Splošne vesti. — Položnice za »Naš rod« in »Mladinsko Matico« dobe poverjeniki pri upraviteljstvih šol, ki jih prejmejo od uprave v teh dneh. Ozirajte se na navodila v zadnjih dveh ste« vilkah »Učit. Tovariša«. Zakasnitev se je iz= vršila zaradi zadržkov pri poštni hranilnici. — Vsem odsekom ;UJU — pov. Ljub= Ijana. V današnji številki priobčujemo izpo* polnjene odseke pri poverjeništvu. Prosimo, da ise vsi sestanejo dne 11. oktobra 1930. ob 15. luri v sobi odsekov, ki se nahaja v prvem traktu Učiteljske itiskarne, I. nadstropje, III. vrata desno, v svrho konstituiranja in določitve nadaljnjega dela. Zunanji člani naj se udeleže po možnosti. UJU — pov. Ljubljana. — Društvo učiteljic opozarja svoje čla* nice na kongres Jugoslovenske ženske zve* ze, katere član je tudi naše društvo, ki se bo vršil 'v IZagrebu od 12. do 15. t. m. Razprave na kongresu utegnejo zanimati zlasti učite* Ijice, saj je glavni tema »Sodelovanje žene v ekanomskem in kulturnem podvigu naroda«. Če kaka tovarišica vsled pomanjkanja časa ali denarja ne more prisostvovati vse dni ¦kongresu, se lahko udeleži samo onih preda* vanj in diskuzij, ki jo najbolj zanimajo. V to svrho lobjav.ljamo celoten program: Za» četek bo v nedeljo 12. oktobra ob 10. uri v dvorani hrvatskega glasbenega zavoda, Gun= duličeva 5; pozdravni govotri in volitev članic v razne komisije ter čitanje tajniškega in blagajniškega poročila. Poročilo o mednarod* nem kongresu na Dunaju — D. Bedekovič. Popoludne izlet v rvas Šestine. 13. oktobra začetek ob 8. uri v dvorani Novinarskega doma, Berkovičeva 2: Poročilo nadzornega odbora z debato »Obči pogled na važnost dela iv iselu« — Julka Patrijarh, Zagreb. i— »Kulturni podvig sela«, Kovačevič, Beograd in Čubrilovič, Sarajevo. »Nepriličnosti na vasi«, Nat. Nešičeva iz Velikog Se'a. Popo« ludne ob 3. uri: »Higijensko delo v marodu«, dr. Mitra Mihajlovič, Šabac in A. Bovolini, oskrbna sestra v Beogradu. »Zenska meščanska šola kot faktor kulturno ekonomskih sil našega naroda«, Danica Balog. 14. oktobra ob 8. uri: »Organizacija gospodinj in gospo* dinjskih pomočnic na ekonomski, nestran« karski osnovi«, M. Govekar, Ljubljana. »Or* ganizacija gospodinjskih pomočnic«, S. Ka= rič, Ljubljana. Razprave o predlogih. Popo* ludne ob 3. uri: »O domači žertski industriji«. Branka Frangeš Zagreb, Marica Prica. Sara* jevo, Jovanka Poznanova. Pančevo. »Načrt za reformo pouka v ročnem delu na dekliških šolah«, Rožman, Maribor. Zvečer javno pre* davanje Pavline Albale: »Razvijanje social« ne zavesti za javno življenje«. 15. oktobra: »O reorganizaciji učiteljišč«, dr. Zdenka Markovič, Zagreb. »O pouku družimske pe* dagogike«, Radmila Jovanovič, Beograd. Vo« litve. Popoludne: Predlogi in vprašanja, po« ročilo o volitvah, čitanje zapisnikov in za= ključek skupščine. Vožnja je četrtinska, iz* kaznice za vožnjo se dobe pri tajnici dru= štva, Anki Celnarjevi, Križanska uJ. 3. — Sokolstvo in učiteljstvo. »Sokol kra= Ijevine iJugoslavije« blagotvorno razstira svoja zdrava krila. Mladost Jugoslavije krep= ko dviga k zdravemu poletu. Vse, kar zdra= vo misli in čuti, hiti in se zbira ob sokolskem praporu, da pomaga posvežiti in posvi* tati domovinski dih. Tudi starejši rod se divi in pomlaja ob sokolskem podvigu in se nudi v pomoč zmagonosnega poleta. Domo= vina, tvoj Sokol je skala in na to skalo lahko varno zidaš svojo svita stavbo! Pri vsakem pokretu občega navdušenja pa je tudi treba upoštevati resnico, da je prevelika naglica že dokajkrat bolj dobri stvari škodova'a kakor koristila. In tudi