Poštnin* plačana sr gotovini, Zmage naših delovnih kolektivov so jasen dokaz, da nas ne morejo omajati nobene klevete, pa naj prihajajo od koder koli Budoll Janko predsednik GOZSS. Govori na manifestativnem zborovanju Preko 5000 rudarjev in ostalega prebivalstva se je zbralo v četrtek dne 23. 6. V Trbovljah na manifestativnem zborovanju, ki se je pretvorilo v protestno. Trboveljski rudarji so proslavili veliko zmago, saj so plan prvega polletja dosegli 8 dni pred rokom in delajo sedaj že za drugo polovico petletke. Iz vseh obratov trboveljskega bazena, Zagorja, Hrastnika in Radeč so prihajali rudarji, delavci in ostalo prebivalstvo, da manifestirajo uspehe delovnih 'kolektivov rudnika Trbovlje, elektrarne, cementarne in apnenic Zagorja, ki so že izvršili polletni plan. Z zastavami in transparenti so prihajati ob zvokih delavskih godb iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. To je bil odgovor na napade buka-reštanskega radia, ki je govoril, da v Trbovljah stavka 5000' delavcev. Da, danes so stavkali, ampak ne proti izgradnji socializma, kakor nas oni napadajo, temveč proti njihovim umazanim lažem. Zborovanje je olvoril tajnik OSS-a tov. Kreže, ki je pozdravil člane CIC KPS in predsednika GOZSS tov. Rudolfa Jamkota, tajnika GO ZSS tov. Romana Potočnika, generalnega direktorja rudnikov Slovenije tov. Ribiča Lojzeta, organizacijskega sekretarja KPS Trbovlje tov. Jamnikarja Ivana ter ostale predstavnike podjetij in množičnih organizacij. Naši delavci se zaveda jo, da samo z lastnimi silami grade socializem Prvi je spregovori zbrani množici tovariš Ribič Alojz. Tovariši in tovarišice! Delovni kolektiv rudnika Trbovlje slavi dosego polletnega plana in zdi se mi potrebno, da se v svojem kakor tudt v imenu ministra rudarstva zahvalim delovnemu kolektivu za požrtvovalno delo. Istočasno se zahvaljujem vsem inženirjem, tehnikom, udarnikom, članom Partije in poedinim skupinam, ki so sprejele obveze in jih častno izpolnile ter tako pripomogle k izvršitvi polletnega plana letošnjega leta. Ne samo, da so častno izvršili svojo nalogo kolektivi rudnika Trbovlje, Senovega, Liboje, Pečovnika, St. Janža in Kanižarice, izvršili Jb bodo tudi Zagorje, Hrastnik, Zabukovca itd. Lahko vam povem, da bo rudarstvo Slovenije častno izvršilo svoje naloge. Ce se vprašamo na kakšen načih je hiio mogoče doseči take uspehe, vidimo, da je biio to možno le ob skrajnih naporih delovnih kolektivov, naše 'Partije, sindikalne organizacije, udarnikov in drugih. Prav je poudaril tov. Kardelj, ko je dejaj, da se naš narod zaveda, da je postal sam svoje sreče kovač. Naši delavci se zavedajo, da s svojimi lastnimi silami grade socializem in da bodo vse naloge tudi častno izvršili. Mi vemo, da od kapitalizma nimamo kaj pričakovali, na drugi strani pa, da od tistih držav, od katerih bi pričakovali pomoč, te pomoči ne moremo pričakovati. Njihov apetit se prav nič ne razlikuje od apetita kapitalističnih držav. Danes zahtevajo, da odstranimo našo Partijo, to je tisto Partijo, ki je vodila naše narode in ki jih danes vodi v socializem. Tukaj ni le dejstvo, da smo se borili, temveč tudi dejstva o katerih bo itak govoril tov. predsednik Glavnega odbora sindikatov. Pred našo Partijo in pred naše delavce se postavlja naloga, da se stvar razčisti, in to glede odnosov medsebojnega sodelovanja. Mi prenašamo vsak dan te žalitve in sabotaže. Kdo je tisti, ki žali, blati in sabotira? Mislim, da so oni. Tovariši, ko danes zborujemo na tem mestu, bi podal pravilno podlago delovnih kolektivov in rudarstva. Svoje s.ile je treba po-' dvojiti in nadalje izpolnjevati svoje naloge, ker nam je edino to garancija, da odbijemo vse napade. To nam je tudi garancija za našo samostojnost in za našo srečnejšo bodočnost. Zato pozivam vas vse akuffnj, da častno izvršimo postavljene naloge, katere postav- lja pred nas naša Partija in tov. Tito (vsi navdušeno ploskajo). Naj živi delovni kolektiv rudnika Trbovlje, naj živi KPJ in njen vodja tov. Tito (vsi ploskajo). Rudarska godba iz Trbovelj je nato zaigrala Internacionalo, potem pa je zbranim delavcem čestital tovariš Jamnikar Ivan v imenu okrajnega komiteja KPS Trbovlje. Izvršitev polletnega plana je dokaz pravilnosti naše politike Tovariši delavci! V imenu okrajnega komiteja Partije se vam zohvaljujem za vaš trud. Da je polletni plan dosežen, je dokaz vi- soke zavesti in predanosti naših delavcev novi Titovi Jugoslaviji. Čeprav -nam danes z zahoda in vzhoda ovirajo izgradnjo socializma, gremo mi 'kljub temu naprej, z naglimi koraki v sot-cializem. Izvršitev polletnega plana Jp dokaz o pravilnosti naše politike t. i. o pravilnosti politike naše Partije. Pozivamo vas, da iz svoje srede to-ločite vse one, kt hočejo ovirati enotnost naše Partije, ki Se delajo zavedne komuniste, ki pa se skrivajo pod krito-ko Partije, pod krinko Sovjetske zveze in ki so bili najzvestejši sodelavci gestapa. Danes postavljamo samo Vprašanje: Ali si za izgradnjo socializma yr, Jugoslaviji? Pozivam vas, da daste vse site za izpolnitev letnega plana, ki je potreben za izvršitev petletke naše države (vsi ploskajo). Nato je toplo pozdravljen z vzkiki maršalu Titu in Partiji spregovoril tov. Rudolf Janko, ki je v imenu CK KPS in GO ZSS čestital trboveljskim rudarjem k uspehu. Uspehi delovnih kolektivov so nam Jamstvo za dosego našega cilja Tovariši in tovarišice! Čestitati vam moram k vašemu velikemu uspehu. Brez dvoma je to velika zmaga, ki je eden izmed tisočerih dokazov, da Izgradnja socializma v Jugoslaviji ni nikaka domišljija in da ni to rezultat nekega avanturizma, temveč da je izgradnja socializma, ki ga ustvarjamo, ker imamo vodstvo, ki nas pravilno vodi, ustvarljiva in to zaradi tega, ker to vodstvo neomajno zaupa v naše ljudske množice, medtem ko marsikatera Partija ni zaupala v svoje množice. Naša Partija zaupa v naše sile in zato so tukaj rezultati, in zato danes praznujemo veliko zmago, ko je kolektiv rudnika Trbovlje izvršil svojo nalogo. To leto je odločilno leto naše petletke. Izgradnja socializma je veliko težja stvar kot borba. Ze samo dejstvo tn pa težave, s katerimi se danes borijo demokratične države, dokazujejo, da je korak od kapitalizma do socializma ogromen, posebno še zaradi dejstva, da smo pri nas po bivši Jugoslaviji podedovali zelo slabo industrijo. V taki državi kot je bila naša, pomeni korak od stanja, ki smo ga podedovali pa do tiste točke, ko bomo rekli, da smo zgradili socializem, velikanski korak. Spomnimo se samo zgodovine bolj-ševiške Partije. Potrebna je bila oborožena borba proti kontrarevoluciji, nato proti impeiialijtični intervenciji, nadaljevanje izgradnje socializma v Sovjetski zvezi je pomenilo ogromne napore, ki si jih je danes le težko predstavljati. Vse človeštvo bo hvaležno boljševiški Partiji, ker je prva na svetu pričela graditi socializem. Mi vemo, da kapitalistična industrija ne proizvaja za ljudi, ampak za trgovino. Kadar je tržišče polno, se kapitalist več ne sprašuje, Koliko ljudi je še bosih in lačnih, za katere bi bilo treba proizvajati, za katere bi bilo treba poskrbeti. Marx je dejal; »Tam kjer proizvaja kapitalist samo za profite, je jasno, da ne morejo biti dejanske potrebe delovnega ljudstva nikoli zadovoljene. Potrebno je, da se spomnimo na to, ko danes še marsičesa primanjkuje, ko sl še marsičesa ne moremo nabaviti. Ne mislim zagovarjati slabosti, potrebno pa je, da vam omenim tudi to. Kadar so v kapitalizmu najbolj polni magazini, kadar jo produkcija na višku, takrat je največja brezposelnost in prav zaradi tega nastajajo gospodarske krize. Danes, ko vsa naša industrija, vsa naša proizvodnja, vsa naša gospodarska dejavnost stremi sar mo za ciljem, da se producira toliko, kolikor je treba za naše vodstvo, da se zadovoljujejo potrebe, da se dvigne življenjski standard naših ljudi, se bo- IManifestativno zborovanje Ob priliki dosege polletnega plana Stran X rimo še z velikimi težavami in še enkrat poudarjam, da ne smemo pri tem ko se borimo nikoli pozabiti, da odpravljamo težave in da zagotavljamo preskrbo, da se razdeljujejo danes sredstva tudi med one, ki včasih niso imeli zaslužka, danes ga pa imajo. Te stvari je treba vedeti in mislim, da je prav če to omenjamo prav zaradi tega, ker stalno poudarjamo borbo za plan in da je treba napore še povečati. Nimamo kaj skrivati, zato govorimo resnico Naša propaganda ima pravo obliko in ljudem ne obljublja gradove v oblakih kot se dogaja v kapitalističnih državah. Naša propaganda je samo pojasnjevanje resnice, da bo vsak posameznik vedel ali bomo pozneje in ali bomo hitreje prišli v socializem. Kaj pomeni za nas izboljšanje delovne discipline, racionalizacija dela itd. Mislim, da je uvedba tega nujno potrebna in da je to edino sredstvo, ki vodi v boljše življenje. Od kapitalizma do socializma je velik korak. Med graditvijo socializma je potrebna vsakodnevna in vztrajna borba. Naloge niso lahke. Cilji so tako veliki, da se izplača živeti zanje. Mi govorimo o delovni disciplini. Kaj mislite, da v kapitalizmu ni discipline? Naši kmetje se danes borijo za zadružni način obdelovanja. Marsikdo se boji ker misli, da so tam skupni kotli. Kmet ni vedel, da je kapitalizem tudi njega discipliniral.. On je garal na svojih skalah in kar je pridelal je nesel naprodaj za uboge pare. Disciplina je bila davek in kdor se ni pokoraval tej disciplini, je moral iz svoje bajte. Izgradnja socializma pa je v naši državi otežkočena še po eni strani, namreč zaradi klevet ljudske demokracije. Ni sile, ki bi nas mogla odvrniti od izgradnje { socializma Človek se vprašuje zakaj hoče In-formbiro ovirati izgradnjo socializma v naši državi. Kdor je pameten, ve, da izgradnja socializma in okrepitev naše države pomeni okrepitev vsega socializma. Kljub temu pa ljudje, ki bi nam morati pomagati, delajo ravno nasprotno in nas ovirajo. Dolgo časa se ir vleče ta kampanja ob čudnem kosu tega papirja, ki se imenuje resolucija Informbiroja. Očetje te resolucije so računali, da se bo po resoluciji v naši državi