '81. Od 19. do 27. jiinija pričakujemo obiskovalcev od vseh strani. Narodna folklora v obliki plesa, pesmi, razstave domačih del, originalne kuhinje in pristne slovenske domačnosti bo spet zdramila tisoče, da bodo v zgodnjih poletnih večerih obiskovali Ljubljano, se razvedrili ob nastopih folklornih skupin Mladi glas in Nagelj, poslušali slovenske melodije orkestra Veselih Van-drovčkov in se vračali v kanadski svet z novimi odkritji slovenskega življa v Torontu. Paviljon Ljubljana bo nudil letos izboljšan in izpopolnjen program s posebnim poudarkom na slovenske pokrajine. - Podajmo si roke! - Primorci, Prekmurci, Gorenjci, Korošci, Štajerci, Notranjci, Belokranjci in Dolenj-; ci, da ne pozabimo Ribničanov! -mladina in odrasli! Skupno zapo-J jmo in zakličimo v svet, da bo naš ■ paviljon spet eden najlepših, na-1 jzanimivejših na celi karavanski! poti. Slovenski paviljon Ljubljana ni ■ sam sebi namen. Je to naša skup- ■ na zadeva, je poroštvu in obljuba! bodočih slovenskih utripov v med J narodnem torontskem in kanad- j skem svetu, je polnost našega! narodnostnega bitja, je dvig iz! mračnega morja vsakdanjosti v: sveže višine novih obzorij, je I odmev domače pesmi, daljni klic ■ domovine, je živo bitje in utrip! večno zvestega srca, ki mu je! slovenska zemlja dala življenje in Z ljubezen do njenih tradicij, večnih ■ lepot zemlje, jezika, vere in ■ kulture. Paviljon Ljubljana naj bo izraz I naše hvaležnti domovini, domač ■ praznik, čas srečanja in vračanja ! domov, kjer smo vedno! dobrodošli. LJUBLJANA vabi! S" karavanskim potnim listom I (passport), ki do 12. junija stane 8 ! dolarjev morete spet neomejemo ; obiskovati 46 mednarodnih krajev ■ in postaj v Torontu. Kupujte jih Z pravočasno! S tem pomagate; prirediteljem slovenskega pavil- ■ jona, ki pričakujejo vašega obiska ! in dobre volje. Rezervirajte si čas od 19. do 27. ; junija za Metro International ! Caravan in postali boste del Z edinstvenega festivala na svetu. Anica Resnik ■ (Foto: Corriere - Franco Romano) / G. Larry Grossman,, Q.C. - minister ontarijske vlade za industrijo in turizem je 25. maja letos, na posebnem slavnostnem večeru Etnične tiskovne zveze v Ontario sprejel diploma častnega članstva v imenovani organizaciji. Naš urednik g. V. Mauko mu ga je izročil ob navzočnosti 70 članov in s pomočjo ga. D. Jennings, predsednici organizacije ..Canadian Scene", ki je že sama častna članica več kot 12 let. Gospa Jennings je tudi častna članica SNZ. "Čeprav analiza socialnega marksizma (liberalnih teologov v Cerkvi) ne nakazuje sprejetja marksistične ideologije v celoti in še manj sprejetja dialektičnega materijalizma kot takega, kljub temu dejansko nakazuje pojmovanje človeške zgodovine, ki je v protislovju s krščanskim vidikom človeka in družbe in pelje v strategijo, ki grozi krščanskim vrednotam in zadržanju". Pater Arrupe, General S.J. (Civita Cattolica, Dec. 8. 1980) LETNIK XXXK. - VOLUME XXXII. JUNIJ 1981 PUBLISHED MONTHLV BV: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATIOH OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, MbG 2T5 ŠTEV. 6. - No. 6. V SPOMIN IN OPOMIN MAJ — JUNIJ FOR A. F R E K SLOVENIA \ lo^piskeV ran A Subacrlptlon rele« $19.09 per y«»r tet alngle l»»»e. Advertlslng 1 colllmn > 1" ».» Poblished moMhly by Slovenian National Federation of Canada , 944 Euclid Ave:. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA lihaja prvega v meseca Letna naročnina mala: Za ZDA In Kanado |I9.