Dopisi. Iz Ljubljane, 27. marca. (Pri mestnib volitvah) je v III. volilnem redu narodna stranka danes sijajno zmagala! Od 330 volilcev se jib je volitve udeležilo 265. Izvoljeni so g. Horak a 164, gg. Jurčič in Kljun s 152. Regali a 150 glasovi. Od nasprotuih kandidatov dobil je Gvajc 113, Polegek 109, Ab5in 107 in Habit 106 glasov. Tako sijajnege izida niao pričakovali ne narodnjaki ne nemškutarji, ki so vse žile napenjali, da bi bili zadobili zmago. Najprej se je narodncmu volilnemu odboru prepovedalo na mestnib voglih nabiti oklic do volilcev, ki gotovo ni bil spodtakljiv, ker so ga liati slovenaki objavili. Na drugo prošujo dovolilo se je nabiti samo imeua odbranih kandidatov; pa koniaj so bila nabita, ao jih začeli mestni policaji že trgati raz zida. Meatni župan zarad tega od narodnjakov iuterpeliran se je izgovarjal, da so policaji prepozno zvedeli, da je bilo dovoljeuo oinenjene pozive na mestnib voglih prilepiti. Strauki lietnčurski pa ni bilo prepovedano razglasiti svojib oklicev, v kterib na vso moč privržencern svojim prigovarjajo v popolnem številu priti k volitvi in narodnjakom pokazati, da so v mestu zgubili vso veljavo. Rea so prišli vsi, a ostali so v veliki manjšini in nemčurji so se sedaj prepričali, da narodna stranka v mestu ni zgubila veljave, ampak je ae pridobila. Lansko leto dobili so nasi kandidati 132 do 127 glasov, in večina je znašala komaj kake 4 glasove, letos pa že 44 do 51 glasov. To je vrl in vesel napredek, ki nam daje upanje, da bomo polagoma tudi v meatuem zboru dobili ve5ino, ki smo jo bili pred 8 leti valed intrig stranke nemčuiske zgubili. 0 volitvi sami bi bilo marsikaj piaati, pa omeuiti bočem le dveh reči. Prva je, da so bili v volilno komisijo odbrani zgolj možje atranke naspiotne. K sie5i enega izmed njih ni bilo blizo in privzeli so na mesto njega že v zadnjem trenntku narodnjaka Franja Poto5nika. Druga ae bolj zanimiva pa je ta, da ao naiodnjaki zasa5ili nckega glasovitega in dobro znanega gospoda, ki je botel nekemu volilcu liatek z narodnimi kandidati premeniti z listkoni svoje stranke, ki ga je imel v rokavu hranjenega. V II. in I. razredu pa še letos niamo zmagali. Zarad prepovedi, da ae volilni oklic ni smel nabiti ua mestnib voglih, boSejo neki narodni deželni poslanci g. deželnega predaeduika v dežel- netn zboru interpelirati. Radovedni smo, kaj bode na to odgovoiil. Slovenec. Od Dupleka pod Mariborom. (P o p r a v 1 j a n j e Dravine atruge. Pii Gornjem - Dupleku so Dravo nekoliko popravili, da nebi naših zemljiš5 odplavila; valed tega pa je nabrežje pod piekopom v nevaruosti. Lani je deželni zbor v obrarabo zemljišč na št. Martinski strani sklenol 127 aežnjev dolgo napeljavo za Dravino vodo napraviti in v ta naraen odkazal 3935 fl. Vendar ta svota je bila premala: nadelalo se je samo 57 aežnjev in zato ae je bati, da nebi Drava v at. Martinsko strugo prodrla ter najlepših travnikov in njiv pokončala. Deželni odbor je tedaj naavetoval trojno obrambo prirediti: 1) napeljavo pod Dupleškini prekopom podaljšati; atroški bi stali 5300 fl.; 2) pobrežje pri Loki zajeziti, stroški bi znaaali 7244 gld. in 3) napravo napeljave na spodujem koncu pri Loki, stroškov bi bilo 3574 fl.; skupaj 16119 fl. Te avote bi pokrila država l7li0) dežela llU0, ptujski okraj 4/.lo in dotiSne srenje -'/4o- Vendar deželni zbor ni sprejel tega nasveta, eeravno sta ga poslanca dr. Radaj iu dr. Dominkus, ki sta se nalašč poprej v Loko vozila gledat, prepričevalno kot najpotrebnejšo ve5 zagovarjala. Ali dr. Radaj ae ni dal splašiti in je vsaj nekaj reail. Deželni zbor je uamre5 na njegovo prizadetje aklenol vaaj drugi del nasveta izvraiti in je v ta naraen odmeril 3078 fl., t. j. s tem denarjem in drugimi doneski, skupaj s 7244 fl., se bo pobrežje pri Loki zoper Dravine valove zavarovalo. Velika 8ie5a za naao okolico je, da je bil tudi sledeči