vse podrlo, dejansko pa so vsi poskusi naleteli na velik odpor, čeprav lahko rečemo, da ni bilo vsakemu vse jasno, kako je bilo z resolucijo. Od takrat pa do danes je preteklo leto dni in medtem je bila marsikatera stvar pojasnjena. Od takrat nnu spoznali, kako je bilo opravičeno zaupanje, ki smo ga izkazali naši Partiji in našemu vodstvu. Sovjetska zveza je izkoriščala Partije v državah ljudske demokracije, da bi delale za namene, koristne Sovjetski Zvezi. Tako stališče predstavlja šovinizem, predstavlja izdajo proletarizma. Nam se očita, da smo nacionalisti in da prehajamo v imperialistični tabor. Zakaj nacionalisti in kje so dokazi? Dokazi so v resoluciji Informbiroja in če je tam zapisano, potem mora to držati in se mora priznati. Tovariši, edini dokaz o našem nacionalizmu so klevete in laži v resoluciji Informbiroja. V našo državo pošiljajo fašiste, da bi tukaj sabotirali pri izgradnji socializma. Ce je to intemacionalizem, potem so oni intemaeionalisti. Naši ljudje so šli v borbo zato, ker Bo vedeli, da bodo s to borbo, pomagali predvsem Sovjetski zvezi. Ko je hitlerjevska armada hitro prodirala proti Stalingradu, tedaj so naši ljudje pokazali internacional jzem s tem, ker niso Zgubili zaupanje v SSSR in v zmago pravice. Zakaj ga niso zgubili? Zato, ker jih je desetletja vzgajala naša Partija. Naš delovni razred ni pozabil svoje interna-cionalistične dolžnosti Thvariši, ni bila lahka borba, ampak tudi izgradnja socializma ni labka, temveč težka stvar. Naš delavski razred ni pozabil inte»nacionalistične dolžno- sti. Zbiral je za grške partizane, za francoske rudarje itd. Mi smo dajali prispevke tudi za španske rudarje, da bi podprli njihov odpor proti imperializmu. Rudarji so dajali prispevke za grške partizane, ker so vedeli, da je to potrebno internacionalizmu. Nihče od vas ne bi dal te pomoči, če ne bi vedel, da ta pomoč krepi proti-imperialislični tabor. Vsakdo izmed vas se zaveda, da se borimo za boljše življenje. Pri izgradnji socialistične države krepimo socialistični tabor in zadajamo najtežje udarce imperialističnim načrtom in vojnim hujskačem in njihovemu vmešavanju v druge države. Vsega tega ne bi bilo, ako nas ne bi v tem duhu vzgajala naša Partija in tov. Tito (vsi vzklikajo Titu). Kljub vsemu temu pa pravijo, da smo nacionalisti. Ce oni smatrajo pošiljanje madžarskih in bolgarskih špi-jonov v našo državo za internaciona-lizem, potem so oni intemaeionalisti. Mi jim tega intemacionalizma ne zavidamo. Pravijo tudi, da prehajamo v imperialistični tabor. V čem je to prehajanje? Tista država, ki nima industrije je zaostala. Taka država je bila bivša Jugoslavija. Vsaka agrarna država je revna, v taki državi v kakršni smo bili mi pred vojno, pa je vladala še posebna revščina. Mi smo plačali Češki za I kamion 517.000 dinarjev. Izvozili smo ji 1300 ton železa t. j. 130 vagonov. Iz te železne rude se naredi 650 ton surovega železa, ki je na svetovnem trgu vredno 2,550.000 din. Ta primer sem dobil mimogrede. Kaže nam, da s takim načinom trgovanja ne bi mogli dvigniti stanja v naši državi. Imeli smo trgovinske pogodbe tudi zveza in države ljudske demokracije so trgovale s kapitalističnimi državami več kot Jugoslavija. Spomnimo se, s kakimi ogromnimi težavami se je morala boriti Sovjetska zveza, da je prodrla blokado. Prodrla jo je na ta način, da je dajala blago na pol zastonj. Ce bi sovjetska zveza ostala blokirana ne bi mogla obstajati. To je bila edi-na pot, da si je ustvarila svojo industrijo in svoje rudnike. Organizirala si je armado, ki je zadala najtežje udarce hitlerjevskemu stroju. Danes proglašajo, da prehajamo v imperialistični tabor. O izvozu kovinskih proizvodov, ki ga je imela Sovjetska zveza v Ameriko leta 1947 in 1948, pa ni nobene besede. Mi pa vemo, da je izvozila SSSR v Ameriko leta 1947 za 19,162.379 dolarjev blaga, leta 1948 pa za 24,031.359 dolarjev. Mi izvažamo baker, za katerega dobimo vrtalne naprave za našo nafto, a oni pravijo, da izvažamo strateške surovine. SSSR je izvozila 1947 za 7 milijonov surovin, leta 1948. pa za 14 milijonov. To pa je bil verjetno le stanjol papir za zavijanje žvečilnega gumija. Mi razumemo, da morajo izvažati, ker morajo tudi oni razvijati svojo industrijo, ne razumemo pa, da če izvažamo mi, je potem to smrtni greh po svetih knjigah Informbiroja. SSSR je izvozila manganove rude leta 1947. za 398.819, leta 1948. pa za 8,242.804 dolarjev, osmi ja (*a žarnice): leta 1947. nič, leta 1948. pa za 153.221 dolarjev. Da bi vam podal vse podatke, jih je preveč. L. 1948. je bil izvoz SSSR za 58 milijonov dolarjev večji kot leta 1947. in mislim, da ni treba k temu nobene pripombe. Radio Bukarešta je javil, da štrajka v Trbovljah 5000 rudarjev zaradi izvo-živil v Italijo. Mislim, da če bi videli danes tole naše zborovanje, bi rekli, da res štrajkajo in imajo zborovanje. Mislim pa tudi, da bodo lake štrajke kot je danes, videli še marsikje. Take in še večje zmage se bodo Svetovna sindikalna federacija jamstvo miru in dokončne zmage za pravico Rad bi opozoril še na eno ogromno nevarnost, če se dotaknem še enega vprašanja, in sicer vprašanja o Svetovni sindikalni organizaciji, ki bo imela v Milanu svoj kongres. Angleški Trade Unioni so izstopili iz Svetovne sindikalne organizacije. Strajki v Angliji in Ameriki nam dokazujejo, da se pritisk kapitalistov, na delavski razred povečuje. Jasno je, da nam ti štrajki pričajo kaka je kriza kapitalizma po drugi svetovni vojni. Zaradi tega poostrenega pritiska na delavski razred, se krepijo demokratske sile. Vidimo, da se osvobodilno gibanje na vseh koncih krepi. Vidimo, da se kitajsko osvobodilno gibanje čedalje bolj razvija. Mimogrede povedano, že samo kitajska revolucija potrjuje pravilnost naše Partije in naše politike, ter nam kaže kako je treba voditi revolucijo po dejanski organizaciji, s tem pa potrjuje tudi pravilnost kitajske Partije. Njihova zmaga potrjuje zmago naše revolucije. Tovariši, mi se jasno zavedamo, da bo imperializem stalno predstavljal žarišče borbe dokler bo obstajal. Kampanja proti Jugoslaviji vnaša nezaupanje proti demokratičnemu gibanju? Poglejmo primer v Trstu. Kdo je kriv? Ali so krivi naši partizani, ki so bili izpostavljeni fašističnemu terorju, ali so krivi vidalijevski informbi-rojevci, ki bolj kot imperialisti blatijo Jugoslavijo. Ni čudno, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Kje je potem njihova krepitev delavskega gi- še marsikje praznovale (vsi ploskajo). Govorijo, da odpuščamo delvace, ai banja. Mislim, da tudi tukaj ni potreto- mi mobiliziramo delovno silo. Ce to slišijo, pravijo, v Jugoslaviji je splošna mobilizacija. V Jugoslaviji je taka mobilizacija že od 1941. leta. Mi se take mobilizacije ne sramujemo. Take mobilizacije nam kažejo kako uspešno in s kakimi koraki vršimo socializacijo in kako hitro gradimo socializem, kako hitro se približujemo tistemu velikemu cilju, ki smo si ga postavili. Nove kmetijsko obdelovalne zadruge so nam jasen dokaz, kako se pri nas razvijajo kapitalistični elementi Večkrat govorijo o razvijanju, kapitalističnih elementov pri nas. O kulakih ne bom govoril, saj vesle kako je z njimi. To je čisto prazna fraza. Poglejmo kako je n. pr. na Poljskem, kjer so intemaeionalisti in nimajo ku-laške partije. Od leta 1949 do 1953, kolikor časa traja poljsko-angleška pogodba, bo privatni sektor izvozil v imeli smo trgovinsne pogo»nju premoga in tako prispevali del k izpolnitvi polletnega plana. Nadalje je nakazal naloge, ki čakajo člane generalne direkcije in rudarske kolektive. Iz statističnih poročil je biilo razvidno, da storitev in produkcija iz leta v leto naraščaša in je zaradi tega bilo mogoče izpolniti proizvodni plan. Tako je n. pr. jamska »toritev narasla v letošnjem polletju v primeri z letom 1939 za 19"/», proizvodnja pa za 50“/*. Med najboljše rudnike spadata Trbovlje in Senovo, ki sta tudi kandidata za nagrado. S prostovoljnim delom so rudarji nakopali 10.000 ton premoga v prostem delovnem času. Člani generalne direkcije so na proslavi še analizirali razne pomanjklji- vosti, ki ovirajo boljše delo. Sekretar generalne direkcije tov. dr. Koanan je ob zaključku prečital pozdravne resolucije, ki so jih poslali maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ, predsedniku vlade I.RS tov. Mihi Marinku in ministru za rudarstvo tov. Sveto-žaru Vukmanoviču. V resolucijah poudarjajo, da neomajno zaupajo našemu partijskemu in državnemu vodstvu in da bodo v drugem polletju nudili še večjo pomoč rudnikom, da bo tako plan pred rokom izpolnjen. t i Zagofsfki rudarji so predčasno : izvršili svojo nalogo Rudnik Zagorje je 28. junija ob 10. uri izpolnil polletni plan proizvodnje. Drugič povišani osnovni plan polovice petletnega plana je bil izpolnjen že 17. junija t. L Da si bomo na jasnem, da je delovni kolektiv rudnika Zagorje s predčasno izpolnitvijo polletnega plana dosegel zares popolni uspeh, je treba navesti nekaj momentov, ki so pri tem imeli odločilno vlogo. Prvotni osnovni plan za leto 1949 je bil v mesecu marcu spremenjen, tako da je plan za prvo polletje za 1,47“/* večji od plana za drugo polletje. Ta razlika znaša 2,25 povprečne dnevne produkcije. Potemtakem je rudnik Zagorje izvršil polovico piana za leto 1949 že v soboto 25. junija. Odkopne prilike niso bile ugodne za tekmovanje, ker je odkopavanje v naši največji jami v Kotredežu v lazi prehoda iz etaž III. obzorja na etaže IV. obzorja. Zaradi tega smo imeli in še imamo odkope pod gramozom, kar znatno vpliva na storitev. Mokri kraji v jami v Kisovcu so bili nadaljnja ovira za uspešno tekmovanje. Obrat Pod-strana se bori z velikim pritiskom v jami ter v mesecu juniju ni dosegel plana. Da je bil polletni plan dosežen kljub navedenim težavam, je dokaz, da se naš rudarski kolektiv zaveda važnosti in pomena, ki ga ima izpolnjevanje in preseganje plana. K izpolnitvi plana sta mnogo pripomogli partijska in sindikalna organizacija, ki sta organizirali tekmovanje, ter z množičnim agitacijskim delom vzpodbujali kolektiv