FU8UHXD Aim IIWHIHHP UBDEB	flU. —) IWfffT*^ it T— OF QgfOBBK 1 lflT. 0» 1TLB AT TM FOOT CTBC» OF WW TOME. 1. T. By Order cf the Prezldent. a, fl ftirie.wB, ? M Ott
Hajviji femlk I	A ^k, T A TP^ /\T\ A	^ Lar*e,t 8,ovcn5an mily f
fUnMhdriata I	M U \ W IV ] \ IJI |l|l	in the United State*
Velja za oe&o leto.........$6D0 I	■ ■ j LA I |1 M V ■ V >4	l«*<i every day except 8u<
Za pol tele..............- SOCg	* ^^ m r^ r JL ^ X JLX W V/ M J JL A	%nd legal Holidays
2» Hew York eelo leto...* «40 |	7500() ^^ ^
z> inozem*t»o oeio leto.^rooj	_ligi slovenskih delavcev v Ameriki	.
TELEFON 1876 C OETLAKDT	Entered is Second 01ft« Matter, September 81, 1903, it the Fort Office »t New York, H. Y, under the Act of Congresi or 3te*ch 3, 1879._TELEFON: 4687 CORTLAND!
NQ ^ _ 27	NEW YOU, MONDAY, FEBRUARY 2, 1990. — PONDELJEK, 2. FEBRUARJA, 1920.	VOLUME XXV111. — LETNIK XXVIII
MANIFESTACIJA NEWYOR&IH JUGOSLOVANOV. KONCERT JE PRESEGEL VSA PRIČAKOVANJA.
VELIKA DVORANA YORKVTLLE CASINO POLNA DO ZADNJEGA KOTIČKA — NAVZOČIH JE BILO NAD SEDEMSTO O-8EB. JUOO8LOVANOV TER ZASTOPNIKOV DRUGIH NARODOV. — MEDSEBOJNA VZAJEMNOST JE SLAVILA USPEHE. PRIREDITEV NI BILA NAVADNA VESELICA. PAČ PA UMETNIŠKI VEČER.
Slrdi «'• glasovom i/ domovine, milim prošnjam stradujočili jugo-vlov*n»kih otrok in upovedi svojega srca so se newyoriki Jugoslovani znova zavedli a\cj«? naloge ter priredili koncert in veselico, ki j.' pretrgala v m- dosedanje naie skupne prireditve.
V Greater New Vorku j^ enointrideset jugoslovanskih podpornih, političnih in zabavnih druitev.
Vsa ta druitva so he združila, osnovala centralni odbor, ki je imel ee* glavo dela in polne roke opravka, da je bil kos ogromni nalogi. V*i brez railike, Slovenci, Srbi in Hrvati so napeli vse svoje moči ter omogočili, da je bila prireditev uspešna in sijajna.
Moderna, prostorna dvorana je bila mahoma polna. Skoraj vsi <leži, čeravno pre«-«*j draj-i, so bili razprodani že v naprej. Če smo iteli prnv, j<* bil«	skupaj nad sedemsto oseb. Rajši več kot pa
manj.
'Vvi tribnt je veljal Ameriki. Dali ko ga ji jugoslovanski otroci, štiri, |>»'t in šest let stari, s tem, da so zapeli ameriško himno. Vse
priznanje malčkom in njihovi temeljiti učiteljici Miss Frances Lu-
tršek.
Potem je nastoipl! baritonist Zaninovič, sploanoznan mojstrski pevec in zapel par pesmi tako kot jih zna edinole on.
Mešani zbor "Slavca** j«* bil kot ponavadi izvrsten, istotako tudi •Domovina", ki je zap*»la nebeško lepe pesem "Dobro jutro".
Da je privl program do tako velike veljave, je gotovo pripomoči v veliki meri pianist Mr. Gordon Ilampson z dvema težkima skladbama.
Najboljši je bil pa brez dvoma kvartet, gospodje Ribič, Mladi neo, Troit in Adami«-. Vsi štirje so dovršeni pevci, ki bi delali čast vsaki koncertni dvorani in bi zadostili še tako kapricijozno poslušalstvo.
Tamhiiranice so zaigrale tri pf«oi, precizno, kakor vedno.
Naravnost očarala i<as pa je ponpodična Elizabeth Cagran s svo j,m zvonkim sopranom. Mlada je še sicer, toda pevka, da ji je med nami težko najti enako.
Srbsko pevsko drtiStvo "Gusle" je briljiralo v svoji pesmi "Osu se nebo zvezdama". Malo je sicer po številu, toda glasovi so izvež-batii. in sopranu je le malo kdo kos.
<{|«*de trospoda Jllaieviča bi ne bilo umestno izgubljati besed. On je mojster, tn si lahko vsi štejemo v čast, da imamo takega bari-tonista v svoji sredi.
Predzadnja točka programa.
l*red zagrinjalo Hopi umetnica Avgusta Danilova ter izreče nesmrtno Gregorčičevo pesem: 4tNaš dom". Kot kladivo na jeklo sc padale pomembne besede, in umetnica nam je kot na dlani predlo / la pesnikovo dušo, opozorila nas na našo nalogo ter nam polagala misli iz srca v srce. Zagrinjalo se j» odgmilo: mlada prerojena Jugoslavija pod njo pa zastopnice troimenskega in troedinega naroda. Izza odra je zaorila pesem: Slovenec, Srb, Hrvat.
To je bil višek eele prireditve. Vse se je svečano zaobljubilo, da se bo do smrti držalo g« sla, ki ira ukazuje jugoslovanska himna.
Sledila je Cehov« enodejanka "Medved". Zadostuje nam, če povemo, »la sc bili na odru : po*pa Danilova, Mr. lllača in Mr. Ma-»ek. To ni bila že več igra, to je bil kos pravega življenja, mojstrsko prednašan, ki je žel pri vseh navduešno odobravanje.
Temu je aledila prosta zabava in ples.
Jugoslovani, začetek skupnega delovanja v naši naselbini je bil precej pozen, toda časa je še vedno dovolj, da pripišemo včerajšnjemu uspehu še večje in številnejše uspehe. Včerajšnji večer je dokazal, kaj »e lahko v skupnosti doseče, v skupnosti in medsebojnem delovanju. Cisti dobiček je bil gotovo precej velik. Objavili bomo, kakorhitro dobimo poročilo.
Hvala skupnemu odboru z« požrtvovalnost, posebno pa neumornemu delavcu Mr. Hle.či, ki je tako izborno aranžiral celo stvar.
II koncu pa še eno pripombo. Neprijetno nas je dirnilo, ko smo slišali, tla so bili srbski gostje nekam nezadovoljni, ker niso pevci zapeli srbske himne. Tudi slovenske niso peli, pa ni bilo Slovencem nič za to. Po našem mnenju je pa **Lepa naša domovina** dovolj lepa in dovolj jugoalovanska da jo zapojemo, ko smo vsi trije skupaj, d oči m naj Slovenci pojejo svojo na svojih prireditvah, Srbi pa na svojih svojo.
AMERIŠKI TRANSPORTNI FARNIK "MINNESOTA", KATEREGA ŽE DALJ ČASA POPRAV« LJAJO V NOVEM BROOKLYNSKEM "SUHEM DOKU**.__
MIROVNA POGODBA i I IN REPUBLIKANCI
Republikanski voditelji nočejo do- I voliti demokratom, da bi se pola- d stili kontrole nad položajem.
Washington, D. C., 31. jan. — Republikanci v senatu najbrž ne ( >odo čakali na svoje demokratič- c ic senatorje, da stav!jo formalni 1 ? predlog za predložitev mirovne g pogodbe v senatu dne 1. februar- c ja. Sedaj razmišljajo o ideji, da r prično takoj drugi teden z razpra- 1 vo glede mirovne pogodbe. Dose- ( laj ni bil sprejet še noben načrt, s ia se prehiti demokrate, vendar pa je med republikanci dosti u- i Rednih in uplivnih mož, ki neji marajo, da bi stopila stranka v i senatu, ki ima večino, na stran (j ter prepustila manjšini kontrolo j nad položajem.	1
Senator Walsh iz Montane je i Janes formalno obvestil senat, da 1 bo dne 10. febr. stavljen predlog , za predložitev mirovne pogodbe i pred senat. Z ozirom na to obja- 1 vo se ni vršila nobena debata in objava tudi ni povzročila nobenega presenečenja vspričo včerajšnjega razpusta medstrankarske ! konference.
Senator Walsh je izjavil, da je podal izjavo v imenu senatorja llitehcocka, ki se mudi izven mesta.
Republikanci nimajo nikakih obveznosti, da bi Čakali, dokler bi se demokratom zljubilo spraviti ( zadevo v tek. Nikjer ni bilo nobe-I nega dogovora glede časa, kedaj , naj se predloži senatu zopet mirovno pogodbo in na republikanski strani je VMo opaziti zadnje | dni vedno večje nezadovoljstvo ra di čakanja, kedaj bodo demokrati nastopili. Čeprav republikanci ne priznavajo, da bi zadosti čla-? nov njih stranke glasovalo z de-1 mokrati, da bi dobili slednji ve-* čino ter spravili na način mirovne pogodbo pred senat, se nekateri oČividno boje tega izida ter ^ hočejo vsled tega rajše, da republikanci vodijo, ne pa prihajajo za demokrati, u Republikami * voditelji niso - hoteli potrditi poročila, da se raz-z miši j« o takem načrtu, vendar pa o ne tozadevna vest širi po senatu z k neobičajno naglico, s Stališče takozvanih malih reser-e veeijonistov je še vedno dvomlji-h vo, vendar pa se je dalo izraza i- nazora, da ti senatorji ne bodo s- nasprotovali, če bi se predložilo ?r pogodbo v senatu še pred čaaom, >- katerega so odločili voditelji manj šine. Tudi nespravljivi najbri ne 9 bodo nasprotovali ideji, da ee > spravi debato glede mirovne po-e- godbe pred senat. Dejanski ao zatot da se spravi boj is komiteja
KAKŠNI SO NAMENI \ PREDSED, WILS0NA
Italjanski list je pričel opisovati F delovanje bivšega italjanskega r poslanika v Ameriki. , £
—. - t Rim, Italija, 31. januarja. —J
Giornale d'llalia je pričela pri , t občevati poročilo o delavnosti: i grofa Mačehi di Cellere, prejšne-! s ga italjanskega poslanika v Zdr.ic dižavah. V prvem članku opisuje (c razmerje med pokojnim poslani- j kom ter predsednikom Wilsonom. t Grof Cellere je baje izjavil na- t slednje:	j
— Predsednik Wilson je od pr- a vega pričetka konflikta Čutil, da > j mu bo to dalo priliko, da izpre-meni Združene države iz industri-, ] [jalne v trgovsko silo ter preobra- < zi evropska tržišča tako, da si ; lahko zagotovi kontrolo nad nji- ] mi. Mislil je doseči s tem, da vsili vojskujočim se mir, a Nemčija ga ] je s svojimi neprestanimi izziva- ] nji potegnila v vojno v upanju, ; da bo lahko postala konečni razsodnik, ko bo prišel mir.
MADŽARSKE ARIST0KRATKE
Ženeva, Švica, 31. januarja. — Številne madžarske princesinje in druge aristokratikanje. ki so pribežale v Švico in ki so brez1 sredstev, ker je izgubil ogrski de-i nar vso vrednost, iščejo sedaj službe kot guvernante in družab-. ■ nice. Ljudje pa ponavadi nočejo; j vzeti v službe teh aristokratinj, j
-	ker se boje, da bodo napolnil« gla- j . ve otrok z vsemi mogočimi ekstra-1 t vagantnimi idejami.
i Neka ogrska prinees:nja, k» ni . mogla dobiti na ta način službe, j i je pred kratkim odpotovala v Cu-j
-	rih, da nastopi tam službo kot na-j
-	takariea. Veliko aristokratičnih
. družin čaka tukaj na denar, s ka-;
-	terim se bodo izselili v Ameriko,!
-	kjer upajo najti bogastvo in sre-r čo. (Gulaš Avenue v New Yorku
-	bo potem bogatejša za par nata-[> karjev in markerjev v slavnih ma-
džarsko-čifutskih beznicah )
0	--
;- NA FRANCOSKEM SO USMR. a TM DVA fcPUONA.
Paris, Francija, 1. februarja. — >- Jutri bosta tukaj usmrčena dva i- nemška špijona. Prvi je neki biv-
1	ši avstrijski major, drugi je pa o nemški agent po imenu Guaspare. o Oba sta sporočila Nemcem, kam i, so pedali izstrelki velikega topa, ij s katerim so streljali Nemci na ie Paris.
te — ■ 1— ■
>- ter ▼ senat sam, kajti na ta način o upajo, da bo pogodba preje mr-iaitva kot drugače.
VELIKO PR0FITIRSTY0 j;
NA DUNAJU"
i _
Profitirji so dobili les, ki je bil namenjen za dunajske reveže. — i Reveži stradajo, bogatini se maste t
I	. v
t Dunaj, Avstrija, 31. januarja. 1 ; Oblasti so dale pred kratkim pre- t ; hivalstvu dovoljenje, da sme po c ! sekati ter vzeti iz občinskih goz- 1 J dov krog Dunaja toliko lesa kot t ga more posamezni človek nesti na hrbtu in sicer po trikrat na c teden. Ntmen tega načrta je bil, t da se oripomere nujni potreb; i prebivalstva, ki ni moglo kupiti i ali dobiti zadosti kuriva, da si f skuha obede.	<
Štirinajst dni trajajoči eksperiment pa je imel za posledico, < da je bil popolnoma uničen gozd 1 150 akrov in da je le majhen del < lesa prišel v roke onih, katerim ' je bil namenjen, dočim so orga- i
i	cizirane bande profitirjev pose-
■ kale in prodale lesa v vrednost: i , 20,000,000 kron.