naavet dr. Radajev sprejet, namreč: deželnemu odboru se naloži, da nemudoma vae stori, kar bi potrebno bilo, 5e bi Drava že zgotovljcne poprave in one, ki ae bodo pri Loki začele delati in če bi se zavolj prekratke napeljave pod Dupleškim prekopom bilo bati nove nevarnosti. Ta sklep deželnega zbora bo Spod. Duplekn in St. Martinu obranil travnike in njive. Pri tej obravnavi je g. dr. Radaj prvokrat v deželnem zboru govoril — in amo sedaj vai prav veseli in zadovoljui, da smo ai takega vrlega zagovornika izvolili za poalanca. Bog ga živi! Drugi5 ga bodemo zopet izvolili! . ,,,Iz Kamce. (Zmrznjenec.) Na av. Jožefa god so našli na Breaternici nekega zmiznjenega mladenca. Bil je iz Selnice. Ker je še imel nekaj denarjev in drugih reči pri 8ebi, se mora sklepati, da je revež zmrznil. Privlečejo ga v Kamco, pa kaj za5eti ž njim? Pokimujejo eden drugemu. Mrtvašnice nimarao, da bi ga v njo zaneali. Seidlov ,,stellvertieter" jim tedaj reče nma ruachts so ao so" in vrgli so ga v neko atrobnelo utico, ki že tudi viai proti aoln5nemu zapadu, v kteri so ahranjcna še nektera gasilna orodja. Položijo ga na trobico alame in ae mu prižgejo Iu5. Po mojih mialib še botentoti imajo boljae slnambe za uboge mrli5e, kakor Seidlova ,,garda" v Kamci. Celo stare babele so kimale z glavami in porekale ,,to je vendar le grdo in sratnotno za Kamco, tako blizo mesta in tolika nemainost, da ae initvaanice ni". Pritoževali amo se že davno pri oblastnijah zavoljo groznih neredov pod Seidlovim paaalstvom, a kaj se je zgodilo! z je5o, s kaznijo ao nam pretili, 5e ae kaj zinemo proti ukazoru vsemogoSnega »Seidla, pa aedaj bo menda ž njim skoro za vselej — vrczalo. Ko je nekdaj bil Kam5an za srenjskega predatojnika, je imela srenjska kasa 900 fl. gotovine, a zdaj pod rpemora", kakor ae piipoveduje, že 300 fl. dolga. Pri nas se že tako govori, kjer libeialec ustaraški, tam dolga vse poprek. Veudar nekoliko nas žc tolaži te, da je za5el ,,vandrati" iz lepe rožbaake doline od lepega posestva . Kanaški kovač. Iz Starega trga. (Zopet neare5na sinrt.) V Subodolci so našli nekoliko pod Moabamarjevim mostorn mitvo trnplo nesreSneža, ki je brž ko ne v vodo, Tsled deževja zlo naraalo, __ padel in utonil. Kmalu so ga apoznali, — za Zuželja, poprej kmeta iz Razborja, kterega so Škrubejevi videli v petek ve5er pijanega iz Slovcnjgradca domu tavati. Tri dni je ležal v vodi, pa doinači ga niso pogieaali, ker je pogoato po ve5 dni od doma izoatajal. V teku enega tedna je tedaj pri nas že druga uesrečna snirt vsled — pijanoati. Od Kapele pri Radgoni. (Odgovor zaKam5ane ali za g. Seidla?) nSlov. Gospodar" nii je predrag piijatelj in sem nauj naročen za 2 iztisa; zato mu tudi rad poatiežem z odgovorom na praaanje, katero so v njem Kamčaui, lneui še vedno nepozabljivi, stavili 6. jan. in 16. marca. Leta 1860 bil aeru za ucitelja v Kamci potijen; zavolj aolnine smo potern kmaln irueli v Kamci sbod; zbrali ao se vsi župani cele fare v učilnici. Tedajšni šolski nadzornik g. Hrauda in Seidl sta tudi bila navzo5a. Jaz aem ae glede aolnine sklicaval na ukaz c. kr. namestnije v Gradcu ddo. 20. febr. 1856. štev. 1736, vsled katerega aem imel pravico od vsakega za solo sposobnega otroka terjati 1 fl. 65 kr. letne plače. Možje pa so piosili, najjim aolnino nekoliko znižam, ker mi bodo potem obilno vinsko bernjo dali, kar ao rea tudi storili in za kar sem jim vselej bvaležen. Toraj smo 65 kr. pustili in aplob 1 fl. od vaakega otroka letue pla5e naatavili. Tako smo se pogodili in vsi navzoči župani so mi obečali vea iznesek v 14 dneb plačati. Ali ve5 je druga5e iztekla. G. Seidl je prineael 49 fl., g. Klan5nik v Rožpahu 2 fl., g. Felber za svoje otioke 5 fl. in g. Dežmau, za katere ne vem, 5'fl. To je bilo vse. Potern prete5e zopet eno leto iu kdor ni dobil pla5e, to je bil nšolmajster". Pokli5emo tedaj zopet shod predstojnikov; pri tem