N &r*i Zmaga rudarjev - Zmaga progresa nad reakcijo 440,000 rudarjev M vraia nazaj v rudnike, na delo De- vet tednov je trajala borba, kateri ao rekli pogajanja Zmaga- '''\Tag\t ” 'S 1,na 0r *‘' i ' irant *‘ -t-keg, delav- st va, zmagala je UMW, najjacja edinica v mogočni CIO. • ti da ‘ie ba TIMW ° Pristati na za P rto delavnico, priznat , da je L.MVV edina predstavnica rudarskega delav¬ stva, odpovedati so se morali načrtom o znižanju plač in po¬ slabšanju delovnih pogojev. Z zmago, ki je dosežena, s o ru¬ darjev na \e in več organizacij, pa je vstvarjena podlaga, iz Žane, da kompanijam ne bo več tako lahko gaziti po pogodbi in pritiskati zivljenski standart na nižino WPA delavcev ka¬ kor je to bil doslej slučaj. Z ohranitvijo enotnosti, s preprečenjem razcepitve ru¬ darjev na dve in več organizacij, pa je vstrajena podlaga, iz katere se bo v bodoče lažje moglo prisiliti podjetnike na spre¬ jemanje ostalih rudarskih zahtev. Rudarji so izvojevali zmago, zmagovalci pa niso oni sa¬ mi, temveč celokupna demokracija v Ameriki je zmagovalec. Napad premogovnih baronov je bil poskus razbiti celokupno delavsko gibanje, ne samo rudarje, če bi zmagali rudarski magnati, bi njihova zmaga bila signal za splošen napad na vsej črti ,za napad na vse pridobitve, ki si jih je ameriško de¬ lavstvo izvojevalo tekom zadnjih petih let. Tak splošen napad so imeli pripravljen generali Wall-Streeta, ki hočejo na vsak način razbiti CIO, hrbtenico demokracije, pred bližajočim se 1*4 volitvami 1940. Nič ni pomagalo kompanijam, da jim je pomagal Green E svojo razbijaško “progresivno” unijo. Green je zamogel zma¬ go rudarjev zadržavati za več tednov, ni je pa mogel prepre¬ sti. Nič niso pomagale številne provokacije državnih in kom- panijskih organov, ki so v reakcionarnih rokah. Disciplina ru- j darjev je izbila orožje iz rok provokacijam. Nad vsemi nevar- <% nostmi in nad najmočnejšimi silami velekapitala je zmagala ru¬ darska enotnost, ki je bila tem močnejša, čim dalje so zavlače ; , vali pogajanja. Primeru, ki so ga dali rudarji, moramo slediti, ker rudarski vzleg je, ki vodi naprej k zmagam nad reakcijo- narji. NAPREJ TE DNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV Št. - No. 20. — PITTSBURGH, PA. — 16. MAJA 1939. LETO - \EAR IV. Pisma iz Slovenije PRVI MAJNIK V SLOVENIJI r Od leta 1919 naprej se Prvi Majnik ni praznoval v tako ši¬ rokem obsegu kot letos, ko plavajo nad slovenskimi deže¬ lami oblaki nacistične invazi¬ je. Na predvečer so zagoreli kresi in možnarji so pokali, o- znanjajoč živečo zavednost v« iii --- -v , v - v.- - vam in obratov ni delala, že¬ lezniški vozovi, avtobusi, tram¬ vaji so bili okrašeni in iz mno- gih tovarniških dimnikov, iz mnogih visokih dreves in hri¬ bov so plapolale rdeče zastave, na katere je policija delala pravcati lov. Delavci so priredili skoraj povsodi majniške izlete. Po ne¬ katerih industrijskih krajih je kljub prepovedi prišlo do de¬ monstracij. Majske proglase so izdali komunisti in letos pr¬ vič po 1929 letu tudi socijali- sti. V obeh letakih je glavna parola potreba zedinjenja de¬ lavskih in demokratičnih sil. Prvi Majnik 1939 je velik ko¬ rak naprej za obrambo dežele, za kruh in svobodo. so oblasti na štajerskem bile prisiljene posaditi glavne nem¬ ške agent*) v “zavarovalni za¬ por”, da jih rešijo pred pestmi ljudstva. V Mariboru, Celju in Ptuju je sedaj nad 50 nacistič¬ nih agentov v “zavarovalnem zaporu”/. ic- / NACISTI PRIPRAVLJAJO PODJARMJENJE SLOVENIJE Hitlerju so voščili .. . Med ostalimi tujci, ki so prišli čestitati Hitlerju na rojstni dan, so bili sledeii državljani Jugoslavije: Milojko Paukovič, komandant zra- koplovstva; general Lukič, inšpektor državne obrambe; dr. Velizar Jan¬ kovič, največji korupcijonist Jugo¬ slavije; Tadej Sondermajer, pod¬ predsednik aerokluba in pa Slove¬ nec dr. Bojan Pirc. Čudna državna obramba, če se njeni šefi že sedaj hodijo poklanjati onemu, pred katerim bi morali bra¬ niti Jugoslavijo. — Hitler je odlikoval belgrajske- ga ministra za vojno in mornarico generala Milutina Nediča z redom “Nemškega orla”. Kdo naj verjame, da je Hitler odlikoval ministra zato, ker je dobro utrdil jugoslovanske meje pred nacističnimi napadi? O- bratno je bolj verjetno, da je odli¬ kovanje bilo poslano za olajšanje nemškega napada na Jugoslavijo, katerega Hitler in Mussolini pri- pravljeta. prvomajska demonstracija v PHILADELPHI.il Irti SOC ON’ TtDOl-' Manifestanti nosijo karikature fašistov in kkpitulantov napise za bojkot fašističnega blaga in za podpiranje štrajka mornarjev. OBRAMBA TUJERODCEV-OBRAMBA AMERIŠKIH SVOBODŠČIN ‘o štajerskem poskušajo isti izvajati demonstracije aterih zahtevajo priključe- Slovenije k tretjemu raj- V apaški dolini so ubili na- 1 enega žandarja, ki je po- išal razgnati protidržavno nonstracijo. Hitler je v Mariboru vspo- vil nov nemši konzulat. U- Iniki tega novega konzulata iste osebe, ki so bile lani v n času v sudetskem mestu bu na češkem, kjer so or- lizirali znane sudetske ne- S T A N L Y HEINKICHAR se je povrnil iz ujetništva Nad 300 delegatov raznih važnih ameriških organizacij se je zbralo 13. maja v Wash- ingtonu, D. C. na veliki konfe¬ renci, ki razpravlja in išče po¬ ta in načina, kako preprečiti uzakonjenje ducatov reakcio¬ narnih predlogov proti tuje- rodcem. U^iie, podporne organizaci¬ je! cerkvene družbe!' politiki, K znanstveniki, pisatelji, zboru¬ jejo in se posvetujejo, kako od¬ biti udarec, ki ni naprerjen sa¬ mo proti tujerodcem, temveč proti glavnim temeljem ameri¬ ške svobode. Koncentracijska taborišča, uvajanje registracije, odvze¬ manje prstnih odtisov itd., itd., vse to je tako neameriško, da bi predlagatelji zaslužili, da se jih pošlje kakemu Diesovem komiteju na pregled. Brophy, direktor CIO, je predloge proti tujerodcem ’ o- značil kot del velike ofenzive reakcije proti celokupnem ljudstvu. Nastop proti tujerod¬ cem je del reakcijonarne o- fer.zive »>rotkd- r >wokraci>< -v -A- meriki. Udarjajoč na tujerod- ce, merijo predlogi na vso pro¬ gresivno gibanje v deželi, na socijalne pridobitve zadnjih let. Predlogi hočejo uvesti v Ameriko razmere, kakršne so danes pod Hitlerjem in Musso¬ linijem. Tujerodci niso v Ameriki noben problem. Vsa Amerika izvira prvih tujerodcev, a da¬ nes je prihod novih emigran¬ tov tako skrčen, da ne pred¬ stavlja nobenega problema. Namesto da bi se tujerodcem, ki še niso postali državljani o- mogočilo dobiti čimprej držav¬ ljanstvo, jih hoče reakcija pre¬ ganjati. Državljane hočejo na- hu .iskati na nedržavljane, ne- državljane pa s' strahom piT- siliti, da bi postajali skebi in lomilci delavske enotnosti. Konferenca še traja. Njene sklepe morajo vzeti na dnevni red vse naše slovenske organi¬ zacije, da po svoji moči poma¬ gajo odbiti naval na tujerodce in na principe ameriške svobo¬ de. V Z.S.S.R. NAJDEJO ZATOČIŠČE Pariz. 11. maja je odšel iz Orana (Alžirija) osemnajsti transport špan¬ skih beguncev v Sovjetsko Unijo. Med 61 španskimi begunci se naha¬ jajo tudi nekateri ministri iz repub¬ likanske vlade in nekaj generalov. V Marseillu bo na ladjo sprejetih še nadaljnih 128 beguncev iz Španije. (Ker se “Proletarec” ne potrudi poiskati vesti o odhajanju španskih beguncev v Rusijo in nato trdi, da sovjetsko delavstvo nič ne skrbi za begunce iz Španije, bomo od časa do časa v “Napreju” objavljali toza¬ devna poročila.) ( 0 - /i 0 s 9 inčene rudnike v Mežici osedanja lastnica, neka eška družba, prodala tre¬ ti rajhu. predvečer Hitlerjevega nega dne, so Nemci hote- vesti velike nacistične ma- *tacije po Sloveniji. Pri* 'ljali so kresove in javne onstracije. Slovensko pre- 'stvo je načrt preprečilo. ■ so se nacisti upirali sleči e bele nogavice, (ki so po- svastike znak nacizma v en ‘ji), so jih dobili po gr- Ker je ogorčenost ljudstva tipala vedno večji obseg, Med 16 ameriškimi prostovoljci, katere so “prijatelji Lincolnove Bri¬ gade” rešili iz fašističnega ujetni¬ štva v Španiji, se nahaja tudi slo¬ venski rojak Stane Heinrichar, doma v Pittsburghu. Pozdravljen borec za svobodo, po¬ zdravljen Stane Heinrichar! konvencija ameriške¬ ga KOMSOMOLA IX. konvencija kommladine je bila otvorjena na velikem zborovanju v Madison Square Garden v New Yorku, katere¬ mu je prisostvovalo nad 20,000 ljudi. Browder je pozdravil o- tvoritev in v svojem govoru J e iznesel komunistično mišljenje, kaj je treba storiti, da bo pri¬ hajajoče volitve 1940 leta do¬ bilo ljudstvo. Browder je za to, da delovno ljudstvo z zdru¬ ženimi silami napravi koalici¬ jo naprednih in progresivnih sil, ter da z Rooseveltom na čelu porazi reakcijo. V Omahi, Neb. se je Centralna li¬ nija ADF postavila v obrambo Wag- nerjevega zakona. Tudi razne "jruge unije v državi Nebraski so se Izja¬ vile, da podpirajo obrambo zakona, proti kateremu je Green naperil svoja kopja. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV BENEŠ NAPOVEDUJE SKORAJŠNI ZLOM FAŠIZMA Pittsburgh, Pa. — Pozdrav¬ ljen od župana Scully-ja in od mnogih tisočev Čehov, Slova¬ kov, Ukrajincev in drugih Slo¬ vanov, je dr. Eduard Beneš go¬ voril pred prenapolnjeno veli¬ ko dvorano Syrian Mosque. V svojem govoru je Beneš navajal vzroke, ki so dovedli in omogočili dosedanjo agresi¬ jo nacizma. Na podlagi izku¬ šenj iz zgodovine in današnjih dni je dokazoval, da se bliža¬ mo polomu fašizma, agresije. Beneš trdno veruje, da bo bo¬ doča Evropa, prej kot si mno¬ gi predstavljajo, vrgla iz sebe nestvor fašističnega barbar¬ stva in da bodo nastale v Ev¬ ropi kmalu druge razmere in demokratične Združene drža¬ ve Evrope. Društvo narodov se bo sestalo 22. majnika k svojem zasedanju. Otvo¬ ritev zasedanja je bila za en teden preložena, da se omogoči prihod Potemkinu, ki bo zastopal Sovjetsko Zvezo, Anglija je s svoje strani predlagala odgoditev, v upanju, da se ji posreči do tedaj napraviti do¬ govor z ZSSR. Zasedanje bo važno predvsem vsled tega, ker Rusija zahteva od Cham¬ berlaina. da izjavi pred celim sve¬ tom, da ne bo več muncheniziral in da sprejema reciprociteto v sovjet- sko-angleških dogovorih. Čehi in Slovaki so po vseh državah USA pridno na delu. Zbirajo svoje sile, zbirajo sred¬ stva in moči, da pomagajo za¬ sužnjenim bratom v starem kraju čimprej osvoboditi se nacističnega jarma. čeho- slovaško osvobodilno gibanje v Združenih državah ima že precejšen vpliv in pričenja i- grati slično vlogo kot pred 25 FRITZ KUHN RAZKRINKAN Voditelj ameriških nacistov Fritz Kuhn ,ožji prijatelj fa- thra Coughlina, katerega časo¬ pis širijo nacisti na svojih zbo¬ rovanjih, F. Kuhn, prijatelj mnogih reakcijonarnih kon- kresmanov in senatorjev, ki ga vabijo na svoje bankete, je ho¬ tel pobegniti iz USA, da se re¬ ši zaslišanja in preiskave, ki je v teku. Na opozorilo LaGuardije je bil Fritzu Fritzu Kuhnu sicer odvzet potni list, toda samo ta mera fašističnega kolovodje ne ba zadržala v Ameriki, ker lahko na nemških ladjah od¬ potuje tudi brez potnega lista. Begunec Spitz, trgovec iz Munchena, kateremu so naci¬ sti razbili trgovino, pa je v Fritzu Kuhnu spoznal starega znanca. Spitz trdi, da je Kuhn 1922 leta bil obsojen na daljši zapor v Nemčiji, ker je kot študent kradel tovarišem zim¬ ske suknje in jih prodajal. Ko je prišel iz zapora, se je Spitz usmilil Kuhnovega očeta in na njegovo prošnjo je zaposlil Fritza v svoji veliki trgovini. Par nemcev nato je Spitz ugo¬ tovil, da Kuhn vrši tatvine tu¬ di v njegovi trgovini. Iz obzi- rov do očeta pa ga ni dal po¬ leti, ko je iz takega gibanja liciji v roke, temveč je še po- nastala že v inozemstvu pro- vizorna češko-slovaška vlada, priznana od velesil, ki je po zmagi 1918 prevzela vlado v čehoslovaški. magal pri načrtu Kuhnovega očeta, ki je nepoboljšljivega sina odpravljal v Ameriko. Fritz Kuhn se je več let po¬ tikal po Južni in centralni A- meriki in 1928 je prišel v A- PRIPRAVIMO USPEŠNO III. KONFERENCO “NAPREJA” Volite svoje delegate, izdelujte svoje predloge, sodelujte v predkonferenčni diskusiji. Zunanji pregled Zadnji Mussolinijev goovr pred delavci v Turinu, je bil zelo skro¬ men in pomirljiv, še teden dni pred tem je duce sipal grožnje in žugal Franciji in drugim, v Turinu pa mu jc zmanjkalo sape. Vzrok tej skrom¬ nosti širokoustnež.a leži v nekaterih diplomatičnih porazih, ki jih je zve¬ za Berlin-Rim doživela v tem tednu. * * Turčija se je pridružila taboru za ustavljanje fašistične agresije in mnogi načrti fuhrerja in duceja v Sredozemskem morju in v vzhodni Evropi so dobili hude razpokline. Turčija je v najož-jih stikih z ZSS^ in je z njenim pristankom vstopila v obrambeno protifašistično zvezo. Pritisk novega nemškega poslanika v Turčiji, ki ni nihče drugi kot zna¬ ni von Papen, ni mogel preprečiti turškega koraka. * * Poljska se drži trdno in ne popu¬ šča. Ko je Hitler poslal 30,000 svo¬ jih sturmtrupperjev v Danzing, z namenom da izvede nenadni plebis¬ cit in priključitev k Nemčiji, so ga Poljaki opozorili, da bodo z vojaško silo preprečili tak udar. Hitler se je moral potuhniti in izjaviti, da ni imel nobenega zlega namena. * * Princa Pavla iz' Jugoslavije je Mussolini dva dni obdeloval in iz¬ gloda, da brez uspeha. Jugoslavija hoče ostati “nevtralna". Sedaj mora princ Pavle še k Hitlerju, ki bo po¬ skušal doseči to, kar je Mussoliniju dvakrat spodletelo. Brez pomoči od demokratičnih dežel, Jugoslavija niti nevtralna ne more ostati in zato bo izložena vedno hujšemu pritisku agresorjev, dokler se odločno ne po¬ stavi v vrsto onih, ki začenjajo na¬ stopati proti agresorjem. * * V Franciji so bile nadomestne vo¬ litve za nekaj parlamentarnih sede¬ žev in po nekaterih občinah so vo¬ lili nove občinske uprave. Zmagali so pri volitvah povsod progresivci, poraženi pa so izšli iz volitev mun- chenovci.' Največji napredek so do¬ segli komunisti, ki so na čelu ljud¬ skega gibanja proti kapitulaciji na zunaj in proti socijalni reakciji na znotraj. * * Sovjetska Zveza vstraja na tem, da ji morajo Anglija in Francija pri¬ znati reciprociteto v dogovoru za skupno nastopanje proti fašističnim agresorjem. Chamberlain se še ved¬ no upira, vsled česar narašča opo¬ zicija proti njemu v sami Angliji. Na zasedanju Društev Narodov 22. ma¬ ja se bo pokazalo, kako daleč so u- spela poganjanja med Londonom in Moskvo. * * Važna poročila prihajajo iz Ki¬ tajske, kjer so v zadnjem mesecu Japonci doživeli celo vrsto hudih porazov. Uspešne napade so Kitaj¬ ci izvršili ne na fronti, temveč zadaj za fronto, kjer se borijo številni par¬ tizanski odredi. Bolj in bolj se po¬ trjujejo napovedi, da Japonci niko¬ li ne bodo mogli spraviti Kitajcev na kolena in da se bodo morali u- makniti, ko bodo še bolj izčrpani okt so. Slab položaj Japoncev vpli¬ va tudi na evropsko položaj, ker Hitler in Mussolini ne moreta priča¬ kovati kake pomoči od žoltih zavez¬ nikov, ki so obtičali na Kitajskem. SOVJETSKA"ZVEZA IN KAPITALISTIČNE DEŽELE Besedilo Stalinovega govora o zunanji politiki ZSSR Vojna je ustvarila nov polo¬ žaj v odnosih med deželami. Vnesla je v te odnose ozračje vznemirjenja in nezaupanja. S tem, da je razrušila temelje povojnega mirovnega režima in prevrnila elementarne poj¬ me mednarodnega prava, je vojna napravila, da je postala vrednost mednarodnih spora¬ zumov in obveznosti dvomlji¬ va. Pacifizem in načrti o razo¬ rožitvi so bili pokopani. Njiho¬ vo mesto je zavzela mrzlica o- boroževanja. Začele so se obo- roževati države, male in veli¬ ke, med temi in predvsem dr¬ žave, ki izvajajo politiko nev- meševanja. Nihče ne veruje več v medene govore o tem, češ da tvorijo monakovski od- stopki agresorjem in monakov¬ ski sporazum začetek dobe “Pomirjenja”. Ne verjameta vanje niti udeleženki mona- kovskega sporazuma sami, Anglija in Francija, ki se nista začeli nič manj od drugih po- jačano oboroževati. Razume se, da ZSSR ni mo¬ gla iti mimo teh strašnih do¬ godkov. Ni nobenega dvoma, da vsaka, najsi bo še tako ma¬ la vojna, ki bi jo začeli agre¬ sorji v kateremkoli oddalje¬ nem kotu sveta, predsetavlja nevarnost za miroljubne deže¬ le. Tembolj resno nevarnost predstavlja nova imperijali- stična vojna, ki je že pritegnila vsvoj krog več kot 500 milijo¬ nov prebivalstva Azije, Afrike in Evrope. Zategadelj je zače¬ la naša dežela, ki vztrajno iz¬ vaja politiko za ohranitev mi¬ ru, obenem prav resno delati meriko. 19^4 leta je postal dr¬ žavljan in to na nepostaven način. Navedbe Spitza sedaj pre¬ iskujejo. Ker pa se bojijo, da bi nacisti Spitza ne ubili, stra- žipo nemškega begunca noč in dan. na to, da bi pojačala bojevno pripravljenost naše Rdeče ar- mije, naše Rdeče Vojne mor¬ narice. Obenem je sklenila Sovjet¬ ska Zveza podvzeti nekatere druge korake, da bi utrdila svoje mednarodne pozicije. Ob koncu 1934. je naša dežela v- stopila v Društvo Narodov, v- poštevajoč dejstvo, da četudi je Društvo Narodov šibko, vseka¬ kor lahko koristi kot mesto za razkrinkanje agresorjev in kot nekakšno, četudi slabo, orodje miru, ki lahko zavira sporošče- nje vojne. Sovjetska Zveza meni, da se v takih vznemirje¬ nih časih ne sme omalovaževa¬ ti niti take šibke mednarodne organizacije, kot je Društvo Narodov. V maju 1935. je Sovjetska Zveza sklenila s Francijo pogodbo o vzajemni pomoči zoper morebitni napad agresorjev. Obenem je zaklju¬ čila Sovjetska Zveza podobno pogodbo s češkoslovaško. V marcu 1936. je Sovjetska Zve¬ za sklenila pogodbo o vzajem¬ ni pomoči z Mongolsko Ljud¬ sko Republiko. V avgustu 1937. je bila sklenjena pogod¬ ba o vzajemni pomoči med Sovjetsko Zvezo in Kitajsko Republiko. V teh težkih mednarodnih razmerah je izvajala Sovjet¬ ska Zveza svojo zunanjo poli¬ tiko, zagovarajoč ohranitev miru. Zunanja politika Sovjetske Zveze je jasna in razumljiva: 1. Mi smo za mir in za utr¬ ditev poslovnih vezi z vsemi deželami. Na tem stojimo in bomo stali, dokler bodo ohra¬ nile te dežele enake odnose s Sovjetsko Zvezo, dokler ne bo¬ do skušale kršiti interesov na¬ še dežele. 