k izpolnitvi in preseganju plana. Uprava rudnika je z boljšo organizacijo dela omogočila izvršitev plana. Tozadevno je potrebno omeniti koncentracijo kompresorjev, uvedbo aku-lokomotiv, reorganizacijo in mehanizacijo prevoza materiala, s čimer je prevoz zmanjšan za 16 voznikov. Ob Savi nadomeščamo izvlačenje lesa splavov s konji z mehanično izvlačevalno napravo, t. j. z električnim vitljem. Taka obratna izboljšanja so pripomogla, da se je polna lastna cena proizvoda znižala za 2.5 •/•- Problem, ki se je pojavil zaradi pomanjkanja delovne sile, sta sindikalna organizacija in uprava skušali zmanjšali na ta način, da so bili izdani ostri ukrepi proti izostankarjem ter da je bila znatno povečana delovna disciplina. Borba proti izostankarjem je bila zares trda, kar nam kažejo sledeči rezultati: v januarju smo imeli 1.8“/« neopravičenih izostankov, v februarju l“/», v marcu 0.4“/», v aprilu l“/», v maju 0.3“/» in v juniju 0.3“/». Izpad produkcije zaradi neopravičenih izostankov in 3 dnevnih izostankov je bil nadomeščen s prostovoljnim delom. ki ga je organizirala Partija in sindikalna organizacija. S prostovoljnim delom se je nakopalo 2887 ton premoga. Pri tem je sodelovalo 436 delavcev in 165 nameščencev, ki so napravili 601 šiht. Od prostovoljcev je bilo 43“/» članov Partije. Ce pogledamo delo posameznih obratov. vidimo, da je tehnično vodstvo vložilo vse svoje sile za doseganje operativnih planov. Polletne operativne plane so delovni kolektivi obratov dosegli do izpolnitve polletnega proizvodnega plana rudnika takole: Obrat Kisovec je dosegel polletni operativni plan 93.8 •/*, Semnik 108.4 •/». Kotredež 100.8“/*, Podstrana 102.<>V*. Jamske sto- ritve so se zvišale za 6.5*/*, a rudniška storitev za 6.4*/*. Delavnost upraive, sindikalne organi* zacije in Partije pa ni bila usmerjen« samo v izpolnitev plana proizvodnje^ Posveča se mnogo paanje zlasti kapitalni izgradnji rudnika. Tu je vredno omeniti dovršitev žičnice Viljeminlv Podstrana. Ta žičnica bo rabila za dot voz gramoza iz Borovnika do nove zahvalne postaje Podstrana ter bo na tal način odpadlo delo v Podstranskent kamnolomu. S tem se bo polna lastna cena premoga znatno znižata. Poleg kapitalne izgradnje zavzema važno mesto izgradnja stanovanjskih hiš. V gradnji je 21 objektov. V tem letu bo gotovih 101 družinskih ataou* vanj. I Rudarski kolektiv rudnika Zagorje Je lahko ponosen na dosežene uspehe v; prvem polletju.. Nedvomno bo dosegel še večji uspeh v drugem polletju, la* bo izvršil plan do 29. novembra, kakor se je obvezal, ko je sprejel tekmovalno napoved rudnika Breze. Zato je pa treba pohiteli ter dnevno dosegati tn presegati plan, ker le na ta način načrt bo uspelo, da bomo postali zmagovalci v napovedanem tekmovanju. Obvew% ki so jih v ta namen dali kolektivi naših obratov, so jamstvo, da bomo uspe* li. Do sedaj se je kolektiv obvezal, da nakoplje na bazi prostovoljnega dela 13.040 ton. Od te obveze je že izvršil 1158 ton. Pri tem je glavno seveda tn, da obveze ne bodo ostale samo na papirju, ampak da se bodo tudi uresničile, t. j. da se bodo besede spremenile v dejanja. Vedno več kolektivov dosega planske naloge Med ostale delovne kolektive okraja« ki so že izvršili polletni plan. se je uvrstil še Izolit tovarna lahkih gradbenih plošč v Radečah, ki ga je izvršila že 25. junija, to je pet dni pred rokom. Apnenice Zidani most pa »o izvršile polletni plan dne 27. t. m« torej tri dni pred rokom. Prostovoljno delo v Hotemežu Članice OP v Trbovljah so ostali! zveste sklepu, ki so ga sprejele na svojem sestanku pred 1 mesecem. Žene 12. in 13. terena so ustanovile stalno brigado, ki vedno dvakrat tedensko opravlja prostovoljno delo na rudniški ekonomiji v Hotemežu. Dosedanji uspehi žena so izraženi v velikem številu prostovoljnih ur, katerih so izvršile v enem mesecu preko 3000. Ena žena je povprečno naredila po 40 ur prostovoljnega dela. S svojim delom so trboveljske žene mnogo pomagale ekoni* miji, s trdno voljo in veseljem pri delu pa dokazujejo, da je njihov cilj isti kakor njihovih mož, ki se bore za Izvedbo plana v rudarstvu in v skupni izgradnji socializma. VSEM NAROČNIKOM IN CITATEIJ EM 7. AS A VSKEU A UDARNIKA Današnja številka Zasavskega udarnika je dvojna ter stane posamezen izvod tri dinarje. Zaradi tehničnih razlogov izide prihodnja številka v petek 15. julija v običajni obliki. Novi udarniki trboveljskega rudnika so nam jamstvo nadaljnjih uspehov V nedelja dne 26. junija je delovni kolektiv rudnika Trbovlje proglasil 114 udarnikov, med njimi tudi nekaj večkratnih. Proglasitev se je Izvršila v dvorani Delavsko-uslužbenske restavracije v dopoldanskih urah. Zbrane udarnike in njihove žene je nagovoril glavni inženir rudnika Trbovlje tov. preželj, ki je vsem udarnikom čestital k imenovanju ter naglasil njihove zasluge pri predčasni izvršitvi polletnega plana. Nato je spregovoril pomočnik direktorja tov. Irt Janez, ki se jim je zahvalil za uspešno delo. V imenu sindikalne podružnice je čestital udarnikom k njihovemu imenovanju tov. Kužnik Minče. V imenu direk. državnega zavarovalnega zavoda jim je čestital zastopnik DOZ-a in izrekel tople pozdrave z željo da tudi v nadalje tekmujejo in dvigajo visoko zastavo udar-pištva. Proglašenih je bilo 23 enkratnih, 23 dvakratnih, 29. trikratnih 15 štirikratnih, 1? petkratnih, 6 šestkratnih, med njimi Avrelijo Karl iz Dobrne, Levičar Jože iz Dobrne, Kralj Ivan in Pev-šek Viktor iz Vzhodnega obrata, Skri-nar Franc in Zagorišek Anton iz Za-padnega obrata, sedmič pa je bil proglašen 2a udarnika Roimažič Martin iz Žapadnega obrata. Tem udarnikom se bodo pridružili Se Ostali, predčasna izvršitev letnega V letošnjem letu nam je najboljši delovni kolektiv papirnice na Sušaku napovedal tekmovanje in to s precej težkimi pogoji. Ves delovni kolektiv naše tovarne je tekmovanje prevzel, saj hoče s tem dokazati, da tu ne spimo, da delamo in ustvarjamo in da smo tudi v tem kotu zmožni tega, kar so drugod v boljših okoliščinah. Partijska organizacija, sindikalna podružnica in uprava podjetja so ukrenili vse potrebno, da bo to tekmovanje čim uspešneje izpolnjeno. Hitro je mineval čas in zarad tega smo napeli vse sile, da izpolnimo svojo dolžnost in s tem dokažemo vsem ostalim kolektivom, kaj se lahko brez posebnih težav ustvari, ako je vodstvo podjetja v rokah delovnih ljudi, ki imajo čut odgovornosti in željo po napredku. Naši stroji so se neprenehoma vrteli, poslušni in ubogljivi, kakor da bi tudi oni vedeli, da tekmujejo. Dostojno smo praznovali naš delavski praznik 1. maj. Ta dan še nismo slutili, da smo tako blizu naše zmage, kajti že 28. maja smo količinsko dosegli polletni plan. Moramo pa navesti, da*smo imeli v tem času planirano tudi generalno reparaturo vseh strojev). Polletni plan mo dosegli, odnosno presegli za 110.22% šele po iz- Kakor vsi delovni kolektivi v Trbovljah je tudi čevljarska delavnica MLO Trbovlje vključena v plan. Njen letni plan predstavlja izdelavo 2500 parov specialnih rudarskih čevljev. Zaradi zakasnelih dobav odgovarjajočega materiala Je pričela delavnica s plansko proizvodnjo šele 24. februarja. Zavedajoč se, da je izvršitev plana naših rudarjev odvisna tudi od pravočasne dobave dobrih rudarskih čevljev je poslovodja čevljarske delavnice tovariš Skrinar Alojz sklical sestanek svojih delavcev, s katerimi se je posvetoval, kako organizirati delo, da bi se plan pravočasno dovršil. Sklepi, sprejeti na delovnem sestanku, so dali dobre rezultate, k čemur je pripomogel bri-gadrlt sistem dela in uvedba skupinskih -norm. Delavci mestne čevljarske delavnice so kmalu videli, da je bri-gadni sistem dela koristnejši tako za plana pa bo odgovor In ponoven udarec informbirojevskim klevetnikom. Petkratne udarnike so dali sledeči obrati Vzhodni obrat: Zunk Ladislav, Lukančič Franc, Slapšak Matija, Krašek Leopold, Sentur Stanko, Sumberger Lovro, Zuperl Matija, Ivšek Pavel. Zapadni obrat: Hribar Feliks, Dolinšek Vinko, Majcen Božidar, Molan Ernst, Zgalin Franc, Kamnikar Rudolf, Lebar Miha, Hribar Filip in Erjavec B’ranc. Štirikratni udarniki so postali: Vzhodni obrat, Bajda Anton, Zorko Ivan, Korbar Alojz, Strmole Avgust, Lipovšek Jože, Tratar Martin, Leskovšek Albert, Kostanjevec Anton. Zapadni obrat: Škof Jože, Koder Jože, Škof Ivan, Bibič Ivan, Medvešek Adolf, Ažber Anton, Vrbič Franc. Trikratni udarniki so: Doberna-obrat: Grčar Franc, Tomc Ana, Pasarič Anton, Kotar Emil, Rozman Jože. Vzhodni obrat: Rozina Jože, Dornik Ivan, Železnik Slavko, Zupanc Rudolf, Ovnik Leopold, Suntar Ignac, Dobnikar Franc, Poboljšaj Vikor, Borštner Albin, Marčen Franc, Holešek Ivan II., Zibret Adolf, Košalin Jože I., Belec Jože, Okrogar Franc, Janežič Alojz. gotovitvi generalne reparalure, ki se je končala 15. t. m. Tudi ta plan generalne reparalure smo izgotovili štiri dni pred rokom. Kaj pomeni ta uspeh za produkcijo papirja, ni potrebno posebej poudarjati. Vsa reparaturna dela so se opravila pod osebnim vodstvom tovariša direktorja Koselja Staneta, mojstra mehanične delavnice tovariša Pohorja Vojka, mojstra elektro-delavnice tovariša Kodelja Jožeta in obralovedje kotlarne tov. Dularja Alberta. Pri obnovi obrata se je s svojim vestnim delom odlično izkazal naš najmlajši mojster tov. Pohar Vojko. S svojim požrtvovalnim delom nam je dal zgled, kako se mora delati, kadar stroji ne obratujejo. Stroji so obnovljeni, delavstvo jih zopet Izkorišča in tekmovanje se nadaljuje za čimprejšnjo izvedbo celotnega plana. Doseženi uspehi nas ne bodo uspavali, nasprotno, zagrizli se bomo v nadaljnje tekmovanje, da na koncu leta dokažemo, da smo ponovni zmagovalci in da naše delavstvo ne posluša klevetnikov, ki nas hočejo pahniti v suženjstvo kapitalizma, pač pa da gremo po poti, po kateri nas vodi naša Partija s tovarišem Titom na čelu. skupnost, kakor tudi za delavce, saj jim nudi možnost boljšega zaslužka. Z uvedbo brigadnega sistema pa se je okrepila tudi delovna disciplina, kar je mnogo pripomoglo k predčasni izvršitvi planskih nalog. Poleg polletnega plana, to je 