tukaj ni dobro prezir« ljivo stopiti preko tega dejstva. Vidim -vas v duhu, g. urednik. kako ste ob teh vrsticah za.strmeli. Toda poslušajte me dalje. Sokol= ske itelovadne organizacije se morejo z uspehom snovati le tam, kjer je na razpo* lago primerna telovadna, oziroma obenem prireditvena dvorana. V nasprotnem slučaju visi vse tako rekoč v zraku brez prave opore, le životari, hira in slednjič — zaspi. Lahko vam navedem par krajev, n. pr. iz Slovenskih goric. Ob prekipevajočem navdušenju se je po prevratu ustanovil tu Sokol, tam Orel, drugod oba, par let se je hiralo, telovadilo poleti ob solncni vročini kje na 'trati, pozimi ali nič ali v zaduhli šolski ;sobi med klopmi — slednjič pa je ob pomanjkanju priklad= nega llokala vse zamrlo. Nekje se je Sokol vzdrževal le še s »sokolsko knjižnico«. In tako bo v teh in še drugih krajih tudi sedaj in za= naprej, dokler se ne pridobi prava telovadna in prireditvena dvorana. Torej: iPrva skrb za sedaj naj bo, da se poskrbi za sokolske dvorane, kjer jih še ni, tnajprej v važnejših, potem v manj pomembnih krajih, potem šele ustanavljati tam Sokola. Posebno pa naj bo z vsako novo šolsko stavbo in prezidavo združena dvorana. V drastično pojasnilo taAe slučaj: V kraju so na šoli trije še mladi učitelji. Najmlajši šele leto dni kot prvona^ meščenec. Vežbal je v poletju rade volje šoU sko sokolsko mladež. Ko so češko-poljski so» kolski vlaki vozili skozi šolski okoliš, je hi* tel s šolsko mladino v pozdrav >na žclezniško postajo, kar je vzbudilo radostno pozornost. V kraju obstoji že :od preobrata sem sokol= sko društvo, ki pa že par let spi brez vsake telovadbe, le s »knjižnico« je životarilo — ker ni dvorane. Sedaj se hoče pričeti zopet s te= lovadbo. Toda kj-e pozimi? Niti učilnice ne odgovarjajo higijenskim ' predpisom, (3 iso prenizke, 2 sta prekratki. Pa se je sklenilo, da se bo telovadilo ob nedeljah vendar v šolskem razredu. Kako? Ali med klopmi ali pa vsako nedeljo vlačiti klopi iz razreda in* po telovadbi nazaj. iKaj se to pmvi, je jasno. Najmlajšemu učiteiju pa se je reklo: ali, ajj. Ali telovadi ob nedeljah v zaduhli netelovads nici, ali pa bo premeščen v drugi kraj. Go* spodje, jasno je, da tako ne sme biti pri naj= boljši volji ne. Kjer ni za zimo prikladnega lokala za telovadbo, naj se k temu ne sili učiteljstva z grožnjo premestitve, ampak se naj telovadi samo v poznopomladnih, polet> nih in še prvojesenskih idneh, dokler se ne pridobi društvena dvorana ali 'telovadnica. Učiteljstvo je gotovo voljno vsak čas žrtvo vati tudi nedelje za vzvišeno sokolsko idejo (kje so drugi stanovi, ki to storijo), toda ne ga mučiti. Ne preveč eno učno osebo obre* menjati, ampak treba delo enakomerno de= liti, v ikolikor je to možno. — Te vrstice so napisane v zaščito SokoLstva in učiteljstva iz najboljšega namena. — Obdravski učitelj. — Strokovni izpit za pouk Igluhonemih. Gospa Šafarič Zlata iz Zagreba je napravila pred Ijubljansko državno komisijo, kateri je predsedoval ravnatelj učiteljišča g. Dokler A., izpraševali so pa univerzitetna profesorja gg. dr. Šefko in dr. Ramovš ter ravnatelj gluhonemnice Fr. Grm, strokovni izpit za poučevanje gluhonemcev z odliko Odgovarjala je na ta.ie vprašanja: Iz aoa> tomije, fiziologije in patologfr« j e: Mehanizem dihanja. Muskulatura. Psi^ homotorična centra. Natranji govor. Senzo= rična afazija. Iz fonetike: Zapora, pri= pora lin odprta lega in njih važnost pri posa= meznih artikulacijskih organih. Artikulato« rična in akustična definicija vokala. Opis so; nornih konzonantov. Opis