2. Mi smo za mirne, tesne in prijateljske odnose z vsemi so¬ sednimi deželami, ki mejijo z ZSSR. Na tem stojimo in bomo (Nadaljevanje na 4. strani) TOREK. 16. MAJA “NAPREJ’ 1939 ODGOVOR VPRASEVALCEM V zadnjem času v “Amerikanskem Slovencu’’ večkrat vprašujejo, zakaj so protifašisti takoj na nogah s prote¬ sti in pomožnimi akcijami, kadar je treba priskočiti na po¬ moč preganjanim v Nemčiji, v Španiji, na Kitajskem v Ju¬ goslaviji itd., medtem pa da so antifašisti molčali, ko so se dogajale razne stvari v Španiji, v Meksiki itd. pri katerih so žrtve bili katoličani. S tem vprašanjem hočejo vpraševalci dokazati, da je vsaka skupna akcija katoličanov in nekatoličanov. brez¬ predmetna, ker, kadar so katoličani v stiski, jim nihče ne pomaga, vabi se jih pa, da pomagajo drugim. Predvsem bi rad opozoril vpraševalce na eno dejstvo, namreč, da se protifašisti nikoli ne vprašajo, kake vere a- li kakega plemena je pomoči potreben, temveč, da po¬ magajo brez vprašanja po krstnem listu ali brez poizve¬ dovanja po rasi pomoči potrebnega. V Nemčiji so med žrt¬ vami Hitlerjevega fašizma: katoličani, protestanti, Židje, komunisti, socijalisti, demokrati. Pravi protifašisti niso še nikoli rekli, pomagajmo enim, pusimo pa trpeti druge. V Španiji so uživali pomoč ki je prihajala v živilih in v, dru¬ gi obliki sorazmerno največ katoličani, katerih je največ. Vpraševalci mislijo, da bodo mogli prikriti s svojim vprašanjem najglavnejše, a to je: Protifašisti neglede na vero ali stranko ali pleme pomagajo onim, ki se borijo za svobodo, napredek in kulturo. Protifašisti so naravno, ravnotako neglede na vero, stranko ali pleme, proti onim, ki so na strani reakcije, politične in socijalne brezpravno¬ sti, proti onim, ki se upirajo napredku. Antifašisti pomagajo tistim katoličanom v Nemčiji, ki so proti fašizmu, ne pa onim, ki podpirajo Hitlerja. V Španiji so pomagali katoličanom, ki so bili na strani ljud¬ stva, ne pa onim, ki so pomagali Italijanom. Nemcem in Franku natikati jarem fašizma španskemu ljudstvu. V Meksiki pomagajo protifašisti katoličanom in nekatoliča- nom, ki so preganjani od katoliških in nekatoliških vele¬ posestnikov, industrijskih in finančnih magnatov, ne po¬ magajo pa seveda onim katoličanom in nekatoličanom, ki z orožjem in z drugimi sredstvi nastopajo proti ljudski vladi Mehike, ker bi si radi pridržali srednjeveške privile¬ gije nadvlade nad ljudstvom. WITH AMERICAN YOUTH By VICTOR POVERK Tako stališče imajo protifašisti ne samo napram ka¬ toličanom, temveč proti vsem drugim grupacijam. Proti¬ fašisti podpirajo demokrate Roosevelta, ki s svojim No¬ vim dealom omogočuje vsaj do gotove meje razvoj in ob¬ stanek ljudstva, nikakor pa ne podpirajo antifašisti de¬ mokrate Garnerjeve'sorte, ki so bližji fašistom, kot pa de¬ mokratom. Protifašisti pomagajo in podpirajo one socija- liste, ki so za delavsko enotnost, za skupen in odločen od¬ por proti fašizmu, ne pa onih, ki proslavljajo in zagovar¬ jajo munchensko kapitulacijo, madridsko izdajo, Krivitz- ky-je in trockizem. če bi vpraševalci imeli oči odprte, bi lahko sami spo¬ znali, da je med katoliškim izkoriščevalcem in reakcio¬ narjem Gardnerjeve, Girdlerjeve, Frankove in Mussolini¬ jeve sorte in med izkoriščanimi katoliškimi delavci in in¬ telektualci, ki so za svobodo, socijalno pravičnost in de¬ mokracijo, mnogo večja razlika kot pa med vernimi in nevernimi izkoriščanci in potlačenimi. Ko bodo to razliko ta velika nasprotujoča si stremljenja in nasprotujoče si cilje hoteli videti, potem bodo vpraševalci brez napenja¬ nja možganov in oči, lahko v vsakem slučaju vnaprej ve¬ deli, katere katoličane, katere demokrate, katere soci- jaliste, kater svobodomiselneže bodo protifašisti v vsakem slučaju podpirali. ONE OF THE most irritating ques- ' tions to be countenanced by the re- actionary forces in the national and State capitols during the legislative sessions this year will be the pro¬ blem of appeasing a weary, stirring nation’s pouth. Five million of them between the .ages of 16 and 25 are out of school and out of work. This is a larger precentage of youth unemployed than in any other country in the \vorld. Ironical as it may be, jobs can be found for 667, 118 children bet\veen the ages of 10 to 15. Be- eause of the penurious \vages paid, the more youthful strata of this generation is preferrred. During the last several years Pro¬ gressive steps have been taken to- vvard easiiig the unnecessary plight of this country’s youth people. A number of agencies have been creat- ed by the Federal government to assist the youth over the rocky roads. This is not a departure for the Federal government to assist young people in meeting their problems. In the period of our geographical exr pansion in the great West, the go¬ vernment assisted States and Terri- tories to educate their youth through grants of public land, and providecl free homesteads to the energetic and ambitious grovving generation. Today, radical to the ultra-con- servatives, the government’ aid has veered toward new forms, adapt- ed to meet the economic and geo¬ graphical limitations of our times, but the špirit and motivations seem to be the same. The only weakness is the narro\vness of its scope and the insufficient funds appropriated to meet the requirements. The National Youth Administra- tion, for instance, is providing stip- ends through jobs to 263,242 high school students, 109,237 college stud- ents and 2,950 graduate students. No doubt, the majority of this numb¬ er helped by the student-aid pro¬ gram come form working families. Hov/ many of them could have continued theit- ediičation without Federal assistance? ZSSR in kapitalistične dežele per year. With the school season soming to a clase during the naxt fevv weeks, new thousands will swell the already glutted labor market, the need for the expansion of this agency because more imperative. Realizing that the present funds are inadequate to meet the situation, the American Youth Congress, com- posed of several hundred organiza- tions, has proposed that the U. S. Congress an appropriation of $250,- 000,000 for the National Youth Ad- ministration for the next fiscal year. This is an increase of $175,000,000 over the current allotment. Down in Washington, that group of Congressmen and Senators known as the “economy bloc” are bent on paring down appropriations to the bone regardless of the consequences. But there is ohe little hair that may break their political back and that is the youth. For they are stirring, they,re becoming conscious of their strength, their vote and they are tired of lip-šervice. The leaders of this bloc come from the South \vhere child labor at miserably lov/ wages stili is pre- valent. Here that f quatrain coined many years a go is very befitting: “The golf links lie so near the mili, That almost every day, The working children can look aut And see the men at play.” -The mumbling on the Street cor- ners and in the pool halls should be multiplied and directed in a current that will flow toward tjie high- ceilinged, marbled chambers on Capitol Hill. postal card that you may send, a resolution that your organization adopts might mean jobs or further education for some unfortunate young person. Let your representative knov/ what the Ame¬ rican Youth Congress has proposed for alleviating the youth situation. propagandni in tiskovni fond (Nadaljevanje s 1. strani) stali, dokler ne bodo skušale direktno ali indirektno kršiti interese celotnosti in nedotak¬ ljivosti mej Sovjetske države. 3. Mi smo za podpiranje na¬ rodov, ki so postali žrtve agre¬ sije in ki se borijo za neodvis¬ nost svoje domovine. 4. Mi se ne bojimo pretenj s strani agresorjev in smo pri¬ pravljeni odgovoriti z dvojnim udarcem na udarec vojnih hujskačev, ki hočejo kršiti ne¬ dotakljivost sovjetskih mej. Taka je zunanja politika Sovjetske Zveze. (Viharni, dolgo trajajoči aplavzi.) V s\>>ji zunanji politiki se Sovjetska Zveza opira: 1. Na svojo naraščajočo go¬ spodarsko, politično in kultur¬ no moč; 2. Na moralno-politično e- notnost našega sovjetskega ob¬ čestva 3. Na prijateljstvo med na¬ rodi naše dežele; 4. Na svojo Rdečo armado in Rdečo Vojno mornarico; 5. Na svojo mirpljubno po¬ litiko; 6. Na moralno podporo de¬ lovnega ljudstva vseh dežel, ki je zainteresirano na tem, da se ohrani mir; 7. Na zdrav razum tistih de¬ žel, ki zaradi teh ali drugih vzrokov niso zainteresirane pri kršenju miru. S' XVIII. IZKAZ „ , Mirh zbra i J. Drobnich $3. zbral Kotar v veseli družbi $3, prispevek Kotarja 50c, za *: Modic $1-25. Kapel $1.13, Kotar ^ 3 "c 1 e ve land, Ohio' Zbral J. Grzinčič: B. Cukor 15c, L. Zimirnič ^ 2 Qc Turkovič lOc, N. Volčanšek lOc, F. Palčič 10c J. Stražar ’ g Eržen lOc, Mrs. Lunder lOc, Mrs. Zakrajšek lOc, S. Lunder 1 «) C ]vir Mayers 23c, J. Krstolič 25c, A. Mrganič lOc, heimenovar, 10 c ^ sRupaj $2 . 