ahodu se aklene, da g. Seidl pobere aolnino po celi fari in jo u5itelju izro5i v 14 dncb. Čakara 14 dui, meaec, pol leta, celo leto, več let, a izplače zasluženega denarja niaetn pri5akal. Slišim, da je g. Seidl denarje aolninske rea pobral, ali meni jih ni nihče dal. Sicer pa Kamčani z g. Seidl- nom naj 8torijo, kar hočejo — jazterjam s voje d euarje! Ker plačila nisem dobil, aeru dolžno šolaino za5el v tiakane postavne pole zapiševati po 1 fl. 65 kr. Te aolake apiae in račune sem ai dal potrditi po g. župniku, po g. Hraude-ju, dekanu Kostanjevecu iu c. k. okrajnemu aodnik Wutt-u. Vsak teh gospodov je mojo teijatev spoznal kot pra: vično, a denarjev le niaem dobil. Za8ton.j aem od Maleuedelje v tej zadevi potova! 4krat v Maribor, 3krat v Gradec, 4krat v Ljutomer. Tako plačuje avet — ali Kam5ani, ali g. Seidl? Jakob Kocmut, nadu5itelj. Iz Runča pri Velikinedelji. Lani se je zrnja in vina pii na8 le v srednji mere pridelalo. Zarolj predlanake to6e, ki je strašno veliko škode napravila, še se je dosedaj le malo da5e odpisalo, nekaterim celo ni5, Seravno apadajo med take kmetovalce, katerim je led vse pokonSal. Nekateri so ae zarad tega že pritožili pri ve5ib goapoakab; pa do sedaj ae reč ni dognana. Bog, da bi so le dobro akouSala. Jako občutljivi postajajo pri naa tisti stroški, katerib nam pogosto rubljenlje zarad zaoatale da5e dela. Kakor ališimo se v- drugib glavaratvib ne godi tako, vaaj v ljutomerakem ne, kder se skoro nikoli (?'(* Uredništvo) ljudem živina itd. ne rubi in davkarija dobi vendar vselej evoje denarje. Želeti bi bilo, da bi ormužki uradniki v davkariji blagovolili z nami davkeplaSitelji nekoliko bolj uljudno po8topati, zlasti bi to želeli pri adjunktu g. Mauriču. Kmet itak že težko pla5uje in ga še bolj zaboli, 5e mora pri pla5evanjn še osorne beaede požirati. Tega bi res ne bilo treba. Nekateri so se že ravno zarad omenjenega gospoda pritožili. Iz Mozirja. Že lansko leto je bil nSl. Goap." priuesel životopis rajnega vnetega pesnika — Valentina Orožna, in svojim bralcem povedal, kako je blagi g. Jož. Lipold, v Mozirju sprožil bvalevredno misel, naj bi se rajnemu Orožnu 5asteu apominek napravil. — Stoprv tedaj njeniu prisrčna hvala! Pripomagal je tudi nSlov. Gospodar". Nabrala se je lepa avota, za ktero se bode stavil Orožnov spominek. Da se pa atvar v teku tega leta dovrši, je treba sporazumljenja z istimi 55. gg., kateri so blagovoljuo za apominek kaj vložili. Najuljudueje se tedaj vabijo vsi omenjeni gospodje in blagi prijatelji rajnega pesnika — Orožna k posvetovanju zastran atavbe njegovega spomineka — na Velikonočni pondeljek popoldan ob 3. uri v gostilnici Jož. Lipolda v Mozirju. Hvalevreduo bi bilo, da bi udeležitev iz vsc aavinake in škalske doline, kakor tudi iz drugih krajev alovenakib, bila obilna — mnogobrojna ; kajti vec ljudi več vidi in za umetnoat ve5 stori. Pri tej priložnosti 8e bodemo laliko v vbranem petju spominjali — Orožna — in jegove: rKje ao moje rožice". — Ogojealav. Iz Ptuja. (JaToa zah^ala.) V podporo siromaških dijakov realne gimnazije ptnjake ao podpisanemu za tekoee leto doneskov dopoalati blago^olili »Iede5i p. n. gospodi: Bezjak, župnik pri 87. Markti 5 gld., g. Dre^enšak, provizor 7 Ottersbacba 211., g. Hirti, stolni vikarij 7 Mariboru 5 fl., g. Lo7ien5i6, župnik pri Malinedelji 2 fl., g. Meško, župnik pri 87. Loyrencu 3 fl., g. Pavalec, kaplan 7 Cniureku 2 fl., Šporn, župnik 7 Ormužu 5 fl., g. Kornfeld kaplan pri 87. Trojici 7 Halozah 1 fl. V imenu odbora podjiiralnega drnštva zah^aljujem se vsem gg. dariteljem in piosim se one gospode društenike, nde, ktcii so xa teko5e leto a 87ojini doneskom zaostali, naj bi ga blagovolili ob zgoduej priliki priposlati. Doz7oljnjem se si dalje 7abiti k pristopu k uašemu podariteljnemu drnšt7ii. V Ptuju na praznik S7. blago^esti 1876. Jos. Žitek, profesor in odborov zapisuikar.