prehodov aspiri= ranih konzonantov v spirante, afrikate, n. pr. th=p, t, s, f itd. Iz ortofonije. metodi« ke, didaktike in zgodovine: Vzro* ki zakesnitve govora pri otrocih. Odstranitev plehkega glasu (falzeta. Kopfstimme, voix de fausset). Zaslužni možje za izboljšanje govorne metode pouka gluhonemcev od leta 1852. dalje. — Vabilo k sodelovanju. Pedagoška cen« trala v Mariboru bi rada olanstvu pri izpo= sojevanju knjig čim najbolj ustrezala. Dala je tiskati sezname in jih razposlala na vse šole v bivši mariborski in Ina mnoge v bivši ljubljamski oblasti. Toda vemo, da še s tem ni dovolj ustreženo; iz samega naslova knji^ ge se še ne razvidi njen značaj in kakovost. tn ravno to mnogi čitatelj želi vedeti. Odbor je torej sklenil, da izpopolni katalog v tej smeri. Treba bi bilo proučiti vsako knjigo ter o njej napisati kratko, a informativno oceno. Odbor sam itega dela ne zmore, zato se obrača na član/stvo s prošnjo za sodelova* nje. Na prvi poziv se je že prijavilo nekaj sotrudnikov, želeli pa bi jih mnogo več. Pri* javite se še, kateri ste voljni sodelovati! Iz^ berite si kakršnokoli delovno področje (ele^ mentarni razred, strnjen pouk, računstvo, psihologija, pedagogika itd.) in inam ga ozna^ čite, !mi vam pa pošljemo >po vrsti knjige iz tistega področja. Nato nam pošljite ocene o prečitanih knjigah. Kdor bo opravil to delo, bo koristil v dve smeri: tovarišem s tem, da jim olajša izbiro, in s e b i s tem, da dobi dober upogled v dotično delovno področje. Odbor. — Ali je visela Slomškova slilta v šolski razstavi UJLJ v Beogradu? »Slovenec« je z ozirom na svoj dopis »Kaj pravite?« priobčil v štev. 226. sledeči popravek: Pojasnilo. V našem listu št. 224. z dne 1. oktobra t. 1. je trdil 'v članku »Kaj pravite?« dopisnik, da si niso upali obesiti jugoslovanski učitelji za desetletnico svoje organizacije UJU na šol= ski razstavi v Beogradu poleg Trubarja tudi Slomška. Po pojasnilih, ki jih je uredništvo prejelo pri UJU .1— poverjeništvo Ljubljana, smo se prepričali, da te trditve niso resnične. Slomškova slika je visela na irazstavi poleg ostalih slik: Trubarja, Vodnika, Prešerna, Levstika, Stritarja, Cankarja, Župančiča i. dr. Vse te slike so bile izrezane iz 5. čitanke in nalepljene na enak papir in iste velikosti. Na razstavi je bila tudi Slomškova knjiga »Blashe ino INeshiza« v nedeljski šdi. — Prošnja za darovanje pedagoških knjig. Pedagoška centrala v Mariboru snuje arhiv za celotno slovensko pedagoško slov* stvo, tudi za učne knjige. )S tem hoče na eni strani rešiti mnoge redkosti izgube, na drugi strani pa hoče interesentom nuditi priliko za itozadevni študij. Na prejšnji poziv je učiteljstvo poslalo mnogo knjig. Toda do kompletnosti smo še daleč! Zato se obrača= mo na učiteljstvo s ponovno '.prošnjo, d-a nafn pošlje take knjige. Mnogo tega je na šolskih podistrešjih in pri učiteljskih rodbinah. Žnt= vujte nekaj uric in poiščite. Nič ne d-e, če dobimo od katere knjige po več izvodov; jih bomo event. zamenjali s knjigami drugih sličnih institucij. Imena darovalcev in daro* vanih knjig bomo objavili v »Učiteljskem Tovarišu« kot potrdilo za prejem. — Odbor. — Iz debate o nabavi učnih pripomočkov v šolah. »Slovenec« priobčuje sledcče v štes vilki 226.: Zenska ročna dela v šoli. Od nckod: ]Za časa šolskih počitnic. torej pred za= četkom otvoritve novega šolskega leta, je bilo po časopisju javno razglašeno, da se v nobeni šoli ne sme vsiljevati nakupa raznih predmetov in tudi ne pobiraiti prispevkov bodisi v katerikoli svrhe. Ta odredba, ki je bila izdana gotovo od vrhovne šolske instan* ce in ki jo je kot tako lle pozdravljati, bi se morala tudi strogo izpolnjevati. Tu so pru zadete seveda vsakokratne šolske učne moči, ker to se v prvi vrsti tiče njih, posebno pa najbolj onih šolskih predstavnic, ki pouču* jejo ženska ročna dela. In ravno tu se naj* več greši, pa zakaj? 'Enostavni odgovor: ker od gojenk zahtevajo, da morajo prevzeti in plačati komad predtiskanega blaga, ki ga med nje razdeli vsakokratna šolska učna moč. To blago dobe že v 'šoli, in sicer so vsi kosi predtiskani po enem in istem vzorcu in kar je največ zagrešeno, vse v enaki veliko= sti. Ravno tukaj je velika pogreška. To irav* no !ne sme biti, ker namreč v največ slučajih velikost dovršenega dela bodisi prevleke za blazine, razne prte itd. niti najmanj ne od= govarja praktični porabi za dom te in one gojenke. Vsako v šoli dovršeno delo naj bo njim tudi v veselje za poznejša leta kot spo^ min na njena šolska leta. V neki srednji šoli so morale gojenke prevzeti blago, ki ga je predtiskala učiteljica ročnih del, za prevleko blazine v taki meri (velikosti oblike), da naj* brže niti ena ne bo mogla dotične prevleke praktično porabiti, ako ne bo za tisto ročno delo dala naiašč napraviti drugo blazino. Ako se za ročna dela vsega razreda odredi eden in isti vzorec, naj to že bo (pa tudi ni potrebno), vendar pa naj se nakup blaga in velikost predmeta prepusti gojenkam samim po dogovoru s starši. Poleg tega naj bo na tem mestu milo izraženo, da je dotično pre= tiskano blago precej slano. Šolanje starše že itak dosti stane in premnogo jih je, ki že itak z največjo težavo pošiljajo svoje hčerke v daljšo izobrazbo in naj poleg tega nosijo še take stroške za dovršene stvari, ki jih po* zncje ne morejo pravilno porabiti. — Več prizadetih staršev. — Izjavijo naj se še pri« zadete tovarišice. — lOIetnica Pedagoške centrale v Mari* boru. 'Dne 21. januarja 1931. bo poteklo 10 let, odkar deluje Pedagoška centrala v Mari^ boru. Ob tej priliki namerava odbor izdati knjižico, ki bi orisala njeno delovanje tekom lOIetnega obstoja in ki bi obenem pokazala pota za njeno nadaljnje delovanje. Poleg te» ga bi knjižica vsebovala tudi članke splošne praktične vrednosti, tako da bi se z Jnjo1 ilahko okoristil visak. učitelj. Radi bi, da ibi bila knji* ga čim majbolj pestra in vsestranska. Za to pa potrebujemo čim več sotrudnikov iz član« stva in jih s tem naprošamo za sodelovanje. V olankih lahko opišete, v koliko in kako je event. Pedagoška centrala tekom obstoja vplivala na vas in na vaš okoliš. Pri tem upo^ števajte tudi izobraževalne tečaje in dunaj« ske ekskurzije. Koristna bi bila tudi študija o vplivu iPedagoške oentrale na našo vzgojno prakso in teorijo sploh. To mnogo laže izvrši član izven odbora, ker lahko mnogo bolj ob« jektivno opazuje. Pri vsem tem pa prosimo, ne štedite s kritiko o de'ovanju Pe^ dagoške centrale, kjer vidite. da je potrebna; to bo njenemu bodočemu delovanju le v ko^ rist. Izrazite tudi svoje nasvete glede bodo* čega delovanja Pedagoške centrale; več glav, več misli Članki izven ožje jubilejne vsebine so čissto poljubni, lahko so vzeti Jiz pedago« ške prakse ali pa tudi iz teorije. Biti pa mo> rajo aktualni in brezkompromisno moderni. Vse člane, ki bi bili voljni sodelovati, pro« simo, naj nam to čimprej javijo, obenem pa po )možnosti navedeio tu'di tema. ki ga mi* slijo obdelati. — Odbor. — Priznanje učiteljstvu. Predsednik »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, gosp. kmet. svet. V. Rohrman, veliki in iskreni pri* jatelj učiteljstva, je poudaril na letošnji glav« ni skupščini itega društva, ko je govoril o njegovem lepem razvoju, med drugini tudi sledeče: »Mnogo se imamo zahvaliti tudi na» šemu učiteljstvu, med katerim štejemo prve in najboljše pionirje za sadjarstvo. Naša or^ ganizacija potrcbuje sodolovanja učiteijstva, ki je poklicano, da se prav na tem polju udejstvuje, ne le pri šolski mladini z vcep= ljanjem potrebnega veselja in ljubezni za to stroko, ampak tudi s praktičnim poukom od» raistlih kmetovalcev, ki so za ta pouk — ka= kor nas uče izkušnje — prav hvaležni« — Za to laskavo priznanje .smo gospodu pred= sedniku iskreno hvaležni, še prav posebno zato, ker enakih nismo vajeni. Kolikor vem. šteje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« nad 9000 clanov in ima 170 podružnic širom naše banovine. Ugotovil sem, da skoraj v vseh podružnicah delujejo naši tovariši kot tajniki in v mnogih podružnicah tudi kot predsed« niki. Na lepem razvoju tega koristnega dru= štva ima po izjavi g. predsednika nedvomne zasluge naše učiteljstvo. Ako vendar pogle« damo število podružnic — 170 —, moramo ugotoviti, da je v naši ¦ banovini še prav mnogo krajev, dobrih sadnih okolišev, kjer se bo s pridom ustanovila nova podružnica SVD. Da pokažemo voljo do dela med na= rodom, skrb za napredek in podvig našega kmetovalca. da se odzovemo predpisom šol» skega zakona za delo med narodom, vabim vse tovariše, pa tudi tovarišice v naš krog. Ustanovite kjerkoli mogoče sadjarsko in vrtnarsko podružnico. Gospodarski dvig na* šega naroda bo naš dvig in dvig naše šole. Sedajle na zimo je čas dela! Zberimo okrog sebe mlade in stare, navdušimo jih za lepo in koristno, pa ustanovimo nova ognjišča. ob katerih se naj zbirajo in ogrevajo za sadjar« stvo naši sosedje. Prepričan sem, da nas bo »Sadjarskp in vrtnarskp društvp« podpiralo-* saj imamp garancijp v besedah in priznanju gpsppda predsednika. Podpiral pa mas bo z nasvetpm gptpvp tudi glavni tajnik, ki je naš tpvariš. Učitelj«sadjar. — Vsem bližnjim učiteljskim društvom. Odbpr pevskega zbpra prosi tovarišice in to= variše, članice in člane bližnjih učiteljskih društev, naj določijo zborovanja na dan 10. npvembra, da bo vsem omogočen pbisk kpncerta pevskega zbora, ki se bo 'vršil 10. novembra v voliki dvorani hotela Unipn. V nedeljo dne 9. novembra. ob 11. uri dppoldne pa priredimo matinejo za šplsko mladino. Odbor pevskega zbora UJU. — Čfetnom(icam) radorvljiškega učiteljs skega društva naznanjam, da je še nekaj čla* nov, ki niso poravnali članarine za leto 1929./30. Storite to nemudoma v izogib zlih posledic. Po sklepu društva (zbprovanje v Kranjski gori in v iLjubljani) smo tudi vsi člani .Učiteljske gosppdarske poslpvalnice. Kdor še ni plačal, naj to stori takoj, ker sem iz drustvene blagajne že plačal za vse člane (za tiste, ki še nisp plačali). — Gplpbič Peter, blagajnik. — Prosvetno delo našega radia. Bolj kot katerokoli drugo sredstvo mora radio vr= šiti najuspešnejše in najsodobnejše prpsvet* no delo. Zato je možno uresničenje prave Ijudske univerlze, baš potom radia. Radio more prpdreti do najširših ljudskih plasti, lahko torej oblikuje kulturno sitanje celega naroda. Važno pa je pri tem seveda, da je način njegovega prosvetnega.dela čim= bolj prep.rost iii res najširšim slojem dpstp* pen. ;Načrt za prosvetno delo v našem radiu v novi iseziji, ki smo jo pravkar začeli, kaže pravilnp ppjmovanje i nalog i načina. Nova številka našega itednika >>Radio Ljubljana« prinaša na uvodnem mestu ppdrobne naved* be o tem načrtu. — T. R. L. — 'LesicasMole: Prva srbska ali hrvatska ičitanka. V vezavi je druga partija tega učbenika, ki se začne takoj razpošiljati, ko pride iz knjigoveznice. — Velika jugoslovenska razstava! iRaz* stava je aranžirana v 2000 najrazličnejših komadih. — Odprto vsak dan od 9. do 1. ure popoldne in od 3. do 6. ure zvečer v Jakppi* čevem paviljonu (ob tivolskem sprehajalu šču). Priporočamo učiteljstvu, da jo obišče! Vstopnina 5 Din, dijaki 3 Din. — Poziv ilastnikom Levstikpvih pisem ali njemu pisanih pisem. Slovenska Matica po= npvno naproša vse lastnike Levstikpvih ali njemu pisanih pisem, da bi jih blagovplili čimprej dati na razpolago. Pisma se bodo prepisala in takoj vrnila lastnikom. — Občni zbor Društva upokojenega učis teljstva se bo vršil dne 15. oktobra 1930. ob 15. uri v restavracijskih prpstorih pri »Np= vem svetu«, Gosposvetska c. z pbičajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi pdbpr. — Za odbor: Jps. Stritar, t. č. tajnik. — Slovenska Matica izda za leto 1931. sledeče publikacije: 1. Izidor Cankar, Zgodp* vina likovne umetnosti v zahodni Evrppi, II. del, Romanska dpba in gotika, 1. snopič. 2. France Kidrič, Zgpdovina slovenskega slpvstva, 2. snopič. 3. Reymont>Glonar, Kmet= je, IV. del, Poletje. 4. Avgust Pirjevec, Lev« stikpva pisma. — Levstikpva pisma pred* stavljajo prvo, obširnp izdajo njegpve kpres* pondence. Knjiga bo obsegala ca. 15 pol in bp takp v znanstvenem kakor tudi leposlovs nem oziru izredno ppmembno delo. Fran Levstik je bil prvi matični tajnik. Stoktnicp njegovega rojstva bo proslavila Slpvenska Matica z izdajo pisem, ki bodo kot intimne izpovedi najlepše odkrivala veličino tega skt-* venskega duha. — Nadalje je odbor sklepal o publikacijah za bpdoča leta. V letu 1932. in 1933. izide med matičnimi poblikacijami prevod Tolstojevega romana »Vpjne in mis ru«. Tp mogpčno delo svetpvne literature pre* vede odlični prevajalec Vladimir Levstik. Za leto 1934. in 1935. namerava Matica podariti elanpm prevod druge veličastne knjige sve* tovne literature, Cervantesovega »Don Q\xv yota«. Prevod bp oskrbel St. Leben, ki je že parkrat pokazal svpje temeljito poznanje španske literature. V prihodnjih letih izda Slovenska Matica tudi dnevnik cesarja Marks ja Avrelija (»Samemu sebi«). Ne le Ijubitelji humanistične literature, temveč vsi čitatelji bodp po večkrat in z veseljem prebirali >te duhovite meditacije. Prevod priredi preizku* šeni prevajalec klasičnih del. prof. Antpn Sovre. — Ob tej priliki je odbor ponovnp obžaloval, da nima dpbrih slpvenskih izvir^ nih del. Zato vabi še enkrat leppslpvce na delp za Matico. Kakor je bilo že objavljenp, bo pri delu odločevala le kvaliteta. Hpnprar pa bp brez dvoma najvišji, kar se je doslej pri nas plačevalp za priginalno pplp. - — Kdp izmed tovarišev(ic) na deželi ve za pošteno in pridno d e k l1 e , ki bi se hotelo v učiteljski družini (v mestu) gpsppdinjskp izobraziti ter ppmagati pri vseh hišnih de= lih? Nastop 15. oktobra, plača po dpgpvpru. Ponudbe na E. Vranc, Studenci, Maribpr. — V prosvetni službi so premeščeni: Gdč. Serafina iPoljanec, prpfesorica, jna I. mpškp gimnazijo v Sarajevo, Maksimilijan Frelih, za predmetnega učitelja v Vršcu, gdč. Silva Vpgelnik za suplentko v Mursko Spbp> to, Vinkp Bernik za suplenta v Kranj, Franc Ahlin za suplenta v Kranj, Simon Milač za profesprja na ženskp učiteljišče v Mariboru, Rudolf Drobne za suplenta na gimnazijo v Maribpru, Vincenc Verlič v Kranj, )M. Pre« star v Npvo mestp, Rudplf Trpbše v Mari* bpr in Simp Szilagy v Maribpr.