1425 parov čevljev, ki je bil dovršen 10 dni pred rokom, je delavnica izvršila še 1247 parov raznih drugih čevljev izven plana za prebivalstvo Trbovelj v vrednosti 499.216 din poleg pa še razna popravila in usluge. Pri izvrševanju plana so se najbolje izkazali sledeči tovariši: Mali Maks, Bizjak Alojz, Zidar Franc, Strnad Jože ter Račič Alojz. Kolektiv čevljarske delavnice se je v letošnjem letu mnogo udejstvoval tudi pri prostovoljnem delu na raznih deloviščih, kjer je naredil skupno 386 prostovoljnih ur, kar je brez dvoma Zapadni obrat: Garanlin Avgust, .Jergelj Karl, Škof Anton, Zafel Franc, Magister Franc, Hančič Franc, Žagar Vinko, Rugelj Viljem. Dvakratni udarniki: Obrat Neža: Tratar Rudolf. Obrat Doberna: Zafel Vinko. Vzhodni obrat: Grčar Gabrijel, Medved Albin, Burjes Jože, Rataj Miha, Bregar Ivan, Borštner Anton, Logar Vojteh, Gorišek Franc, Košalin Jože, Petek Stefan. Zapadni obrat: Burja Stanko, Lepov-šek Franc, Gracar Ivan, Gracar Ernest, Smodič Franc, Smodič Mihael, Peter Kavčič, Zunk Adolf, Kmetič Anton in Sušnik Franc. Enkratni udarniki so postali: Vzhodni obrat: Leskovšek Martin, Kolmanič Stane, Konhajzler Stane, Gunzek Ivan, Cenkar Alojz II., Potokar Ivan, Ameršek Alojz. Zapadni obrat: Bokalj Ferdo, Banič Franc, Zaman Ignac, Plaznik Ivan, Sla-bina Ignac, Križnik Martin, Kavšek Mihael, Senčar Ludvik, Tomšič Konrad. Obrat Doberna: Dobnik Marjan In Blatnik Ivan. Opekarna.: Horvat Pavla, Sušnik Stefi, Klančišar Zofija in Hočevar Apolonija. jasen dokaz, da se ta kolektiv zaveda, da brez dela ni zmage. Ce pogledamo uspeh čevljarske delavnice MLO Trbovlje se nam utrjuje dejstvo, da so naše delovne sile zdrave ter da bodo kljubovale vsem težkočam, katere se pojavljajo na poti, ki pelje v socializem in bodo kot predpogoj za izgradnjo socializma uspešno dovršile petletni plan ter s tem dokazale, da so vsa obrekovanja, naperjena proti našim voditeljem, zgrešena, ker so se rodila v glavah posameznikov, katerim ne ugaja da se naša mlada država, v kateri bo imel delavec in delovni kmet srečno bodočnost, tako hitro razvija. V skupnosti je moč V nedeljo 19. junija 1949, se je klicu solidarnosti delavcev in nameščencev na Opekarni odzvalo 60% osebja na udarniško delo, da bi zadostilo obvezi, katero je dal delavski kolektiv Opekarne za 2 pogorelca-partizana, rudarja iz Laškega. Kolektiv Opekarne je dal s to iniciativo 650 delovnih ur in je bila obveza izpolnjena 120%. Udarniško delo so prostovoljci opravili z veseljem in v navdušenem razpoloženju vsega kolektiva v zavesti, da s tem koristijo poedineem in skupnosti. Pogorelca sta iz hvaležnosti podarila kolektivu Opekarne 200 litrov sadjevca, ki so si ga udeleženci tega udarniškega dela po opravljenem delu privoščili, ob zvokih harmonike pa užili tudi malo zabave. Zal pa so še danes v kolektivu posamezniki, ki ne poznajo gesla: »V skupnosti je moč«. V Loki pri Zidanem mostu so ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo V Loki pri Zidanem mostu so imeli v nedeljo 26. junija občni zbor kmetijsko obdelovalne zadruge. Vkljub raznim oviram, ki so jih imeli napredni zadružniki v Loki in nerazumevanju posestnikov iz vasi Račiča so uspeli, da je pripravljalni odbor pripravil vse potrebno in tako so bili v nedeljo postavljeni temelji obdelovalne zadruge na področju radeškega sektorja. Enajst kmetov je vložilo v zadrugo 20 ha orne zemlje, poleg pašnikov hi ostale opreme. V zadrugo pa niso vložili površine gozdov. Sedanja površina je res majhna, kljub temu pa ima kmetijsko obdelovalna zadruga v Loki vse pogoje, da se razvije v močno obdelovalno zadrugo. V Izlakah so izvolili | pripravljalni odbor V nedeljo 26. junija so napredni zadružniki KI.O Izlake izvolili pripravljalni odbor za kmetijsko obdelovalno zadrugo. Po obširnem političnem referatu člana OLO Trbovlje se je med zadružniki razvila živahna diskusija. Izpraševali so vse mogoče, zanimalo jih je kako je urejeno glede preužitka, nabave drv, kako je z inventarjem, ki je zasežen, ker ni bil plačan davek za leto 1948, glede dediščine, kako se računa starost pri delovni sili, zanimali pa so se tudi, kdo bo pospravil letošnji pridelek. Celoten potek je pokazal, da se zadružniki zanimajo za vse probleme. Na sestanku so izvolili ocenjen valno komisijo in pripravljalni odbor* ki bo pripravil vse potrebno za skli>t canje občnega zbora. Do sedaj je prN stopilo k zadrugi 18 kmetov, ki so se odločili vložiti preko 200 ha zemlje. Tako bo tudi v Izlakih zadružna misel' še bolj oživela in pokazala pot ostalim. OBISK V DOMU ONEMOGLIH V LOKI Lepo jutro je bilo, ko sem prispela v Loko pri Zidanem mostu, kjer sem si hotela med drugim ogledali Dom onemoglih in življenje v njem. Skozi široka vrata sem stopila na dvorišče, kjer so se sprehajali ali pa sedeli oskrbovanci na klopicah, stolih in hlodih ter se razgovarjali o vsem* največ pa seveda o dogodkih v Domu in njegovi bližnji okolici. Ob mojem vstopu so se obrazi obis nili proti meni, črte na njih so se zjasnile, nekateri pa so vstali in mi šli naproti, saj so takoj vedeli, da pri^ haja obisk, kakor so jih že toliko doživeli, pa jim vendar vsak prinaša vedno iznova nekaj novega, kar jinJ nudi snov za razgovore. Lepo so me pozdravili in obstopili ter radovedno čakali, kaj bo. Z »Dobro jutro! Kako se počutite?«* sem pričela razgovor, nakar je naj-i bližji takoj pričel živahno pojasnjevati: »O, kar dobro! Sonce je že toplo, nam pa po zimski dobi, ko je bilo sicer precej sonca ni pa imelo moč** zelo prija sedanja toplota. Veste, vsi smo še že naveličali bivanja po sobah ali v obednici, kjer smo dosedaj preživljali večino dneva.« Zadovoljno se je pretegnil in čakal na novo vprašanje. »Kako pa ste zadovoljni z oskrbo?« »O, to pa to! Skrbe pa za nas. Dostikrat se ustavi v našem domu avtomobil, ki nam pripelje iz okraja kake) priboljške. Hrane je kar dovolj in tudi okusna je.« Pozanimala sem se nadalje za higieno v zavodu. Dom ima čiste in prostorne sobe, lepo jedilnico in veliko kuhinjo, v kateri se pripravljajo jel-dila, pri čemer se pazi predvsem nal snago. Osebje skrbi za oskrbovance in ugodi večini njihovih potreb. Ve<3 oskrbovancev je primorano stalno bivati na posteljah. Tem je posvečena še posebna pažnja. Delati ni treba nikomur, so pa oskrbovanci sami toliko ustrežljivi, da se ponujajo za opravljanje najrazličnejših lahkih del, katera opravljajo vestno in z zadovoljstvom, saj se zavedajo, dal se pri takih delih gibljejo In sl z njimi krajšajo čas. Mnogi radi čitajb, najraje pa se med seboj pogovarjajo. Zanima jih vse. Ne le življenje v njihovi okolici in vesti lz domačih krajev, terc* več tudi dogodki širom Slovenije. Precej dolgo sem se zadržala med njimi, ob slovesu pa sem odhajala z zavestjo, da posvečajo današnje oblasti veliko pozornost tudi vsem (istim, ki so Iztrošili svoje moči v prejšnjih nesocialnih časih in da tudi v tem pr* gledu izpolnjujejo nauke, po katerih korakamo v socializem. Bistvena posebnost naše^ Fronte je v tem, da imajo milijoni delovnih ljudi isti program kot noša avantgarda \Lmaga papirnice Radeče Mestna čevljarska delavnica Trbovlje je Izvršila polletni plan deset dni pred rokom MLADINA VKLOUČI SE INDUSTRIJSKE RUDARSKE* ŠOLE V našo industriio f se bodo vključili novi tisoči delovnih moči V borbo za izvedbo petletnega plana in izgradnjo socializma v naši državi, je bojni klic vseh zavednih delovnih ljudi, vseh naših množičnih organizacij pod vodstvom naše herojske Komunistične partije s CK KPJ in tov. Tilom na čelu. V tem pozivu pa so Vključene tudi naloge posameznega državljana, ki jih ima do skupnosti, uko hoče, da mu bo skupnost nudila po njegovem doprinosu. Ena važnih nalog je nuditi zadostno število novih kadrov našim železarnam, rudarskim gradil iščem, gozdarstvu, hidrocentra-lam itd. Na teritoriju okraja Trbovlje je lepo število razpoložljive delovne sile med podeželskim prebivalstvom, ki bi z vključitvijo v industrijo in dTuge stroke našega gospodarstva znatno pripomogla k hitrejši izgradnji socializma, zvišala svojo kulturno raven in zboljšala gmotni položaj v marsikateri kočarski in kmečki družini s številnimi dela zmožnimi člani, ki životarijo pri svojem primitivnem obdelovanju zemlje. Med njimi pa so še nekateri veliki kmetje, ki izkoriščajo delovno silo, nam nujno potrebno za delo, ki bo služilo blaginji skupnosti. S hi- navsko prijaznostjo In raznimi dobrinami, s katerimi so radodarni le od košnje pa do pospravljanja poljskih pridelkov, odtegujejo delovno silo za svoje koristi, izčrpane in onemogle ljudi pa. potem prepuščajo usodi in mora ljudska oblast skrbeti za njihov nadaljnji obstanek s socialno pomočjo. Delovno ljudstvo, posebno pa mladina, je že razumelo poziv OF ter se dnevno pripravlja in vključuje v industrijo. V krajevnih odborih imajo že postavljene štabe za pridobivanje delovne sile, osnovane iz zastopnikov množičnih organizacij. Delo poteka zadovoljivo. So pa še KLO-ji, ki so zelo neokretni in iz dneva v dan odlašajo snovanje svojih štabov, ne zavedajoč se, kakšno škodo delajo skupnosti in obenem sebi. Ne smemo pa pozabiti, da tudi reakcija ne počiva, in poskušajo razni elementi, katerim izvršitev našega plana in dvig kulturne ravni delovnega človeka ni pri srcu, zavreti hitri tempo razvoja našega gospodarstva in blagostanja delovnega človeka. Ti poskušajo z raznimi izmišljotinami vplivati ne delavoijne ljudi in jih odtegovati od njihovega namena, da se vključijo v produkcijo. Take elemente bo zdravo telo našega delovnega človeka kmalu s konkretnimi dokazi izpljunilo iz sebe in jih postavilo tja, kamor spadajo izdajalci delovnega ljudstva. Med velike pomanjkljivosti spada tudi slab odnos nekaterih KLO-jev, ki ne pošiljajo dnevnih poročil o delovanju svojih štabov ir števila prijavljenih za vključitev v delo. S tem znatno otežkočajo delo okrajne evidence, kar bo treba takoj urediti. Dogajajo se primeri, da nekatere kmetijske zadruge zaposlujejo mlado in močno delovno silo na svojih ekonomijah, pri sekanju in spravljanju lesa kljub temu, da ta