15> 10C ' Anton Lah 25c, za % E. Matko $1.25, Arko 50c, Janša 50c, Beni- ger SSl ril 1 ? aI WhJsor 2 Ont‘ Od^bave^. zbral J- Miketiči. $6 za % isti $5 . ” Broolchjn, N. Y. Druga pošiljatev od zabave $ . . Co.lgo.ry, Alta. Zbrala Rose Gradishar: T. Bačmk lOc, C. Karan lOc, F. Gašparič lOc, J. Peršar 15c, J. Ray 10 c, R. Gradishar 25c, na večerji za “Naprej” zbrano $2.40 .... Pittsburgh, Pa. A. Horvat za % 80c; Chicago, lil. Svetlečich ezo je dalo ljudem v roke o- »odje take trdote in ostrine, da se mu ni upiral noben ka¬ men, niti nobena znana kovi¬ na. Do vsega tega je prj s H veda le polagoma in me ko je v Mezopotamiji! Eg> in Grčiji železo prevlad® že davno pred Kristovi ® 1 stvom, so se v Angliji up ljale kamnite sekire še o*! 1. 1000 po Kr. r. Z razmahom poljedel^J se plemena tudi prvič no naselila. Dokler so d je nabiralci in lovci. J e ^ stalna naselitev popol" 0 " 1 ^ mogoča, saj so morali ^ ^ vedno novih lovišč. Ta foj jim zadoščala zavetišča' J; ,. , tudi > ‘ki linah ali na drevju. * ^ ^ stirska plemena niso polnoma stalnih nase 1 ‘ so se stalno selila, či® a pasla neko ozemlje. J poljedelstvo poleg žlU glavni način preži’ ^ ^ se stalno naselila, si sprva zgradila s\0J kolih v močvirjih, . ^ ^ na ga so si sčasoma vetišča iz vej in lu^ 3 ’^,,^ '-o močvirjih bila popolnoma va ^ n ^j’ zvermi i pred sovrazn^.^, V 1 *' - m ki 11 obdala še z nasip 011 ’ ^ev ■) jih ščitil pred vodo *'’.<* j Cim bolj pa je ras . jn ijejp plemen, tem bolj se J 1« lo treba bati n a P a ^°' ^ ;■ lačnih nižje razviti« pastirskih plemen- H (Nadaljevanje torek diskusija pred konferenco napreja Cleveland, Ohio. — Miketich iz n indsorja nam je vsem dobro po¬ vedal. ker se nismo pravočasno o- „lasili s svojimi predlogi za bliža¬ jo se konferenco. Poboljšajmo se! ped konferenco iznesena mišljenja na m bodo precej pomagala pri delu n a konferenci sami. Ena izmed glavnih pomanjkljivo- s ti našega gibanja je ta, da smo brez nfganizacijc. Ker nimamo rok (or¬ ganizacije), ne moremo dobro izvr¬ tati onega, kar sklenemo. Koliko dobrih predlogov je v vsaki števil¬ ih lista, koliko bi se dalo izvršiti, če l,i imeli organizacijo, to je organi- hrano skupino istomišljenikov, ki bi jjvrševali, kar je sklenjeno. Ker pa lake organizacije nimamo, ostane vse na posameznih osebah, ki pa tu¬ di pri najboljši volji ne morejo to¬ liko storiti kot nekoliko oseb. Lc poglejte na kampanjo, ki smo jo imeli. Tam kjer so bili vpostav- Ijeni odbori, tam kjer se je več lju¬ di posvetovalo in potem skupno iz¬ vrševalo sklepe, tam je kampanja ^lo dobro uspevala. Kjer pa niti lakih odborov ni bilo, tam ni šlo ta¬ ko kot bi šlo lahko. Pa ni samo pri kampanji tako. Pomanjkanje organizacije se silno občuti pri vsem drugem delu. Pov¬ sod je veliko razpoloženje za zdru¬ ženje, povsod so ljudje pripravljeni podvzeti kaj za obrambo Jugosla¬ vije, za prostovoljce, za Oparo, za Materinski dan, za razne volitve itd. Kdo naj pa take stvari, take potreb¬ ne akcije prične? Ko smo pri ustanovitvi tednika j-e- kli, da ne bomo ustanavljali kake noje organizacije, smo menda mi¬ slili, da bomo pri socijalistih in nji- U'ih klubih in pri drugih naših več odziva in da’" bomo lahko z njimi skupaj nastopili kadarkoli bo treba. Danes si moramo priznati, da ne samo da odziva s te strani ni, tem¬ več, da te organizacije vsako pa tudi najpametnejšo zadevo odklanjajo, da se najboljše počutijo, če se jih pusti pri miru, da spijo naprej svo¬ je zimsko spanje. Pri nas pa je pri mnogih mišljenje, da sami ne smemo nič podvzeti, da je pravilno samo to, kar se skupno z vsemi grupami začne. Tega mišljenja se moramo cžvofib- diti in na konferenci sklenimo, da I hočemo imeti svoj organizdm. Ali naj bodo to klubi, ali naj bodo to lokalne organizacije ali podružnice ene centrale, to vse je bolj vpraša¬ nje drugega reda. Na vsak način pa moramo imeti organizacijo, če ho¬ čemo kam naprej iz današnje mrtve točke. naselbinah so bili doslej edini stebri našega gibanja. Okoli teh stebrov je treba zgraditi organizacijo, katere člani bodo izvajali vsepovsod smer¬ nice lista, za slogo, sporazum in skupno nastopanje. Z organizacijo, ki jo bo treba graditi z vso energi¬ jo in vstrajnostjo, pa bomo mogli u- trditi in pospešiti razširjanje in po- boljšanje lista, ki se bo mogel opi¬ rati na solidnejšo podlago, kot se je doslej. Miketich ima popolnoma prav, da opozarja na potrebnost prirejanja piknikov in drugih zabav za list čez poletno sezono. Gotovo so po nasel¬ binah o tem že kaj razpravljali in upajmo, da bodo delegati na kon¬ ferenci sami že mogli poročati, kak načrt imajo v tem pogledu naprav¬ ljen. Iz gornjega ste mogli spoznati, da jaz nisem navdušen za politiko vle¬ čenja socijalistov v večjo aktivnost, v skupno nastopanje. V teoriji je vse to lepo in pravilno, v praksi je pa tako prizadevanje brezuspešno. Oni bodo ostali kakor so, proti vsa¬ ki pametni ideji, proti vsakemu po¬ skusu oživljenja. Nisem nasprotoval, da se jih vabi in vabi, poziva in po¬ ziva. Samo to je, mi v Clevelandu jih poznamo in vemo, da mnogi ni¬ so za nobeno rabo več, vi v Pitts¬ burghu, kjer jih ni, pa mislite, da so to res še kaki bojevniki in da se bodo nazadnje le zganili. Da, kake posameznike bomo pridobili, pa ne z pozivi in z vabljenjem, temveč sa¬ mo tedaj, če bomo na delu pokazali, da delujemo za to, o čemur se pri socijalistih samo govori in govoriči. Če hočete se lahko prepričate, da imam prav. Letos imajo svojo kon¬ vencijo. Lani so jo odgodili, ker ba¬ je ni bilo nič takega v svetu, a če¬ mur bi se splačalo razpravljati. Kon¬ ferenca “Napreja” jim lahko pošlje lepo pismo, lahko ponovi, kar se je v “Napreju” skozi vse dve leti po¬ navljalo, da je nujno potrebno zbli- žanje, skupno delovanje na vpraša¬ njih, ki so nam skupna itd. Bodete videli, kaj vam bodo odgovorili: da smo neiskreni, da smo zgage in da naj jih nie motimo v njihovi staro¬ sti, za katero je najboljša izolacija in pasivnost.. Smernice “Napreja” so seveda do¬ bre in pravilne in ne bo jih treba kaj prida popravljati. Odstranite od¬ stavke, ki govorijo, da nočemo svo¬ jih organizacij, dostavite odstavek, da je treba z lastnimi silami izvajati akcije, če drugi nočejo sodelovati v skupnih akcijah, pa bo iz smernic izginilo ono, kar je po mojem mi- Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki NOVICE IZ CLEVELANDA Cleveland, Ohio -O mate¬ rinskem dnevu so se v našem občinskem svetu vršile dolge in hude razprave. Manifestacije seveda niso mogli zabraniti, ker smo vsaj deloma še “free country”, zabranili so pa jav¬ no zbiranje denarja po cestah v namen materinskega dneva. Slovenski councilmeni Novak, Pucel in Vehovec so bili seve¬ da med onimi 19, ki so glaso¬ vali proti materinskemu dne¬ vu, za katerega je glasovalo 12 councilmanov. Drugače so pa naši trije tički seveda “de¬ mokrati”. Samo kadar glasu¬ jejo, dvignejo roke za reakci- jonarne predloge. * # Sedaj 'ko je konvencija av¬ tomobilskih delavcev razčisti¬ la notranji položaj v uniji, ko Homer Martin ne more več de¬ lati zgage ,se začenja nova kampanja za ojačanje unije. Vsi avtomobilski delavci spa¬ dajo v svojo unijo! To bo do¬ seženo v Clevelandu še tekom prihodnjih mesecev, ker okoli 300 najboljših unijskih članov iz raznih lokalov izdeluje na¬ črt velike kampanje. Za posa¬ mezne narodnosti so ustanov¬ ljeni posebni odbori in med drugimi bo na delu tudi slo¬ venski odbor. Koncem poletja ko bo kampanja že pokazala prve rezultate, se bo vršil veli¬ kanski shod, na katerega pride predsednik CIO John L. Lewis. * * Kakor avtomobilski delavci so tudi jeklarji pridno na delu za razširjanje svoje unije, ki ima, v Clevelandu že okoli 35 tisoč članov. 26. maja se vrši slavnostna obletnica štrajka pri Republic Steel. Jeklarji ki so se pred dvemi leti morali trdo boriti z milico in terorjem Girdlerja, so sedaj na najbolj¬ ši poti, da prisilijo tega nasil¬ neža k podpisu pogodbe z u- nijo. — T. J. S. PAR NOVIC IZ LIBRARY Librarjr, Pa. — Že dolgo se ni nihče oglasil v “Napreju” iz naše okolice. Menda zato ne, ker so razmere slabe, jadi¬ kovati pa nihče noče. Saj ve¬ ste kako nas rudarje pritiska¬ jo mogotci premoga. In po drugih industrijskih obratih, tukaj ni boljše. Kongres in se¬ nat dajeta kapitalistom vedno večjo šibo v roke in vedno huj¬ še poka po naših grbah. Spra¬ šujemo se, kedaj bo že enkrat konec tega trpljenja, pa pri¬ demo do enega samega zaklju¬ čka: boljše bo takrat, kadar bomo delavci na političnem in ekonomskem polju združeni v močno enotnost, kadar se ne bomo dali več voditi za nos od buržoaznih politikov. Na društvenem polju pa le še živo gibljemo, kljub tež¬ kim delavskim razmeram. V nedeljo 21. majnika bo fede- racijska konferenca SSPZ. Prične ob 10 dopoldne po no¬ vem času. Po konferenci pa bo br. Vrhovnik kazal lepe slike iz Slovenije. To pa še ni vse, ker nato bo še piknik in sicer na Joe-s prostoru. Piknik bo v korist naše federacije skupno z društvom 172 SSPZ. Igral bo naš komični harmonikar br. Paul Dolinar s svojim orke¬ strom. Vabljeni ste vsi! Pridite 21. majnika v Library. Srečko Jurjevec. DETROIT, MICH. Kaj bo na velikem pikniku za Naprej 21. majnika? Odbor je poskrbel za najboljšo zabavo in postrežbo. I- grala ibo izvrstna godba, dva balincarska tima, eden iz vzhod¬ ne in eden iz zapadne strani mesta, bodeta tekmovala med- seboj. Na ražnju bomo pekli janjce, nalašč da ustrežemo pri¬ jateljem Hrvatom in pa, ker Slovencem tudi dišijo. To bo prvi piknik v tej sezoni! Ker smo vsi potrebni sve¬ žega in čistega zraka kakor tudi vesele zabave, pojdimo vsi ven iz mesta v naravo, na plan. Razen Detroitčanov vabimo naše Kanadčane in Toledča- ne. Dobrodošli! Na piknikške prostore pridete, če se vozite po West Warren do Gulley Rd. Tukaj obrnite na North po Gulley Rd. in četvt milje nato ste na farmi rojaka Horvata. No veselo svidenje, v nedeljo 21. majnika na pikniku na Horvatovi farmi. ODBOR. SEJA FISHER B0DY LOKALA “Naprej” in njegovi zastopniki p<> šljenju napak. — T. J. S. Poročilo Manuilskega o delovanju K. I. (Nadaljevanje s 2. strani) v *č jekla in železa, imajo petinpet- teetkrat več gazolina, štirikrat to¬ liko živil, devetinštiridesetkrat toli¬ ko zlata. Produkcijska zmožnost ftadbe letal in drugega orožja je v demokratičnih deželah neprimerno Večja kot v fašističnih. Demokratične dežele morejo samo 1 gospodarskim pritiskom spraviti ktizcm na kolena, pa nočejo. De- kvski razred bi mogel, če bi bil e- ■»ten, z manifestacijami, s štrajki itd., prisiliti buržoazne demokrati¬ čne vlade, da prenehajo s pqpušča- ttjem, da prenehajo s podpiranjem kSizma. Veliki del Manuilskijevega govora ie bil posvečen vprašanju, kako sta- **ke zavzema K. I. napram vojni v knašnjem času. Današnji položaj ni Približno enak položaju pred pr- v ° svetovno imperialistično vojno v l9 B. Danes je svet razdeljen na so¬ fistični in na kapitalistični svet, “ v kapitalističnem svetu imamo fa¬ lične režime 1 , ki z oboroženo silo 'kljujejo drugim svoj režim in svo- 0 n advIado, ki nastopajo kot nosil- f| r °Parskih vojn. ^arksizem-leninizem deli vojne v ^ kategoriji. V pravične in v kri- 'i*ne vojne. krivična je vojna, ki ima namen ^teti in podjarmiti tuje dežele in ^rode. Pravična pa je vojna, ki nima o- . Sevalnih namenov, ki je osvobo¬ di" 3 vojna, v kateri se ljudstvo bo- Proti napadu od zunaj in proti po- zasužnjenja, pravilna je Jna > ki ima namen osvoboditi ljud- v Jarma kapitalizma ali ki ima Cleveland, Ohio. — V pe¬ tek 19. majnika se vrši Fisher Body locala 45 UAW v Slo¬ venskem narobnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pričetek ob 8 zvečer. Prosijo se vsi čla¬ ni, da se seje udeležijo. Po se¬ ji bo zabava. — T. J. S. CLEVELAND, OHIO ^nii Vi sn ost en osvoboditi kolonije ali v od- aapadne dežele izpod jarma imperijalistov. K. I. podpira narode, ki so v boju za svojo svobodo in neodvisnost, podpira vojno, ki ima za cilj poraz avantgarde reakcije—fašizma. O številu članstva Kominterne je Manuilski poročal, da ima K. I. v kapitalističnih državah 1,200,000 članov, v Zvezi kommladine pa pa je 746,000 članov. Niso všteti deset- tisoči, ki so po zaporih in koncen¬ tracijskih taboriščih. Okoli teh dveh milijonov članov, pa so mnogi mili¬ joni aktivistov, ki delujejo v spora¬ zumu s stranko. Belgijska stranka i- ma n. pr. 7,000 članov, pri volitvah pa glasuje za njene kandidate 160 , 000 volilcev. Tako je tudi po dru¬ god, 10-15 aktivistov na vsakega čla¬ na. Razvoj' strank v različnih deželah ni enakomeren. Narastle so silno o- ne stranke, ki so vodile in vodijo odkrit boj s fašizmom, kakor v Špa¬ niji ali na Kitajskem. Naraščajo stranke tam, kjer napreduje delav¬ ska enotnost, kakor v Franciji, v Ze¬ dinjenih državah in po južni Ame¬ riki. Počasnejši je napredek v An¬ gliji in v skandinavskih deželah, kjer socijalna demokracija' ovira delav¬ sko enotnost. Zaostale so v napred¬ ku stranke v deželah, kjer jih je fa¬ šizem pritisnil k tlom. Francoska stranka ima 270,000 članov. Njen glavni organ "L’Huma- nite” se tiska v 350,00 izvodih in je po nakladi tretji največji list v Franciji. Stranka v Združenih državah je narastla od 20.000 na 90,000. Njen ugled je narasfel med delavstvom, kakor tudi med najboljšimi intelek¬ tualci Amerike. V Chile šteje stranka 148,000 čla¬ nov in je velika opora pri demokra- We are having a free school on ali vital questions facing us. The uneployment ques. Why we have misery and starvation and living in the riches country in the world. And many more and interesting problems We have a very capable young collegeman as teacher. Any one in- terested Ladies and Gentlemen please come to the Slovenian Nat. Home St. Clair and E. 65th St. lst and 3rd thursday in the month. at 8 P. M. Louis Novak. Avtna unija je podvzela korake, da organizira delavce v delavnicah za zrakoplove. V to svrho se bo or¬ ganiziral posebni odbor, ki bo pred- vodil organizacijsko delo. tizaciji in napredku dežele. V Angliji šteje stranka 18,000, v Kanadi 18,000, v Kubi 23,00, v Mek- siki 30,000, na Švedskem 19,000, na Danskem 9,000 članov. Češka stran¬ ka je pred razpustom imela 60,000 članov. O strankah v fašističnih de¬ želah, ki delujejo pod najhujšim preganjanjem, Manuilski ni dal šte- viličnih podatkov, povedal pa je, da njihovo delovanje niti za trenutek ni prestalo. # Konec štiriurnega poročila Manu¬ ilskega je bil posvečen bodočim in neposrednim nalogam komstrank, med katerimi je glavna naloga: vstvarjanje skupne fronte svobodo¬ ljubnih narodov in dežel za odpor in za poraz fašizma. Vstvarjanje mednarodne enotnosti proletarijata ki je predpogoj za zmago nad fašiz¬ mom. SLIKE IZ SLOVENIJE V BRADDOCKU, PA. Društvo 239 SSPZ priredi 20. maj¬ nika kazanje slik iz Slovenije, kate¬ re je posnel umetnik Božidar Jakec. Slike so zelo zanimive in vabljeni ste vsi, da pridete pogledati vaše rodne kraje. Kazanje slik prične točno ob 7 u- ri zvečer po novem času in sicer v Litvinski dvorani 818 Washington St., Braddock, Pa. Po predstavi nam bodo igrali pol¬ ke in valčke, Martin Kukovich and his Slovene Commanders. Vsega dru¬ gega kar spada zraven tudi ne bo manjkalo. Polom hrvaških fašistov AGENTA JELICHA ODKLANJAJO VSE GRUPACIJE HR¬ VATOV. — SAMO PRI KATOLIŠKIH DUHOVNIKIH IMA ODPOSLANEC HITLERJA IN MUSSOLINIJA ZAŠČITO IN POMOČ. — POSKUŠA VPLIVATI NA SLOVENSKE DU¬ HOVNIKE IN ČASOPISE REZOLUCIJA sprejeta na velikem narod¬ nem zborovanju Slovencev, Srbov in Hrvatov, dhe 7. majnika 1939, v Camegie Musič Halli, v Pittsburghu, Pa. S polnimi žepi nemških mark in italijanskih lir je pri¬ šel pred tremi meseci v Ameri¬ ko dr. Jelich, eden od glav¬ nih pomočnikov znanega fa¬ šističnega kolovodja Paveli- cha. Ker je bil Jelich skupaj s svojim poglavarjem vpleten v marseljski atentat, so ga ame¬ riške oblasti nekaj tednov dr¬ žale na Ellis Islandu in na zelo čuden način je ta teroristični zagovornik fašizma prišel na ameriška tla. Jelich je prišel v Ameriko, da pogliha neke korupcijona- ške zadeve v vodstvu “Domo¬ brancev” in pri “Nezavisni zavisni hrvatski državi”, kjer so Mussolinijevi in Hitlerjevi tisočaki prehitro izginevali. Druga naloga Jelicha pa je bi¬ la, pridobiti Hrvate in ostale izseljence iz Jugoslavije za po¬ litiko Rima in Berlina, za po¬ litiko razdrobitve Jugoslavije na več manjših državic, katere bi nemški in italijanski faši¬ zem lažje pohrustala kot f>a enotno in močnejšo Jugoslavi¬ jo. Pričakujemo številu. vas vse v velikem Odbor. LOS ANGELES JE ŠE VEDNO GLAVNO MESTO KINEMA- TOGRAFIČNE INDUSTRIJE Jelich, ki je v Berlinu živel na račun nemškega minister- stva za propagando, v Italiji pa na račun Mussolinija, Je¬ lich, ki je z nemškim denar¬ jem in z nemško ladjo prišel iz Berlina v sporazumu in po na¬ logu Hitlerjeve mašine, — za¬ nika svoje fašistične cilje in pripoveduje, da je samo Hr¬ vat in da samo v hrvaškem in¬ teresu propagira odcepitev Hrvatske od Srbije. Jelich pa je bil eden izmed tistih izda¬ jalcev, ki so slovaškemu izda¬ jalcu Tisi poslali brzojavne pozdrave, ko je z odcepitvijo Slovaške dal Hitlerju priliko vkorakati v Prago in podjar¬ miti Čehe in Slovake. duhovniki, ki so tudi “duhov¬ ni voditelji” te teroristične bande, ki se hvali, da je iz¬ vršila neštete atentate po Ju¬ goslaviji in ki se hvali, da je uspela ubiti francoskega mini¬ stra Barthou-a in kralja Alek¬ sandra v Marselju. V Chicagi je rev. Čuturiča v cerkvi oznanil Jelichev shod in dal na razpolago cerkveno dvorano za širen je terorizma. Nad dva tisoč Hrvatov raznih strank se je zbralo v dvorani in pred dvorano in vsi so bili edini v tem, da Jelich ne sme govoriti. Vsi so bili edini v tem, da je reverand Čuturi¬ ča prevaril zaupanje članov cerkve, ko je z delavskim de¬ narjem zgrajeno dvorano dal na razpolago za fašistično in teroristično propagando. Rev. Čuturiča je poklical polici¬ jo, ki je tudi prišla. Po¬ licija, videč, da je ljudstvo proti Jelichu, je istega pod svojim okriljem odpeljala iz prostora zborovanja in ga spre¬ mila v stanovanje rev. Čuturi¬ če, kjer je teroristični pridi¬ gar prebil v strahu in trepetu do prvega vlaka. Le 35 izmed 85 ameriških kinema¬ tograf ičnih delavnic se nahaja v Los Angeles county, ali to so največja podjetja te industrije v deželi in za¬ poslujejo 88 odstotkov vseh ljudi, ki se bavijo z izdelovanjem filmov za tisoče ameriških kinematografičnih gledališč. Dvoletni popis ameriških industrij, izveden leta 1937, potrjuje splošno mnenje, da je Los Angeles glavno mesto ameriške kinemato- grafične industrije. Popis pokazuje, da je ta industrija premagala depresijo. Leta 1937 je za¬ poslovala 34,624 oseb napram 27,592 1. lj>35 in 19,037 1. 