Ta dogodek je tipičen za profi-tirske razmere v tem glavnem mestu. Listi poročajo vsaki dan o ponesrečenih ali uspešnih tihotap-S skih činih. Pred kratkim je bila zajeta neka tolpa španskih tiho-
-	tapcev na južni meji, ki je skuša-e la spraviti v avtomobilih iz dežele d velike množine zlat, srebra in pla-z tina. Nizka vrednost avstrijske
krone dela tihotapstvo dobička-j j nosno kupčijo in ljudje se poslu-j " žujejo obupnih sredstev. °j Z denarjem je še vedno mogoče i* i kupiti tukaj vse potrebne in tudi t-: luksurijozne stvari. Dočim je ma-H su naroda lačna, slabo oblečena ter premrazeua, so sijajni hoteli
ii	in brezmiselno razsipanje denarji j treba sedeže reservirati. V kronah i- i so cene seveda naravonst nezasli-i- šane. Navaden obed stane meseč-h no plačo marsikaterega uradnika, i-1 a profitirji in inozemski špekulanti ti se ne brigajo za cene ter poha-
jajo predvsem nočne kavarne, u Na eni strani je opaziti luksus i- in brezsmiselno razsipanje denar-i- ja, na drugi pa bedo in pomanjkanje. Vedno večje je število ^es' nih beračev, možkih, žensk in o-t- trok, ki nedlegujejo pasante. Cenene kavarne so polne od zjutraj do zvečer ljudi, ki so brez dela
-	iu zapravijo tam svojib petnajst ra kron podpore, ki jib dobijo od v- vlade. Stavke imajo za posledico >a velikansko povečanje plač, a pri
tem trpi najbolj srednji sloj, ki m j<* brez organizacije in virov, a, Dunaj nudi Čudne kontraste, ia Tako je naprimer prodajalna, ki je bila nekoč slavna radi svojih
-	delikates. Sedaj pa so izložbe pol« in ne kositernih ikatelj in treba je iT-, imeti veliko racijsko karto, če sc
I koče kaj dobiti.
GRŠKI PRINC SE JE IZ POROČIL Z AMERIK ANKO
i
Grški princ je vzel za ženo Ame- M rikanko V. B. Leeds. — Navzoč j ki je bil ameriški konzul.
Ženeva, Švica. 31. januarja. — Grški princ Krištofer in Mrs. Wil-! y liam B. Leeds sta bila danes zju-1 b, traj poročena v starodavni občin-ski hiši. Cerimonija je bila civil-j p na ter bo sledila jutri verska ce- p rimonija v Vevev, v bližini Mon- v | treux po običajih pravoslavne jyr- n
I #
| Ške cerkve.
Priča za nevesto je bil A. Pic- p j card iz New Orleansa ,dočim je i /i.stopal ženina kapitan Stoeker. n j Ameriški konzul Dick in poroče-valeč Associated Press sta bila i edina, ki sta bila navzoča pri ce- v rimoniji. Nevesta je uoslla temno obleko s kožuhovino.	i
Cela družba je odpotovala po- i poldne v Montreux in cerimonija c v Vevey se bo vršila jutri v gr- r i ški cerkvi. Med gosti bo tudi voj- \ j voda iz Šparte, prejšni prestolo- i I naslednik, ki bo zastopal izgna- j | nega kralja Konstantina.
KOLIKO TEHTA ZEMLJA. i
—- <
Cela zemlja tehta šest tr ljonov ! ton. Ali morete zapisati to številko? Profesor Louis E. Dorr, j . lačelnik fizikalnega departmenta tehnološkega zavoda v Massa-j ehusetts, ki je tehtal tega bolni-1 - ka, govori o tem kot o	n|
t enoindvajset številčnih tonah". 1 i Tehtanje zemlje je zelo kornpli-i eiran proces. Najprvo se je steh-l ,7 tcilo dve majhni obli z največjo: ; natančnostjo ter jih obesilo na| i nitke, napravljene iz kvarca, ki ;i so bile le eno dvajsetinko tako, debele kot je človeški las.
Nato se je spravilo v bi žino. >, obešenih krogelj dve svinčeni i kroglji, kojih vsaka je tehtala po deset funtov in upliv njih večje i n mase je takoj izpremenil pozicijo i- manjših krogelj. Sila ,ki je stori-; »- b to, je bila enaka teži človeške t: ga lasu, dolgega eno stotisočinko inča.
i- Ker je bila teža obeh vrst kro-n gelj znana in potem \o se je po-o znalo silo, kater^so izvajale svin-j- čene krogi je na obešene, — je pola stalo konečno določenje teže zem-
0-	Ije enostaven proporcijski pro-
1-	blem.
le--
a- Po cestah notranjega mesta, ce kjer so velike prodajalne, so izlož-a-j bena okna polna sijajne kožuho-u- j vine, umetniških predmetov, o-blek, nakita in drugih predmetov Se luksusa. Človek pa zaman išče trdi pežne obleke, čevljev, perila in a- drugih stvari, katerih potrebuje ia prebivalstvo v hudi zimi. Nikjer :li tudi ni dobiti moke, sladkorja in Lr- masti.
ih Na Kaerntnerstrasse in na li- Grabnu, v velikih prodajalnah, >č- vam bo prodal lastnik demante, ta, svilo, predmete iz finega usnja n- rajše za špeh, moko ali sladkor ia- kot pa za krone. Pred kratkim so pričele številne prodajalne 7 na-us vado, da so sprejemale v plačilo ir- le inozemski denar, čeprav je ta-ij- ko postopanje proti postavno.
AVEZNIKI ZAHTEVAJO BAVARSKEGA PRINGA
ed devetimi nemškimi povcljni-, ki jih zahtevajo zavezniki, jo tudi kronprinc Rupprecht.
Pariz, Francija, 31. jjuiti. rja. seznamu Nemcev, kojih pretlu.pi »do zahtevali zavezniki od m m ;e vlade, se bodo nahajali trnl, •ejšni bavarski kronpriiu- Ku-reht, maršal vojvoda Ali rrht irteraberški. maršal von Kiu -k, aršal von Buelow, maršal Ma-censen, baron von der LatK-ki-n. rejšni civilni governer v lln^-u, admiral von Capelle, ]'i « jšni lornariški minister ter m<:i^al iman von Sanders, ki je pove-eval turškim armadaiu tekoi:i ojne.
Bazel, Švica, 31. januarja, [er je baje nemogoče zau t<»viti '.vršitev povelj za prelajo X< jh-ev, obtoženih zločinov tek;>,:i ie in kršenj vojnih r•».v, i»f» «'ije nemška vlada re :trn mi odo zavezniki vstmj ili pri vo i ahtevi, da je treba t«- I. '.i n f .sak nae n izročiti. Tako pr \\ ist "Nachrichten" v tem in« slu, pravi, <la je dobil to nforma jo iz zane-ljiveia v.im.
EEZBEEGEE JE BCLJ I
Berlin, Ne- 3	'
•.,, .j E zb r? r. 1' v.
-r, .it ere j< i • Uljck Oosirelil n ; ■ nd^dič, jc včeraj fkovalce. Njego\o st t.„• - • izboljšalo, nima nobeno •> r ! ce n tudi akcija srea ne i, / • n i j kih nenavadn h simptonov.
Rnzprava v tožbi, katero j vio žii Erzberger proti p - ' 't podkancelarju llelfferi. Ir'. • >" jt vršila ob času, ko je bil vpri-zorje natentat. je b la jn l >, ' i na torek naslednjejra t«* 'n . \) r,,<• neva se, da bo Erzberz«-r v st mu priti v sodišče prihodnji pouede-ljek.
HINDENBURG BO BODOČI PREDSEDNIK NEMČIJE.
Berlin, Nemčija, 1. felmiarja. Po mnenju Karla Kautskv-.vi ho Hindenburg bodoči p reds dnik Nemčije. Njegova izvolitev i o po sledica prerojenja pangermaniz-ma. H'ndenburg ima v Nemčiji največ pristašev.
DENABKE POSTU ATVfc V TJiTBO NA OORlftKO Of MOTEAHJ8KO
Izvrtujemc lenaru* *pi«či popolnoma sanesljivo In ^»danjin *zm®ram primerno ^udi hitr« p« ->eli IztrL na Goriškem in tudi n« ffotranjskem po ozemljn ki J* " ^jfT'j pr> >Hljan«ki irmad
Jamčimo ali garantimAm -/itko pošiljatev, tf»da m kake m vroče zamude ▼ izplačila n^ uo mo prevzeti nikaV* •-»►vptt- <«♦• 60 lir . $ 4 10 100 lir	$ 7 70
500 lir	$37 50
1000 lir .. . $75 00 Denar tam po«l* Dometic Postni Mo«< - O ail pa po New Tor^ 3n 1. ? TVRDKA	'> -m.
, pjovedan in posebno dovoljenje je treba dobiti za prevoz brezžičnih ] brzojavnih aparatov. Dekret bo ^ stopil v veljavo dne 1. aprila.
IZSELJEVANJE FAXXERJKV V CAN ADO.
Ottawa, Canada, 31. januarja, j Več kot 25,000 oseb iz poljedelskega razreda se je preselilo iz Združenih držav v Canado tekom leta 1919, soglasno z vladnimi poročili, ki so bili objavljeni danes tukaj. Združene države so dale nad 52,000 priseljencev, torej po-• lovico vseh priseljencev v domini j tekom preteklega leta. Prinesli ao a seboj denar v gotovini ter droge stvari v vrednosti 18 miljo-nov 419,406 dolarjev.
Skupno prideljenje v letu 1919 je znašalo 117,633 oeeb, kar pomeni 13-? odstotkov več kot pa lete 1916»
NOVI JUGOSLOVANSKI PO- , SLAVXK.
Ženeva, ftviea, 1. februarja. — Iz Heljrrada je dospelo sem poro-' čilo. da je imenovan jugoslovanskim poslanikom v Washingtonu J ova u Jovanovič.
OSTRE ODREDBE EA AVXJA-TIKK.
Bera, Švica, 31. januarja. — Soglasno z določbami dekreta, katerrpa je ravnokar objavil zvezni svet bo zrakoplovstvo nad švicMt-Kkim ozemljem pod najstro-. i ji m nadzorstvom. Švicarske dru-. *be morajo dobiti dovoljenja od vlade predno pričnejo t operacijami, dočim morajo inozemske družbe vložiti profaje, ki bodo natančno preiskane.
Traspon denarja, municije in eksplozivnih snovi preko Iv »car-$ke$a ozemlja Je abeolutno pre-
Pazite na nove cene
I iT	-
Potiljano denar na Kranjeko, fttajersko, Hrvatsko v U - ornjc, Bono in Heroegutlno popolnoma zenealjtro tak •edanjin, r»tmtr»fl( primerno Ml Utoa
Janiiao aH garantiramo aa vnko poUlJatev, toda t* kak. a ~ goto ■-Hi ▼ taptett« m moremo premti nlkaka ob«ezno«u ■tdaj pofljeno v staro doaurrtno, naprtmer i
100 kron $ 1.25	800 kron . . . S o >
200 krm .... $ 2.40	1,000 kron $ n V)
300 kron .... $ 3.60	6,000 kron .... f
400 kron ____ $ 4.80	10.000 kron ---- $111
OtmŠtm mm m veljavno id dne, ko ee nadomesti ic % dra>
Denar wm le podati najbolj po Pa—^ie Foetal Money Ot6* aB y» po W9m Terk Bank Draft. BD^A FUH SdKSES.
a. EBBfeViM.-,
F	- ''' | » '"ifinii. '
j na	.JjjjflfeL: ■ " 1 d
! Jugoslovanska	Kztol. Jeonota
» ^■AVBHMMHMMB
<T«tuoTi|fAS !t«» lWf - fn(orpon-iiu k'J. 1906.
<llavni urad ^ ELY, MINJVJ
KW ■llwilllltl MUH BALAMI MB M fWl An., IMi m "ajnlk: JCCMPt FIIBLBR. JBy. Mte*.
nasaja'k oso. & BitostcB, air, nu
«jttnlata mrnhhiil aaartnla: LOUll.COItBUa MUi ftft " ^	^ jTWHOVN^ IP WAVNI Kl ^^ ^
__NADZORNIKU
'OKN acotft Mr- sm
vmtho^t von. lite am. m. i* eutun & TAM T4JKX3A SIM Natvtaa Altai WlsfcMfc Bh
POROTNIKU
AH« f. fOKBIVi. MB m Stock DM. tM ' MVABD 0LABODNIX. bom 4M, Wty MM. IOB2C BCPKK. ». WL bmm M. ■■port, fk
_ __PRAVNI eOMRl
i .orars nAtmi it. m-m it cunn ma
rOKN HOVERN. IM-taft Af». Dotatfc. MIml ! «Af» cnQORV^ T W. Marti aon Bt Boob MS ram— MS
ZDRUtCVAI.NI OOSORs tDDOLF fBBEAH. MM St. CUlr At® . KM Clevalaafl. TOANK RiJUBBC KM WaiWntcn Btnet. Denver. Colo. imaaom IfflfiA*. m-ltk Arm.. Johnstown. Fa.
VadBotla« fluSil G LAI NABOBS
Vso atvarl tikajo« m uradnih aadev kakor denarno potil Jati o uf N H<
i WmJo u »Ia.vn«sra tajnika. Vm pr;to£be naj a* pošiljajo nm prelaednlka porotna««
j odbora. Froinje za »prejem novih Članov In aploli Tka sdrmvnllka rjrlčavala, m na}
, 9<AWJilc na Trhovnen zdravnika.
Joffmh'Taiiska Katolllka Jednota m priporoča nem Jofoaicranoa za oUUm pni
*tor> Jedncta posluje po "Natloaal Fraternal Conjrr«»»" leatvlcl. V blacajnt cM
»krcj $300.000. (triitotisoC dolarjev!. Boiniikjh podpor. odiKodnln In poamrtnln Ji
'plaCala fe nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okro« S tiso« rednih Claati
te) In okrcg S tiaod otrok v Mladi rukem oddelku.
Društva Jednote mm nahajajo po rasilta d«rnuk;ik naselbina* Tta kjer f9
•a nI, pnpcročamo vata no vi te v novih. Kdor eli postati član. nuj m zstazt prj taf> cDro bljjtnejtt društva J S. K. J. i Za vstanovltev norih društev ae pa obrnit«
tian«ri tajnika Novo drufttvo ae lahko tttanovl > « flan) al! *!anjeiml
12: druge zavezniške čete v Mali Aziji.
TAJNI ARZENAL V BERLINU.