-, la Argentina 4»,- pe«ov. la Bratllijo 150 kruielrov. la Anglijo M,- llllngov. M Avstrijo 133 llllngov. u Avstralijo 9.ZS avstr. I, ta Hali)« In Tr»l 299»,- lir, u Francijo IS99.- frankov. Za podpisane tlanke odgovarja pisec. NI nujno, da bi te avtorjeva nailranja tnorals skladati v celoti f mišljenjem urednMtva In lidajatelja. Cena ta letalsko poŠto po predhodnem dogovoru. Cleveland I nPr7MADF?NA I s ri inooriNo sv/f iin io 1960 Ž II r N I I A 19«) CERKVENI PEVSKI ZBOR K O N C E R r mapi iiuiii pismi umri ia it maia kii on 3 roroinNi v rf»Kv) I ST. MARVS CHURCH I IS5I9 Mnlme« Avnmip CIFVflANO, Ol>io 441 in • Korotanov koncert v Clevelandu je bil velik uspeh: • Cerkveni zbor iz New je gostoval v clevelandu: QUIA RFSPfXIT POJOČ Sf OGLASIMO POZDRAV MARIJI BREZMADEjNI roJni venec KaAtJicA ntcčAsimnvA - JE MRAK KONČAN MARIJA. POMAGAJ NAM ČElČENA RODI. O KRAtJICA KOMAJ SO G Rt ICC ZAPftC AVE MARIJA AVt MARIJA -PROiNJA DAJIf ml ZtATIH STRUN fl PADA MRAK V DOIINO MARIJA. MORSKA ZVEZOA AVE MARIA ZDRAVA MARIJA POZDRAVI JENA. NEBES GOSPA uvooNt in srbfmmf wsrnr tone zrnec Toronta izvaja cerkveni pevski znoo Jupm* brezma!* Jut vrvi jo?f osana % — I S HAOI I, "MAONIfrAl" |W<»n rOCIAMTlr l.i n.„ln o - j G ZANGt Bnln CI»A» In ,hn. ■ ■ NIFrKf st Anin CERAR AU| mtO^NIK In An. A A MAV rOKVNiK In .K™ • I PAVČIČ Mn.l(n I AVWl',A in ,tv« n I HIAPMI* o- I r.cimto Mn.l(n OirillJi*k\ •. Nadškof Šuštar bo glavni maševalec in pridigar pri sobotni slovenski maši letošnjega Baragovega dne v Marquette-u (5. septembra). Pri maši bosta pela združena pevska zbora iz Chicaga in Joliette-a pod vodstvom p. Spendova. Nedeljsko mašo bo vodil in pri maši tudi pridigal kardinal Dearden. Pri maši bosta pela stolnični cerkveni zbor in slovenski pevci. Banket bo v prostorih univerze Northern m neposredno zadevajo slovensko narodno politično stvarnost, prišel do polnega izraza in veljave. Vse to je mogoče doseči le v svobodni in mednarodno priznani slovenski državi! Slovenci smo imeli že v preteklosti svojo državo, Karantenijo imenovano, zatorej ne gre za nekaj pdpolnoma novega, ki bi bilo slovenskemu narodu nepoznano, tuje. Slovenska državna zavest je v našem narodu vrojena, živa in je prav zato v kritičnih slovenskih zgodovinskih dobah odkrito hrabrila in vodila naše prednike, da so narodno zavestno skupno ravnali in nastopali. Sedanji komunistični oblastniki so v snovno in duhovno zasužnjeni domovini slovenske narodne vrednote načrtno zvodenili in oslabili. (Dalje na naslednji strani) Kaj smo? Smo Slovenci, narod z vsemi bistveno sestavnimi prvinami, ki nas ločijo od drugih neposrednih in daljnih, številčno velikih in malih sosedov. Svoje narodno bistvo, slovensko misel in z njo živo narodno zavest, smo kljub dolgemu tisočletnemu načrtnemu raznarodovanju in zatiranju, gospodarskemu izkoriščanju in vzdružejo zemljo, dokler ne zapoje velika lopata. Delo za slovenski starostni dom utira pot preko občinskih uradov. Potrebujemo izvedencev, za praktično izvedbo opredelitve zemlje (rezoning) ki je združeno z novimi stroški. Finančni odbor nadaljuje s pripravami za veliki bazar 24. in 25. oktobra. Se preje pa se bodo člani in prijatelji Doma Lipa zbrali na poletnem pikniku 26. julija v Slovenskem parku (Highway '410' in Hgw. '6'). Mehmet Ali Agca Po najnovejših poročilih je atentator na papeža 'ušel" iz ječe preoblečen v vojaško uniformo (?) z namenom, da ubije papeža. Prav tako je znano že, da je dobil teroristično izobrazbo v Siriji in Libiji, v oddelkih ki niso ravno poznani kot desničarski (?)