1933. Industrija je plačala več kot $ 139 , 500,000 na lina. V tej stiski pa so nasto- piačah in mezdah. — flis. j pili hrvaški Hlinkovci, hrvaški Domobranci v Ameriki ni¬ majo pristašev, posebno danes ne, ko je njihova vloga raz¬ krinkana, ko so Hrvatje na slovaškem primeru videli, kam privede Hinkovstvo, ki je isto' kakor Paveličevstvo. Naloga Paveličevega pomočnika Je¬ licha torej ni posebno lahka, saj domobranski kolovodje in korupcijonisti nikjer ne more jo sklicati kakega večjega sho¬ da, na katerem bi mogel širi¬ ti svoj fašistični strup poseb¬ ni odposlanec iz Rima in Ber- Isto kot v Chicagi, se je Je¬ lichu dogodilo v Johnstotvnu in isto se mu bo pripetilo, pov¬ sod, kjer bi skušal javno na¬ stopiti. Hrvatje vseh grupacij so edini v tem; Jelich v Ame¬ riki javno ne bo govoril, razen po demokratičnih pravilih jav¬ nega zborovanja, na katerem mora biti zagotovljena pravi¬ ca poslušalcem, da svobodno nastopijo in da lahko razkrin¬ kajo agenta nemškega in itali¬ janskega fašističnega imperi- jalizma. Take debate in svobo¬ de govora pa Jelich ne prene¬ se in zato po Ameriki ne bo govoril. Vodijo ga sedaj po naselbi¬ nah in ga kažejo kot kako ek¬ sotično žival radovednim, ki želijo videti živega izdajalca, ki se je prodal Hitlerju in Mussoliniju. oOo Za Slovence je akcija Do¬ mobrancev v tolliko važna, ker je Jelich dobil iz Berlina na¬ vodilo, da naj tudi med Slo- ’ venci poskuša organizirati gi¬ banje za odcepitev od Jugosla¬ vije. Na razne osebe se je že obrnil, tudi na nekatere slo¬ venske duhovnike. Veseli nas, da doslej ni imel uspeha, da Ker Slovenci, Srbi in Hrvati ži¬ veči v Pittsburghu in okolici čutijo potrebo najtesnejšega zbližanja in bratskega sporazuma, ker danes v celem svetu a poseb¬ no še v srednji in južno-vzhodni Evropi fašistični osvojevalci ogro¬ žajo svetovni mir, svobodo in ne¬ odvisnost malih narodov in držav, a posebno domovino Slovencev, Srbov in Hrvatov Jugoslavija, ker se zavedamo, da more samo bratsko zaupanje v popolni ena¬ kopravnosti dati garancijo za svobodo naše skupne stare domovi¬ ne, na današnjem zborovanju zbrani Hrvati, Srbi in Slovenci sprejemamo sledečo R E Z O L U C 1 J O: 1. Srbi, Hrvati in Slovenci, ki smo tri veje velikega slovanskega dreve¬ sa, smo najbližji bratje po krvi in jeziku ter izjavljamo, da bomo stali drug ob drugem v dobrem in v zlu in da bomo branili našo skupno do¬ movino, njeno svobodo, narodno e- nakopravnost in neodvisnost. Izsel¬ jeni in živeči v svoji novi domovini Ameriki, pripadajo naše simpatije in ljubezen tudi še starim rojstnim krajem. Veselilo nas bo, če se naša skupna rojstna domovina v miru, svobodi in enakopravnosti vseh na¬ rodov razvija, napreduje in utrjuje. 2. Apeliramo na brate v domovi¬ ni, tako na vladne činitelje kakor na ljudske voditelje, da storijo vse, da pride do bratskega sporazuma in enakopravnosti, da bo mogoče z združenimi silami braniti vsaki pe¬ denj naše zemlje v teh težkih časih, ko se spet odločuje usoda našega naroda, njegov biti ali ne-biti. V na¬ ši lepi domovini je prostora za vse, da živimo v bratskem sodelovanju za skupno dobro, za srečo in mir do¬ movine in vseh prijateljskih naro¬ dov, ki spoštujejo pravice in svobo¬ do vsakega naroda. Apeliramo na vlado v Jugoslaviji da najtesnejše sodeluje z demokra¬ tičnimi in miroljubnimi državami proti onim, ki ogrožajo svetovni mir. 3. Apeliramo na naše ljudstvo v A- meriki in Kanadi, da stopi v bratski krog, da se zbližamo, da uvidimo, da smo res bratje, ki moramo skupno delovati, da bi lažje obdržali svojo narodno individualnost in da bi čim¬ bolj mogli pomagati naši stari do¬ movini. Preko malih nesporazumov izvirajočih s strani naših skupnih nasprotnikov, ki nas hočejo razce¬ piti in spraviti v medsebojne spore, moramo vspostaviti najožjo sodelo¬ vanje. Pozdravljamo plemenita strem¬ ljenja našega predsednika Roosevel¬ ta, ki nastopa za mir in za zaščito od sovražnikov demokratskih svo- bodščin ogroženih narodov. Obljub¬ ljamo, da bomo skupaj z ostalimi A- meričani stali na braniku ameriških demokratičnih tradicij in institucij. 4. Pozivamo vse naše naselbine v. Ameriki in Kanadi, da se pridruži¬ jo in da dvignejo svoj glas za ko¬ rist naše stare domovine in za ko¬ rist našega narodnega življenja y tukajšni novi domovini. Naj živi sloga in bratska ljubezen Hrvatov, Slovencev in Srbov! Naj živi naša skupna in lepa sta¬ ra domovina in njeni narodi! Naj živi naša nova domovina, ve¬ lika in demokratična Amerika! (Nadaljevanje na 4. strani) Kadar potrebujete naočnike, tedaj se obrnite na VICTOR CARLSON OUR JEVVELER — OPTICIAN 4303 BUTLER STREET PITTSBURGH, PA. Schenley 4636 VELIK PIKNIK V DETROITU, 21. maja, na Horvatovi farmi, Gulley Road TOREK, 16. M A JA •> 4 “NAPREJ’ ODGOVOR VPRAŠEVALCEM V zadnjem času v “Amerikanskem Slovencu” večkrat vprašujejo, zakaj so protifašisti takoj na nogah s prote¬ sti in pomožnimi akcijami, kadar je treba priskočiti na po¬ moč preganjanim v Nemčiji, v Španiji, na Kitajskem v Ju¬ goslaviji itd., medtem pa da,so antifašisti molčali, ko so se dogajale razne stvari v Španiji, v Meksiki itd. pri katerih so žrtve bili katoličani. S tem vprašanjem hočejo vpraševalci dokazati, da je vsaka skupna akcija katoličanov in nekatoličanov brez¬ predmetna, ker, kadar so katoličani v stiski, jim nihče ne pomaga, vabi se jih pa, da pomagajo drugim. Predvsem bi rad opozoril vpraševalce na eno dejstvo, namreč, da se protifašisti nikoli ne vprašajo, kake vere a- li kakega plemena je pomoči potreben, temveč, da po¬ magajo brez vprašanja po krstnem listu ali brez poizve¬ dovanja po rasi pomoči potrebnega. V Nemčiji so med žrt¬ vami Hitlerjevega fašizma: katoličani, protestanti, Židje, komunisti, socijalisti, demokrati. Pravi protifašisti niso še nikoli rekli, pomagajmo enim, pusimo pa trpeti druge. V Španiji so uživali pomoč ki je prihajala v živilih in v, dru¬ gi obliki sorazmerno največ katoličani, katerih je največ. Vpraševalci mislijo, da bodo mogli prikriti s svojim vprašanjem najglavnejše, a to je; Protifašisti neglede na vero ali stranko ali pleme pomagajo onim, ki se borijo za svobodo, napredek in kulturo. Protifašisti so naravno, ravnotako neglede na vero, stranko ali pleme, proti onim, ki so na strani reakcije, politične in socijalne brezpravno¬ sti, proti onim, ki se upirajo napredku. WITH AMERICAN YOUTH By VICTOR POVERK Antifašisti pomagajo tistim katoličanom v Nemčiji, ki so proti fašizmu, ne pa onim, ki podpirajo Hitlerja. V Španiji so pomagali katoličanom, ki so bili na strani ljud¬ stva, ne pa onim, ki so pomagali Italijanom. Nemcem in Franku natikati jarem fašizma španskemu ljudstvu. V Meksiki pomagajo protifašisti katoličanom in nekatoliča- nom, ki so preganjani od katoliških in nekatoliških vele¬ posestnikov, industrijskih in finančnih magnatov, ne po¬ magajo pa seveda onim katoličanom in nekatoličanom, ki z orožjem in z drugimi sredstvi nastopajo proti ljudski vladi Mehike, ker bi si radi pridržali srednjeveške privile¬ gije nadvlade nad ljudstvom. Tako stališče imajo protifašisti ne samo napram ka¬ toličanom, temveč proti vsem drugim grupacijam. Proti¬ fašisti podpirajo demokrate Roosevelta, ki s svojim No¬ vim dealom omogočuje vsaj do gotove meje razvoj in ob¬ stanek ljudstva, nikakor pa ne podpirajo antifašisti de¬ mokrate Garnerjeve'sorte, ki so bližji fašistom, kot pa de¬ mokratom. Protifašisti pomagajo in podpirajo one socija- liste, ki so za delavsko enotnost, za skupen in odločen od¬ por proti fašizmu, ne pa onih, ki proslavljajo in zagovar¬ jajo munchensko kapitulacijo, madridsko izdajo, Krivitz- ky-je in trockizem. če bi vpraševalci imeli oči odprte, bi lahko sami spo¬ znali, da je med katoliškim izkoriščevalcem in reakcio¬ narjem Gardnerjeve, Girdlerjeve, Frankove in Mussolini¬ jeve sorte in med izkoriščanimi katoliškimi delavci in in¬ telektualci, ki so za svobodo, socijalno pravičnost in de¬ mokracijo, mnogo večja razlika kot pa med vernimi in nevernimi izkoriščanci in potlačenimi. Ko bodo to razliko ta velika nasprotujoča si stremljenja in nasprotujoče si cilje hoteli videti, potem bodo vpraševalci brez napenja¬ nja možganov in oči, lahko v vsakem slučaju vnaprej ve¬ deli, katere katoličane, katere demokrate, katere soci- jaliste, kater svobodomiselneže bodo protifašisti v vsakem slučaju podpirali. G. Matelič. ONE OF THE viost irritating