Berlin, Nemčija, 31. januarja. Tekom včerajšne debate v narodni skupščini glede predloga neodvisnih socijalistov, naj se obsed-. ko stanje razveljavi, je izjavil dr. Ileine, pruski minister za notr:i-iije zadeve:
-— Nekje v Berlinu se nahaja ■ t;.jen arzenal. a dosedaj še nismo I l ili v siann zaslediti ga.
Vsled tega tudi ne more vlada I razveljaviti obsednega stanja.
kajli boji se nadaljnega izbrnlia i prorivladnih demonstracij.
TURKI BODO NAPADLI GRKE
London, Anglija. 31. januarja. Soglasno s poročili iz Carigrada je dal turški vojni minister na pkrivnem tiskati deset tisoč kopij proklainacije za splošno mobilizacijo turških sil. kot se glasi v t poročilu na Kxehange Telegraph ' iz Aten.
Paročilo pravi, da kažt o po-velje. da namerava vojni ministei izvršiti mobilizaeijo v Anatoliji kot pripravo za napad na grsk«
1 gHBBinnninM!!iKa3!BiJ!in?tinfHiii^	' ris !i ;:,
— Zdravnik — DR. MILAN MILOJ EVIČ 417 Wood St.
PITTSBURGH. PA, — Telefon Court 2810 —
Kašelj
i vj-di mu slede neposredno influenea in gripa, pečica, bronhitis in ponavljajoče se kašljanje. To je zelo nevarno ter ga je treba takoj ozdravili, preprečiti njegove napade in o zdraviti bolnika.
cevera's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) se toplo priporoča za zdravljenje kašlja in drugih bolezni. Namenjen je v to. da ozdrayi vnete žleze v grlu. da zavstavi pečico, olajša dihanje in odpravi napade kašlja. Je jako dobrega okusa ter ga ljubijo otroci kakortudi stari. Poskušajte ga. Cena 25 in 50 centov
1	oziroma 2 centa takse.
Gripa j** skoraj vsepovsod na Z&prtie PnTiava,,i vzrok raz-r dnevnem redu. Pride ne-	* J n>h rtriifrih bolezni. Kot
pričakovano ter je ni tako lahko za znamenja se jwmavadi pojavi z čaju pridejo na pomoč Severa's vsako boleznijo, vsledtega pa >no-Cold and Grip Tablets (Se ve rove rajn 11 frcVa repullrann. z npo-Tablete zoper prehlad in aripo). rabo Severa'* Balsam of Life <Be-Priporačajo se za zdravljenje in- verovega Življenskega Balzama.) fuer.ee.prehladov in prripe. P«- k; je prznan, da napravi konee aa-
skušajte jih. Cena 3* centov in	P«Ju. ee se » «
rtrupimi zdravili. Cena 8» c»*nto\
2	centa takse.	,n ,
Pečica i* ponavadi prvo znamen-	Bolezni V krlŽU napravijo Je b3ižajoCeg?i se prehlada	^ mota rev-Xi samo neprijetna ampak pov-	nepr.t. h<»ln»na ii> nezmožnega *a zrofa tudi bolečine. Grgrajte svo-	delo. r*onavati im:.Jo te bolečine je grlo s Severa's Antisepaol iSe-	svo» izvor v ..blslnih n«redih. 'hive rovi m Antisepsolom) kar bo o-	pravite to. Uporabljajte Severa*« zdravilo pekoma mesta ter o«lpravil	Kidney and Liver Remedy «Seve-bolečine. Lahko se ga. pripravno	rovo zdravilo za oblsti in j*-*"' razredčeneffn uporablja tudi za	in »poznali bo«te, da je to izbor-Izpiranje nosa. Poskušajte K*. Ce-	no zdravilo z-i zdravljenje neredov na 30ci in 2 ecr.ia Utk^e.	na obistih in mehurji. C«na 7:.e.
In $125 ter 3 ali S centov takse.
Linement IIaJ1,1 5m<-1 «v"Je m^- . . . . ^ ,.bnn <lit ^ v to v vsaki družini. Le ClSta kn
______ , .... ,	*plo»nem d o or o po-
redlcodaj mino kak dan da b. Ka	rutimo je hri nečista, flaba
no bilo treba rabitL Severa's Goth-	^ barV(. 5kodl,je «elemu si-
ard OS« <Severovo Gothardsko o.	sleniU' in vi potrebujete tonlke.
IJe je I zboren liniment za zdrav-	v„mttP Severa's Blood Purifier
ijenje bolezni ki bo posledica rev-	fSevert>v KričiHtllec) ki Je znan.
mattzma a« nevrajgije, da. pov-	Opravi razne izpahke in ulje-
eod, kjerkoli zamore liniment po-	nastala iz nečiste krvi.
magatl. Cena so in «0 centov ter	/ K in r, oentov tat-e. t oriroma 3 cente takse.
fri min i )	' i '	t • i • —
Beverova domača zdravila prodajajo '"ka rnnrji vsepovsod. t*e jfb ne morete VtoWti v svA^i domači lekarni. r'.?1fKe Mroje naročilo naravnost ter prldenite naročilu zahtevano svoto.
W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
PEIE1ZEICH
Par prispevkov is Otencoe, Wjo.
Mr. Škarjavček bi se rad malo ; opral pred javnostjo, pa brez žiij-f<* najbrže iip bo šlo. . i'udno. da jc ta človek, ki ni bil jfc nikoli inež. sedaj začel at;i-i i t'rati za moštro. Dosedaj je bil vedno figa. zanaprej bo pa oboje — figamož.
* ♦ •
| Vse sp obraea za vetrom, loti a (za italjanskim jnprom se značaju i I Slovenec nikdar ne obrača. To naj -i posebno zapomni oni slovenski odpadnik, ki je zakričal to dni 1 v Kcremcr salonu : "Viva Italia !'* i
i Vprašanje; — Kateresra leta jf>| J bil rojen škaza f-
Odarovor: — Onepra leta. ko je!
(pomet zmrzovala.
* * *
Dobiček, ki jra je pričakovala Amerika od vojne, je bil podoben ničli.
Amerika je dobila od vojne vse
ono. kar je pričakovala.
* . *
Zdravniki pravijo, da poljubo-! vanje širi influeneo.
Delavci najbrže iz tega vzroka
ni- poljubljajo svojih bossov. * * *
Igralec je oni človek, ki živi. j da bi ljudem ugajal, in jim mora upa jati. ee hoče živeti.
i	* v*
Edina hrana, ki jo je mogoče dobiti dandanes primeroma poceni. je duševna hrana.
* t *
Le predstavljajte si dobro večerjo za 25 centov.
Dandanašnji sieer ni na svetuj t take stvari, toda predstavljate si s lahko.
• • •
Teko tnzadujega lesta se je prevozilo po nenvorških podcestnih ' železnicah nad dve miljardi oseb.
Bo«r ve. koliko se jih je vozilo 1 \ na jermenih ?
* • *
■ j Skoraj vsak trenutek se pojavi kak nov kandidat za Ebertovega 1 naslednika.
Toda sedlar Ebert sedi nepre-
1 mično v sedlu.
* * *
j Hiti počasi!
1 To geslo je z ozirom na sedanja
prometna sredstva nemosroče. 1 * * •
" i Na Kitajskem je znorel neki
*	prerok, ker se mu preroke,vanje ^ ni uresničilo.
V	gotovih ozirih je zapadna
*	kultnra še daleč za našo.
y	Pri nas preroki ne znore, ampak
1	dokažejo, zakaj se jim preroko-
1	vanje ni uresničilo.
»	• . #
Lenin je poslal v Italijo svojo
1	zastopnico.
1	Tako pa še niti naše snfragetke
"j niso napredovale.
# * *
i Novi jugoslovanski poslanik za " J Ameriko je Jovan Jovanovič. Srb,
*	seveda.
Y	celi Ameriki je pa štiristotisoč " Hrvatov, stopetdeset tisoč Sloven-*! eev in krog pet tisoč Srbov.
J Iz tega je jasno razvidno, kako : nepristranska je belprrajska vlada. I j ■■tmiitiirtiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
DnKoIer
j MS Liberty Ave Pittslwrfk, Pa.
fk	Dr. KoUr f aaj
t mrntm a>ovpd>
c	Eflfe M
a IHIch. Cm topfi maoljt alf mšbmr €M p» tiii—, v grta. iifiiDji k« . iioWla* v	prt«ta ta ta Bi ti
1 rmm bom hrt Ha IrtaHa. te' %k
IITSMI'M1 ■MtaapH^vSTiJS
—. -A	^ aig^^^A
ni in^ Mn^FV T BMW VH
s,- iS^SVSSmfi*~tJSfmj.j8>
s m'f.tp^T "
zevanja le z relikimi stroški od strani družisn In s pomočjo nfpre- j® slanih žrtev različnih vrst.
Involvirani so tudi ideali, tako osebni kot domoljubni, ki so najvišje vrednosti in najvišjega pomena. Dokler pa se ne odpravi ekonomskih težkoč, j** ničevo pričakovati kakih odločilnih uspehov, če se obrača svet na ° osebne in domoljubne ideale. Po pretežnem 1 delu civiliziranega sveta bodo dobromisleči ljudje z zanimanjem ; 1 rasletlovali rezultate dekreta predsednika Poincareja. \f 1____________i
"Ti si ltaljan, torej moras znati	i
laski!" -- pravijo Italjalli Slovencem !
STSAfiHE RAZBTERE V ZAarnKHEM OZEMLJU. — ALI SO SK 1 1 JUGOSLOVANI ZATO BORILI STOLETJA PROTI NEMCEM, DA i BODO SEDAJ ZAPADLI POITALJANCEVANJU? — JUGOSLO- [5 V ANI POD LA*KO DOMINACIJO. — SLOVENŠČINA SE RABI | *
EDIHOLE V CERKVI.
! -- ^
Ugovor, »la bi z izpolnitvijo laških zahtev prišlo mnogo stoti->o<" Jugoslovanov. i;i so se komaj osvobodili nemškega suženjstva, ■ ' poti še mnojro hujši lriški jarem, pobijajo Lahi v svoji ofifijelni spo- j i i ineniei s trditvijo, du državljani Aotske doline, ki povorijo franco- ' i ski. Slovani ob Nadiži. Nemei v Sedmih Občinah niso nikdar zapa- i j žili. da so podvrženi tujemu gospodstvn. kajti njihova posebna in-j dividualnost je bila zmiraj upoštevana in da Evropa ne bo nikdar; ; motena po tožbah odrekanja pravice v škodo Nemcev ali Slovanov, j i vsled državnih sprememb pridejo na to stran novih laških mej. ]
Tudi «"ampolontrh: v svojem članku v "Petit Parisien*? obljub-ia JHjrostovenotn. ki bi imeli priti pod laško p-ospodstvo. ist^ na-; < I i<k1!i<» piraneije. "do'ii <-<»lIes <*oneedees aux Kraneais. aux Slaves.! mix «\lleniands deja eompris dans la nation italienne. fournissent u 'ores et tj^ja nn exeniple eclatant et unique".	; i
Kadar čnjemo take trditve — in slišali smo jih že ninogekrat — se začudeno vprsšimo, ali govori iz teh trditev knlpozra ;gno- j rane* ali zloba, ki računa na nevednost drugih.
Kako se »rodi Francozom v dolini Aosta, nam ni znano; predo-: lu*o pa nam je znan položaj Slovencev, živečih ob Nadiži v Italiji. V < (i»aeijonalnem oziru so ti Slovenci enostavno brezpravni heloti. Na ', * dem njihovem ozemlju ni niti ene slovenske šole. Učni jezik, knjige' in ogromna večina učiteljskih moči v njihovih šolah so laške; uči-! itelj ne sme slovenske besede spregovoriti s svojim učencem.	,
Telo zunaj šole preiranjajo slovenske knjige in časopise. Sirje- ] I rje knji«r •"Družbe Sv. Mohorja", po večini nabožne vsebine, se je ; v laškem časopisju razkričalo ko? "Agkazione antinazionale" in j "propaganda panslavjsta"'. Tiuli v rimskem parlamentu so naciona- , (iistični poslanci klicali vlado na pomo.'- proti tej "panslavistični nevarnosti" in vlada jo je obljubila. Skoraj 40-miljonski narod boji | : 60 000 slovenskih kmetov?
Kakor v šoli. j.' slovenski jezik prepovedan tudi v vseh uradih. Niti na sodišču, kjer mora braniti svojo last in svojo si obod 0, ne' Mne Slovenec spregovoriti niti ene solvenske besede. Stvari, ki jih i v svoji knjigi "Slavia italiana' pripoveduje dr. Karlo Podrecca, rodom Slovenec, a po mišljenju laški patrijot, o laški jnstiei med Slo-I veneo. so žalosten tlokaz laške nestrpljivosti v narodnem oziru. Ni i j jra sodnika, ki bi znal slovenski. 0e kdo pred sodnijo ne odgovarjaj ; italjanski, ker ne zna y a renči soilnik nad njim: *'Ti si Italian, to-1 i rej moraš znati italjanski!"" ali pa ran še eelo naravnost reče. da! i je kriv, ker noče sodniku odgovarjati. Tolmači so nesposobni in tolmačijo drago nesro se je govorilo. Nek vesten sodnik je sam prizna!. da na ta način ni mogoča pravica za Slovence in je prosil za premestitev. Svojo sliko o laški justici med Slovenci završnje dr. Podrecca s sodbo, da ona "ni ne preprosta, ne hitra in ne cena; procedura turška, in če hočete, hotentotska, je gotovo bolj človeška i in raeijonalna*\
Le v cerkvi se š« tolerira raba slovenskega jezika, a tudi tam se jo vedno bolj omejuje. V slovenske ali mešane občine se pošiljajo laški, slovenščine nezmožni duhovniki; slovenski duhovniki pa, ki niso zatajili svoje narodnosti, se dennneirajo in preganjajo kot "nevarni panslavistirPosvetne inteligence laški Slovenci vsled pomanjkanja slovenskih šo! nimajo in ne morejo imeti. Že v najnež-M nejši mladosti se veepija v šoli slovenskim otrokom zaničevanje do slovenskega jezika in na tako zaničevanje naletava tudi kasneje pri vsakem dotikanju z laško javnostjo. Ni torej čudo, ako je narodna ■ j zavest iz tega ljndstva skoraj^že popolnoma izginila in se vedno bolj ■1 zožujejo njegove narodne meje.
i In tako življenje naj bo vabljivo za Jugoslovane na severni in: iztočni jadranski obali f Ali naj se res zadovoljujejo s tem, da bodo smeli, kakor beneški Slovenci, dihati laški zrak, služiti kot laški vo-j J jaki in plačevati laške davke? Ali so se zato borili stoletja in sto-! , letja proti germanizaeijl, rla zapadejo sedaj itaijanizaciji?
Ententa je vodila boj proti centralnim oblastim v imenu pravi-j _ ee in slobode; naj zna. da si mi laške "praviee in slobode" ne že-1 . limo. Naše ljudstvo v okupiranem ozemlju je že preveč izkusilo. c Zaprte naši* šole, prepoved rabe našega jezika v javnih ura-. dih, prepolne ječe in deportiranje naše posvetne in duhovne inteli-i . gene« r Sardinijo in druge laške kraje nam jasno dokazujejo, kaj: . ima naš narqd pričakovati od laške dominacije.
Italija ima zahvaliti svoje zedinjenje narodnemu načelu: pod | . njegovo zaščito je iz malega Piemonta nastala današnja laška vele- j j vlasf. Temu načelu se ona hoče sedaj izneveriti; zgodovina nas pa i j, uči. da ga ni še nobena država nekaznjeno kršila. Ali bodo to uva-! . zevali tisti, v katerih rrtkah je sedaj usoda našega naroda?
i ' j
3	Dopis
—————
Neodesha, Kansas. 21. januarja smo se peljali ska-: To je moj zadnji dopis m Kan-'™ pošlovk se k družini Franki sasa. Tukaj smo »veli osem let. Barn bič. Tam so nas iprav izvrstno! t Pvm leta, nam je šlo bolj t rilo. ka- pogostili. Lepa hvala vam. Pri-
-	l or vsakemu, ki postane kmet. »ična hvala še enkrat od mene in j
-	prvič zato, ker ne zna obdelovati moje sestre J. Pritekel ,gospe j posebno prvo leto, drugič pa uio- Bamhič za tako lepo darilo. Srčna a ra h est i na farmo pol koša denar^ b vala Jožefu S tipa niču. ki nam je „1 jaT zakaj prvo leto ti vaega manj-' P»niagal seliti v karo, ter njegovi a ka. Nekaj let nam je pa prav do- *°l>n>gi Agnes, ki mi je prinesla Oibro šlo. hvala Bogu, mislim, da takn darilo za slovo. Bog vam ( ! predobro, zato smo prodali naše povrni vnem «kupaj! Želim, da bi
(grunte m kupili druge v naši sta-18* katerflcMi* videli. "! ri €o*oradi. Bomo Sii tja pmkn-| Vsem najboljše želim vsem Slo-' išati jo arečo. Oddaljeni bono veneem in Stovenkam, posebno ■ 14 milj na xzhod od P«Alo. Twli farmericam. Le kaj večkrat naj h! ^roj svak Anton Pritekel j« tam katera oglasi, kako napreduje. '* jkripil* njegova farma je 12 uuS} kajti j« radu dopise berem, po-vzhodno od PneMe. Zadnjega ja-	kar se tiče farmerstva.
u miarja gremo skupaj od tukaj Theresa Centa. r* Zš\ je »ašam naasdemi ker fKtno. ' ° Vsak pravi. J ^gotovo pridemo _____ -.--.t"""	.... .
"GLASNA^ODA"
(MjOVBMIAN D All. V|
■jBTDQc"rCTLKHnlo COBCP AMI
Ca •arporatlMi)
wuss mata p—mm*_louis agNKDiK.Tia«—iai (
aiaoa «r awma— tU tfm e«ra>r«tt>H ana Alimiii ar Atoev« Offlctarai __ a* Cwtiana atr—C a«rou1i at MMhtttM Now York City. N. V._'
Ca Mto M« «aia Ma n AjmMm In	Trn tIH ............«M*!
Canate	|SJM Za tetrt lata	flJt 4
Za Nm« York mm |Ut »a pat Nta__»Jlt Za inoamatvo__<7.80
OLAI NARODA (Vataa mt ttm Nwto)
aM fiaj daj except 8un<layii anfl BaUua
____>ub»cfipllow rttrlr ata_
Aawartlaamaat oa aeraamant____*	II
Ommm km podpiaa la wMbnoatl aa n« prioWu^Jn.Denar naj aa blaaoToH poAUJatl po Hm« OrOar. Pri ajii »m «■>!* »traja naročnikov prortmo, da mm aaaa Ml P*«1U> JNattU* nana nI. da hitrej« najdemo naalovnika.__
GLAS NARODA aa carttanat aaraat. Borough fo Manhattan. N«w Vark. N.V,
__Talaahan«; Cortlandt 2t7t	___i
w-------—---------
Kdo je D'Amranzio?
—_________ i
Kroff pesnika D Annuazija se je od nekdaj zgrrinjala skrivnost. ^>dkar je izgubil koi avijatik oko je postal zavojevalec Reke ter sej i/premenil v resničnega vojaka, se italjanska javnost boj kot kedaj j preje peča z njeppavim pokolenj^in in njejrovim prejšnim življe-!
»i jem.
Spor'w-ilo. da D"Aiinunzio r;»j'*n Avstrijane<* In da je njego-1 v«» ilMiiin^ko ime pravzaprav Rappaport j«* že preje enkrat krožilo listih, ne da bi prišlo do kake pozitivne, ugotovit ve. Zopet ni pojav' t< vriti. ki je bila sporočena čikaiki "Tribune" kot senzaeijska vest i/ Pariza, pa je zopet spravilo na površje vprašanje jrlede pokolenja m imena t<*«.ra prismndeža. Prav posebno pa j«' francosko časopisje: veseljem pozdravilo sporočilo ameriškega lisla, da <la izraza svojemu dvomu tflede italjanskega izvora tejra prvoborilea za Veliko, ltulijo V resnici j»* vsi prej kot lahko priti na jasno glede tega vpra-, sanja, ki\ju rojstvo D'Annnnzija je ovito z gosto meglo skrivnosti. 1 i p«»>p«'šuje fctvoejenje vsake vrste legend.
l i+tanovitelj futurizma, F. T. Marinetti, nam zagotavlja — in j \ tej uvoji trditvi ne stoji osamljen, — da je bil rojen D'Annunzio . :i \ «k!i in ^ie^r na kiovu ene onih malih ladije, ki vozijo po majk-1 nih italjansk h rekah Temu nasproti pa j" list 'Corriere della Sera'.| \ elilt občudovalec pt-su.ka. mnenja, da je trei>a svariti občinstvo! pred to zanimivo^ a obenem nekoliko nasilno romantiko. Da si pre-! -krilimo lasno«!, kje je bil D'Annunzio pravzpraprav rojen, se motamo držati i/reko\ javnega mnenja ter krajevnih poizvedovanj in »■{»oroed družine pesnika.
Na i.i način izvemo, da je bil Gabriel D'Annunzio rojen dne 12. j marca 1 ob (»sruiii zjutraj v hiši svojih starišev. l>on Franeesea j 1	D'Annunzio ter njegove zakonske žetie Lniie de Hene<liktis!
>	l*es»-.« ri v Abriwib. Titdi njcgwv «M-e je bil rojen v istem kraju, do-j čim je bila mati rojena v sosednem mestecu Ortooe. Njegov stari j » < e, Don Antonio, htar mornar, je s svojo ladljieo. ki je stala poti za-•
it n arhanjrelja tiabriela. vršil zelo dobičkanosno tihotapsko trgo-v um med I*' s.-aro tei nasproti ležei"» ohatjo Jadranskega morja. Ker j ■■ia bila njeirova prva dva untika žer;skega spola, se je stari oče ba-j ,« /a«>bljuhil da bo dobil tretji otrok če bo d^ček. ime njegovega za-Kitoika, to je arftiang* Ija tiabriela. Poročevalec- čikaške "Tribune"! pravi, da se je D'Ani:nuzif» preje pisal Rapagneta ter ne pove s tem i.f«-«*sar uovepra ali napačnega. Tudi v Italiji se splošno zatrjuje, da je Rapaifiieta pravo ime pesnika in pustolovca in da stoji to ime v njegovem krstnem li*tu.	I
Francija in njeno prebivalstvo
Resnost problema vedno padajočega števila rojstev v Franciji" obstaja že reč kot eno generacijo ter je dobila sedaj najvišje ofi-i ljelno priznanje potom dekreta predsednika Poinrareja, potom ka-lereira se je ustvarilo oddelek za rojstva v "zdravstvenem ministrstvu Ta problem pa ni omejen izkljnčpo na Francijo. Med Ameri-kanci starejšega izn^.i je le malo ■nanj resen in v Angliji postaja od due do dne resnejši Uclo v Nemčiji je bilo že dolgo pred vojno o-paeiti »talno zmanjševanje števila rojstev.
Najbolj upapolno znamenje v predlaganem programu je, da se bo pečal ne le z vzroki, ki so moraličnega značaja, temveč tudi z vzroki, ki *o narodnega in ekonomskega značaja. Dosedaj se je v splošnem domnevalo, da je problem v glavnem oni osebnih in domoljubnih idealov. Vrjetno pa je da je osnovni vzrok povsem ekonomskega značaja. Skozi btevilua desetletja in stoletja je bil odstotek prira»tka prebivalstva v Angliji lirezprhnerno višji kot pa v Fran-
>	iji m to dejstvo *c jt na zadovoljiv način pojasnilo z razliko v razmerah tfled.- podedo\anja. V Angliji je dobil pretežno večino družinskega pmnoienja najstarejši sin. Delež mlajšega brata j* bil, da je moral sam skrbeti zase. Dedščina je ostala na ta način neiz-premenjenn
i stoletja, a vendar vzdrževala velike družine skozi generacije in generacije. Razširjenje angleškega plemena po celem svetu se je več kot enkrat pripisovalo tej angleški navadi primogeniture aJi prvorojenstva. V Franciji pa se premoženja razdeli na bolj enakomeren način in navada je bila, da je vsak sin vzel svoj delež obenem z doto žeue in ostal doma. V3led naravne želje, da se • 'hruni družinske standarde, je prevladovalo razpoloženje za družino v kateri sta le d vi otroka, a to pomenja prebivalstvo, ki je šta-cijonarna, to je, da ostane vedno enako ali ki se prične celo manjšati. —
Zadnje padanje odstotkov rojstev v Angliji je prišlo obenem z -edno manjšimi prilikami ki so nudile Angležem preko morja. Najboljše zemlje so bile ae oddane hi najboljše trgovske prilike že za-sedene. Bili so pa vsepovsod ne delu še nadaljni faktorji. Vedno bolj in bolj ae je vdomaei!»» navada. «In se je dak> otrokom vseučiliako in . elo pr<>fe«ijcmaliMJ vzgojo. Dob« štttdiranja s« je med tem časom izdatno podaljšala. Razširjenje demokratičnih idej je dovedlo do povečanja posvetnih ambicij med širokimi sloji prebivalstva, ki* so bili neko*'- zadovoljni z življenjem, za katero so hfli rojeni, v rokodelstvih in t v orni ca h. Posledica vsega tega je bila, da je bilo opaziti ostro zmanjšanje števila rojstev hr to celo t krajih, kjer bi človek kaj takega najrnnifp pričakoval, — ▼ Avstraliji. Canadi in južni Afrfki. V Ameriki i*« višji standard življenja in ia*rpan$e javnih zemlja dobila mogočrega
pomočnika v trerjetn faktorju. — v priseljevanju navadnih d^krveev. ko jih nižji »vljenaki standardi so po-ptiali V Ameriki rojeni s obširnih polja industrije. Po celem svetu ae zahteva več delavcev in prav posebno takih, ki so bili dobro vzgo-janfc ia iaab^mžeai. Fo edm svetu pa je obenem magaee vrirti to bi^rSM ckMuoat nanveč doAsnoat dobre vafa^a in kabnK
I
I	_	t
i V bolnic«i je bilo pripnščenili v" -
preteklem letu 713 bolnikov, v i bolnici sami je bilo 1898 bolnikov J tU iz bolnice j** bilo odpuščenih i 784 bolnikov.
— Mi trdimo, da je to skrčenje pripisovati izključno novi rceto-i di zdravljenja. j«; izjavil. — \ Brez ozira na denarne prihran-1 ke. katere ima država od tega, n«-bodo odpuščeni bolniki več bre-i me za državo skozi celih petnajst let. ki predstavljajo povprečno j življensko <lobo kroničnega bol i nika.
Dr. Cotton pravi, da izvršujejo nekateri dentist i >voje delo po višno in nemarno in da je uiuo-bolno^t njih pat-ijentov po^ledi-«*;. Prav jh«>»» l>n«» j<* i«» resnično 1 «iied«> dcniUtov. Ui n«* poznajo j m varnosti infekeije in ki stavlja-jo v čeljusti zlate kape. niostove ' in posamezne zobe brez vsakih j radiojrrafičnih »lik. Dr. Cotton ;,e našel «*«*lo bojr.itf pa«*ijente, kojih zobovje je moral odstraniti.
Infekeije zob >e tudi lahko po
;ub«lnje ali p;i jo povzroči kontnkt
1	I	» ■	.
; kot naprimer poljub.
— lnfieiriii-i zobje. - pravi dr. j Cotton. — ne povzročijo le dnšcv i nili bolezni, temveč tudi revmati-I zem, bolezni na ledvicah, srčne
2	j bolezni in 1;iko dalje.
Iz Jugoslavije
Jugoslovanski poslanik v Ma-1 i	dridu.
-i .
r> j Kakor smo svoje T* as no že poro-• eali. je naša vlada imenovala za j i našega poslanika \ .Madridu dipl Ante Tresič-Pavičiea. Te dni j«* I dobila beograjska vlada iz Madri j da obvestilo, da jo Rimska vlada to imenovanje odobrila. Dr. Tre-sič-l*avičič odpotuje v kratkem na j svoje novo mesto.
*
t
Uvoz tujega časopisja.
r i . .	, ,
i Ministrstvo za notranja dela je
°! dovolilo uvoz tujega časopisja
a samo no r/. Ogrske in P»olgarske:
. za te ostane torej stara prepoved
r reljavi.
v
Za spomenik Principu
n je votirala beograjska občina svoto 10.O00 dinarjev.