! Vseslovenska dobrodelan ustanova Dom Lipa je last slovenskih ljudi. Potrebuje vašega varstva, zaupanja in pomoči. Pripravljalni odbor se trudi za uresničenje končnega cilja stavbe za petdeset stanovalcev. Cas prihaja za marsikoga, da si poišče varno in mirno zavetje. In čas ne čaka . . . Cim večji bo slovenski delež v novem domu, toliko bolj bo ta dom slovenski. Zato vedno trkamo na dobra srca, da množe ta skupni slovenski delež in grade temelje Domu Lipa. V preteklem mesecu so darovali: V spomin pok. A. Smrke: po $20 Smrke D. in J. V spomin pok. V. Trčka: $5 Strah Vinko $50 Stane Skrt V spomin pok. J. Stritof: $20 Kladnik Silva $15 Novak Peter po $10 McMillan Sofie, Mary Spehar (USA) V gradbeni sklad: $500 Mesesnel Miro $120 Berkopec George po $100 Jakše John (Windsor), Matašič Barbara (Oshawa) $70 Ptaček M. $60 Marič Janina $50 Hafner Ivana $40 Kodrič Emilija po $20 Bogovič Jože, Tomazin Stane $10 Kovačič Marija (Thunder Bay) Vsem darovalcem iskreni Bog Plačaj! Vi pripadate Kanadi . Kanada pripada Vam Kanada je Vaša zemlja. Vsaka provinca, vsako mesto, vsaka vas. Atlantske Province na Vzhodu, naše čarobno glavno mesto z okolico, velicanstvene visoke gore in iznad vsega one na Zapadu. £ IllUbllwVllii IlCIJi ClbllVllvJOv JJVVlUllVVt ki jih nobena druga zemlja ne more nuditi. Spoznajte letos drugi del svoje KanadeL Kanada1 )• zemlja, ki Vam nudi ie več. 1+ Canadian Government Office de tourisme Office of Tourism du Canada 0023484848232323485348895323235348535353235353534823 0102232348482323534823535348485323532353532353484823232348232323534848232302020202014823235348235353234823232323532353535353000200020248482323482323 DR. RUDOLF TROFENIK - SEDEMDESETLETNIK V Muenchenu v Nemčiji je izšla posebna zbirka razprav ("Serta Balcanica - Orientalia Monacen-sia") v počastitev sedemdesetletnice rojstva znamenitega slovenskega rojaka Rudolfa Trofenika, dvojnega doktorja - pravnih ved in modroslovja - predvojnega docenta in tajnika pravne fakultete v Ljubljani, po vojni pa slovitega monakovskega založnika in urednika knjig in zbirk zgodovinskih virov in znanstvenih razprav iz slovenske in jugo-vzhodno evropskih književnosti. Rudolf Trofenik je bil rojen leta 1911 v mestu Mariboru na slovenskem Štajerskem. Na klasični gimnaziji v Mariboru (1922-1930) je postal znan kot izredno nadarjen in iznajdljiv študent. 2e v nižji gimnaziji se je pridružil nezavisnemu mladinskemu gibanju okoli revije "Križa na gori" (pozneje "Križa"). Ta dvojna gimnazijska izoblikovanost ga je ob odhodu na univerzo v Ljubljani označevala kot izrazito samostojno in obetajočo osebnost. V teku njegovih univerzitetnih študijev v razdobju unitaristične diktature kralja Aleksandra (1930-1935) so se te značilnosti Rudolfa Trofenika dopolnile in okrepile v usmerjenost k slovenskim narodnim ciljem. Pod vplivom svojega strica profesorja Franceta Vebra (1890-1975), izvirnega in aplikativnega, mednarodno priznanega slovenskega filozofa, je dr. Trofenik sovje pravne študije poglobil še z dodatnim doktoratom iz filozofije, kar je vodilo k dosegi njegove docenture v pravni filozofiji. Svoje praktične talente pa je dr. Trofenik izpričal kot tajnik ljubljanske pravne fakultete, dokler je vojni okupatorji Slovenije niso zaprli obenem s celotno slovensko univerzo. Več generacij slovenskih študentov in diplomirancev iz usodnih let pred vojno in med vojno dolgujejo Rudolfu Trofeniku hvaležnost za marsikater