gues- tions to be countenanced by the re- actionary forces in the national and State capitols during the legislative sessions this year will be the pro¬ blem of appeasing a weary, stirring nation’s pouth. Five milijon of them betvveen the ages of 16 and 25 are out of school and out of work. This is a larger precentage of youth unemployed than in any other country in the world. Ironical as it may be, jobs can be found for 667, 118 children between the ages of 10 to 15. Be- eause of the penurious wages paid, the more youthful strata of this generation is preferrred. During the last several years Pro¬ gressive steps have been taken to- ward easing the unnecessary plight of this country’s youth people. A number of agencies have been creat- ed by the Federal government to assist the youth over the rocky roads. This is not a departure for the Federal government to assist young people in meeting their problems. In the period of our geographical ex- pansion in the great West, the go¬ vernment assisted States and Terri- tories to educate their youth through grants of public land, and provided free homesteads to the energetic and ambitious growing generation. Today, radical to the ultra-con- servatives, the government’ aid has veered toward nevv forms, adapt- ed to meet the economic and geo¬ graphical limitations of our times, but the špirit and motivations seem to be the same. The only weakness is the narrowness of its scope and the insufficient funds appropriated to meet the requirements. The National Youth Administra- tion, for instance, is providing stip- ends through jobs to 263,242 high school students, 109,237 college stud- ents and 2,950 graduate students. No doubt, the majority of this numb¬ er helped by the student-aid pro¬ gram come form working families. How mahy of them could have continued thiiit- education without Federal assistance? Another form of practical assist¬ ance to the young people by the NYA is the vocational training received on these projects. One of the faults of this generation to find work is inexperience. For this reason the NYA has tried to provide o wide variety of work activity, rotating yong people form one job to another so that they try themselves on many fronts. Although there is room for im- provement and broadeng, the NYA has done some constructive work un- der the cirkumstances. It has aided young people on a part-time basis at an avarage of $242 per person per year. With the school season soming to a clase during the naxt few weeks, nevv thousands will svvell the already glutted labor market, the need for the expansion of this agency because more imperative. Realizing that the present funds are inadequate to meet the situation, the American Youth Congress, com- posed of several hundred organiza- tions, has proposed that the U. S. Congress an appropriation of $250,- 000,000 for the National Youth Ad- rninistration for the next fiscal year. This is an increase of $175,000,000 over the current allotment. Dovvn in Washington, that group of Congressmen and Senators known as the "economy bloc” are bent on paring dovvn appropriations to the bone regardless of the consequences. But there is one little hair that may break their political back and that is the youth. For they are stirring, they,re becoming conscious of their strength, their vote and they are tired of lip-service. The leaders of this bloc come from the South vvhere child labor at miserably lovv vvages stili is pre- valent. Here thal f quatrain coined many years ago is very befitting: “The golf links lie so near the mili, That almost every day, The vvorking children can look aut And see the men at play.” •The mumbling on the Street cor- ners and in the pool halls should be multiplied and directed in a current that vvill flovv tovvard the high- ceilinged, marbled chambers on Capitol Hill. postal card that you may send, a resolution that your organization adopts might mean jobs or further education for some unfortunate young person. Let your representative knovv vvhat the Ame¬ rican Youth Congress has proposed for alleviating the youth situation. ZSSR in kapitalistične dežele (Nadaljevanje s 1. strani) stali, dokler ne bodo skušale direktno ali indirektno kršiti interese celotnosti in nedotak¬ ljivosti mej Sovjetske države. 3 Mi smo za podpiranje na¬ rodov, ki so postali žrtve agre¬ sije in ki se borijo za neodvis¬ nost svoje domovine. 4. Mi se ne bojimo pretenj s strani agresorjev in smo pri¬ pravljeni odgovoriti z dvojnim udarcem na udarec vojnih hujskačev, ki hočejo kršiti ne¬ dotakljivost sovjetskih mej. Taka je zunanja politika Sovjetske Zveze. (Viharni, dolgo trajajoči aplavzi.) V s\>»ji zunanji politiki se Sovjetska Zveza opira: 1. Na svojo naraščajočo go¬ spodarsko, politično in kultur¬ no moč; 2. Na moralno-politično e- notnost našega sovjetskega ob¬ čestva 3. Na prijateljstvo med na rodi naše dežele; 4. Na svojo Rdečo armado in Rdečo Vojno mornarico; 5. Na svojo miroljubno po¬ litiko; 6. Na moralno podporo de¬ lovnega ljudstva vseh dežel, ki je zainteresirano na tem, da se ohrani mir; 7. Na zdrav razum tistih de¬ žel, ki zaradi teh ali drugih vzrokov niso zainteresirane pri kršenju miru. PROPAGANDNI IN TISKOVNI FOND XVIII. IZKAZ • Miri, Zbral J. Drobnich $3, zbral Kotar v veseli družbi,, soc, ca Modic SUS, Kape, ?1 ,3, K Msr Ka P el 25C .. t Grzinčič: B. Cukor 15c, L. Zimi *' rv-anTekT;:, F. -7 7 ^ 2 ° C ’ t' l-L c. Mrs. Lunder lOc, Mrs. Zakrajšek lOc, S. L Un od Timmvns, Ont. ^ ^ $1 Od "zabave 83. zbral X Miketich $6 za % i* * Brooklyn, N. V. Druga_pošiljatev od , Calgarl.Mta. Zbrala Rose Gradishar: T Bačnik lOc C. Kar ar 10c, F. Gašparič lOc, J. Peršar 15c, J. Ray 10c, R. Grad«shar 25c : na večerji za “Naprej” zbrano $2.40 . .; ,,. Pittsburgh, Pa. A. Horvat za % 80c; Chicago, 111. Svetlečich ^ 1 c' 33c ; Aguilar, Colo. M. Missoury 50c; Schumaker, Ont. K. Pu pich 50c- Barberton, Ohio Bomback za % $3.25 in 75c; Kirkland Loke, Ont. L. Zdravje 50c; Mihcaukee, Wis. M. Leskovšek 50c; Coverdale, Pa. M. Osterman 60c, George Lipovšek $2.00 . V prejšnih izkazih •Sl, 'M SKUPAJ BELEŽKE 0 TEM IN ONEM (Nadaljevanje s 2. strani) uc in sjpozr betic inMolek, črpajo svoje znanje in spoznavanje raj/H iz virov kakega prevaranta “Krivitzky-ja”. Krivitz- ky-emu verjamejo na besedo, ker je sovražnik, oziroma agent sovražni¬ kov delavske , države. Zapisnikom procesa pa, ki je bil javen, na ka¬ terem so prisostvovali poleg novi¬ narjev iz vsega sveta še diplomati iz' buržuoznih dežel, tem pa ni za ver¬ jeti . . . Kdorkoli vam bo še hotel natvezati bajko, da so bili v Rusiji obsojeni trockisti nedolžni angelj- čki, ki niso storili ničesar drugega kot da so imeli svoje, od Stalina drugačno mišljenje, temu recite, naj prečita samo par strani zapisnika iz procesa. Radi mišljenja ali pisanja ali govorenja ni bil nobeden obto¬ žen. Pač pa radi špijonaže in to ne kar na slepo in splošno, temveč z Naloge stranke na področju zunanje politike: 1. Izvajati še nadalje politi¬ ko miru in utrjevati poslovne vezi z vsemi deželami; 2. Biti previdni in ne pustiti, da bi povlekli našo deželo v konflikte vojni provokatorji, ki so navajeni grebsti žerjavi¬ co s tujimi rokami; 3. Vsestransko utrjevati bo- jevno moč naše Rdeče armade in Rdeče Vojne mornarjce; 4. Utrjevati mednarodne prijateljske vezi z delovnim ljudstvom vseh dežel, ki je za¬ interesirano na tem, da se o- hranita mir in prijateljstvo med narodi. podrobnimi navedbami: kedaj, kje in kako so se sestajali z agenti tujih držav itd. Obtoženi so bili radi iz¬ vršenih umorov sovjetskih uradni¬ kov, radi poskušanih umorov, radi sabotaže itd. Na vsak način si na¬ bavite to knjigo. Z njo zamorete odpreti oči vsem poštenim delav¬ cem, ki so bili zapeljevani in za¬ peljevani tako, da verjamejo šepe- talcem, češ, trockiste so v Rusiji preganjali radi njihovih idej. Vsem darovalcem in zbiralcem, ki s svojimi prispevki omogu^j^’ hajanje svojemu listu “Napreju”, ki pomagate da zmaguje resnica ^ žjo, pravica nad krivico, napredek nad reakcijo, vam vsem, ki s scoji„ i lom za “Naprej” stojite na braniku svobode pred navali fašizma, sc ^ plejše zahvaljujemo. I lilk 1 „ 0 , ček- P 01 d: r.0Ž' lice Kdor ima še nepovrnjenje NABIRALNE POLE od kampanje, q, čimprej povrne. Doslej vposlanih OGLASOV ZA NAŠO JUNIJSKO REVIJO jek, šno malo. Mobilizirajte vse svoje sile, da tekom prihodnjih dni, na jp, do L junija, dobite doovlj oglasov, brez katerih ne bi zmogli pokati, škov. * * Narašča zopet število onih, katerim je potekla naročnina. 0BJU fonse 1 L JANJE NAROČNIN je nujna potreba, ki ne trpi odlaganja. Da bomo mogli vzdržati do prihodnje kampanje, brez da M se :o* '' ževali, organizirajte redno obnavljanje izteklih naročnin in poskrbite bodo povsod prirejeni kaki PIKNIKI' ZABAVE IN VEČERINKE ZA fOl '' V.' p “ NAPREJA ’ POLOM FAŠISTOV (Nadaljevanje s S. strani) so slovenski duhovhiki odklo¬ nili topogledno pompč. Ker pa vsled postopanja hrvaških posvečenjih pomoč¬ nikov Jelicha pada,senca su- ,ma tudi na slovenske duhov¬ nike, ker mnogi Slpvenci za¬ hajajo v hrvaške cerjkve, bi bi¬ lo potrebno, da bi sp slovenski duhovniki javno ogradili od o- nih svojih hrvaškm poklicnih tovarišev, ki pod plaščem ve¬ re spuščajo med svoje čredo fašistične volkove, kakoršnih eden je dr. Jelich, oboževatelj in učenec izdajalca Tise, slu¬ ga Hitlerja in Mussolinija. Daber premog in drva Dobite pri SEDMAK M O V ING 6506 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio “N I) E N Tl STRY Čitatelji “Napreja” imajo 25$ popusta pri vsakem delu. Zlomljene plošče popravljan tekom 3 ur po nizki ceni. DR. M. RASNICK 30 letna praktična izkušnji 6201 Penn Ave., East Libertf Cor. Collins MO 8480 tarske damo ■ THREE STAR BOTTLING W0RKS Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v AlIe{h(M okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. _ Phone: Oakmont 305 — VERONA, PA DRUŽBA PRASKUPNOSTI J. SMELNIK (Nadaljevanje) Za delo ne¬ sposobne starce je skupnost cesto pobila, kadar so ji bili v oviro, ali pa so starci sami izvršili samomor. (Samomori starcev so se vršili pri nekate¬ rih sibirskih plemenih še vse do 1. 1918.) Sprva je z možem lovila tudi žena. Toda ker so jo otroci pri tem več ali manj ovirali, se je sčasoma posvetila samo njim in taki vrsti dela, pri katerem je ni ovirala njena biološka naloga: nabirala je gomolje, ličinke, koreninice, semenje, ki ga je pozneje drobila v mo¬ ko, izbirala pripravne prosto¬ re za bivališča, pazila na o- genj, da ni ugasnil (ker bi bi¬ lo zelo zamudno kresati ga za vsako stvar posebej) in sčaso¬ ma začela izdelovati iz ilovice posodo, v kateri je lahko ku¬ hala. Medtem pa so možje lo¬ vili. To je bila prva delitev dela v zgodovini. 2. Pastirska plemena — Lju- dožrstvo — Zakaj se človeštvo ne razvija povsod enako? Toda možje niso ostali ve¬ dno lovci. Kadar so n. pr. u- bili kakšno samico, ki je imela še nesamostojne mladiče, so ti mladiči šli za lovci, ki so no¬ sili s seboj njihovo u£ito ma¬ ter. Sprva so lovci tudi te mla¬ diče pobili, sčasoma pa so spo¬ znali, da jih lahko udomačijo in da jim tako udomačene lah¬ ko služijo. Udomačen pes čuva dom in gospodarja in pomaga pri lovu, udomačene krave da¬ jejo mleko, sir in mladiče, u- domačenega konja, velbloda in osla je človek sčasoma za¬ jahal in jahaje so ljudje z lah¬ koto premagovali daljave, ki jih prej niso mogli itd. Zlasti v Aziji so lovci naleteli na mno¬ ge živali, ki se dado udomači¬ ti in potem udomačene rediti. In nekaj najnaprednejših ple¬ men — Arijci, Semiti, ki so tod bivali, je napravilo za svo¬ jo glavo delovno panogo naj¬ prej udomačenje, pozneje pa samo še rejo in čuvanje živine. Pastirska plemena so se iz¬ ločila iz -ostale množice ple men; prav velika družbena de¬ litev dela (medtem ko je bila prejšnja delitev dela sAmo med spoloma). Pastirska ple¬ mena niso pridobivala samo več, temveč tudi druga živ- 1 jenska sredstva, kakor ostala plemena - mleko, mlečne pro¬ izvode in meso, kože, volno, dlako, pletenine in tkanine itd. Vse to je razvilo doslej “ne- sluten vir bogastva in ustvari¬ lo čisto nove družbene razme¬ re. Prav dotlej je stalno bo¬ gastvo obstojalo skoraj le iz hiše, obleke, preprostega na¬ kita in najenostavnejšega oro¬ dja, s katerim je človek prido¬ bil in pripravljal hrano, čolne ter orožja. Hrano so si morali iz dneva u dan na novo prido¬ bivati. Zdaj pa so si pastirska plemena, prodirajoča s čreda¬ mi konj, kamel, oslov, goved, ovca, koz in svinj pridobila po¬ sest, ki jo je bilo treba samo nadzirati in prav preprosto ne¬ govati, da se je v vedno več¬ jem številu plodila in dajala najbolj bogato mesno in mleč¬ no hrano. Vsa prejšnja sred¬ stva pridobivanja hrane so zdaj stopila v ozadje; lov, prej potreba, je postal zdaj luksus” (E. 25). “Bogati mesni in mlečni hrani pri Arijcih in Semitih in posebno njenemu ugodnemu vplivu na razvoj otrok (otrok ni več odvisen od materinega mleka) je treba pripisati mo¬ čnejši razvoj obeh ras. V res¬ nici imajo n. pr. tisti Indijan¬ ci, ki se omejujejo na skoraj čisto rastlinsko hrano, manjše možgane kakor Indijanci, ki jedo več mesa in rib. Vsekakor izginja na tej stopnji polago¬ ma ljudožrstvo, ki je nastalo prej v dobah lakote in se ohra¬ ni le še kot verski obred” (E. 4.) Tega prehoda od lova k ži¬ vinoreji pa niso naredila vsa plemena in še tista, ki so ga naredila, ga niso istočasno. V azijskih ravninah ob rekah Evfratu in Tigrisu (Mezopota¬ mija), ob Indu in Gangesu (Indija), ob Oksu in Jaksar- tesu (vzhodno od Kaspiškega jezera) ter v južni Rusiji ob Donu in Dnjepru se je živino¬ reja razvila že pred dobrimi 10,000 leti. V današnji prednji Aziji, Grčiji in Italiji se je raz¬ vila nekaj pozneje, v vzhodni in srednji Evropi pa še pozne¬ je. Pri vseh plemenih juž. in sev. Amerike, pri Avstralcih, pri plemenih juž. azijskih pol¬ otokov in otokov, srednjeafri¬ ških pragozdov, južnoafriških step in okrog tečajev (na Gre¬ eni,andu) itd. pa se živinoreja sploh ni razvila. Mnoga od teh plemen se še danes bavijo predvsem z nabiranjem in lo¬ vom in mnoga so še ljudožer- ska. Zakaj se odigrava ta razvoj človeštva tako silno neenako¬ merno. Zato, ker so naravne okolščine, to je, podnebje, ka¬ kovost zemlje, živalstva in ras¬ tlinstva tako silno različna. Jasno je ,da tam, kjer ni živa¬ li, pripravnih za udomačenje, ne more nastati živinoreja. 3. Vrtnarstvo — Železo — Po¬ ljedelstvo — Stalna naselitev — Mesta — Obleka — Obrtniki K negovanju živine spada zlasti preskrba hrane za živi¬ no pozimi. Živina, ki bi v kra¬ jih, kjer so dolge in ostre zime, ostala brez krme, bi poginila od gladu. Bilo ji je torej treba preskrbeti hrane. Tako se je razvilo travništvo in skromno vrtnarstvo, potom katerega so gojili žito. Sprva so polagali zr¬ nje v luknje, ki so jih delali v zemljo s količki, toda ko so spoznali, da setev tem bolj ob¬ rodi, čim bolj je zemlja zrah¬ ljana, so začeli zemljo preko¬ pavati.. Najprej z nekakšnimi lopatami, ki so se v tisočlet¬ nem razvoju spremenile v plu¬ ge: lesene grče. Z njimi je naj¬ prej človek, nato pa govedo razrivalo oziroma prav plit¬ vo razbrskalo zemljo. Najsta¬ rejša orodja za obdelovanje zemlje so bila tako preprosta, da bi današnji človek z njimi ne vedel kaj početi. Toda poljedelstvo se ni raz¬ vilo vedno kot posledica živi¬ noreje, temveč je nastalo če- sto vzporedno z lovom. Med¬ tem, ko je mož lovil, je žena nabirala zelišča in se ukvarja¬ la z domom. Pri tem je prej ko slej spoznala, da zrno, vrženo v zemljo, požene bilko in da mnogo zrn. Ko pa so možje ne¬ katere živali udomačili, ali pa ko so zaostale lovske horde do¬ bile od živinorejskih plemen u- domačene živali, s katerimi so z neprimerno manjšimi težko- čami obdelovale zemljo, tedaj so se poljedelstvu posvetili možje. Seveda se je poljedel¬ stvo razvilo prvotno najbolj tam, kjer je bila že po naravi sami zelo plodna zemlja. Po¬ ljedelstvo se torej ni moglo razviti najprej v Evropi, ki je bila ,tedaj v gozdovih, ali v suhih i skalnatih predelih dru¬ gih celin. Poljedelstvo se je najprej razvilo v dolinah ve¬ likih rek: Hoang-hoa, Gange¬ sa, Evfrata in Tigrisa, Nila itd. Poplave teh rek so leto za le¬ tom zapuščale v svojih, dolinah debele sloje blata in plodne zemlje, ki je z malo truda sto¬ tero vračala seme. Odkritje kovin: najprej ba¬ kra, ki je često že v naravi spo¬ jen s kositrom, tako da daje bron, nato zlata,, srebra ter končno železa je ves razvoj silno pospešilo. Le pomislimo, kaj lahko človek opravi s kam¬ nitim orodjem in kaj z želez¬ nim. Odkritje in uporaba žele¬ za je ustvarilo vrtnarstvo na večjih površinah, to je polje¬ delstvo. Železna sekira je o- mogočila človeku krčenje pro¬ stranih gozdnih predelov, že¬ lezo je dalo ljudem v roke o- r odje take trdote in ostrine, da se mu ni upiral noben ka- Rien, niti nobena znana kovi- 50L 0 fr; na. Do vsega tega je prišlo^ veda le polagoma in ^edteB- Mezopotamiji- EgiP* ko je v in Grčiji železo prevlado'* že davno pred Kristovim stvom, so se v Angliji uP 01 ljale kamnite sekire še o 1. 1000 po Kr. r. Z razmahom poljedelsD* • se plemena tudi prvič res J no naselila. Dokler so bHi^ dje nabiralci in lovci, je ^ stalna naselitev popohiom 8 ^ mogoča, saj so morali > ? ^ vedno novih lovišč. Ta kra . ,• vov jim zadoščala zavetišča' Tudi P J linah ali na drevju. stirska plemena niso imela P 1 polnoma stalnih na selbin- £l) so se stalno selila, čim pasla neko ozemlje. ^ je poljedelstvo poleg ^ glavni način preživlja"^’ se stalno naselila. Nek« te ^ si sprva zgradila svoja se ? močvirjih, ( na kolih v bila popolnoma varna 1 žniki- v zvermi i pred sovraz ga so si sčasoma zgradil 8 ) vetišča iz vej in lubja, k' s “Aj obdala še z nasipom, ki S jih ščitil pred vodo in z ' ^ čim bolj pa je rastlo bog bi . plemen, tem bolj se lo treba bati napadov P r ^ ji lačnih nižje razvitih l°' s pastirskih plemen. (Nadaljevanje prihodnji