I
ti onemogočili tisti mir in prijateljstvo žnijmi, ki ju Italija mora; doseči, če hoče zagotoviti svojo bodočnost-na adranu.
••Times"" pa gre v svojem razpravljanju o jadranskem vpra-t šonju še dalje in tfaeetija tako še neko vprašnaje, katerega se veliki' \ na nji svet doslej menda še ni doteknil. Bavi se namreč, da reče-i mo tako. s — tržaškim vprašanjem.
Posnemamo po *Fri Nuovi" še nekoliko drugih izvajtnij i/ do-: pisa, ki ga je objavil v "Times" njegov zgoraj omenjeni jugoslo-j vanski dopisnik, v knterem pravi leta, da Italija vobče nima pra-i vice do Reke, ker se Reka nikdar ni smatrala za neoclrešeno ozem: j .lie in ni bila nikdar cilj italjanskih imperijalističnih teženj. Dopisnik še sklicuje na i o. da se vsako leto pol miljona Italjanov izse-j ljuje iz domovine v ?rožemstvo, in p ni v i, da potemtakem Italian pač; lahko perenese žrtev izgube onih par tisoč reških Italjanov. ki nik-i dar niso upali ali želeli, da bi bili priklopi jeni Itali. Dopisnik za-; kljneuje svoja izvajanja s trditvijo, da mora vsakdo, ki želi dobro Evropi, pomagati da fe porazi italjanski imperijalizem.
Tako dopis, kateremn pa je dodal glavni uradnik lista Viljem' fcteed, znamenit pripis, ki ravno, kakor smo rekli zgoraj, načenja v zunanjem velikem svetu tržaško vprašanje. Steed pravi namreč, da vse zlo prihaja odtod, da se je Trst brezpogojno izročil Italiji. Na i ta način vrhovni sve* konference ni storil svoje dolžnosti, kar -e t i-i ee položaja Trsta : kajti ee se vsa trgovina osrednje Evrope usmeri proti Reki. bi trpel Trst. — "Edina in popolnoma enostavna rešitev je*', nadaljuje Steed, "da se napravi iz Trsta svobodno pristanišče pod italjanskim pokroviteljstvom, kakor bi se bilo moralo napra-viti. že izpočetka, in sicer tako. da bi se z mirovno pogodbo znjnm-čila xm ona trgovina, ki jo je imel pred vojno. Trst bi moral n*tat: ono, kar je bil pod Avstrijo: trgovinsko pristanišče za narod", ki štejejo do 80 miljonov. Reka bi morala rabiti kot trgovinsko pristanišče Hrvatski, Madžarski in Jugoslaviji. Ce bi se tnko s poroštvom mirovne pogodbe ohranila obema pristaniščema njima naravn.i naloga, bi se izognili pogubne konkurenee in bi se obema pristaniščema zagotovil nemote nrazvoj. Ni najmanjšega dvoma, da bi taka re-' š i te v ne zadovoljila >olji i tražaškega i reškega prebivasltva. Pri . zadnjih državnozborskih volitvah pod Avstrijo, leta 1011. na podlagi volilne pravice, so bili glasovi v Trstu skoraj enako razdeljeni . med Iialjani, Jugoslovani in soeijalnimi demokrati, kateri zadnji so ■ bili italjanske narodnosti. In vendar: soeijalni demokrati in -higo-[ slovani so vsi za Trst kot svobodno pristanišče, in je tudi vsak do-k bromisleei Tržačan za iako rešitev. Če bi se 1 ržaško prebivalstvo i vprašalo glede njegove usode, bi ga bilo nad 80 odstotkov proti pri-. kldpitvi k Italiji in za svobodno pristanišče. Z Reko bi se moralo i ravnati kot s Trstom, pod naravnim pokroviteljstvom Jugoslavije".
Steed zaključuje, svoja izvajanja z izrekom: "Kakor mislim jaz, obstoji najpravičnejša rešitev reškega vprašanja v tem. da se prej reši tržaško vprašanje!"
'	Bolni zobje in blaznost
'Timet* d Reki in Tjfštu
PEXJATELJSTYO MED ITALJAKI IN JUGOSLOVANI — ABSO LUTNA POTREBA ZA EVK0P8KI MIR. — DANNUNZIO IMA LENINOVE MANIRE — JUGOSLOVANI SO PO PRAVICI ZA-:	VRNILI POGOJE.
V	nekem članku, kjer razpravlja o jadranskem vprašanju, piše londonski list "Times* :
"Mir in prijateljstvo tItaljanovj z Jugoslovani sta glavna stvar toliko za koristi Italije, kolikor za mir Evrope. Velika oogre-ška od strani zaveznikov kakor tudi barona Sonnina je bila ravno j ta. da so si dolgo časa zatiskali oči pred to resnico. Blaznost D*An-nunzija je tudi v tem, da si trajno zatiska oči pred isto resnico. Mir in prijateljstvo z Jugoslovani se moreta lahko doseči, če bodo imeli Jtaljnni toliko zmernosti, da odnehajo od nekaterih zahtev, ki se ne dajo vzdržati ob jiobenih razmerah. Neki jugoslovanski pisec je naqrlasal te dni v našem listu, da, čim bi se sprejele zahteve Italije, bi prišlo neizogibno do vojne, bržkoue takoj, kotovo pa v bližnji bodočnosti. S Trstom in Reko v rokah, bi imelri Italija gospodarsko nadzorstvo nad vsemi pomorskimi dohodi velikega dela centralne Evrope in Jugoslavije, in nagon samoobrambe bi združil Nemce, Madžare, Jugoslovane proti nji. Absolutno nevrjetno je, da bi Jugoslovani pritrdili uredbi, ki bi ua Balkanu nadomestila Avstrijo z Italijo.
Na drugi strani |*i bi resnično prijateljstvo žnjimi zavarovalo i Jadran pred vsako bodočo nevarnostjo od strani Nemčije ter bi dalo trgovini Italije in njenemu delovanju dragoceno torišče za razširjenje in razvoj. Z vsakim dnem postaja jasneje, da so isti prebivalci Reke že siti D'Annunzijevega podjetja, ki razdera njihovo trgovino.
V	svojih nadaljnih izvajanjih pravi londonski list, da ima IV |Annunzijo "mature" Lenina: nsvaja si absolutno gospodstvo. Potom govori o trditvi ministrskega predsednika v italjanski zbornici,
j da ste Anglija in Francija pritrdili predlogom, ki jih je on priob-• čil "Narodnemu svetu" na Reki. "Times" ne veruje temu, ker ■ Anglija in Francija niste dale Nittiju xiikakega zagotovila, ki bi upravičevalo njegovo sporočilo. O ni predlogi obvezujejo rešitve razun aneksije z zagotovitvijo teritorijalnega stika med Reko in Italijo. Tehtne razloge imamo — tako zaključuje londonski list 4— za uvorjenje, da so Jugoslovani odbili predloge te vrste ter da bi
Starčka
mm. *	——
Francoski spisal AljJhonse Daudet
veliko pelerino in majhno čepico, j — v kostimu sirot, — ter je oita-lo iz knjige, večje kot je bflo samo. življenjepis sv. Ireneja— To čudovito berilo je vplivalo na vso hišo. Starec je spal v svojem fote- j, lju. muhe na starpu, kanarčki v svojih kletkah na oknih. Velika ^ ura je smrčala tik-tak. V vsej so-bi je bil buden le velik trak soln- 8 čne luči, ki je padal ravno m sve-1 tlo skwti zaprte oknice, poln ži- ]' vahnih- žarkov in mikroskopičnih 11 valčkov... S*redi splošnega dre- ?J manja je eital otrok svoje berilo " 7. resnim obrazom dalje:
"Ta-koj. . * sta... pla... ni... b la... nanj... dva... le....va... d in... sta... ?a... po... žr... n la..."	^ I
V tem hipu sem vstopil. C'e bi -> bila planila leva v sobo sv. Irene- g ja. bi ne bila povzročila večje I zmede, nego sem jo jaz. Pravi gledališki efekt! Malka je zakričala. , velika knjiga je padla na tla. ka-i nareki in muhe so se zbudili, ura . i je začela biti, starček je prestra- K šen planil iz spanja in jaz sam, ves N i! iz sebe sem obstal nekoliko zbe- P gan na pragu ter zaklieal zelo 'glasno:	'J
"Dol>er dan, dobri ljudje! Jaz t sem Moričev prUatelj!"
Oli. če bi sra bili videli, ubogega ;-starčka, -ee bi ga bili videli, kako L 'je prišel k meni z razprostrtimi v rokami, me poljubil, mi stiskal j obe roki. v zadregi begal po sobi j : j in vzklikal:
"Moj Bog. moj Bog!" I Vse gube na njegovem obrazu " so se smejale, bil je rdeč in je .iec- c Ltljal:	s
I "Ah, gospod... ah. gospod!** j Potem je hitel v ozadje ter je l
•	klieal:	|fi Ij "Mamica!" i 'J Neka vrata so se odprla, kakor s
' bi tekla miška ]>o hodniku, je
bi- I
-jlo slišati, in — tu je bila mamica. 1 4 N č le-ps4'ga kakor ta mala starka -j v svoji čepici, v karmelitarsKT 1
-	oldeki ter s svojim vezenim rob--jcem. ki ga je po stari modi držala f -j meni na čast v svoji roki... (iin-|
i Ij i v prizor! Bila sta si podobna.!1
Z enako fri*iro in čepico l»i sej V njemu tudi lahko reklo mamica.j ..Samo prava mamica je menda mo- -. irala v svojem življenju mnogo jo- * jkatr. kajti bila je še bolj naguban- < 1 j cena kot on. Imela je ob sebi, ka- 1 -|kor on, deklico siroto v sivi obleki 1 kot stražnico, ki je ni puščala ni- 1 -(koli same, in nič ginljivejšega kot . t. videti ta dva starčka s strežni-,- eama.
i Ko je vstopila, mi je začela ma- ( i- mica delati velik poklon, toda
-	starček jo je klanjaje prekinil z dvema, tremi besedami:
e) "To je Moričev prijatelji" >- Zdaj je začela trepetati, jokati, n izgubila je svoj robec, postala je n rdeea, vsa rdeiča, se bolj rdeča kot n on... Ti starčki! Samo kapljo a krvi imajo še v svojih žilah, ki pa a jim šine pri najmanjšem razburit (jen ju takoj v glavo, ►j "Brž, brž, stol!" je dejal star >- ček njeni (postrežniei. a ''Odpri okno!" je zaklieal i- svoji.
;a In vsaka me je pograbila za ro-u- ko t^r me vlekla <**<pefaje k oknu, miki sta ga o<lprli na stežaj. da «e o [me je bolje videlo. Primaknili sta ■t-ldya naslonjača, jaz pa sent se pote1 sadil na zaklopni stol mednjn. o-troka v modrih olilekah za nas in r»i| zasliševanje se ie začelo: to "Kako živi? Kaj počne? Zakaj e ne pride? Je-li zadovoljen?" iČj In tako je šlo dalje, tt- Odgovarjal sem kolikor možno a-j na vsa njih vprašanja, pripovedo-»i- val o svojem prijatelju posamez-te n«»sti. kim jih vedel, si nesramno •e- izmišljal, česar nisem veidel. ter ■.) nisem priznal, da nisem pazil ni-ko kdar na to. se-li njegova okna do-je bro aapirajo in kakšne barve je o- tapeta v njegovi sobi. in '' Tapeta v njegovi aabi! Modra.
gospa, smje modra z girlandami." re- 4' Res ?" je dejala ul>oga mamica .. j in. obrnjena k svojemu možu, je .. [dostavila: "To je priden otrok!*' .. "Oh, da, to je priden otrok!"
•	• i V pritrdil on navdušeno.
In ves čas, ko sem govoril, sta prikimavala, ai namežikovala ali le- pa ae je starček nagnil k netri in ku rekel:
efc "Govorite glasneje .. Ona j< •v nekoliko nagi uma."
a In ona nt je pOfajfUaia: tth\ "Nekoliko ifimmtfr, proaim!... le- On je fir«ec$
-	x Dvinnil aMkr ftoraj avaj glaa ii
HJ5 I	— 1
—	Pismo, oče Azan?	v<
—	Da, gospod... prihaja iz Pa- — riza. lo
Bil je vest ponosen, da prihaja m iz Pariza,, vrli oče Azan... Jaz či
7	| .
pa ne. Nekaj mi je reklo, da me hi bo ta Parižan iz ulice Jeana Jac- Iji -.piesa, ki je padel tako nepriča- sv kovano in na vsezgodaj na mi«o ui
veljal ves moj dan. Nisem se va- bi ral. poslušajte sami:	či
Storiti mi moraš uslugo, prija- ti tel j moj. Zapri svoj mlin z.i en ™ dan in odpravi se nemudoma v vi Kvgnieres.,, Evguieres je velik trpr. tri. štiri milje od tvojega do- * iiift... torej Npr*»hod. Ko do*peš tj«, vprašaj po samostanu sirot, la Prva hiša za samostanom jr nizka, in s sivimi naoknicami, in za njo je la vrt k*. Vstopi, ne da bi trkal — vrata so vedno odprta — in, ko bi vstopiš, znkliči glasno: "Dober ja dan, ljubi moji! Jaz sem Moričev zr prijatelj..." Nato zagledal dva d) majhna starčka, oh! zelo, zelo sta- v< ra star«*-k a, ki ti iz svojih velikih i m naslonjačev molita svoje roke na-ijf sproti. In ti ju poljubiš v mojem, šf imenu, prar -prisrčno, kakor bi. iz bila tvoja sorodnika. Potem boslc gj kramljali, onadva bosta kramlja gl la o meni in le o meni; tisoč bedarij ti bosta pripovedovala, in ti s* ju brš poslušal, ne da bi se smejal. .. Xe boš se smejal, kaj ne?... st To so moji stari starši, starčka, kipjf nem jima vse življenje in ki me ni-|r< sta videla že deset let. Deset let.(ol to je dolgo! A kaj hočeš! Pariz j in drži mene, nju pa visoka sarewt... ( f* bi se podala starčka na pot.J dft trie posetita, bi s* med potova- sr njem razrušila... K sreči si ti sam^lj doli, moj ljubi mlinar, in če obja-i meta ubožca tebe, si bosta domi-J šljnla. da držita v objemu kos me- k ne. . . Tolikokrat sem jima pravili o nama in o najinem prijateljstvu. ki...	(I, Vrag vre i ni prijateljstvo! Rav-jU no danes zjutraj je bilo vreme N krasno, da ni bilo vredno le ee-jv sti tekati: nekoliko preveč vetrov-!o no, nekoliko preveč solnčno, pra-jc« vi provensalški dan. Ko je dospe- ni lo to preklicano pismo, sem si že Ij poiskal svoj kot med dvema ska j Z lama, kjer sem nameraval ostat Vn a en dan, kakor kuščar, piti svetlo- S l»o in poslušati šumenje smrek... j r Skratka, kaj j«- bilo storiti? Go-j k drn.iaje sem zaklenil mlin in okrilja ključe v mačjo luknjo. Moja pa-|k lica, moja pipa in — šel sem. k Okoli dveh (tu dospel v Ey- k guieres. \'as je bila zapuščena, v ves svet na polju. Po belo zapra- e šenih brestih na trgu so peli črički kakor v siiniotni Craui. Pre*l žup- n nijo je pač stal ose4. ki se je soln- s čil, jata golobov je sedela na eer- c krenem vodnjaku, toda sicer ne1 /ive duše. ki bi mi pokazala samostan. K sreči se mi je nenadoma i f, pojavila stara vila. ki je čepela in r pretila v kotu svojih vrat: tej sem < povedal, kaj iščem, in ker je bila 1 zelo mogočna vila. ji je bilo treba j pomitfati le s svojo preslico, in j j amotan sirot je atal pred menoj kakor ftričaraa. Bila je velika, o- < kotna, črna stavba, ki je pa bila zelo ponosna, da ima nad oboka- s nim uvocom star križ iz rdečega peŠT-en«-* in okoli njega malo la- 1 tmš.'-ine. In poleg te stavbe sem i zagledal drugo, mnogo manjšo ji Sive naokniee. zadaj vrti?... Takoj sem jo spoznal ter vstopil, ne j tla bi polrkal.
Vse življenje l>om videTta dolgi J hodnik, hladen in miren, z rožn4t° popleskanimi stenami; skozi sve tel zastor se je videl solnčen vrticj iu po oknih rože ter med listi lut-j uje. Bilo mi je. kakor da acm za-J šel h kakemu podeželnemn sodniku iz dobe Sedajnove. (Sedajne rojen 1719, umrl 1797, je pisal veseloigre in tekate komičnih oper.) Na kom u hodnika na lero roko so stale odprte dori in ^«1 ao je rik-tak velika stenske ure ter o t roški glas. ki je pojema je čital in Hoifoval t
"In... ta je... rekel... »veti... I... re... nejt Jos sera... pš« ... ni... ca... Je... zu...| m.va... Go... spo... do... J na .. ki se mo... ra... znJe...| ti... z... zo4»... mi... teb...
Tiho aem ae približal in pogledal noter... V tišini in aomraku ♦ male aobe j< apal dober starček nsžnaUh lie, zgrba^en do komev prstov. globoko v naslanjaš«, s
hmih. Ob ajenorvib nog^h ie aede-\m dokiotM m modri -oblaki — %
1Č'e vzamemo število odpustov j 'v. bolnice, ki predstavlja merilo j i^pešnosti kakega zdravstvenega zavo<la, je bilo iz bolnice dr. Cot-ttma od julija meseca 1918 naprej odpuščenih 80 odstotkov bolnikov v primeri z .32 do ."»0 odstotki bolnikov, ki so bili odpuščeni tekom desetih prejšuih let.
— Znorel bom. če me ne bol nehal boleti zob, — je Splošno W. razširjena fraza, katero je slišati b nst prizadetih. V spldšnem pa z; smatrajo to ljudje za navadno fra- t« ,zo. katero se izreče in za katero o< nič ne tiči.	v
Dr. Henrv A. Cotton pa pravi, n da ni to nikaka fraza, temveč da d< j«» je treba vzeti dobesedno in — c n je mož znanosti, ki ve, kaj Ij gi>yori. Zakaj dobesedno? Zato, I ker zdravi dr. Cotton umobolnost I s tem, da dre zobe.	I i
Dr. Cotton je zdravniški rav-j I j natclj New Jersey državne bol- I nice za umobolne v Trentonu. Na- I šel je. da so postali bolniki, I katerim ni koristilo nobeno dru- I go zdravljenje, zopet popolnoma I normalni, ko jim je izdrl infici- I ran zob. Od pričetka je treba se- I veda napraviti natančno preiska- I vo z X-žarki. Če pokaže ta pre- I iskava, da je inficiran zob. se ga I . izdre in v kratkem času je mo- I goče odpuščen bolnik, katerega I l so poslali v bolnico kot ' neozdrav- I
•	ljivo? umobolnega.	j
Dr. Cottin je eksperimentiral j i sko enajst let. Predložil je uspe-> be svojih raziskav in svojega kli-■ ničnega dela državnemu svetu za i dobrodelnost in korekcijo. Na 5 člane tega sveta je napravilo poročilo velik utis.	j
_ Mi smo v stanu ozdraviti!
zgodnje slučaje v zelo kratkem
•	času, — je rekel dr. Cotton. — P Tudi preprečimo, da bi postala! ^ bolezen kronična v velikem ste-1 . vilu slučajev ter ozdravimo pogo-| ~ sto celo bolnike, ki so bili v bol-tl niči po celih devet let.	1
— Našli smo, da so infekcije I / kroničnega značaja temelj števil-1 nih duševnih neredov. Te infek-y. cije lahko obstajajo skozi dolgo vrsto let, ne da bi bi nI jih obstoj " znan bolniku.
i- — Ta infekcija ima svoj izvor! b v zobeh. V nobenem slučaju nismo i- bili v stanu izločiti zobov kot iz-1 vora take infekcije. Infekcija sel i? ceprimer razširi do'trcbuha, kajti j dotični organizem sc seli nepre-p" sta no iz zob. V gotovih fatalnih . slučajih je bil inficiran celi si-l stem.
® V svojem pojasnilu pfeiskušenj I ; na infieiranih bolnikih je rekel n7 dr. CottOn:
^ _ V številnih slučajih smo iz-
^ drfi inficirane zobe, kar je ime-jg lf. nekaj dobrih posledic. Nekako I [ji 2'i teh bolnikov »mo odstranili in-| gji ficirane žleže. Zopet smo opazili a, značilno izbOljfanje v nekako po-j tlovief teb slučajev.
1 _	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I
I \ ^	. _ . .
I	Dnevni pogovor.
I	Jaka:	~ ~ - ^ -	j
II	"Kaj je novega, Jože?.'	j |	Jože: ".
II	''Slovenaki-Amerikanski Koledar je izšel. V
I	njem je najraznovrstnejae etivo. Ali ai si že	I i	nabavil latia?" I
II	3akA:	I
i Ii	"Ke ie sedaj, pa bom kmalo."
I	,0Že: 1
11]	"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred- |
I	no prideš ti na vrsto.	i
II	Jsk*:	!
II	"Kaj pa je v letošnji iadaji?" ' " "
I	Jdte:
II	"Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse naite-
11!	ti. Le par Slankov ti imennjem: "SloVenci",
I)	"Kaj n storil Jugoslovani v svetovni vojni".
|	"Generalni itrajk", "Rojstvo Jnftortavije"
U	in tako daljoi šele je cela kopica. Zanimivosti
|	je svrhana mera.
II	Jaka:	r '
j ||	"K*HkO pa stane?" * 1	m
|	Jože:
I	"Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji no-
III	beii denar. Vreden pa je desetkrat toliko."
I	J*ka: V
i]	"Kje M pa lahko dobil en Ms?"
||	Joie: "' ^
U	' 'Pošlji denar v mmm**^ na Slovenic Publish-
D	ing Company, 88 Cortlandt Street, Hew York
|	6ktj, pa U ga bodo taknj poslali."
IU	Jaka:
11H	"i>obn, dobro, bbm po storil tako. Se danes
||I	bom poelal.
I_^ .
Ione a in ki jih je bilo treba od- .
. pl
ireti meni na čast. Vzlic mamiči-iim prošnjam je vztrajal starček >ri tem, da hoče sam vzeti črešnje ■ ioli, zlezel je v silen strah svoje! one na stol in se mučil, da bi jih losegel v višini... Vidite to-le' liko: starček trepeta in se izteza, nodri malčki oklepajo stol. ma- 1:1 niea brez sape dviga zadaj svoje r' oke in k vsemu temu lahen vonj 17 irašk. ki veje iz odprte omare in sr relikili svežnjev barvastega peri- /( a... Bilo je šarmantuo.	i n
Končno, po mnogem trudu, se e posrečilo slavilo steklen ko dvi-jd; miti z omare in ž njo še staro sre- j j. j m o čašo, vso umetno izbočeno c: •ašo, iz katei*e je pil Moric. ko je p »il še majčken. In napolnita mi jo k i črešnjami do roba; Moric je ta- s <o Ljubil črešnje! In ko mi je rtregel, mi je starček pošepetal z n mrazom sladkosnedneža v uho: n "l^agor vam, da jih smete je- » iti!... Moja žena jih je vktihala. j Sekaj dobrega dobite pokusiti."
Žal. njegova žena jih je vkuha- ^ la, a pozabila je dodati sladkorja. Pa kaj hočete! Človek postane r raztresen, ko se postara. Imele so v grozen okus. vaše črešnje. uboga A mamica... Toda to me ui zadr- » ževalo. pojesti vse. ne da bi se i skremzil.	f
Po končanem zajtrku pa sem s vštal. da se od tfvojih gostiteljev 1 poslovim. Rada bi me bila še zadržala. da bi kramljala o pridnem f dečku, toda večerilo se je, in do ] mlina je bUo daleč. Moral sem se , ponoviti.	<
Starček se je dvignil obenem z ( menoj.
"Mamica, mojo suknjo! Spremiti ga hočem tja do trga."
Prav gotovo se je zdelo mamici, da je že prehladno spremljati me ( do trga, toda tega ni hotela izdati. Samo ko mu je držala rokava, da je oblekel svojo suknjo, lepo suknjo tobačnorjave barve in in s školkinastimi grtmbi, sem slišal milo hlitje reči z nežnim glasom: "Pa ne prideš prekasno domov, kaj ne?"
In on je odgovoril nekoliko poredno:
"ITe-hff... ne vem... morda..." Nato sta se smehljaje pogledala. in smehljala sta se modri mal. čki. ko »ta ju videla se smehljati, in kanarčki v kotu so se smehljali po svoji maniri— Med nami. j meni se zdi. da je bila vsa, družbi-ca od vonja vkuhanih čreienj nekoliko natrkana.
Noeilo se je, ko sva odela iz hi-, še, dedek in jaz. ■ Modra malka , nama je sledila^ da ki ga peljala zopet, nazaj, toda on je ni videl in je bil res ponosen, da koraka z 1 menoj roka v roki kakor ee! mož.
I Mamica. v» blažena, je gledala to a praga m zroča za nama je je »kimala dražestno. kakor bi hotela •freči: "Še vea isti je, moj uiboga itmodaeek! Maršira čisto jnnar rSko!** .
oba sta se mi zahvaljevala z na-(\ smehom, in v tem vele m smehlja-j p ju, ki se je obračal name, kakor|n bi na dnu mojih oči iskala sliko p : svojega Morica, sem našel sam'd njegovo sliko, neodločno, v megli- j h skoro nedosežno, kakor bi videl!d prijatelja, kako se mL iz velike da-jgi ljave smehlja iz megle.	,n
Naenkrat se je dvignil starček in v shojeni naslonjaču.	jr
"Mamica, česa sem se spomnil, h gotovo še ni zajtrkoval!"	v
In mamica dvigne prestrašena J k ,roke k nebu:
"Ni zajtrkoval!... Veliki Bog!" j j , Menil seni, da je govorica še o j n Moricu in sem hotel odgovoriti, j 1 da pridni otrok nikdar ne čaka j č dalje kot do poldneva, ko sede za;i mizo. Toda ne, govorilo se je ojs meni; in ko sem priznal, da sem!}, tešč. je bilo treba videti to razbur-|9 jen je.	j \
"Hitro pogrnita mizo, modri malčki! Mizo na sredo sobe! Ne- s deljski prt! Krožnike s cvetkami! ] In ne smejajta se toliko, prosim! Le brž!"	.	]
In res sta pohiteli. .Tedva sta j utegnili, razbiti troje krožnikov, \ in že je bil zajtrk serviran... , "Mal doT>er zajtrk", je dejala : mamica in me xpremljala k mizi. , » " A popolnoma sami boste, ker mi- . i dva sva zajtrkovala že preje." Uboga starčka! Kadarkoli pride j človek, -vselej so "že" zajtrko-j vali.	j
Mali dobri mamičin zajtrk je l obstojal iz par kapljic mleka, da-tlev in "barquette" — neke vrste . kolača, — ki bi zadoščal zanjo in 7 za njene kanarčke A-saj osem dni. ?^az pa moram priznati, da sem i sam pospravil celo zalogo. Kakšna - nevolja je tudi nastala okoli mize! k Modri malčki sta šepetali in se su-i vali s komolei, a kanaTcki tam Upodaj v svojih kletkah, se je zde-jJ lo. da čvrče med seboj: "Oh, ta ; gospod poje vso barquetto!" In res pojedel sem vso in skoro o ne da bi bil opazil, ker sem si dal >. opraviti s tem. da sera se ogledo-s- val okoli po »vetli in prijazni sobi, o po kateri je vel dnh kakor po stair rodavnih stvareh... Predvsem sta i- bilr tu dve maK postelji, od kate-rih nisem mogel odtrgati svojih e oči: ti postelji, kakor dvoje zibeli, sem si predstavljal zjutraj še i.! pred zoro. ko sta še popolnoma " skriti p<Al svojimi franžastimi za->a stori. Ura Mje tri. To je doba. ko je se zhude vsi stari ljndje. "SpS, mamica?" "Ne. dragee."
ta "AH ni Moric priden otrok?" Ii "Oh, da, on je priden otrok." [n In predstavljal setff si ves tisti njun pogovor, ker sent videl mali je postelji starčkov drugo tik drage.
Medtem se je na dragem koncu sobe vr£la strašna drama. Šlo je .. za t*, doftt« na najv9$! ptiBA m-vestno stekle nko s vkohanimi in »Mttjami; ki ao dtrn* let čattk

GLAS NAHODA. 2 FEBR 1920
Cosulich Line
Direktna pot na 6r$ko in »Trst
Parnlk Belvedere odpluje
10. Februarja Parnlk President Wtleon odpluje 6 Marca
Parnlkl odplujejo od pomola 7. o* vznožju 41. ulica, So. Brooklyn
Za cena In drup* Informacija aa obrnlta na
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Department
4 West Street	New York
Rad bi izvedel za naslav JAKOBA ŽNIDAR&IČ in FRANKA STRAŽIŠKO. Eden je doma iz Dolenje vasi pri Cimiei, drugi pa izpod Loža. Prosim, da se mi zglasita. — Joseph Stritoff, Box 75, Instanter, Elk Co., Pa.
Rad bi izvedel za svoja prijatelja MAKSA BUZNTK in ANTONA KOXTELJ. Obema imam nekaj važnega poročati. Pred dvema ' letoma sva bila skupaj na sta-• no vanju na Republik, Pa..
Thomson št. 1. Prosim cenjene ^ rojake, ako kateri ve za njun ; naslov, da ml naznani, ali pa če sama citata, naj se mi javita Moj naslov je: Jolrn Žakelj [ Box 424, Thomas, W. Va.
' Kje je JOHN KERŽE i Doma je j iz Ribnice na Dolenjskem. Pred enim letom je bival v Chicagi na 2048 Hamlin Ave. Ako je kateremu znan njegov sedanji naslov, ga prosim, da mi ga javi. za kar mu bom prav hvaležen. Za slučaj pa, da sam čita e te vrstice, želim, da se nii neniu-e doma zglasi, kajti poročati mu imam važne novice od njegovo e matere iz starega kraja. — Jo-t seph Oražem, 1144:? Stephenson t Ave.. Pullman, Chicago, 111.
p Oglasi naj se MATIJA JELKE VAR. Pri meni ima pismo iz je starega kraja. Pred enim mese-ceni je bil tukaj pri meni, potem je rekel, da gre v Cleve-.e land, Ohio. Cenjene rojake pro-0 sini, <1 a opozore na ta oglas. — Joe Kukman, Auto Accessories. Cen. Mereh & Meats, Depue. 111. a	(31-1—2-2)
ri
v IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Plaf-am vlwke cene In imam najbolj v Si les v Texas. Napravite lahko dv:i-1- krat toliko kot i<a dngje v močvirjih, ker ne morete delati več dni po vsa-e kem dežju. Moj les je na visokem In nikdar priplavljeu. Max Flfiwbrr,!58 ^ Lewis St., Memphis, Trim.	IMx
Farnik Belvedere"
e odpluje v Trst. dne 10. februarja. S tem parnikom morejo potovati samo Slovenci, ki spadajo ■e sedaj pod Italijo, ji Vožnja v tretjem razredu stane $100.00.
'e Kdor želi s tem parnikom poto-
l" vati, naj pride tri dni pred odho-
r- dom parnika na naš naslov, da
f' zamoremo pravočasno preskrbeti
|e, potne liste, u
»e	Tvrdka Frank Sakser,
82 Cortland St., New York, N. 7.
Pozor Rojaki!
Prepričajte a« poprej ko kupite Lot te. Kje j in kaj boste kupili. Jaz Imam najbolj primarna cana in najboljfta Lotu. Pridite ali piftlte za pojasnila.
JOHN BEBNIK 7§5 Magee Bide. Pittsburgh, Pa.
Prav rada bi izvedela za najinega prijatelja JOHNA OBERSTAR podomače Jereken iz Gorenje' vasi pri Ribnici. Imava mu spo-i ročati veliko važnih stvari. Cenjene rojake vljudno prosiva,1 da ga opozore na ta oglas, da se nama oglasi, ali če je v okolici kakšen najin prijatelj, da on sporoči njegovo bivališče, za i kar bova iz srca hvaležna. Mi- ^
dva sva oba iz Sodražice pri t Ribnici. Najin naslov je sedaj: Louis M. Peruse k, Box 458, Aurora, Minn., Peter Prijatelj. 5 Box 173, Aurora, Minn.
(31-1—3-2)
PISMA IZ STAREGA KRAJA 1
imajo v našem uradu sledeči:
JOŽEF GORNIK od žene iz | Martin j aka. Svoječasno je bil v . Clevelaudu, Ohio, na 1422 East 55. St.
ALOJZIJA MIKLIČ, omožena ° SMITH, od svoje hčere Antonije l" bi Drage.
J ANA POJE od Fran j Lee Zbaš-nik iz Čabra. Svoječasno je bila na 212 Graji am Ave., Brooklyn, N. Y.
a LOUIS MODERC od Giovanni e Moderc iz Gorice ter od brata in svaka.
JOHN G ALLAN od Mijo Četici na iz Petrinja na Hrvatskem, o; FRANK GABRENJA od Fran >a čiške Gabrenja iz Martinjaka. f j ANDREJ ŠTEFANIČ od svoje i- hčere Rezike KrkoAiČ iz Gornje
; Perušice. 0 FRANK ARH od svoje hčere ~ Jelice in žene Gabrijele iz Čabra.
JOHN RUDOLF od Ivanke Ru iu dolf iz vasi Ravna. Svoječasno je e- bival v Richwoodu, AV. Va., Camp la 50.
v' FRANK PETERNEL od svoje in sestre Marije iz Poljan pri Cirk-b- niči.
il REZI IIROVAT od svoje sestre - in matere iz St. Vida. Svoječasno iz je bila na 1316 E. 55. St., Clevc-al land, Ohio.
et LUKA JAMNTKAR od svojega je brata iz Rožne doline. Bil je pri o_ vojakih pod imenom Jeninger v
Nogales, Ariz, [i. ANTON ZORMAN, ki je bil v aj Mammoth, Cal.. od brata Zorma-nx na iz Roč v Istri. >S JOŽEF MEGLIC', mizar, ki je £ delal v Brooklvnu. N. Y., od svoje žene Ivane Ivane Meglic iz Ltjub-_ Ijane.
ja URBAN STRAŽIŠAR od Hele-0. ne Stražišar iz Škufce. ?;i IGNACIJ MASTEN od Ane ja hlasten iz vasi Središče na Štajer-jj skem.
FRANK TRT od svoje matere r_ Marije I rt rz Kožljevec pri Višnji to Gori.
a.l JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre ^ Ivane Žagar iz lake vasi pri Stu-^ deneu in od očeta Jožefa Žagar. a.'FRANCE ŽUN od svoje družine, nt; Štefana gora št. 5, pošta Cerklje 0 pri Kranju, Jugoslavia. V pismu je več važnih novic, zato naj se _ nemudoma oglasi.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, da be me je za vedno zapustil moj so- pi
prog	_
JOSIP WOHTE. Star je (bil 27 let, doma iz vasi fl Plešivca pri Brezovici. Vzrok -smrti izguba prsta in vročinska bolezen.
Tem potom se najsrčnejše šali val ju jem društvu sv. Roka št. 94 (v Waukeganu, 111., katerega član ; je bil pokojni; Slovenski Narodni Godbi, katera mu je zaigrala žalo-stinke za zadnjo pot; samostojnemu društvu; nadalje družin a ni A. Celare in M. Oblak ter Miss Mary "n John Barle. Najlepša zahvala vsem skupaj za krasne vence.
Dragi moj soprog in oče, težka ie bila tvoja ločitev od nas; ali križ pa sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali: Franči ška Wohte, soproga. Viktorija, hčer. Jožef, sin. North Chicago, III., 29. januar-in 1920.
• ■^■■■■■■■■■■■■■■M i
_ (
!	NAPRODAJ
l
je dobro ohranjena harmonika po ; izdelku Mrvarja. tri vrstna in tri- j . krat uglašena. Poizve se pri: L. . Špehek. 1120 E. 67. St., Cleve- ,
i land. Ohio.
j---;
Rad bi izvedel, kje se nahaja
[\	JERNEJ MASTER. doma iz
I j	Ljubljane. Pred 6. leti je bival ,
ji	v Pueblo, Colo. Če kdo ve za!
j!	njegov naslov, naj mi blagovoli'
tj	naznaniti, ker imam zanj važno1
e|	pismo iz stare domovine. Če pa
aj	sam bere te vrstice, naj se mi,
»	takoj oglasi. — Anthony Gradi-'
e	šar, 1212 Eller Ave.. Pueblo,
Colo.	(2-3—2)
>- -
NAZNANILO V SIBIRIJO.
Stana Sturm naznanja svojemu i. možu dr. Francu Sturmu, vojne-e mu jetniku v Omsku v Sibiriji, da i- se je s svojimi otroci preselila v v Ljubljano ter da so vsi zdravi in ga vsi prisrčno pozdravljajo. Ob-u enem ga prosijo, naj se kaj oglasi.
u Iščem MIKE MAURI NA, doma iz L Jelen je vasi pri Kočevju. Bival je nekje v Montani kakih 6 let r in v maju lanskega leta se je baje odpravil proti stari domovini. Njegova žena mi je pisala, da ga ni domov in da nič ni ali-^ šala o njem. Če kdo kaj ve, naj mi poroča ali se naj pa on sam
0	ogiasi. — Marv Muhvich, 1298 a De Kalb Ave. Brooklvn, N. Y.
(2-3—2)
1
e Rada bi izvedela, kje se nahaja L moj brat JANEZ ŠUŠTAR, do-q ma iz Kamnika, fara Preserje; i slišala sem. da se baje nahaja , v Waukeganu, 111. Rada bi tudi 0 izvedela za MARIJO BEZEK iz h Gornjih Brezovec, fara Preser-je. Prosim cenjene rojake, ako h kateri kojega pozna, da mi na-' 0 znani naslov, če pa sama citata, e naj se mi oglasita, da jima po-, jasnim položaj v rojstnem kra-t ju _ Anna Drašler, 3908 Saint j e Clair Avenue, Cleveland, Ohio. (2-4—2)
9 ---
0 Začimbe, ieliiča in najrasnorrit.
n	sejša
domača z^y&vih
katera priporoča msgr, Kneipp. B	Imam vedno v zalogi. .
Pišite po brezplačni cenik.
■e| MATH. PEZDIR
'- p. O. Bos 772, City Hall Station
a	NEW YORK CITY.
n ___
J" Dr. MOY Je nsp-*nc Mdnvflos dnho, bošjast, afanijc vodmdm cree, Jeita^ ledftol a [^afiplB ielodčne bele
IHRiH ****** Bolečine ia jjm	ttrebnhn, ^prith
—	oMf nofah, re
f^^M^tah ali kriin; o-
botes
ni,	osne. Mo&a M
fenske bolend ali slabo kri m kfc ko oidravi bras operacije t aaj krajšem čase is po Bajnimi eni
Uradna ura: ob delavnlklli oC S, dap.Sai • pop. Ob MdeUah In prasnlkih- od %. 4at
Dr. mm m
181 tal StMt HTTSNm, m
IS5SI tfc B59 IBS ^ BBS
J, iLI STE BOLNI?
\	Jaz vam bom ozdravil. 2« vod kot trideset lat aam zdravil
■	vaa bolezni. Kotna, krvna, živdna, ioioddno in rovmatlaam
Rl	ter vsakovrstna drug« bolezni. Lahko vam pokalom ved
',;?	dokazil nailh rojakov* katera aam oadravlL Jaz aam
Sj	ozdravil, ko drupi niso moflli. Ne čakajte. Pridite k meni
y	predno Ja prepozno. Cono ao taka, da JIH lahko vsakdo zmore. Preiskava brccpladna.
A	Prof. Dr. H. G. B AER
ŠPECIJ ALIST BB 311 SMITHriELD STREET	PITTSBURGH, PA.
Nasproti poitnega urada.
—	Če bi tema včasih ne proizvajala čudnih prikazni, — je rekel Kanadec, — bi skoro prisejjel, da se nahaja tam na vrbi nad reko človeška postava.
Mladi Komauč pa je zadržal Kanadea, ki je že dvignil puško.
—	Orel in Oponašalec se nahajata tukaj v prijateljski deželi, — je rekel. — Vojniki preiskujejo vsako ped zemlje pred nami.
, Pri teh besedah je dal Ravon-Brtilant Indijancema ukaz, naj za-vožita proti označenemu drevesu.
Ae predno sta se Bois-Rose m Pepe zavedla je zdrknilo neko črno telo z drevesa in polep mladčg® Komanča je sedel neki nadaljni i Indijanec.
(Dalje jutri)
Izrepnblike Avstrije';
j
Krompirja so v Avstriji pridelali 85.304 železniških vozov. Kme- | t je sami ga rabijo <»,138 vozov, ostane jih se 7165 za prehrano. Če j dobi vsak, ki ni sam pridelal ! krompirja 60 kilogramov na leto. ga potrebujejo še 34,410 vagonov, če pa dajo vsakemu po 100 kilogramov na leto, pa 57,350 vagonov. S čim pa bodo plačevali? Ali imajo toliko soli?
Koliko mesa rabi Avstrija? Če; I da Avstrija na teden Ys kilograma j mesa osebi, ga ji primanjkuje 29 j !tisoč 64 ton, če da V± kilograma! ;iia teden in ose'bo, ga manjka 74: j tisoč 424 ton. Kako to? Dvakrat. j 29,064 ni 74,424! Pri prvi svoti je t {vračunano že to, kar dežela sama j da. "Ja, wer wird den zajhlen?" j (Kdo pa bo plačal?) Amerika je !posodila Avstriji 48 miljonov do-jlarjev, a ta kredit bo kmalu porabljen in sedaj spet prosijo en-tento za posojilo.
Masti primanjkuje 41,640 ton.
:če dajo osebi 12 dek na teden, če
; dajo pa 20 dek na teden, pa 71 ti-
isoč 16 ton. Krapov in flancatov
j ne bodo mogli peči. i . .
Razložili smo te številke onim,
ki še vedno silijo v Avstrijo. Po-^ ročilo je posneto po predavanju socialnega demokrata Elderseha ki ga je imel na Dunaju. Objavljeno je bilo v dunajski "Arbeiter Zeiturrg'\ » !
Na soc. dem. strokovnem kon-' gresu na Dunaju je govoril El-derseh o prehrani v avstrijski republiki. Leta 1918. so posejali 650 tisoč hektarov zemlje, ki je rodila 600 tisoč ton žita. 400 gramov računajo dnevno za tiste, ki se sami preskrbijo z živežem, 1,279,139 je takih. Ti potrebujejo 206,000 ton. Za setev morajo hraniti 130,000 j ton. Predpisano je bilo, da bi morali kmetje oddati 180,000 ton, ker pa je po nekod toča pobila, so i znižali oddajo na 177,690 ton. To-' liko bi morali nemško-avstrijski
■	kmetje oddati žita. Pa veste, koliko so ga dosedaj oddali? Samo
' 64,766 ton, komaj tretjino. To se i je zgodilo vsled tega, ker preku-
■	povalci za žito plačujejo več ka-
■	kor država. V lastni državi ostane za splošno prehrano 177,000 stoto v, ljudstvo pa potrebuje 595,919 ton; kontingent žita je 160,000
..ton — za to morajo 435,919 ton j moke 488,354 ton žita iz inozem-, stva uvoziti. S čim pa bodo pla-i čali ?
f Proslava Masarykove 70-letnice.
t
~ j
i! Povodom proslave 70-letnice i j predsednika čehoslovaške republi-p! ke Masarvka je praška kreditna , banka darovala 2 miljona kron j za prosveto. Ta denar se bo po-i rabi! za ustanavljanje šol po ame-j r škem vzorcu. Te šole bodo ure-jene s penzijo, vso opremo itd. za - dijake Čuje se. da je določeno, da i bodo sprejemali v te šole tudi po-e trebne jugoslovanske dijake na JCeakem.
Novice iz	]]
Slovenije
L
Poroka na Bledu.	t
Na d i vnem otoku blejskega je- o zera sc je poročil Karel Treven. c ugleden trgovec iz Idrije, z go-'l spodično Mici Šinkovec, učitelji- f co istotam.	i
Ali nimamo sposobnih slovenskih * uradnikov?
"Slovenski Nar^d" piše: Kakor nam poročajo, se namerava ( nastaviti pri računskem oddelku! ^ gozdarskega urada v Ljubljani^ bivšega okrajnega glavarja v I»-1 ] gatcu Eekla. Menimo, da imamo ^ /a to službo na razpolago dovolj!, i slovenskih uradnikov ali vsaj ta- j' j kili, ki so manj kompromitirani, j^ i kakor bivši okrajui glavar Eckel, j. j Zato pričakujemo, da se bo po-sikrbelo, da pride na to mesto za-' (nesljiv človek.
Kompenzacija za sladkor.
Trgovska in obrtniška zbornica i v Ljubljani je na podlagi vesti.'1 i <la je naša vlada sklenila kom- < penzacijsko pogodbo s Češko-Slo-!: vaško za sladkor in pšenico v raz-j1 merju 1:4J2, vložila ugovor proti neopravičeno visokemu razmerju kompenzacije. Na to je prejela^ [ zbornica obvestilo, da kompenza- i j <»liska pogodba za sladkor in pse-I nieo v razmerju 1:4*4 vlade ' ni bila ratificirana. Potreba slad- ! korja iz inozemstva znaša okrog ! 6500 vagonov, d očim se more ra | runati s 1500 vagoni produkcije • domačih tvornic v letošnji kam- < panji.	j
LORD LEVEKHULME KOT i PROHIBICUONIST.
i 1 Plymouth, Anglija, 30. jan. —i t liOrd Levehulme, angleški indu-j i >trijalec, se je vrnil iz Amerike ' kot patentiran in odločen prohi-bicijonist. V nekem svojem ugo-/ tovilu je rekel danes:	f
— V petih letih bi prihranek denarja, katerega se izda za pijačo, odplačal narodni dolg, kate-: roga dolgujemo Ameriki.
Izjavil je, da sta njegov pro-! gram prohibicija in povečana pro-
(iukcija. ; -
■(NA ŠPANSKEM MANJKA CIGARET.	|
' i , -
Madrid, Španska, 30. januarja.
< Zadnje stavke ter veliko poveča-
-	nje prebivalstva se navaja kot
i vzroke za obstoječe pomanjkanje j
-	c igaret. Tako se glasi v ugotovilu j I velike tobačne družbe, ki ima naj
'I španskem monopol za izdelovanje j -j in prodajo tobaka.	,
i Ugotovilo pravi, da je sedaj -jsiavk konce in da ima družba na i razpolago dosti tobaka, da lahko t zadosti vsem željam kadilcev. —:
-	Manjka pa ljudi, ki bi izpreme-' t nil i ta tobak v cigarete in družba » pričakuje tudi novih strojev iz
-	Amerike.	* J %
PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ
imeti morate potni list ali poa od konzula. B*\no tako morate tudi imeti potrdile In iikarniee, da sta sadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete bres tega t New York, imate samo nepotrebno aitneet Vsledtefa Je najbolje. da ei to ie prej uredite, in t ton slučaju ae obrnite na meno in jas Vem bodem sadeve poroljno uredil. Izdelujem tu di vsa t notarski poesl spedajoia dela. -
AKTDN ZBASHU^ Jev^ Notnr,
Edino Columbia Gramofon Vam more dati čisti, prejetni in jasni glas, je na dva fedra. Stane Vas samo $32.50. Igra dve plošče z enim navijanjem, poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč.
Kadar greste v staro domovino, ga lahko v kufru domov nese te bres vsake oolnine. Columbia Co. ima tovarne v Vasem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri nas ali pa v starem kraju, če greste domov. To je dokaz, da ni boljših gramofonov na svetu. Mi smo pravi in edini trgoved, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh Pa. Nove eenike smo ravnokar iztiskali. Pišite pojn takoj. Poš ljemo ga Vam nstonj prvi dan. Parite na naš naalov, ne dajte se prevarati od tujcev, da se ne boste kesali n Vaš denar.
IVAN PAJK Columbia Dept 24 MAIN STREET	CONEMAUCH, PA
GOZDNI ROMAR
FRANCOSKI SPISAL GABRIEL PKRET.	|
> .i ... i i
aa "Glas Naroda'* prevedel O. P.
. i 144	(Nadaljevanje.)
—	Eden njih straži mojo kanoo ob robu Bivolovega jezera in drugi so raztreseni po levem bregu Rdeče reke, dočim sta Main-Houge in Mesti/o na nasprotnem bregu. Dva streljaja od poti, katero sta sledila Orel in Oponašalec in zadela bi na njih sledove.
—	Naprej torej! — je vzkliknil Kanadec. — Nismo jih našli. Mesto tega pa smo našli orožje, živila ter junaškega n poštenega ' zaveznika. Hvala Bogu, vse se dobro razvija!	'
Pri teh bestniah je vrgel Kandadec svojo puško na eno ramo ter na drugo sveženj pušk, katerega je. vzel Pepe iz skrivališča. Pepe in Oavferos sta se obložila z živili, .smodnikom in svincem in vsi tri- ^ jo so sledili mlademu Komanču z navdušenjem, ki se jih je lotilo v spričo nepričakone >rece. ki jih je zadela. Komanč jih je povedel na konec otoka, kjer je ležal skrit vojnik. katerega je pustil mladi glavar. da straži kanoo.	- ]
V to kanoo so stopili vsi. Komanč jo je potisnil na sredino reke in lahki čoln je kmalu plaval po brzini navzdol.
Kaovn-Brulant in vojnik pa sta nato obrnila kanoo proti levemu bregu, da prikrij«-ta čoln v senci dreves, ki so stala ob breg.i.
—	Ali smo še daleč od vilic Rdeče reke? — je vprašal Kanadec. 1
—	Če vo/imo tako celo noč, bomo zjutraj ob vilicah Rdeče re-Ke, — je odvrnil Komanč, kakorliitrc bo solnce na obzorju na istem; mestu, kjer stoji danes.
Celo noč in celi dan je bilo treba torej veslati, seveda pod po-pojem, da bi nobena (»vira ne zadrževala potnikov. To pa je bilo zelo vrjetno, kajti petorit*a je bila obdana od sovražnikov vsake vrste.
Bois-Ros«^ j«> motril z očmi brtgove reke ter obudil spominu vse posamezne okoliščine \ povesti Ravon-Brulanta. Razventega pa je 7 nemirom mislil na Fabijana
Kateri vaših poizvedovalcev, — je vpri. konečno Komanda, — je prodrl v taborišče Main-Rouge-a ?
Indijanec je ozna«'il z clavo vojnika, ki je veslal poleg njega.
—	Ah, — je vzkliknil Kanadec, — zakaj pa mi tega niste pre-jc povedali? Komam**, — je nadaljeval ter se obrnil proti veslaču,
—	vi ste videli mladega vojnika iz juga, kot imenujejo mojega Fain jana. Ali ste govorili z njim? Kaj dela? Kako se drži? Ali obrača pogosto svoje oči proti obzorju, da išče v oblakih polet Orla Sneženih gora? Govorite, Komanč, kajti ušesa očeta so odprta, da čujejo govoriti o dragem sinu.
Divji vojnik pa ni ničesar odgovoril na to povodenj vprašanj.' Ni namreč razumel španščine in narečje Komančev je bjlo Kanadcu' neznano. Ravon-Brulant je nato prestavil vprašanja in odgovore.
—	Mladi vojnik iz juga, — je rekel, — je bil miren in žalosten; kot je večerni mrak v gorah, ko pričnejo kričati nočne ptice.
—	Ali čnjše, Pepe, — je rekel Kanadec z mokrim očesom.
—	Njetrov obraz, — je nadaljeval prevajalec, — je bil bled kot! žarek lune na jezeru. Njegovo oko pa je blestelo kot blesti kresnica' v temni travi prerij.
—	Da, da, — je rekel Kanadee, — ako hočete vedeti, če je člo-\« k pogumen, ne glejte na njegovo lice, temveč v njegovo oko.
—	Kaj pa je pomenila blediea njegovih lic? — je nadaljeval tolmač. — Kaj ogenj v njegovih očeh? Da je njegovo telo trpelo lakoto, da pa niso bolečine v njegovem drobu dospele do njegovega srea. Srce vojnika n- trpi nikdar vsied bolečin telesa.
Stari lovee je pri-dolgo živel med Indijanci, da bi ne cenili nad vse pojruma, preiskušenega v vseh slučajih. Divje veselje je žarelo' iz njegovih o«'*i. ko j.» čul iz ust Indijanca slavospev na svojega' sina.
—	Mladi vojnik iz juga. — je Indijanec zqpet pričel, — ni iskal! na obzorju poleta orla. temveč je gledal v svoje lastno srce iu smrt-i ni krik njegovih sovražnikov, katere je ubil, je zvenel v njegovih! iišesih.
—	Pojdi vendar, Komanč, mladi mož ni povedal, kaj da misli. Zelo dobro ve, da je njegov stari Bois Rose____— Ali ve Komand,
—	je prekinil prejšni govor, — ali ve, za kateri trenutek so dolo-i čili smrtne muke za mladega vojnika iz juga?
—	Za trenutek, ke se bo veliki glavar, Črni sokol, sestal z Me-' stizOm ob Rdači reki.
—	Vidva sta trudna. Tudi jaz in Pepe hočeva veslati, — je re-! kel Kanadec 6 plamtečimi očmi. — Orel je na sledu kraguljc%*
Vspričo pritisku obeh svežih veslačev je pričel čoln hitrejše drča t i po vodi navzdol.
Bois-Rose pa se je kljub temu čutil oproščenega velikega bre-irena. Vedel je, da Fabijan živi in da so njegove muke odložene na «as, ko sc bo Mestizo združil s Črnim sokolom. Vedel je, da se tropa slednjega nahaja za njimi in da bo dospel pred njimi do vilic Rde-če reke. Mestizo pa bi lahko izpremenil cilj svojega pohoda ali pa manj časa vstrajal na svojem mestu.
—	Ali je doti»'no mesto daleč od kraja, katerega imenujejo Bi-
\ol
ovo jezero? — je vprašal Bois-Rose Rayon-Brulanta.
—	Pol milje.
—	In kaj hoče Mestizo ob Bivolovem jezeru, kjer ste našli nje-| gove sledove? Ali ve moj sin to?
—	Hoče odtrgati cvetko jezera, ki stanuje v koči, ki je modra kot nebo, — je rekel Indijanec z žarkim pogledom.
- Jaz vas ne razumem, Rayon-Brulant.
Cvetka jezera, — je odvrnil Komanč, — je hčerka belokož-«-ev. Bela je in h*pa kot napol odprti evet magnolije. Veliko lepša j. celo kot Večerna /vezda. ki je "bila sedaj najlepša med indijanskimi deklicami.
In kaj dela mlada deklica tako daleč od naselbin? — je i adaljeval Bois-Rosc, ki ni vedel, kako odlično mesto zavzema ta de-kliea v aren Fabijana.
Spremlja očeta in dvaintrideset lovcev na lovu na divje konje. —
—	Dvaintrideset lovcev! Čuj, Pepe. — je vzkliknil stari lovee, veselo presenečen. — Ravno to nama je hotel j»ovedati Pedri Diaz. Tam ga bova brez dvoma tudi našla. To bo praveat boj. Šestdeset Indijance'- icr štirideset ali petdeset belih in Indijancev proti njim,
je nadaljeval stari lovee, kojega lice je žicrelo ob spominu na boje prejšni h dni. — Rdeča reka bo videla tječi dosti krvi. Sredi te zmešnjave bomo rešili Fabijana ter razbili črepinjo teh piratov step.
—	Križali jih bomo, — je vzkliknil TVpe. ki se je popolnoma
strasti. — kajti i h par demonov ni zaslužil milejše usode.
Pošteni gozdni ropar, kil je znal bolj ljubiti kot pa sovražiti t» r nespravljivi španski lovec, ki je znal prav tako ljubiti kot so-M-ažiti, sta pričela veslati s se večjo unemo.
Vodovje reke se jv potemnilo, ko se je reka zožila ter tvorila neke vrste kanal, katerega so senčili vršiči dreves na obeh straneh. Zadnji žarek zahajajočega solnca je padal na skupino d reve«, ko je plaval čoln ako vi ta kanal.
Nastopila Je tema, ko je dal glavar drema Indijancema zname-Jnpe, da vaemeta vesli ia rok lovcev. ^ ^ _