zaposlitev ni redna. Ti primeri kažejo, da kmetijske zadruge niso pravilno razumele naloge zadružnih ekonomij in so se postavile na stališče podjetja, namesto da bi organizirale brigadnl sistem dela ter sprostile delovno silo, ki sestoji iz malih kočarjev in ki je nujno potrebna v industriji. Tudi obnovitvene zadruge skrivajo lepo število kvalificiranih delavcev v nezadostni zaposlitvi, ter s tem odvzemajo prepotrebne kvalificirane delavce našim gradbenim podjetjem. Take in slične nepravilnosti rešujejo štabi na KLO-jih, da bi pridobili čim več delovne sile našim gradbiščem in industriji. Tudi frontne brigade v gozdarstvu beležijo dnevne rezultate prijavljenih brigadirjev, ki bodo po končani akciji ostali stalni delavci v gozdarstvu in industrijah. »Mladina, vključi se v rudarstvo S Premog je kri industrije! Za tehnično izpopolnitev naših rudnikov ter za dvig proizvodnje so nam potrebni strokovni kadri, ki jih vzgajamo v Industrijskih rudarskih šolah v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Senovem in Velenju. Pogoji za vstop: Industrijska rudan ska šola sprejema mladince, ki so doe vršili osnovno šolo in so stari 15—18 let. — Šolanje traja tri leta. Tedensko se vrši pouk tri dni v učilnicah, tri dni praktično v obratu. — Zadnje leto delajo učenči pod vodstvom izkušenih rudarjev tudi v jami. Preskrba: Ves čas šolanja je učenec plačan po uredbi o nagrajevanju učencev v rudarstvu, dobi posebno delovno obleko, obutev in perilo. — Stanovanje je pripravljeno v Internatih Trbovlje, Zagorje, Velenje in Senovo, kjer imajo popolno oskrbo. — Red in čistoča omogočata zdravo življenje. Bodočnost: Ko po treh letih opravi učenec izpit, se vključi kot pomočnik v delovno brigado, če je star najmanj 18 let. — Po enem letu dela v jami postane kopač. — Kdor pa ima veselje in sposobnosti za nadaljnji študij, se vpiše v delavski tehnikum v Trbovljah. Po treh letih postane diplomirani rudarski tehnik. Srednji kadri se vzgajajo na rudarskem odseku Tehniške srednje šole v Ljubljani. Pogoj za vstop: nižja gimnazija. Natančnejše informacije se dobe prt upravah premogovnikov v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Velenju in Senovem, pri oddelku za strokovno šolstvo. Rudarstvo je osnova naše industrializacije in temelj zgraditve socializma Naša ljudska oblast pozna vse napore naših rudarjev, zato uživajo le-ti prednost pri plači, prehrani in preskrbi. Tudi pokojnino prejme rudar znatno prej kot pri ostalih poklicih. Poleg tega priča nešteto kolonij o o skrbi naših oblasti za rudarje. Vsak rudnik ima organizirano svojo zdravniško službo s posebnimi ambu-latoriji. Samski rudarji stanujejo v samskih domovih, hranijo pa se v menzah, kjer dobe dobro in zadostno hrano. Premogovnike upravlja Generalna direkcija za premog LRS v Ljubljani. Brez kadrov ni mogoč napredek, še manj pa Izvršitev takšnih nalog, ki Jih pred nas postavlja petletka Vsem je dobro znano kako velikega pomena so danes, ko gradimo socialistično domovino, kadri, ki bodo morali prevzeli vse večje naloge, ki jih postavlja pred nas ta graditev. Brez kadrov je nemogoč napredek, še manj pa izvršitev tolikšne naloge, kot jo predstavlja naša petletka. Dnevno opažamo napore naših voditeljev od najvišjega pa do najnižjega, da bi čimprej usposobili nov kader, ki naj bi prevzel vsako, pa tudi najbolj odgovorno delo. Lenin je dejal: »Stroji so mrtvi, če ni strokovnih kadrov, ki bi znali delati z njimi.« Res je to! Izdelajmo lokomo-t tivo, postavimo jo na tračnice, dajmo ji vode in premoga, ostala pa bo mrtva vse dotlej, dokler ji ne bomo dali človeka, ki jo bo oživel in spravil v pogon. Tudi rudna bogastva so mrtva in ■brez moči, dokler jih delovna sila ne Iztrga iz osrčja zemlje. Pa bi marsikdo .^dejal, da ni potrebno za kopa »je premoga kvalificiranih delavcev. Res se ■zdi na prvi pogled, da bi znal vsakdo . -kopali premog, vendar ni tako. Ko 5 rsem bil nedavno doma v vasi Globoko, -sem se razgovarjal s kmeti o delu v rudniku in jim omenil, da manjka za nemoteno delo strokovnih kadrov. Začudili so se, eden pa me je debelo pogledal in dejal: »Premog se vendar koplje s krampi in kramp bo gotovo znal vsakdo sukati. Za to pa vendar ni .potrebna nikaka šola...« Precej časa sem mu moral pojasnjevati, da ni krampanje edino delo, ki ga mora znati rudar in da je važnejše poznavanje dela, ki ga je treba opraviti prej, pre-dno sploh prične kopati premog. Delo pa, ki ga opravi rudar, da si zavaruje delovno mesto, zahteva delavca, ki se razume na ta posel. Kmet je uvidel, da imam prav in se je zadovoljil z mojim pojasnilom. Kot se v vsej naši državi danes usposabljajo novi, mladi kadri, tako stremi za tem tudi naš obrat na Oj-strem v Hrastniku. S pomočjo obrato-vodstva smo ustanovili mladinske številke, kjer delajo sami mladinci. Imamo dvoje delovišč, na katerih se kljub težkočam, ki se nam stavljajo na pot, neprenehoma borimo za plan. Dasi-ravno nam manjka orodja, imamo slabe proge in je v jami velik pritisk* izpolnjujemo norme ter jih celo prekoračujemo. Mladinci št. 443 se teh ovir niso ustrašili, temveč so napeli vse sile, da dosegajo dnevni plan. Ze takoj ob ustanovitvi številk pa so se pojavili sovražniki, katerim ne gredo v račun uspehi mladinskih številk. Pojavile so se govorice, češ da delajo mladinci brezsmiselno in da niso dovolj poučeni o delu v rudniku. To raznašajo seveda oni, ki so proti enotnosti delavskega razreda. Razumljivo je, da naši stari rudarji ne bodo mogli večno delati. Zato je potrebno, da se čimprej usposobi nov, mlad kader, ki bo zamenjal stare rudarje in jim omogočil počitek po njihovem dolgotrajnem delu, sam pa pričel in nadaljeval borbo s premogom. Mladi kader se mora zavedati, da zavisi naša industrija od premoga, in mora vložiti vse sile za nemoteno dovajanje premoga industriji ter se ne sme pustiti begati onim, ki bi to radi zavirali. Treba pa je seveda odpravljati napake in pomanjkljivosti, ki ustvarjajo nezadovoljstvo med mladimi delavci. Vsi vemo, da smo danes šele v četrtem povojne mletu in da nimamo Se vseh sredstev, katera so nam nujno potrebna. Da pa se često dogodi V obratu na Ojstrem, da so rudarji med detom brez pitne vode, kar povzroča razumljivo negodovanje, res ni potrebno. Prav tako leže po rudniških rovih različni Nadaljevanje na 6. strani. Člani OF v Trbovljah gradijo s orosfovoljn m delim vodovod Kako napredujejo dela pri trboveljskem vodovodu Vprašanje vode je bilo v Trbovljah Se od nekdaj pereče, poostrilo pa »e je po okupaciji ko so postale Trbovlje Sedež okraja in ko se je delo v premor gokopu in industriji mogočno razmahnilo s pritokom velikih množic. Zgrajene so bile nove hiše In postavljeni Številni provizoriji, za katere je bilo potrebno napeljati vodo. Potrošnja vode se je močno povečala, vodovod pa je bil prav tak kakor pred okupacijo. Zato so merodajni činitelji vztrajno iskali pota, po katerem bi odstranili ta nedostatek. To pa se jim je posrečilo Sele, ko so našli pri kopanju zveznega rova med Trbovljami in Zagorjem več močnih izvirov zdrave pitne vode. Izvirke so zajeli, takoj nato pa so začeli kopati vodovod od izvirkov do kolonije Limberk nad Trbovljami, kjer bo zgrajen velik rezervar, ki bo napajal Vodovodno omrežje vseh bližnjih kolonij in s tem močno razbremenil sedanji Vodovod. Zaradi pomanjkanja delovne sile je kopanje močdo odvisno od prostovolj. dela. Prebivalstvo, stanujoče ob trasi Vodovoda, je popolnoma razumelo potrebo čimprejšnje izvršitve vseh del, zato se v velikem številu pridružuje podjetjem in frontnim terenom, ki so sc obvezali, da bodo sodelovali s prostovoljnim delom. Vodovod je trenotno dograjen v dolžini 1050 metrov. Delavci kopljejo pri vodenskl šoli. Kopanje je mestoma prav težko, saj so morali na nekaterih krajih teren raztreljevali. Opravljene prostovoljne ure, ki jih je dosedaj 4038 pa naravno pričajo, koliko dela je bilo dosedaj vloženega v to podjetje. Od teh ur so opravili: Uprava rudnika • 9 • 48 ur Zapadni obrat • * • 265 ur Vzhodni obrat • • 9 250 ur Doberna-Neža . ■ • • 149 ur Seperacija . . • » • 180 ur Elektro-obrat . • • • 216 ur Opekama . . • • • 107 ur Strojni obrat • • • • 246 ur Zunanji obrat . • • • 270 ur XI. teren . , • • • 100 ur X. teren . , , • • • 435 ur VIII. teren , . • • • 96 ur VIII. teren . * • • • 16 ur V. teren . . ■ • • 9 132 ur VI. teren , . • • • 198 ur III. teren , , • • • 116 ur XII. teren . . . • • 44 ur Nadaljevanje s 5. strani predmeti, ki ovirajo nemoteno delo. (Take predmete bi bilo treba sproti odstranjevati, ne pa da se prekladajo iz rova v rov. Poedint pazniki še vedno vpeljavajo ali skušajo vpeljati stari način dela. Za take primere bi se moralo pozanimati obratovodstvo in jih preprečevati. Omembe vreden je tudi primer paz-pika S., ki je na mladinskih številkah nastopal zelo surovo. Izražal se je, da mladinski odkop ni odkop v rudarskem smislu, marveč otročarija in igračkanje. Nekemu mladincu je dejal, da ne ve ničesar drugega, kot da je v rovu tema in da je piemog črn, da mladincem ni nič za Izvrševanje plana in da od njihove številke ne dobi nika-kega premoga. Tako govoreč je odšel V drugi mladinski odkop, kjer je hvalil mladince, da dobro delajo. S takim ravnanjem je očividno hotel zanesti tov. S. med mladince spor, ker ve, da delajo skupno na dveh odkopih, kar mu pa vsled zavednosti mladincev nf uspelo. Mladinci se po tem primeru še Vncteje bore za dosego plana, delajo ie z večjim elanom ter dosegajo in presegajo norme. Vedo, da je plan realen in da jih izvedba plana vodi v boljšo bodočnost in k zgraditvi socializma v naši državi. Na noben način pa niso taki primeri v prid vzgoji novih kadrov, ki bi jili bilo treba poučevati, ne pa neupravičeno grajati. Res se pojavljajo napake pri mladih ljudeh pogosteje kot pri starejših, ker še niso popolnoma vpeljani v delo, res pa je tudi. da skušaj« na vsakem koraku le napake odplavljali. ker imajo dovolj dobre volje za delo po novih preizkušenih načelih. P.ostovoijci pri kopanju jarkov za vodovod XIII. teren iiii, 48 ur IX. teren . , , , , 160 ur OF Trbovlje , . . , 113 ur Socialni zavod , , , 12 ur Rudniški komitet , . 48 ur Ljubljančani .... 170 ur Ljubljančani . . . . Sil ur Od posameznikov pa je dosegel do- sedaj največ prostovoljnih ur tov. Mrak Alojz, ki je opravil že 108 ur vsak dan pa ga še vidimo pri kopanju vodovodnega jarka. Poleg kopanja jarka pa sproti polagajo v jarek vodovodne cevi, nakar jarek zasipajo. Po dosedanjih perspektivah bo vodovod dovršen v plansko določenem času. Mladina, vstopa] množično v kmetijske šole V mnogih krajih širom Slovenije so ustanovljene kmetijske šole vseh vrst, v katere naj bi vstopilo čim več mladih ljudi, kjer bi si pridobili potrebno znanje za socialistično gospodarstvo in pomnožili prepotrebne kadre v naših vaseh. Namen kmetijskih šol je sledeči: 1. Na srednjih kmetijskih šolah vzgojiti kmetijske in veterinarske tehnike — borce za socialistično rekonstrukcijo kmetijskega gospodarstva, za višje hektarske donose in vzgojiti mojstre napredne tehnike. U pozna vati jih s pridobitvami kmetijske znanosti, z organizacijo kmetijske proizvodnje na velikih obratih, z novo organizacijo dela, z dvigom produktivnosti dela in vzgojiti predane prvoborce za dvig kulture in prosvete na vasi, za izvrševanje petletnega načrta in izgradnjo socializma. 2. Na enoletnih šolah pa vzgojiti strokovnega (kvalificiranega! kmetijskega delavca, ki bo obvladal tehniko svojega dela. Vzgojiti vedro, ponosno mladino, ki bo pripravljena dati vse svoje sile za gospodarski in kulturni dvig naše dežele, za socialistično pre-osnovo kmetijstva. Na vseh šolah pa vzgojiti kader, ki bo poznal gospodarjenje na socialističnih kmetijskih obratih in pola razvoja iz nižjih v višje oblike zadružništva. Praktičen pouk na šolah se vrši na posestvu, na polju, v hlevih, sadovnjakih, vinogradih, "rtovih, v delavnicah, pri znanstvenih poizkusih v kabinetih, iaboratoriijh. veterinarskih bolnišnicah, ambulantah, kjer se bodo učenci oboroževali s strokovnim znanjem. To je praktična šola. šola na prostem, *oia množičnih poizkusov. Učenci tekmujejo v brigadah, goje fizkulluro, se udeležujejo prireditev, se udejstvujejo v kulturao-prosvetnem delu. sodelujejo z množičnimi organizacijami v množičnih akcijah, spojeni so z borijo za socialistično preobrazbo kmetijstva. V nižje kmetijske šole se sprejemajo učenci s 4 do 7 razredov osnovne šole v starosti od 15. do 25. leta. Vse nižje šole imajo internate in so spojene z državnimi posestvi. Učenci unajo popolno brezplačno oskrbo. V srednje kmetijske šole se sprejemajo učenci z malo matur« ali s se-demletku brez sprejemnega izpila. Srednjim šolam so priključeni Internati, kjer se vzdrževalnina plačuje. Revnejšim dijakom se vzdrževalnina zniža, najrevnejši pa prejmejo štipendijo, tako da imajo možnost šolanja vsi učenci. Enotne kmetijske šole: 1. Melioracijska šola Ptuj. 2. Vrtnarska šola, Medlog pri Celju. 3. Vrtnarsko-sadjarska šola, Podlehnik pri Ptuju. 4. Vinogradniška šola. Kapela, Slatina - Radenci. 5. Vinarsko-sadjarska šola, Lože pri Vipavi. i 6. Vinarsko-sadjarska šola, Vipolže. Brda na Primorskem. 7. Vinarsko-sadjarska šola, Svečina pri Mariboru. 8. Vinarsko-sadjarska šola, Vinomer pri Metliki. 9. Poljedelska šola, Rakičan pri Murski Soboti. 10. Poljedelska šota, Marenberg ob Dravi. 11. Živinorejska šola. St. Jurij pri Celju. 12. Živinorejska šola, Zovnik pri Braslovčah. 13. Živinorejska šola. Mala Loka na Dolenjskem. 14. Živinorejska Sola, Gornji Logatec. 15. Kmetijska šola. Grm pri Novem mestu. 16. Veterinarsko živinorejska šola, Kočevje. 17. Zrebčarska šola, Ponoviče pri Litiji. 18. Podkovska šola v Ljubljani. 19. Kmetijski tehnikum. Maribor. 20. Veterinarski tehnikum, Ljubljana. Vse šole pričenjajo s poukom dne 15. septembra 1949, razen podkovske šole, ki začenja 15. septembra 1949 in 15. decembra 1949 (šestmesečna šola za podkovske pomočnike). Vse šole so mešane, razen šol v Podlehniku in Kapeli, ki sta moški in šole v Logatcu, ki je ženska. Refleklanll. ki žele obiskovati zgoraj navedene šole. morajo poslati prijave najkasneje do 1. avgusta t. I. na Upravo šole. ki jo želijo obiskovati, s sledečimi prilogami: a) Zadnje šolske izpričevalo. b) Točno izpolnjena vprašalna pola za vpis učenca v mladinsko vzgojno ustanovo. c) Svojeročno napisan življenjepis. d) Zdravniško izpričevalo dispanzerja proti TBC. Rekonstrukcija kmetijstva zaideva ogromnega števila kadrov, kmetijske šole pa vzgajajo kvalificirane delavce, KUD Železničarjev in brodarjev »Branko. Cvetkovič« iz Beograda je zaključil turnejo v Trbovljah Ob zaključku svoje turneje, ki jo je napravilo kulturno umetniško društvo »Branko Cvetkovič« iz Beograda, nas je obiskalo tudi v Trbovljah. V sredo 23. junija so prispeli v Trbovlje ter priredili uspel koncert trboveljskim rudarjem v Delavskem domu. Polna dvorana Delavskega doma je bila dokaz, da se Trboveljčani zanimajo za takšne prireditve. Gostje so nastopili z orkestrom, mešanim pevskim zborom in £<>!-> klorno skupino. Vse točke so bile podane prav lepo ter so gostje priredili res lep umetniški popoldan. Trboveljski rudarji so jih bili veseli, saj so jim s kvalitetnim sporedom nudili pravo kulturno razvedrilo. Velik pevski zbor nas je presenetil in marsikdo se je pri tem vprašal kaj je s trboveljskim pevskim zborom. S posebnim navdušenjem je bilo sprejeto izvajanje folklorne skupine. Goste iz Beograda je pozdravil tajnik SKUD-a »Lojzeta Hohkrauta« tov. Kužnik Minče, ter jun izročil darilo vrtalno kladivo in jamsko svetilko. V imenu okrajnega ljudskega odbora je pozdravil goste tovariš Ferluga Ferdo. Sekretar beograjskega društva se je zahvalil za darila ter čestital rudarjem k njihovim uspehom in vestnemu izpolnjevanju planskih nalog. Dotaknil pa se je tudi nekaterih lažnivih klevet posameznih informbirojevskih radijskih postaj, ki govorijo, da trboveljski rudarji štraj-kajo. Tovariš sekretar je izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom ter izrazil željo, da se še oglasijo v Trbovljah. Društvo je s svojim nastopom v Trbovljah pokazalo rezultate svojega dela. Njihove izkušnje naj služijo kot napotilo našim kulturno umetniškim društvom. Njihov obisk v revirjih pa je nov doprinos k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskega naroda, ki pod vodstvom Partije in tovariša Tita gradi in ustvarja lepšo bodočnost. Elektroobrat v Trbovljah ima svoj Rdeči kotičefc V ponedeljek 20. t. m. je kolektiv Elektro-obrata slavnostno otv vrši zailnje mesece revizijo v pogledu upravičenosti ilo potrošniških nakaznic. Naloga stalnih revizij je, da se onemogoči prejemanje istih onim osebam, ki se lahko same preživljajo, to je, «Ja koristijo toliko zemlje, ila se iz nje luliko sami oskrbujejo ter onim osebam, ki so pridobitno sjmsobne za delo, pa se nočejo vključiti v kolektivno delo, oziroma se zadržujejo kot odvisna delovna sila na malih površinah lastne zemlje. Od te revizije so izvzeti le aktivno zaposleni delavci in nameščenci, pri katerih se vrši le revizija pravilnosti kategorizacije v potrošniške razrede. V času revizije se ugotavljajo mnoge nepravilnosti s strani odgovornih uslužbencev, kakor tudi s strani potrošnikov samih. Ta revizija pa bo uspešna le na ta ipičin, da bodo vse množične organizacije nudile potrebno pomoč organom, kateri so pooblaščeni za poslovanje z živilskimi in industrijskimi nakaznicami. Navajamo del dosedaj ugotovljenih nepravilnosti: Uprave podjetij, uradov in ustanov ne polagajo dovolj pozornosti na pravilno naročanje, izdajo in kategorizacijo potrošniških nakaznic za delavce in nameščence ter prepuščajo delo le posameznim uslužbencem brez prave kontrole o izvršitvi postavljenih nalog. Jasno je, da en sam uslužbenec ne more izvrševati dola pri večjih p*xljetjili pravilno in pravočasno. S tem v zvezi pa nastanejo zadržki, da potrošniki ne dobe pravočasno svojih potrošniških nakaznic do katerih so upravičeni. Kljub dovolj jasnim navodilom se posamezna |x>djctja ne pridržavajo točnosti in rokov za dostavo seznamov, odnosno naročilnic s pravilnimi prilogami, kar občutno zavira vso nadaljnje delo. Potrošniki sami ne dostavijo pravočasno in pravilno iz)H>lnj<*na potrošniška potrdila, katera morajo takoj po prejemu živilskih nakaznic oddati pristojnemu podjetju, uradu, ustanovi ali krajevnim ljudskim odborom, za kar nastajajo tukozvani zamudniki, kateri tudi onemogočajo hitro in točno poslovanje. Uslužbenci, kateri niso dovolj upoznani z navodili o poslovanju s potrošniškimi nakaznicami, pošiljajo prizadete ]x»trošnikc od vrat do vrat ter s tem ustvarjajo upravičeno kritiko potrošnikov samih. Vsakemu potrošniku mora biti jasno, do ie upravičen prejeti pravočasno živilske nakaznice, če je aktivno zaposlen ter če jr: oddal pravilno izpolnjeno potrošniško potrdilo na pristojno mesto, uprave (snljetij pa so dolžne pri tem organizirati tudi pravočasno naročilo potrebnih jim živilskih odnosno industrijskih nakaznic. Tri tem se vidi ažurnost poslovanja pri nekaterih podjetjih, a pri drugih se zopet opaža, da radi mulomariiosti dostavljajo naročilnice mnogo kasneje, kot pa je določen čas za njih dostavo. Tako na primer je uprava cest Trbovlje dostavila naročilnico s spiski pet dni kasneje, rudnik Zagorje tri dni kasneje. Ekonomija loka pri Zidanem mostu, katera ima samo 15 potrošnikov, tri dni kasneje, Opekarna rudnik Trbovlje, Rudarska šola Trbovlje, ]KMljetje Zidar Trbovlje, gradbeno |>odjetje Kuriš Zagorje, Okrajno / odkupno podjetje Trbovlje, Ograd Trbovlje pa so dostavili naročilnice s spiski dva dni kasneje. Iz obrata Ojstro rudnika Hrastnik pa je prišla tovarišica samo vprašati dne 15. junija t. 1., če laklio prinese spiske drugi dan! Tri istem obratu pa opaža nevestno, slubo izpolnjevanje potrošniških potrdil in ostalih dokumentov. Tako poslovanje nam dokazuje, da se uprava ne čuti dovolj odgovorna /ji pravilno kategorizacijo, ker tudi niso bila potrošniško potrdila za tekoči niesec niti žigosunu, niti podpisana. Nerodnosti so tudi v tein, ker nekatera podjetja oziroma uprave po gostokrat menjajo uslužbence, ki so pri svojem delu, postavijo pa na ta mesta nevešče ljudi. Med delavci in nameščenci, ki se bore za izgradnjo socializma v naši državi imamo tudi nekatere neupravičene izostanka rje od dela, katerim se pa ne more nuditi za nedelavni čas garantirana preskrba. S tem v /vezi pa je izšla uredba o odvzemanju odrezkov od živilskih in točk iz industrijskih nakaznic za neupravičene izostanke. Tri tem pa sc je opazilo netočno vodenje evidence izostankar-jev iz dela, konkretno pri obratu Katredež-Todstrnna, kakor tudi pri nekaterih obratih rudnika Trbovlje. Nadalje je omenili Elektrarno Trbovlje, katera določuje zn svoje delavce svojevoljno višjo kategorizacijo industrijskih nakaznic kot jim pripada, kar ustvarja nezadovoljstvo in upravičeno kritiko ostalih delavcev, ki so zaposleni pri isti vrsti dela, pa ne prejemajo istih kategorij industrijskih nakaznic. Kakor podjetja, tako imajo tudi večina KLO-jev nedostatke predvsem radi tega, ker prepuščajo odgovorni funkcionarji vse posle v vezi |x)troš-nikov, ki so upravičeni do garantirane preskrlve, samo uslužbencem, ki nimajo zadostnega čuta odgovornosti in njim ne nudijo pomoči, kar povzroča, da nimajo točne evidence nad upravičenci do garantirane preskrbe, kar jih pri naročilu oziroma izdaji živilskih in industrijskih nakaznic ovira in onemogoča pravilno in pravočasno delitev. Tudi z razdeljevanjem živilskih in industrijskih nakaznic morajo KLO-ji začeti takoj po prejemu istih, ne pa, da jih za- držujejo, kar povzroča upravičeno kritiko potrošnikov. Totrošnikc pa ponovno opozarjamo, da takoj pi prejemu živilskih nakaznic oddajo svoja pravilno izpolnjena potrošniška potrdila na krajevni ljudski odbor, v katerega območju stanujejo. V Kl.O-jili Bevško, Zagorje, Dol pri Hrastniku, Mlinše-lzlnke, Sv. Jurij pod Kumom — so slučaji, da so prejeli živilske nakaznice neupravičeno, medtem pa so bili izpuščeni opravičenci, kur je znak, da so na mestih odgovornih /a preskrbo, uslužbenci. ki so nepoznani s predpisi in navodili, kar je pa krivda KLO-jev. kateri se ne zanimajo in ne nudijo pomoči uslužbencem, ki delajo no tem poslu ter je nujno, da se te napake takoj odstranijo. Ker podjetja, uradi iu ustanove ter krajevni ljudski odbori ne izvršijo zadanih nalog v pogledu garantiranih oskrbovancev tako časovno kakor tudi kvalitetno, je tudi poverjeništvu za trgovino in preskrbo onemogočeno redno poslovanje ter se tako onemogoča redno in pravočasno oskrbovanje garantiranih oskrbovancev. Pozivamo vsa podjetja, urade in ustanove ter K 1.0-je, da se strogo ravnajo po navodilih tako, da odpravimo vse najmke, ki so ovira za nemoteno izvrševanje nalog to je, da /asiguramo našemu delavcu in nameščencu, ki največ prispeva k uresničnosti 5 letnega plana s pravočasno in pravilno garantirano preskrbo. Poverjeništvo trgovine in preskrbe pri OLO Trbovlje. Sindikalno okrevališče in ekonomija »Savinjski dom44 CRD Trbovelj, št. Pavel v Savinjski dolini Ce si hoče ogleduti naš delavec napredek v izgradnji socializma v Jugoslaviji, naj se pridruži lepega nedeljskega dne kolektivu, posebno mladincem CRD-ja, ko se v zgodnjih urah peljejo z avtom na ekonomijo CRD-ja v St. Pavlu v Savinjski dolini. Okrog avtomobila, ki je pripravljen za prevoz je vse živahno. Mladina se smeje in se veseli, starejši pa modrujejo, kako bodo na svoji ekonomiji izvedli organizueijo udarniškega dela. Med vsem tem krikom in vikom pred pričetkom vožnje pa slišiš: »Frane! imaš sekiro? Iojze imaš vitek?« Drogi zopet ugibajo koliko jih lxxlo nasekali, tretji vprašujejo [ki harmoniki za razvedrilo. Iz vsega tega sem sklc|>al in tudi uganil, da se je kolektiv odpravljal v hribe sekat količje za fižol, ki jim raste aa ekonomiji. Nazadnje je ta vriše in hrušč lia besedo nekega starejšega Franccln«, kot so ga ostali klicali, ponehal. France je,dal ukaz za odhod. Avto je bil precej natrpan, kajti vsak član kolektiva je hotel v nedeljo doprinesti svoj delež k uspešni izgradnji ekonomije. Ko sem tako opazoval to veselo odpravljajočo sc družino, sem se nazadnje še jaz stisnil v avto, ki je nato odpeljal proti trgu Trbovlje m naprej po ostrih serpentinah na Tod-mejo. Po serpentinah proti Pod meji. je vožnja res krasna. Na ^ovinkih so glasovi utihnili in eden izmed otrok je ugotovil, da se vozimo kar okrog. Naposled je avto le dospel ih) vrha prelaza, kjer sc jc la dan delovna kolona |u> partizansko porazdelila po gozdu. Skoraj 2 uri hoda je bilo ureilno so udarniki prišli na mesto, ki jc biki odkazuno za sekanje pre-kclj za fižol. Ni ga bilo omahljivca. Vsak je vedel, ila je to delo potrebno in za nas koristno. V štirih urah so nnsekuli preko 1800 komadov fižolovk. Po tem ilelu so se vsi udarniki zbrali ob kupu količja, ter pripovedovali. kako je komu šlo delo ixl rok. Nato je utrujena kolona zopet krenila proti St. Pavlu. Na dvorišču ekonomije jc mlade udarnike prisrčno pozdravil upravnik ekonomije, ki je v kratkih besedah »risal pomen ekonomije za industrijsko delavstvo. Nadalje jim je razkazal dobro in lepo urejene svinjske hleve kakršnih ni daleč nnokirli, dalje krave in konje, ki koristijo ekonomiji. Vse je lepo očiščeno in urejeno. Na vprašanje kako imajo tu urejeno delo, pove, da ko so marca prevzeli ekonomijo, je bila /ek) zanemarjena. Da pa jc danes že v takem razvoju, je zasluga direkcije CRD, katera kaže vse razumevanje za dvig ekonomije in za materialno korist delavcev. < jospodurskim poslopjem in hlevom, ki so bili v tako kratkem časn dobro urejeni, se čudijo tudi bližnji ur delavcev iz CRD ter tov. Ažmana, ki vlaga vse svoje znanje in pridnost v ta razvoj* Pri udarniškem delu so sc nadalje najbolj izkazale tovarišice M reža r-jeva, kajtuatova in Irtova mama iz Žabje vasi. Udarniško delo in zavest delavcev, ila je dobro urejeno gospodarstvo •ntgovor klevetnikom naše Partije in našega naroda pri izgradnji in samostojnosti Titove Jugoslavije pu je dokaz, da gredo tudi oni po pravi poti. po poti v socializem. Zaključna proslava na II. osnovni šoli v Trbovljah Ob zaključku šolskega leta 1948/49 so starši pionir.*«* II. osnovne šole v Trbovljah imelU priliko spoznati uralsko sposobnost svojih malčkov. Pionirji so priredili dne 10. in 11. junija v okrajni dvorani zaključno šolsko pror slavo z lepim in pestrim sporedom. Starše je pozdravila tov. upraviteljica, ki je v svojem govoru poudarila veliko važnost sodelovanja šole z domom. Ob tej priliki je prečitala tudi imena 85 najboljših učencev, ki so bili zapisani v pohvalno knjigo, 15 pionirjev je bilo obdarovanih s knjigami. — Pionirji so uprizorili dve enodejanki »Dobričina« in »Nogometna žoga«, za tem je pa sledil spored s pevskimi in telovadnimi točkami. Seveda ni izostal otroški vrtec, katerega malčki so prav prisrčno odigrali prizorček: Čebelici in trobentice. Za zaključek proslave je pionirski pevski zbor pod spretnim vodstvom tov. Plavšak Marije prvič zapel svojo himno, katere besedilo je sestavil učitelj Zaletel, uglasbil jo je pa učitelj Klemenčič. Starši so s proslave odnesli najboljše vtise, pionirji prijetno zavest, da so nekaj ustvarili in s tem razveselili svoje starše, učiteljski zbor pa zadoščenje, da njegov trud ni bil zaman. Dohodek v znesku 3600 din so pionirji dali za počitniške kolonije. Ali ar* že pregledal krompirjeve nasade f III. Administrativni tečaj v Trbovljah V soboto 25. junija je bil v Trbovljah zaključen III. administrativni tečaj za manipulante, katerega je organizirala Generalna direkcija za premog l.RS. Na tečaju so bili prisotni tečajniki iz vseh slovenskih rudnikov. Tečaj je trajal 10 dni. Na njem so se tečajniki seznanili z ustavo in izgradnjo ljudske oblasti, s splošnimi pojmi administracije, državnim proračunom, petletnim planom, zakonom o državnih podjetjih in uslužbencih ter socialnim zavarovanjem. Zaključni izpiti, ki so bili v soboto, so pokazali prav lepe uspehe. Od 23 tečajnikov so naredili 4 izpit z odliko, 14 s prav dobrim in 5 z dobrim uspehom. Odliko so dosegli iz Trbovelj tov. Pleskovič Ivko in tov. Alič Anica, iz Zabukovce pa Utrih Vojka in Laznik Edvard. Vsi odličnja- kmetje, je pa to zasluga udarniških 1 ki so prejeli knjižne nagrade. i H mm — •• § Tečajniki ob zaključku UL administrativnega tečaja Na mladinskem državnem prvenstva v Skopila, zastopa Slovenilo „Radar“ iz Trbovelj Ponovna tekma Rudar s Železničar 1:0 (1:0) Nogometna zveza Slovenije ni priznala odigrane mladinske nogometne tekme za prvenstvo Slovenije, ki se je odigrala 19. junija v Trbovljah med Rudarjem in Železničarjem iz Ljubljane, z rezultatom 6:2 za Rudarja. Kakor vedno, tako je tudi v tem primeru, prevladal na seji nogometne zveze Slovenije vpliv funkcionarjev in pripadnikov Železničarja, ki so se odločili za rešitev, s katero bi še lahko bilo omogočeno Železničarju iz Ljubljane osvojiti prvenstvo. Nogometna Zveza Slovenije ni za tako važno tekmovanje razpisala propozlcij ne v letu 1947 ne 1948. Odločeno je bilo, da se pirva tekma razveljavi in odigra ponovno, ker }e bil baje nepravilen podaljšek 2X15 minut. Tako se je v nedeljo 26. junija 1949 Ibdigrala ponovna tekma v Trbovljah, Ki je določila mladinskega prvaka Slovenije. Rudar je nastopil v sledeči postavi: SPajer, Zaubi, Traun, Sore, Lebar, Cest- nik, Opresnik, Klančišar, Ameršek, Koritnik in Savšek. Kratek potek igre: Prve minute igre so pripadale Železničarju, vendar se je moštvo Rudarja hitro znašlo ter s hitrimi prodori ogrožalo vrata Železničarja. Vsi napadi Rudarja pa so se izjalovili radi uspešne intervencije odličnega vratarja Železničarja, ki je bil najboljši mož na polju. Rudar je imel splošno premoč, vendar mu ni uspelo doseči zgoditka. V 29. minuti prisodi sodnik 11 metrovko zaradi zaustavitve žoge z roko v kazenskem prostoru. Klančišar pretvori to v gol in s tem postavi tudi končni rezultat tekme. Tudi drugi polčas je pripadal Rudarju. Moštvo Železničarja je izvedlo nekaj napadov, toda obramba Rudarja je bila na mestu. Pet minut pred koncem reši Pajer siguren gol in ga odbije v kot. Moštvo Železničarja se ima zahvaliti svojemu vratarju, da ni odšlo poraženo s tremi do štirimi goli raz- like, delno pa tudi temu, da je desno krilo Rudarja upropastilo več 100% prilik, za dosego zgoditka. Rudar je zmagal zasluženo. Sodil je dobro sodnik Pucihar iz Ljubljane. S to tekmo si je Rudar dokončno osvojil naslov mladinskega prvaka Slovenije v nogometu, Moštvo Rudarja na turneji v Slavoniji Moštvo trboveljskega Rudarja je odšlo v petek 24. junija na turnejo v Slavonijo. Ze v soboto je odigralo prvo tekmo proti Slogi (Džuržcnovac). To prvo tekmo je Rudar odločil v svojo korist z rezultatom 4:2. Vse štiri gole je dosegel za moštvo Rudarja Hudarin, V nedeljo 26. junija so odigrali ponovno tekmo ter tudi to odločili v svojo korist z rezultatom 3:0. Gole za Rudarja so dosegli Krasnik, Vodišek in Florjane. Moštvo Rudarja bo odigralo tretjQ tekmo v četrtek s Proleterjem iz Belišča. Medmestni dvoboj na orodju Ljubljana — Trbovlje Za medmestni dvoboj v vajah na Orodju, ki je bil v soboto dne 25. junija v Trbovljah, je vladalo veliko zanimanje. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo preko 800 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem telovadbe, To je bila prva večja tovrstna prireditev V Trbovljah. Obiskovalci so imeli priliko videti državnega prvaka tovariša Dobrina Jožeta. Tekmovali sla dve vrsti, in to moška Tl telovadcev, od teh 7 Ljubljančanov in 4 Trboveljčani, in ženska vrsta z 12 tekmovalkami, 8 iz Ljubljane in 4 iz Trbovelj. Pri mladinski moški vrsti je dosegel I. mesto državni prvak Dobrin Jože, ici je dosegel 56.6 točk, II. mesto pa Urbanc Marin, Trbovlje s 56.5 točkami torej samo za 1 desetino točke razlike, enako kakor na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Sledijo zaporedno trije Ljubljančani Tomažič Roman 56.3 točke, Tomšič Tone s 54.9 in Šlibar Janez s 53.4 točk. Pri ženski vrsti pa je zmagala Novak Marjetka, TD Ljubljana s 45.5 točkami, II. mesto je dosegla Jamec Majda, TD (Lj.) 45.2 točk, III, mesto Lunaček Breda TD Ljubljana s 44.5 točkami. Moški so tekmovali na bradlji, konju na šir, s preskoki preko konja, na drogu, krogih in v prostih vajah, mladinke pa s prostimi vajami na gredi, krogih, preskokih preko konja in dvo-višinski bradlji. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Sličnih tekmovanj si še želimo v Trbovljah, saj pomenijo ravno takšna tekmovanja utrjevanje prijateljstva med društvi in prenašanje izkušenj na druge. Šahovski dvoboj Elektrarna Trbovlje a Elektrarna Rajhenburg 5:3 Sindikalna f. a. elektrarne Trbovlje je odigral v nedeljo šah dvoboj s sindikalno f. a. elektrarne Rajhenbrug na 8 deskah. Po zelo napetih igrah so Trbovlje nadvladale igrače Rajhenburga s 5:3. Najbolj zanimiva partija je bila na prvi deski med tov. Jazbecom in 75 letnim tov. Trpinom katera se je po izmenjavajočih napadih končala šele po 3.5 urah v končnici v korist Trbovelj. Revanžni dvoboj se bo v kratkem vršil v Trbovljah. Rezultati so sledeči: 1, Jazbec 1:0 Trbovlje; 2. Jordan 0:1 Janežič; 3. ing. Javornik 1:0 Svetlin; 4. Taušič 1:0 Koren; Gala '1:0 Likar Leo; 6. Ocvirk 1:0 Likar Lado; Knez 0:1 Slapšek; 8. Ausec 0:1 Todorovič. Izkoristimo letni dopust v planinah' O delu šoferskega kadra V današnjem gospodarskem razvoja se moramo načelno seznaniti tudi 2 delom šoferskega kadra in kaj predstavlja za nas cestni promet, v katerem se razvija maksimalna delavnost teh ljudi. Cestni promet je planiran in organiziran kot samostojna gospodarska panoga, ter je zelo važen činitelj v borbi za zgraditev socializma v naši državi. S cestnimi prevoznimi sredstvi prevažamo dobrine vseh gospodarskih dejavnosti. Količina z avtomobili prepeljanega blaga znatno presega količino blaga, prepeljanega z železnico ali po rekah. V primerjavi s predvojnim prometom je danes promet za tretjino močnejši. Posebno pa je važen promet tam, kjer so cestna vozila edino prevozno sredstvo. Za brezhibno opravljanje teh nalog pa je nedvomno važen faktor poleg skrbno urejenih cest tudi sposoben kader šoferjev. Redko so omenjeni vozniki v dnevnem časopisju, če pa so omenjeni, tedaj se navajajo le njihove napake ali prekrški Vozače imajo pešci v želodcu zlasti, ker dvigajo njihova vozila cele oblake prahu. Logično je, da, kdor dela, tudi greši, vendarle pa zasluži delo. ki ga opravljajo šoferji, pohvalo tudi v iavnosti. Mnoga podjetja, kjer opravljajo šoferji sv,ho službo, do sedaj niso izkoristila uriliko, da bi pohvalila ali grajala svnip šoferje. Mi vemo. da so številni šoferji udar- niki, poznamo pa tudi vse one, ki večkrat zagreše manjše ali večje napake, so često vinjeni, ne upoštevajo cestnih predpisov in podobno. To pa ostane nekako sebično in uradno prikrito v podjetju. Komu koristijo takšna dejanja? Pravilno bi bilo pokarati ali kaznovati kršilce, pohvaliti pa vse one, ki so sl priborili zasluge. Kot primer služi vsem šoferjem v Sloveniji šoler-udarnik Meh Ivan iz Mežice. Prevozil je do sedaj s svojim avtomobilom znamke »Tatra« s tovorom 800.000 km. Njegova dnevna storilnost znaša povprečno 160 km. Njegovo vozilo je vedno pripravljeno za pot, vestno pa tudi skrbi, da takoj odpravi vsako najmanjšo okvaro. Poleg tega ima zasluge pri varčevanju maziva in gum. Dalje poznamo šoferje, ki so presegli plan kilometraže za 200®/o, ali pa so izkoristili vse delovne dneve in varčevali v vseh ozirih ter tako prihranili podjetjem v treh mesecih po 30.000 dinarjev. Takšni šoferji nedvomno zaslužijo, da jib poimensko objavimo v časopisih In s tem prikažemo javnosti, dn tudi šoferji delajo In se bore za naš skupni plan. Pri Izvajanju nalog v cestnem prometu ne smemo delati ovir šoferskemu delu, temveč gledati le na predpise, po katerih se morajo ravnati. Podjetja so dolžna prikazati delavnost teh ljudi, sindikalne podružnice pa morajo podkrepiti take predloge in jim preskrbeti primerne nagrade ta njihovo naporno delo, ki ga opravljajo za dobro nas vseh. Planinsko društvo Trbovlje bo priredilo v kratkem sledeče skupinske izlete, in sicer: 3. julija t. 1. na Lisco, od 10. do 16. julija t. 1. v Kamniške planine, od 16. do 17, julija t. 1. na Ojstrico V Kamniških planinah, od 18. do 23. julija t. 1. v Triglavsko pogorje, od 31. julija do 5. avgusta v Triglavsko pogorje. Člani Planinskega društva, ki bi se izletov radi udeležili naj si pravočasno izposlujejo letni dopust. Točnejše informacije se dobe vsak torek in petek od 16. do 18. ure v lokalu Planinskega društva. Stroga kazen za pretepače Veliko oviro pri izpolnjevanju planskih nalog v našem rudarstvu povzročajo razni nedisciplinirani delavci s svojim neupravičenim izostajanjem z dela. Ti »plavi« so v večini primerov posledice pijančevanja. S svojim ravnanjem nele ovirajo izpolnjevanje planskih nalog, ampak pogosto na ta način še druge osebe odvračajo od dela. Skoro redna posledica .takega pijančevanja so potem pretepi, pri katerih dobijo še druge osebe take poškodbe, da morajo ostati doma. V ponedeljek 20. junija 1949 je bila pred okrajnim sodiščem v Trbovljah obravnava proti skupini takih pretepačev. Ti so se napili, potem pa napadali mirne državljane in jim grozili celo s strašilnim orožjem. Poleg tega pa so v takem stanju tudi razbijali v restavracijah posode in kozarce, ki so last skupnosti. Zibret Karel in Artnak Franc, kot glavna udeleženca in znana pretepača, sta bilo obsojena na ostije kazni, in sicer prvi na 15 mesecev od? vzema prostosti s prisilnim delom in po prestani kazni izgon v okraj Kočevje za dobo treh let, drugi pa na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom. Ostalih sedem udeležencev pa je bilo obsojenih na kazni poboljševalnega dela in denarne kazni. Izrečena stroga sodba naj bo opomin vsem tistim, ki na ta način rušijo delovno disciplino in povzročajo upravičeno zgražanje pri delovnemu ljudstvu- ki vlaga v našem okraju vse sit® za izvedbo petletke. p. l. Vsak obrat in vsaka vas mora imeti dopisnika za »Zasavskega udarnika« Zasavski prepih ALI ZE VESTE? da so v CRD ustanovili poleg drugih sekcij tudi boks sekcijo, ki je buš pred kratkim prestala ognjeni krst ih dokazala po svojih agilnih članih, dh si bo tudi na tem polju lahko osvojila prvenstvo; da je šofer Stuci, uslužbep v avlo-parku rudnika Trbovlje, imel tako sre-čo, da v tednu prometa ni dobil nobene kazni, dočim so ostali dobili vsule po dve do tri; da je v torek 21. t. m. imel jutranji vlak od Trbovelj do Ljubljane celi dve pri zamude. Čakajoči potniki so ugotovili, da se je to najbrž zgodilo v počastitev tedna prometa; da v materialnem skladišču v Zagorju ni nekaj v redu; 1. imajo uslužbenci dosti časa za razne razgovore, 2. pa v lem skladišču drže material vskludfi ščen, ne da bi ga dali na razpolage obratom, ki ga nujno potrebujejo. da v hrastniškem bufetu točijo liker in naredijo Iz enega litra 13 del, vsak deciliter pa stane 48 din; če računaš pri vsakem litru 3 dol več, potem je to vsekakor lep dobiček; da se je prah iz trboveljske cementarne razlezel vse do trga Trbovelj, to pa zaradi tega, ker škropilni avto MLO Trbovlje ne more voziti, ker je bos; da stoji tovorni avto cementarne že dva meseca v popravilu, ker baje ne morejo nikjer nabaviti hladilnika, šofer pa prejema plačo brez dodatkov, ker ne vozi. Plača mu seveda ne zadostuje, ker je precej manjša; da se potniki, ki se vozijo s postaje Trbovlje v trg, sprašujejo, kdaj bo trboveljski avtobus dobil prepotrebne luči. Kinematografi KINO TRBOVLJE predvaja sovjetsko filmsko komedijo »P O M L A Ds v soboto ob 6. in 8. uri zvečer* v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri zv, y ponedeljek ob 6. in 8. uri zv. KINO HRASTNIK predvaja Sovjetski film ■ NAJDENČEK« v soboto ob 6. in 8. uri zvečer v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri zv, v nedeljo dopoldne izredna predstava ob 10. uri za mladino. KINO ZAGORJE predvaja sovjetski film »DEČEK IZ PREDMESTJA« sreda 6. julija, četrtek 7. julija ob 6. in 8. uri zvečer francoski film NESREČNIKI II. del Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar