OFFICIAL ORGAN ACCEPTED FOR HAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22 191ft Štev. 4. — No. 4. CLEVELAND, 0., 24. JANUARJA (JANUARY), 1928. Leto XIV. — Vol. XIV. CLEYELANDSKE NOVICE —Collinwood High School je najnovejša in največja šola te vrste v Clevelandu. V njo pohaja 3,500 učencev in učenk In prednost biti "najvišji učenec" ima mladi Louis Theodore Pire, sin urednika "Ameriške Donjovine," star 18 let. Louisa pozna vsa collinvvoodska šola. Visok je 77 palcev, to je šest čevljev in 5 palcev in bo morda še za nekaj palcev zrastel? —V četrtek zvečer 19. januarja so imeli sotrudniki bančne kampanje slovenske banke The North American Bank — banket v Knausovi dvorani, kjer se je uradno naznanilo, da je kampanja doslej prinesla- $241,-497.67 novih vlog, toda je še precej tisočakov pripravljenih, in se z gotovostjo računa, da bo kampanja prinesla nad četrt milijona dolarjev novih vlog! —Te dni so prejeli Newbur-žani obvestilo od župana mesta Cleveland Mr. J. D. Marshall, v katerem jih zagotavlja, da pride na slavnost 25-letnice društva sv. Lovrenca, št. 25 K. S. K. Jednote, dne 12. februarja. Pripravljalni odbor ima, vso stvar ie v lepem teku in vse tako kaže, da bo alavnost velika. —Iz blaznice je pobejfcttr v sredo zjutraj ob 6. uri Slovenka Mary Cerne, ki je stara že 80 let in precej slabotna. Za revno žensko se je zavzel Mr. Grdina, ki ji je dal jesti, in tudi Mr. Anžlovar je daroval suknjo in več druge obleke. Medtem so pa seveda iz blaznice zvedeli, kje se nahaja sirota in so prišli po njo. Rekla je,* da nima nikogar v Clevelandu, s komur bi bila znana. —Dvojčki ste bili rojeni družini John in Josephine Alich iz Bonna Ave. Rojenice so prinesle družini fantička in deklico, toda fantek je kmalu potem umrl. Mrs. Alič se nahaja v St. Ann's bolnici. —V Charity bolnico je bila odpeljana Mrs. Mary Lavrič, 15717 Saranac Rd., kjer se je morala podvreči operaciji. Dobri materi želimo, da bi čimprej dobro okrevala v veselje svoje družine. —Pretekli petek je bil prepeljan pred sodnika Baer Anton Jontes, 19-letni morilec dekleta Alice Preskar. Pred sodnikom se je izjavil, da ni kriv. Sodnik Baer je določil dan 14. februarja, ko naj se obravnava proti Jontesu prične. Jontesa je representiral odvetnik Ben Sacharow. —V petek, 20. januarja se je vršilo sodnijsko zaslišanje na zvezini sodni j i glede podelitve ameriškega državljanstva. Štirinajst naših ljudi je dobilo državljanstvo in sicer sledeči: Antonette Šestan, Julij Prin-čič, Andrej Baron, Anton Ska-pin, Louis Polak, Frank Sto-kar, Martin Berce, Josip Glin-šek, John Cujan, Frances Škuf-ca, George Balovič, Mike Sopar,; George Vinšek. To je za začetek. Čestitamo. —Iz Loraina, O., se nam poroča, da se je tam preteklo sredo vršilo- graduiranje učencev višje šole v Lorainu, O. Gradu-iralo je 86 učencev in učenk, med njimi en Slovenec in ena Slovenka, Miss Katherine Bohorič, Slovenec je pa Leo Ciril GOETCULS UMRL New York, 21. januarja. — Danes je tukaj na svojem stanovanju umrl general major George W. Goethals, znani gra ditelj panamskega prekopa. To vest je sporočil javnosti pokoj hikov sin z opombo, da je bil ajegov oče že dlje časa bolan, vendar ne navaja pravega vzroka bolezni. Ob smrtni postelji sta bila navzoča dva Goethal-* . sova sina m njegova žena. Pokojnik je bil star 70 let, rojen v Brooklynu, N. Y. Ime Goethalsa bo ostalo za vedno v svetovni zgodovini, ker je dovršil gigantsko delo pri gradbi panamskega prekopa, ki je trajala celih osem let, od 1906 do 1914. To važno delo mu je poveril svoječasni predsednik Roosevelt. Goethals je oil zatem imenovan za prvega civilnega guvernerja Panamske rone, v privatno življenju se je oodal leta 1919. . • Navzlic visoki starosti je Goethals tudi zadnji čas v New Vorku izvrševal važna inženirska dela; izdelal je načrt za popravo newyorškega pristanišča, mostov in za grad bo predora pod reko Hudson. Pokopan bo i vojaškem pokopališču v est Fointu. ; Nova unija. Chicago, 111., 21. januarja. —- V tem mestu se že nekaj tednov marljivo agitira za ustanovitev nove unije, kamor bi spadale hišne služkinje in strežaji; dosedaj se je za pristop prijavilo že nad 900 članov; vpisnina znaša $10, mesečna pristojbina pa $1; novo unijo nameravajo priklopiti k ameriški delavski federaciji (American Federation of Labor.) V prvi vrsti se bodo v to unijo sprejemale kuharice, hišine in strežnice, tako tudi takozva-ni "butler j i." Skušalo se bo uvesti samo osem-urno dnevno delo; dalje posebno kuharsko šolo in večerno šolo za učenje engleščine. Bogate Chikažanke niso te unije nič kaj posebno vesele. Kruh se je pocenil. Zadnji petek se je pričelo v vseh Krogerjevih prodajalnah v Clevelandu prodajati štruco kruha po pet centov; to je po predvojni ceni, en funt in pol težka štruca kruha stane pa sedem centov. Temu bodo sledile tudi številne Fischer Bros. prodajalne. Dolgo ime. Newark, N. J. 18. jan. — Danes je pred tukajšno zvezno sodnijo vložil prošnjo za drugi papir 43 letni ^ Grk Con-stantine Pappadimitrakopoou-lous, po poklicu mesar, došel semkaj v Ameriko pred 18 let-ti. Ko ga je sodni j ski klerk vprašal čemu noče svojega dolgega imena amerikanizirati, mu je Grk takole odgovoril: "Jaz sem ponosen na ime, katero mi je dala moja mati." Svete, sin spoštovane Josip Svetetove družine. Mladi Mr. Leo Svete se pozneje poda na Notre Dame University. Višjo šolo ej izvršil v treh letih in pol. Obema graduantoma naše iskrene čestitke! APEL GUVERNERJA Columbus, O., 18. januarja. — Guverner države Ohio, Do-nahey, je pravkar odločil, da je absolutna dolžnost države, da nekaj naredi za uboge družine premogarjev, ki se nahajajo že od lanskega aprila na štrajku. Država bo morala priti na pomoč, sicer bo pomrlo na stotine družin štrajkujočih premogarjev. Guverner je imel dalj časa v službi več častnikov na rodne garde, ki so preiskovali položaj. O teh častnikih je sedaj dobil verodostojno sporoči lo. Guverner sicer še ne ve, kako bi dobil pomoč za premoga rje, ker ima ve čnačrtov Naj prvo bo izdal generalni apel na prebivalce, da priskočijo na pomoč z denarjem, obleko in živežem. Poročila iz okrajev, kjer traja štrajk, pravijo, da so otroci štrajkarjev največji siromaki. Večina se jih loteva jetika ali pa počasi umirajo. Dvajset procentov otrok štrajkujočih premogarjev ne more v šolo radi lakote in ker nimajo ničesar obleči. -o —* Bivši sadnik obsojen. Cold water, Mich. 18. jan.— V naselbini Fort Wayne je bil včeraj obsojen 51 letni Carl Yaple v večletno ječo vsled goljufije. Yaple je bil svoje-časno član michiganske zakonodajne zbornice in kasneje višji sodnik. ZA SlfflTHA Čudna poroka. Iz otoka Ceylon se poroča, da se namerava bivši poglavar tega otoka Mahaj arah z Indo-re poročiti z lepo Američanko Miss Nancy Ann Miller iz Seattle, Wash. Poglavar je že precej v letih in hrom, toda silno bogat. Davka proste družine. Rim, Italija.— Vlada ješ odredila olajšavo za vse večje družine s tem, da so davka proste. Ta olajšava velja za družine, ki imajo deset ali več otrok. ** Danes bomo tiči." Tako je naslov igri,' ki jo pripravlja društvo Orel, da jo vprizori v nedeljo, 29; januarja v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju. Prava komedija je, polna napetosti in smešnih prizorov. Prav za predpust! Izmed mnogih veseloiger se je društvo odločilo za imenovano, ker hoče nuditi svojim obiskovalcem res kaj posebnega, zanimivega. Kdo izmed tistih, ki so videli zadnjo Orlovsko predstavo "Ženi-tev," se je ne spomni z veseljem ! Koliko je bilo smeha! Orel ni zastonj tedaj obljubljal v časopisu, da bo predstava zabavna. Tako tudi sedaj] ne obljublja zastonj, marveč bodo tudi sedaj kakor o Božiču vsi obiskovalci predstave "Danes bomo tiči" prav zadovoljni. Zato pridite v prav obilem številu, da se prijetno pozabavate in nasmejete. In če zraven omenimo, da bo šlo polovica čistega dobička za sklad za novo cerkev, smo prepričani, da bodo dragi slovenskj rojaki tem raje in gotoveje napolnili dvorano. Na svidenje! San Francisco, Cal., 21. januarja. — Tukajšnja organizacija demokratov se Je danes izjavila, da bo podpirala kandidaturo guvernerja Smitha iz New Yorka, ko bodo predsedniške nominacije na dnevnem redu. j ! i Resolucija v prilog Smitha za predsedniškega kandidata demokratske stranke je bila sprejeta sinoči z velikim navdušenjem. Zaeno je odsek zahteval, da naj se senatorja Hefli-na iz Alabame izklniči iz demokratske štranke, k® je že večkrat javno z govofom napadel katoličane. V resoluciji se omenja, da je newyorški guvernor najbolj sposoben in najbollši predsedniški kandidat te s|ranke in da naj vsi delegatje iz Kalifornije na narodni konveniiji v Houston, Tex., glasujejo-zanj. Smith je med narodom žt? tako znan in priljubljen, da Uo na milijone neodvisnih volilcev potegnilo pri predsedniških volitvah z demokratsko stranko; njegova nominacija bo povspešila tudi zmago pri novembrskih volitvah. Demokratje iz Kalifornije so nedavno Heflinov napad na katoliško Cerkev v -senatu ostro kritizirali;, Heflina se je nazi-valo z "bigotom" in ničvedne-žem. Demokratom iz Kalifornije je jako žal, da je prišlo do tega spora, katerega je povzročil eden izmed njih stranke (Heflin). Kopija te resolucije je bila poslana senatorju Ro-bertsonu iz Arkansas, druga kopija pa Heflinu. HEFLIN OSRAMOČEN Stava na Hcoverja in Smitha. New York, N. Y., 20. januarja. — Na tukajšnjem Wall St. so že pričeli staviti, kdo bo zmagal pri prihodnjih predsedniških volitvah. Med kandidati republikanske stranke je Herbert Hoover v prvi vrsti. Nanj se stavi 5:1; na Coolidgea 4:1, Dawes, 2:1, Lowden isto-ako. Med demokratskimi kandidati pa stavijo vsi na Smitha. Ekskajzerja tirjajo. Berlin, Nemčija. — Pruska vlada se je obrnila na arbitra-cijsko sodišče, da naj prisili ekskajzerja Viljema v povrnitev 750,000 zlatih mark. katere mu je država kot letno doklado preveč izplačevala. Samomor na sestrinem grobu. Denver, Colo., 18. jan. — Danes je 18 letna Selma Vio-lett obiskala grob svoje sestre, ki je že pred tremi leti izvršila samomor. Ker je hotela tudi Selma slediti svoji sestri v grob, je izpila večjo količin« strupa. Predsednik Irske v Chicagu. Chicago, 111., 21. januarja. — Danes je došel semkaj s svojim spremstvom na obisk predsednik svobodne Irske, William T. Cosgrave. Na kolodvoru ga je sprejel mestni župan Thompson in mnogo odličnih Ircev. Zvečer mu bo v Drake hotelu prirejen s;jajen banket. Jutri, v nedeljo se bodo irski gostje udeležili sv. maše v katoliški cerkvi sv. Patrika. Washington, 19.' januarja. — V senatski zbornici je prišla danes na dnevni red zadeva med senatorjem Heflinom in Robin-sonom s tem, da se je izreklo zaupnico senatorju Robinsonu iz Arkansas, ker je včeraj strogo grajal zadnji nastop senatorja Heflina iz Alabame, ko je v senatu grajal katoliško Cerkev in guvernerja Smitha iz New Yorka. Za to zaupnico je bilo oddanih 33 glasov izmed vrste demokratskih senatorjev, proti pa en glas. Proti je glasoval senator Trammell iz Floride, pristaš Heflina; 12 ostalih senatorjev te stranke se ni udeležilo glasovanja, ker niso bili navzoči; Heflin je bil tedaj tudi odsoten. Resolucija se je glasila sledeče: "Bodi sklenjeno, da konferenca demokratskih senatorjev izreka zaupanje voditelju Robinsonu za njegov nastop in da naj se izvoli poseben odsek, ki bo preiskal zadevo glede tajnih dokumentov znane Hearstove meh'ške afere." Ko se je vršila včeraj seja se-natske zbornice, je Heflin javno omenil, da guverner Smith nikakor ne more biti predsedniški kandidat, ker je katoličan; kdor bi volil zanj, bi s tem vso deželo osramotil. Nato je pa vstal senator Robinson, ki je izvajanje Heflina zelo pobijal, češ, da se na sme vere vmešavati v politiko. Katoličan ima ravno tako pravico kandidirati za predsednika kakor kak kandidat drugega veroizpovedanja Pri tem je Robinson povdarjal. koliko dobrega so baš katoličani že storili za to deželo n mirnem in vojnem času. Najbolj zanimiv fakt je bil ta, ko je senator Robinson omenil tri katoliške usmiljene sestre, k: so pred leti tekom kolere v St Louisu žrtvovale svoje življenje, ko so oskrbovale bolnike; tem trem sestram bi se moralo tudi postaviti kak spomenik kot junakinjam, ki so žrtvovale svoje življenje za našo domo vino. Mobile, Ala., 21. januarja. — Tukajšnja mestna komisija je sprejela danes resolucijo, kjer v senatski zbornici na jako aroganten način napadel senatorja Robinsona iz Arkansasa. Resolucija pravi, da se čuti miroljubno ljudstvo države Alabama jako užaljeno, ker je Heflin senatorju Robinsonu zagrozil, da ga bodo s smolo in perjem obdali, ako pride v Ala-bamo izražat svoje mnenje glede verske tolerance. Dalje se v resoluciji omenja, da senator Robinson lahko pride in govori, kar hoče, pa se mu ne bo nič žalega zgodilo. NAČRT SUHAČEV Washington, 21. januarja. — Kongresnik Stalker iz New Yorka bo v poslanski zbornici predložil nov zakonski načrt v prilog poostren j a prohibicijske (Volstead) postave. Za prvi večji prestopek te postave se namerava določiti petletno kazen v ječi in $10,000 globe. Su-hači hočejo na ta način izrabiti skrajno lilo postave, da bi se isto izpolnjevalo. Ta načrt su-hačev tudi odobrava Antisalon-ska liga v celoti, nasprotno so pa mokri veseli tega dejstva in pravijo, da bo tiranstvo suha-čev ameriškemu ljudstvu odprlo oči in da se bo prohibicija vsled tega sama končala. Gorinavedena kazen bo zadela kršilce prohibicijske postave, če bodo opojno pijačo prevažali, izdelovali ali prodajali. Sedaj je kazen za slične prestopke dolpčena na $1,000 globe in pol leta ječe. Kongresnik Linthicum iz Marylanda se je o nameravanem načrtu suhačev v smešnem tonu izjavil, češ, da istemu tudi mokrači ne bodo nasprotovali. Linthicum je načelnik hišnega odseka proti prohibicij-ikemu amendmentu. Če smatrajo suhači prestopek Volstead postave za tak zločin kakor oro-panje kake banke, tedaj bo absolutno nemogoče in še bolj težko doseči uveljavljenje prohibi-ije; tako se je navedeni kongresnik izjavil. Kongresnik Stalker, ki je izdelal ta novi zakonski načrt, je mnenja, da bej isti prizadel v abče bolj bogate butlegerje, ki delajo velikanske dobičke, a plačujejo samo nizke kazni. Stalker je trdno prepričan, da bo kongres odobril njegov zakonski načrt, ker ga večina suhačev odobrava. Na vsak način bo imela Stalkerjeva predloga tudi nasprotnike v kongresu; to so oni. ki ne odobravajo prohibicije in ji ne nasprotujejo. Eden izmed teh se je izjavil, da bi bila vnebovpijoča krivica, če bi se kako osebo kaznovalo s tako dolgim zaporom v ječi v slučaju da im^ iotičnik pri sebi stekleničko žganja. -o- Nemško orožje za Mehiko. t Tampico, Mehika, 18. jan.— Ko so carinarji preiskali semkaj dospeli nemški parnik "Schleswig-Holstein", so naleteli med blagom na skrito orožje, namenjeno za mehiške upornike. Oblasti so vtihotap-ljeno orožje zaplenile. RAZNE VESTL Žrtve avtomobf.ov. Državni trgovinski oddelek v Washingtonu je izdal te dni svoje poročilo o smrtnih nesrečah, -ki so se pripetile leta 1927 v avtomobilskem prometu. Pri tem je vpošteti 76 večjih mest sirom držav. Lansko leto je bilo v teh mestih od avtomobilov povoženih in ubitih 7016 oseb, eno leto nazaj pa 6586. V nekaterih mestih se je to število skrčilo, zepet v drugih pa povečalo. V St. Louis. Mo. je bilo lani za 18^r manj tozadevnih smrtnih nesreč kot pred letom dni, v Clevelandu, Ohio pa za 5.5 (c. Največ oseb je bilo od avtomobilov povoženih leta 1927 v mestu New York in sicer 1084; predlansk.m je to število znašalo za 25 slučajev manj. Na 100,000 prebivalstva pride » torej v New Yorku 18.2 smrt-n'h pone3rečb, v Clevelandu pa 25.1. Število avtomobilskih nesreč je najbolj narastlo v mestu San Francisco in Los Angeles, Calif. V slednjem se je število pomnožilo z 226 na 301, ozir. za 25'); ; tudi v Chicagu je bilo lani več oseb od avtov povoženih kot leta 1926 in sicer 760 v primeri s številom 670 leta 1926. Mesec december je bil najbolj kritičen za avtomobilsko vožnjo; v tem času lanskega leta je bilo namreč v 76 mestih do smrti povoženih 623 oseb, pred letom dni pa 518. Pes rešil družino. St. Louis, Mo., 18. jan. — Ko je danes zjutraj nastal ogenj v hiši odvetnika George Davisa, je to nesrečo domači pes "Chummy" takoj zaslutil. Iz pritličja je stekel v prvo in drugo nadstropje ter z lajanjem zbudil domače, ki so se pravočasno rešili gotove smrti. Dal kri za sina. New York, 20. januarja. — Tukajšnji policaj William F. Parks je dal tekom let svojo kri že v dvajsetih slučajih, da je potom transfucije rešiš življenje drugim. Ker je njegov 19-mesecev stari sinček zbolel vsled pljučnice, so ga skušali tudi na ta način rešiti, toda otroka se ni posrečil, ker je danes umrl. Imenovanje predsednika sloveče univerze. Milwaukee. Wis. 18. jan. — Na mesto bivšega predsednika sloveče Marquette univerze, katero vodijo jezuitje, je bil danes imenovan Rev. William Magee, S. J., rodom Chi-cažan in jako izboren šolnik. Dober plen. New York, 18. jan. — Na obrežju v bližini Staten Islan-da je danes patrolni čoln GG-204 ustavil neki večji tovorni parnik, na katerem je bilo naloženo za pol milijona dolarjev vrednosti šampanca in viške. Unijski uradnik umorjen. Pittston, Pa., 19. januarja. — Danes je bil iz zasede od ne-:ega nepoznanca ustreljen 45-•etni Thomas Lillis. blagajnik postaje (Local) št. 1607 U. M. W. of America. Truplo, katero so našli v bli-llni njegovega doma v Brown-tonu, je bilo večkrat prestreljeno. *Cra!j Aleksander postal zopet oče. Belgrad, Jugoslavia, • 20. januarja. — Včeraj zjutraj je jugoslovanska kraljica Marija povila že drugega sina, katerega bodo krstili za Andreja. Prvi sin, prestolonaslednik Peter je star štiri leta in pol. Mati in novorojenec sta zdrava. Veseli dogodek v jugoslovanski kraljevi hiši je bil ljudstvu naznanjen s 101 topovskim strelom «n zvonenjem po cerkvah. Eksekucija komunistov. Hankow, Kitajsko, 21. januarja. — Ker je kitajska vlada odredila ponovni pogon na komuniste, je bilo tekom zadnjih 24 ur usmrčenih 30 oseb, ker bo širili komunizem po deželi. V mestih Wuhan, Hankowu in Hanayangu je proglašeno obsedno stanje. OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Port Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 14, !«12. If aot delivered, return to: "GLASILO" 6117 St. Clair . CLEVELAND, O. The lancet Slovenian Weekly in the United Statee of America. 'Svern Circulation 18^00 Issued Every Tueeday Terms of Subscription: For Members Yearly___.$0.84 For Norunembers...........$1.60 Foreign Cowttriea..........$3.00 Telephone: Randolph 3912 Bhniiiimiiniimniffuiuimiitfimwi Največji ftloveiwki rednik v Združenih bržavah Jilt«)« »Mt torek I ms 18,200 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_____J0.84 Za nečlane...................$1.60 Za inozemstvo..............$3.00 NASLOV uredniitva in upravniitva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 riiiiiiiiiiiiiiHniiiiimiifwwiwwwi ===== Tf i* r* .: t - rz rt-- Društvena naznanila VABILO! Druitvo sv. Štefana, štev. 1, Chicago, 111. prav uljudno vabi vsa cenjena društva kakor tudi posameznike iz Chicaga in okolice na veliko zabavo, katero priredi društvo v nedeljo dne 5. februarja, v novi šolski dvorani na 22nd & Lincoln Sts. Pričetek te zabave bo točno ob pol treh popoldne. Pripravljalni odbor je marljivo na delu, tako, da bo ta prireditev ena najlepših. Natančen spored bo naznanjen v programu. Po končanem programu se prične ples in ma-škeradna veselica. Za najpomembnejše maske se bo razdelilo krasne nagrade. Vsi Slovenci in Slovenke iz Chicaga in bližnjih naselbin ste prav uljudno vabljeni, da posetite to prireditev društva sv. Štefana, štev. 1, v nedeljo dne 5. februarja popoldne in zvečer. Z bratskim pozdravom, Odbor. bavo v razvedrilo, kar bosta imela v oskrbi Jože Fajfar in Ludvik Skala. Ko se enkrat privadimo novim praktičnim sistemom, po katerih zborujejo ameriške organizacije, bo vsaka seja končana prej kot v eni uri. Ako se seja prične ob osmi uri in konča ob deveti, prav lahko porabimo eno uro za razno razvedrilo. Na ta način bodo člani radi prihajali na seje, imeli bodo več poguma za agitacijo in društvo bo začelo napredovati. Kako in kaj mislimo in kake načrte imamo, to je seveda samo za člane našega društva. Kdor želi zvedeti te tajnosti, naj nikar ne pozabi se udeležiti prihodnje redne seje, ki bo drugo soboto v februarju. Bratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo. Vsi oni člani in članice našega društva sv. Jožefa, ki se nahajajo na potnih listih, naj ma- j Butder St. lo potrpijo in naj nikar prej ne zvečer; vstopnina 50 centov za VABILO na plesno veselico, katero priredi žogometni klub (Baseball Club) društva Marije Device, št. 50, K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa., V četrtek zvečer, dne 26. januarja v Slovenskem Domu na 57. in Začetek ob 7:30 pošiljajo denarja za asesment, dokler ne dobijo računa za istega. Sedaj moram iti v Joliet na sejo glavnega odbora in to me bo zamudilo najmanj za deset dni. Ko se vrnem nazaj, bom vsakemu poslal račun in osebo. Tem potom uljudno vabimo članstvo našega društva kakor tudi vse prijatelje žogometne igre. da nas posetijo omenjeni večer in s tem pripomorejo čo boljega uspeha. Cisti prebitek potni list; dotlej pa bodite brez je namenjen omenjenemu klu- skrbl in potrpite. So bratski pozdrav John Germ, tajnik. druge < razne , za , kratek Z bratskim pozdravom Frank Trempua, predsednik. Društvo Marije Po*agaj, ftt - 79, Waukegan, IU. -Dolgo časa že ni bilo kakega poročila od našega društva; mord$ boste sobrat urednik mislili, da že spimo spanje pravičnega, ali pa da smo tako z delom preobloženi, kar pa ni resnica ne eno, ne drugo. Samo premalo zanimanja je med našimi dopisniki, saj so vendar kake novice vedno na dnevnem redu. Naj naj prvo omenim, kako smo se imeli dne 14. januarja zvečer pri zadnji seji našega društva Marije Pomagaj. Naj-prvo je sobrat Frank Opeka st., finančni tajnik K S. K. Jednote zaprisegel odbornike društva, ki so na dana vprašanja glasno in točno odgovarjali; potem nam je še sprejel novega člana v društvo, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem za trud. ki ga je imel z nami. Po končani seji smo pa imeli tako-zvano "party" ali pristno domačo zabavo. V pritličju so nas čakale dobro obložene mize z vsakovrstnimi okusno dišečimi jedili, katerih ne bom tu opisoval; rečem samo to, kadar članice našega društva pripravijo kako pojedino ali banket, takrat še ne sramujemo povabiti najbolj odličnih gostov, kar je gotovo še marsikateremu v prijetnem spominu. Pozabiti pa ne smem tudi naših članov, ki so darovali sladko kapljico iz Kalifornije. Da pa je bila zabava še popolnejša, je pa skrbel naš janitor rojak Viktor Cešno-var s svojo harmoniko, da se je vrtelo vse, staro in mlado. Ta ko smo zopet doživeli en kra sen večer skupaj kakor bratje 'a. , Iledne seje se vrtijo vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. S pozdravom Mary Jazbec, tajnica. j bu, da se bomo kolikor mogoC e in sestre"; nobenemu ni žal. ki fcppio za ta večer prav dobro pripravili. Ker je ravno pred-puatni čas, doba zabav, zatorej se vas opozarja, da gotovo pridete vsi od blizu in daleč. Kot se čuje, bo zabave toliko, da vam ne bo žal, ako se te veselice udeležite; vstopnina je zelo nizka, samo 35 centov. Opozarja se vas, da pridete v dvorano z močnimi podplati, ker igrale se bodo pristne štajerske polke in domžalski valček; proizvajala jih bosta dva naša mu-zikanta, in sicer sestra Dorothy Ferra, ki je mojstrica na harmoniko kot tudi na glasovir in gosli; drugi bo sobrat John Ca-renko, ki tudi tako zaigra, da mora iti vse na poskok. Na tej veselici se bo tudi izkazalo, kateri fant najbolj ljubi svojo dekle, dotična bo dobila dobitek od društva, vredene več dolarjev. Torej dekleta, look out, da vam dobitka kakšna žena ne odnese, ker tudi one pridejo v poštev. Omenil bi vam še kaj več, kaj bo vse v Slovenskem Domu ta večer, toda za enkrat naj ostane to še tajno. Torej cenjeni bratje in sestre, pridite na veselico vsi; privoščite si par uric zabave in pripeljite tudi svoje prijatelje s seboj, da se tudi oni povese-lijo med nami. Kot veste, se društvena blagajna ob koncu leta izčrpa; treba je plačati društvene uradnike in dvorano za seje; zato je naša dolžnost, da blagajno zopet finančno podpremo. Torej na svidenje na naši veselici dne 4. februarja! Vas prijazno vabi: Veselični odbor. Druitvo sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Cjenjeni mi sobrat uredniče: Sada, na zadnji čas moga ure-dovanja za nrošla leta vam se najljepše zahvalim za vaš trud i djelo, koje ste mi po volji sve uredili in mi na roku stali, da ste svemu momu članstvu ugodili i moje dopise lepo izčislali. S temi bom sada malo prestal da se odmorim; ali sveeno bom vac val se oglasio da ne bi moje Članstvo pozabilo kojem. Evo javljam žalosnu vjest od našeg članstva, da nas je stigla velika žalost in nesreča baš ove blagdane, i povsem tega se je došuljala bela žena sa smrtnu kosu u našu sredinu i u osem dana ugrabila naše tri člane, koji su se morali s nami raz-družiti i na vječni pokoj te sud Božji otiči. I to je bila pokojna sestra Katarina Reljac, umrla 20. decembra, 1927; ostavila petero djece bez otaca. Bolovala samo osam dana. Drugi bio pokojni brat Anton Frančič, .umrl 31. decembra; isto bolovao samo osam dana. Za tim je umro 4. januara na večer brat Anton Skoko u naj bolj šoj dobi 33 ljet. Delal je 3. januara dopodne i 4. januara posle podne umro. Ostavlja tri male i nejake djece od šest mjeseci do pet godina stare, da se bi moralo svakemu smiliti. Još pak nišam dopis daval ovakvi u deset godina obstanka našeg društva kakov je ovoj žalosni; da čovjek ne misli i ne Društvo sv. Elizabete, št. 171, sanja, da ga lahko nesreča i j New Duluth, Minn, smrt zadene kako isto našeg pre(j kratkim smo dokončali brali štiri odbornike iz vrste naše mladine, in sicer: Joseph Mrak, podpredsednik; Joe Vi-rant, blagajnik; Miss Mary Jančar ml., zapisnikarica in Miss Mary S pehar ml., nadzornica; to je velikega pomena za napredek društva. Pripomniti še moram, da ko so jih člani nominirali za različne urade, se niti eden izmed njih ni odrekel, da ne sprejme urada, kar se žal večkrat pripeti pri nas, starejših članih. S tem se vidi, da se tudi mladina rada zanima za napredek društva, ako se jo vpošteva in ji da priliko. Malo pozno je že, pa vseeno voščim h koncu tega dopisa vsemu članstvu naše Jednote in našega društva srečno in veselo novo leto ter mnogo novih članov! S pozdravom Tomaž Subitz, predsednik. Vabilo na plesno veselico. " Naše društvo sv. Janeza Kr-stnika, št. 20 v Ironwood, Mich., priredi plesno veselico v soboto dne 28. januarja zvečer v John k0 bomo tudi bolj lahko pozvali Simoničevi dvorani; začetek ob semkaj igralce iz drugih mest pripravili za prihodnjo sezono baseball igre, ki se polagoma He približuje. Ponovno vas torej prosimo, da nam greste na roke, in ko pride čas našega nastopa, vam bomo zamogli večkrat in bolj ustreči z igro; ta- 7:30 zvečer. Za plesaželjne bo skrbel Hrvatski tamburaški orkester pod vodstvom prof, Gr-barcich; za žejna grla bo skrbel odbor, za krepčilo praznih želodcev se skrbno pripravljajo društvene članice, gospe in go-spice. Nekaj se na tiho grozijo, zato je lahko vsakdo prepričan, da bo nekaj dobrega. Vabljeni ste vsi Slovenci in bratje Hrvati. Člani plačajo za to veselico vsak po 50 centov, in sicer če se iste udeleži ali ne. Torej dobro došli, da se malo razveselimo med sabo! S sobratskim pozdravom Martin Bukovetz, tajnik. ali bomo pa mi prirejali izlete v druge naselbine kot smo to storili lansko leto, da smo šli v Cleveland, O. Omenjeni člani, oziroma igralci se tudi zdaj kar največ trudijo, da vam bomo kolikor mogoče najbolj postregli z jedjo in tudi s pijačo; za plezaželj-ne bo igral izboren orkester. Torej kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 26. januarja zvečer! Dobro nam došli! John Golobič ml, Manager. Društvo sv. Alojzija št. 47, Chicago, IK. Na zadnji redni seji. ki se je vršila v soboto 14. januarja, je bil vpeljan sledeči odbor za-leto 1928: Frank Koz-jek predsednik, Martin Kreme-sec, podpredsednik; John Gottlieb tajnik, Math Kremesec blagajnik, Nick Mencinger 6317 Newport Ave. bolniški tajnik in zapisnikar, John Si-mec, John Kochevar in Lud-wig Skala nadzorniki. Na tej seji se je odobril načrt, po katerem naj društvo posluje v tekočem letu. Predvsem smo imeli v mislih, kako bi napravili naše seje bolj zanimive, da bi se člani, predvsem mladi, bolj udeleževali naših sej. Vsled tega smo skle- 50, yABILO NA IGRO društva Marije Device, št. Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjamo članstvu in ostalim rojakom v okolici, da se bo vršila igra "Po kluba dvanajstih letih," katero priredita društvi Marije Device, št. 50, K. S. K. Jednote in slovensko pevsko in dramatično društvo Prešeren "Skupaj, dne 29. januarja ob osmi uri zVečer v Slovenskem Domu. Igra je zelo zanimiva drama iz ljudskega življenja v štirih dejanjih, pri kateri boste imeli vsi dovolj dobrega užitka, če se udeležite. Posebno prosimo in apeliramo na naše članstvo, da se obilno udeleži, kajti to je naš prvi korak na kulturnem polju, odkar je naše društvo ustanovljeno. Pokažimo pot tudi drugim društvom, ki še niso delala na tem polju, ki je tako potrebno ;za naš narod in zlasti za našo nili, da morajo biti seje krat- naselbino. S tem si tudi prido-ke. Govoriti se sme na sejah bimo ugled med tujimi narodi; samo kar je v korist društva pri tem pa tudi obudimo željo in Jednote. Razprave naj bodo j po naših lepih domačih igrah, kratke. Društveni odbor imel seje najmanj vsake tri vse.. Torej še enkrat vas lepo izvoljene za tekoče poslovno le-mesece, na .katerih bo razprav- prosimo, da pridete vsi, ki ni- to: ljal o raznih predlogih v korist j ste zaposleni v nedeljo zvečer,! Predsednica Frances t Krize, Društvo Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa. Tukaj navajam imena odbor-bojki so najbolj podučljive za nas nic našega društva, ki so bile je bil navzoč; tudi gostje, ki so nas posetili so bili ravno tako veseli. ^»hvaljujem penjenim gostota, ki so nas obiskali na tej zabavi in vsem članom ter članicam, ki so kaj darovali, dalje vsem onim. ki so pomagali pri mizah in so potem še drugi dan v nedeljo dopoldne vse lepo ospažile in spravile v red. Drte 15. januarja popoldne so pa prišli na oder v našo šolsko dvorano čast. g. p. Aleksander iz Chicaga s svojo šolsko mla dino, ki je priredila krasno igro. Zaeno nas je pri tej priliki obiskal tudi sloveči misijonar Rev. Odilo Hajnšek. Kako smo bili veseli, ko smo tega čast. gospoda zopet videli med nami. Na odru nam je to pot povedal mnogo zabavnega, da smo se mu morali iz srca smejati. Da, ta dan je bil tudi v resnici krasen, katerega ne bomo izlepa pozabili! In zopet se čuje, da pridejo semkaj dne 29. januarja Čikaški igralci Dramatičnega igrat na naš oder; nastopijo v neki krasni igri. To bo zopet za nas nekaj duševnega užitka, kajti čul sem nekaj imen znanih igralcev. Jaz sem trdno u ver j en, da ne bo nobenemu žal, kdor se bo te igre udeležil. Naj zadostuje o tem. Zdaj pa, dragi mi bratje in sestre, ozrimo se še mi malo v bodočnost. Nastopili smo novo leto; nastopimo tudi z novo agitacijo za naše društvo. Potrudimo se, da bo vsaj vsak enega novega člana ali članico letos pridobil, na kar bomo lahko ponosni na koncu leta. Z vdanostnim pozdravom na vse' Jednotino članstvo posebno pa članstvu našega društva. John Cankar, predsednik. brata Skoko. Brača, sada se možemo osvedočiti šta je smo i kamo moramo, da spadamo svi staro leto in nastopili novo. Ozrimo se Še enkrat nazaj v preteklo leto in poglejmo, kako u potporna društva te organiza- gmo napredovali? Kaj smo na-cije, pošto banke nije bolje ne- re(jiii za dobrobit našega drugo je su organizacije. igtva ali naše Jednote? Ovi, gori navedeni pokojni I ^ko mogoče nekateri izmed člani su bili jako dobri i mar- j nas nismo storili svoje dolžno-ljivi ovi nekoliko godina kaj su!atj napram društvu in Jednoti. bili z nami pri našem društvu, j moramo to popraviti v tekočem Pokojna sestra Reljac pristupi- letu. Ravno zdaj, ob nastopu la u društvu i Jednotu 25. feb- novega leta je čas da si začrta- ruara, 1926; rogjena 31. oktobra, 1877 selo Galovič, okraj Duga resa, Hrvatsko. Drugi pokojni Anton Frančič pristu-pio u društvo i. Jednotu 17. marca. 1925; rogjen 30. novembra, 1875, selo Sabora, okraj Madjarke; ostavlja tu u Ame-rici žaluj uču suprugu te dve poročene hčer^, zete te više rodbine, a istom u starom kraju sina te više rodbine. Treci sobrat Anton Skoko pristupil u društvo i Jednoti dne 20. januarja, 1925; rogjen 15. januara, 1894, selo Suhi dolac, Dalmacija; ostavlja žalosnu soprogu te tri male djece te više rodbine tu i u starom kraju. Daklem bračo i sestre, ugle-mo se u ovu našu gore pokojnu braču, koju smo izgubili u kratko vrijeme; enako je i nama podloženo, samo ne znamo sata ni minute da nas ugrabi smrt. Ovi naši pokojni brati i sestro od k ud jeste rogjeni, niste znali, da budu vaše kosti i mrtvo tjelo počivalo u ovoj tugjoj amerikanskoj zemlji. Ništa ne mogu da ovem pomrem, nego u ime društva i članstva izrečem : Bila ova amerikanska gruda lahka našim pokojnim, i naj u miru počivaju; a njihovim milim i dragim žalujočim naše sožalenje! Matt Brozenič, bivši tajnik, porotni odbornik K. S. K. J. Naznanilo in vabilo. Naznanja se člant>m in članicam društva sv. Jožefa, št. 169 društva in Jednote, ter bo potem na seji predložil članom v odobritev. Po sejah bomo pa od Časa do časa imeli kako za- mo pot, po kateri bomo letos hodili, da nadomestimo vse, kar smo mogoče zaostali v preteklosti. Kakor je razvidno iz različnih časopisov bo 1928 leto napredka v iZdruženih državah; torej tudi mi ne smemo naših rok križem držati na našem društvenem polju; tudi mi moramo napredovati po naših skromnih mpčeh. Prihodnje leto bo naša dična Jednota obhajala 35-letnico svojega obstanka. Kaj ji hočemo podariti za spomin? Ona ne pričakuje od nas drugega kakor veliko število novih dobrih članov in članic, ki so njenega prepričanja; torej je naša dolžnost, da ji to naklonemo za spominsko darilo. Braitje in sestre! Pojdimo vsi na delo! Brez izjeme vsi na agitacijo, da pokažemo kaj članstvo enega društva lahko naredi, ako skupno dela! Nikakor pa ne smemo prezreti minulega leta. Čutim se dolžnega, da se javno zahvalim vsem članom našega društva in uradnikom, osobito pa bivšemu bratu tajniku, ker so tako agil-no in sporazumno delovali tekom leta in s tem dosegli lep napredek. Naše društvo je namreč napredovalo za 18 Članov v aktivnem oddelku in precej lepo tudi v mladinskem oddelku. Ni sicer moj namen se hvaliti s kakim ogromnim napredkom, lahko pa rečem, da je to število primerno za našo malo naselbino. Za to gre čast v Collinwoodu sklep zadnje se-j in priznanje celokupnemu član-je, da priredimo veselico, ozi- stvu našega društva. Ako boroma zabavni večer v prid dru- mo tako sporazumno delovali štvene blagajne in sicer v so- tudi letos kot v preteklem ietu, boto dne 4. februarja v zgornji potem nam je napredek zago-dvorani Slovenskega Doma na tovljen. Članstvo tega društva Holmes Ave., pričetek ob 7. uri se zanima za društveni napre- KAJ ZMORE ENO rC£NIi-NO ZRNO ' Izračunali so, da pšenično zrno v enem letu rodi 50 zrn. Iz teh 50 zrn bi bilo drugo leto že 2500 zrn, tretje leto pa 125.000. V šestem letu bi število narastlo na 15.625 milijonov, v dvanajstem pa na 244,140.625.000 miljard. Po tem računu bi eno samo pšenično zrno po tretji žetvi 320 oseb enkrat nasitilo. KJE ŽIVI NAJVEČ 2IDOV V New Yorku. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je 30 odstotkov prebivalstva mesta New York 2idov, namreč 1,642.000. Torej je v tem mestu samem nič manj kot ena desetina vseh 2idov na svetu. dne 29. januarja v Slovenski 337 — 3rd St., Braddock, Pa. Dom in se sami prepričate na tajnica Mary Jazbec, Box 214-A zvečer. J dek; to se je pokazalo v de- lastne oči, kaj se bo prav za R. D. 5, Wilkinsburg, Pa.; bla- Ker naše /društvo bolj pored- cerabru pri letni seji ali pri vo- prav godilo. Med igro bodo še gajničarka Agnes Kercel, Box koma prireja veselice, zato se litvi novega odbora, ker so iz- » 1 1 Zgoraj" na sliki vidite Joseph i »e Lausche, kalen poje soprano. Mary Udovich poje alt, lVra. Lausche igra piano. Soprano in alt skupaj je najkrasnejša kombinacija, ki je mogoča v ubranem petju. Dandanes jih smatrajo kot ene izmed najboljših zastopnikov slovenske glasbe v Ameriki, in njihov nastop ▼ koncertu napolnjuje največje dvorano v slovenski koloniji, in sedaj imate priliko slišati te tri umetnike na nove Columbia plošče! "Ljubea moja" in "Slovenske pesmi" so spremljevane na piano, kitaro in mandolino. MV slovo" in "En let in pol" pa na piano, vijolino in cello. To so najboljše plošče, kar ste jih imeli priliko do sedaj slišati. 10 INCH 75c 25075 F V slovo —' J. Lausche in M. Udovich, duet Slovenske pe6mi — J. Lausche m M. Udovich, duet. 25076 F En let in pol — J. Lausche in M. Udovich, duet Ljubca moja — J. Lausche in M. Udovich, duet ZASTONJ dobi vsak tiskano besedilo za zgornje plošče pri meni. 25067 "Jadran' "Jadran' 25046 F Za sledeCe.plošče pošljem tudi tiskano besedilo: F Fantje se zbirajo — Moški kvartet "Jadran" Na planine — Moški kvartet "Jadratt" 25064 F Ribniška pesem, I. del — Moški kvartet Ribniška pesem, II. del — Moški kvartet 25057 F Slovenec sem — Moški kvartet "Jadran" Perice — Moški kvartet "Jadran" 25056 F V mraku — Moški kvartet "Jadran" Dolenjska — Moški kvartet "Jadran" H 25049 F Zadovoljni Kranjc — Moški kvartet "Jadran" Prišla bo pomlad — Moški kvartet "Jadran" Ljubezen in pomlad — Moški kvartet "Jadran" Slovensko dekle — Moški kvartet "Jadran" ZA PLES 25074 F Sokolska koračnica — Hojer Trio Kje je moja ljubica — Hojer Tno 25072 F Štajerska — Hojer Trio Polka, katera se pod mizo pleše — Hojer Trio 25071 F Čebelska koračnica —i Hojer Trio Regiment po cesti gre, s petjem — Hojer Trio 25070 F Al' me boš kaj rada imela, s petjem — Hojer Trio Odpri mi dekle kamrico, s petjem — Hojer Trio 25069 F Stari šotiš — Hojer Trio Moja Micka, polka — Hojer Trio 25065 F Samo še enkrat — Hojer Trio Ven pa not', polka — Hojer Trio 25061 F Žužemberk polka — Hojer Trio Zadnji poljubček, valček — Hojer Trio 12043 F Dunaj ostane Dunaj, vojaška godba Pod dvojnim orlom—Vojaška godba 4998 E Radecki marš — Vojaška godba Hoch Habsburg, marš — Vojaška godba A!penlieder, potpourri — Zither Trio Bei uns zu Haus — Zither Trio Vzdejte se — češka godba za ples Pod pariškim mostom — češka godba za ples 100 F Naši kameradi —Češka godba za ples Na zabave —i Češka godba za ples Muzikantje igrajte celo moč—Češka godba za ples V orličkih gorah — Češka godba za ples 106 F Korporal, marš — Koncertina Trio Pilzenak marš — Koncertina Trio 12045 F Pozdravi od doma — Godba za ples Echo mazurka — Godba za ples D Tin Pan Parade — Vocal Duet I told them all about you — Vocal Duet 1203 D My Blue Heaven — Male Quintet When Honey Sings an old Time Tune 1198 D Two black Crows, Part 6 — Comedy Sketch Two black Crows, Part 5 — Comedy Sketch 1094 D Two black Crows, Part 4 — Comedy Sketch Two black Crows, Part 3 — Comedy Sketch 935 D Two black Crows, Part 2 —Comedy Sketch Two black Crows, Part 1, Comedy Sketch Kdor naroči 4 plošče ali več, dobi zastonj 200 glasnih igel. Pri naročilu napišite vaš natafnčen naslov in plačali boste pri sprejemu plošč lahko. Se priporočam rojakom po širni Ameriki ANTON MERVAR, MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 5097 F S3 F 102 F 1240 IXTTXX3 HII1U1IHU1TTI' DOPISI LafFerty, O. — Cenjeni so-brat urednik: Izvolite priobčiti sledeče vrstice iz naše pre-mogarske naselbine, kjer traja bo tudi o Zadružni ligi in treba že deseti mesec stavka. O na-1 bo izvoliti tri delničarje v di- Za to sejo sem razposlal vsem delničarjem in delničarkam tozadevno obvestilo. Vsak delničar in delničarka je prošen, da se te seje gotovo udeleži, ker bo zelo važna. Razpravljalo se si strokovni organizaciji United Mine Workers of America bi se dalo dosti pisati; ta unija je sicer dobra, le voditelje imamo bolj slabe. Ti nas Zadržujejo nazaj, ker je razvidno po časopisih koliko prispevajo rojaki iz večjih naselbin za stavkujo-če premogarje; posebno koliko se je že nabralo v Clevelandu ter bilo razposlano v razne di-stritke. Le žalibože, da od tega niso dobili oni, ki so v res niči potrebni podpore, to so siromašne družine stavkarjev lahko bi rekel, da niso dobili še nič; pač pa samo prijatelji na sih unijskih voditeljev. Ako bi bila podpora poslana na krajevne odseke (Locals), bi mi lah ko še dolgo časa vstrajali v tem sporu z našimi magnati. Kakor pa jaz razvidim, bomo težko dospeli do zmage, ker gre dosti stavkarjev nazaj na delo vsled sile in pomanjkanja, kajti brez živeža je težko stavkati. O tem ne bom bolj obširno pi sal; tak položaj si lahko vsakdo sam predstavlja, osobito še v hudem zimskem času. Pri tem moram še nekaj omeniti in sicer naše podporne organizacije. Ako bi te nam ne priskočile na pomoč, koliko članov stavkarjev bi bilo že suspendiranih, ker ne morejo plačati asesmenta. V tej zadevi pa Jednota, oziroma društvo plačuje naše asesmente, kar je največje hvale vredno. Jaz se torej lepo zahvaljujem uradnikom. in članstvu društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. K. Jednote, Chisholm, Minn., ker sem že vdrugič prejel pomoč. Lansko leto so za štiri mesece zame plačali asesment in za mojo ženo iz Jednotinega urada; letos pa od gorinavedenega društva. kamor spadam kar za šest mesecev. Torej naj prvo lepa hvala tajniku sobratu John Sterletu, ko je na društveni seji to zame izposlQval; tako tudi hvala vsem članom označenega društva. S pozdravom Josip Hren. član dr. št. 93, na potnem listu. Box 541, Laf-ferty, Ohio. Waukegan, 111. — .Delavskih razmer ne bom opisoval, ker niso nič boljše kakor drugod, namreč da je armada brezposelnih tudi v Waukeganu in North Chicagu velika. A vkljub temu smo tudi tukaj pripravljeni pomagati stavkujočim premogarje v Pennsylvaniji ter Ohio, ki se že toliko časa borijo za zboljšanje delavskega položaja. Več društev in klubov je že darovalo primerne svote iz svojih blagajn, ker se njih članstvo zaveda, da ako zmagajo rudarji, bo njih zmaga prinesla tudi nam koristi. Zatorej bratje, rojaki in delavci, pomagajmo rudarjem do zmage! Nadalje naj omenim par vrstic o tukajšnji Zadružni prodajalni. V Waukeganu in North Chicagu Zadružna prodajalna precej dobro napreduje; a bi lahko še bolj, če bi se vsi delavci zavedali svojega položaja in imeli pred očmi geslo, da v združenju je moč. Trgovina napreduje od 10. do 20 tisoč dolarjev več prometa na leto. Lani (1927) je bilo skupnega prometa nad $220.000, to je približno četrt milijona dolarjev; za časa kar ta trgovina posluje, pa že nad $1,000,000. Le tako naprej rojaki in rojakinje! V bodoče se oklenimo te zadruge še tesnejše, ker s tem koristimo edino sami sebi. Važno za vse naše zadrugar-je! Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos vršila redna letna seja Zadružne zveze dne 28. januarja (na soboto) zvečer ob rektorij kakor vsako leto. Ako se kateri delničar ali delničarka ne more udeležiti seje, je napro-šen, naj izpolne "Proxy" ali pooblastilo, katero je vsak delničar dobil z vabilom vred; pooblastilo naj izroči kakemu drugemu delničarju, da ga zastopa na seji; tudi odbornikom lahko oddaste pooblastila. Pomniti je treba, da pri volitvah mora biti nadpolovična večina delničarjev zastopanih, bodisi osebno ali potom pooblastil. Torej vas prosim, da to vpoštevate in se seje udeležite, če že ne osebno, vsaj potom "Proxy." Z zadružnim pozdravom Za direktorij: John Gantar, tajnik, 844 Wadsworth Ave., Wauke-gan,- 111. CHICA2ANI V WAUKEGAN! V nedeljo dne 29. januarja ob pol treh (2.30) bo na na šem šolskem odru v Waukeganu vprizoril Slov. Dramatični Klub iz Chicaga lepo in zanimivo igro "Skopuh". Kakor se sliši, je igra polna humorja in srheha in vloge so v najboljših rokah. Zaradi tega vabi Slov. Dramatični Klub iz VVaukegana, da se rojaki in rojakinje udeleže te predstave in veselice polnoštevilno. Po igri bo ples in prosta zabava. Ob deseti uri (10) zvečer bo imel Klub nekaj nepričakovanega ali "Surprise". To je vse, kar se sme danes povedati. Prosi se pa, da vsi udeleženci igre pridejo nazaj zvečer po igri in boste videli kaj bo. Ker je čisti dobiček namenjen v korist šolskega odra, zato se vabi še enkrat slavno občinstvo, da se udeleži te predstave in veselice polnoštevilno. Pričetek točno ob pol treh popoldne. Vstopnina: za odra-stle 50c, za otroke 25c. Odbor. 7:30 v Slovenskem Narodnem____„ ___ Domu v spodnji dvorani št. 1. med seboj delovale. Tudi dru- Eveleth, Minn. — Tudi na Evelethu smo pokopali pred par tedni staro leto in sicer ne na žalosten, ampak vesel način. Ljudje so pričakovali pogreba na raznovrstnih domačih veselicah in na plešiščih prav žida-ne volje. Ko so se pa o polnočni uri zaslišale piščalke od vseh rudnikov, ki so okoli Eveletha ter so naši strokovnjaki v potrka-vanju, Mr. Jakob Petrič, Jakob Platner in Anton Rozinka uda-ili na zvonove v zvoniku naše slovenske cerkve in začeli pozvanjati tako lepo in tako ubrano, da so mili glasovi globoko v srce segali, in tako močno, da se je menda zvonik tresel, smo se pa začeli žalostno pogledovati in nekak strah nas je objel pri nastopu novega, neznanega leta. In voščili smo drug drugemu srečno, veselo novo leto, da bi si strah pregnali. In sedaj smo v novem letu ter plaho gledamo v bodočnost. Pretečeno leto je bilo za nas Slovence tukaj na Evelethu še prav po vol j no. Napredovali smo lepo na društvenem in tudi cerkvenem poljju. Vsa tu-kajšna društva so složno korakala naprej pod spretnim vodstvom njihovih uradnikov, kar potrjujejo volitve v mesecu decembru. Večinoma so bili izvoljeni stari uradniki, kar kaže, da jim člani, oziroma članice zaupajo. Društva so prirejala razne veselice v korist njihovih blagajn, katere veselice so se splošno prav dobro obne-sle. V pretečenem letu so tudi naše vrle ženske ustanovile društvo "Ženske zveze," katero bo lahko naredilo mnogo dobrega sadu, ako bodd članice složno fitvo sv. Imena Jezusovega (Holy Name Society) se je na novo oživelo in bo gotovo močno začelo delovati v tem letu. Možje in fantje, Slovenci katoličani, le skupaj, združite se trdno v tem lepem društvu in stopajte pogumno v boj za naj dražjo svetinjo, našo sv. vero Sovražnikov je vsak dan več zato je pa tudi potreba tega društva vedno večja. Kar posameznik ne more storiti, lahko združeni skupaj dosežete. A tudi na cerkvenem polju smo prav lepo napredovali, kakor smo videli iz cerkvenih ra čunov, ki so se nam prebrali v cerkvi. Ne samo, da so se vsi redni in preostali stroški pri cerkvi poplačali, se je šte dolg znižal za eden tisoč dolarjev kar je znamenje dobrega gospodarstva in pa požrtvovalnosti dobrih faranov in farank. K temu veselemu napredku so pomagale tudi razne veselice, ki so se prirejale v teku leta v korist naše slovenske cerkve. Naše dobre žene in vrli možje so se samo skušali med seboj, kateri bi več napravil za cerkev Krona vseh veselic pa je bil mali bazar, pri katerem sta poleg drugih možev in žen posebno delovala Mr. Anton Zakraj-šek in Mr. George Kotze. Cast vsem! Le tako naprej in združenimi močmi bomo kmalu plačali še ta dolg, ki se je napravil o priliki umetnega slikanja in olepšave naše cerkve. Spominjajmo se, kako se je dolg deset tisoč dolarjev, katerega je našel sedanji č. g. župnik pri nastopu te fare v treh letih izplačal in tako se bo tudi ta dolg, ako bomo složno skupaj delovali, izplačal v par letih, kajti je polqvico manjši. Naši vrli i možje se že zopet pripravljajo na« veliko plesno veselico, katero bodo priredili dne 5. februarja t. 1. v Oreško-vičevi dvorani o pol osmih zvečer. Vsakovrstne zabave bo dovolj, kakor pravijo. Vabijo že zdaj vse farane, može in žene, fante in dekleta, da se vsi udeležijo te veselice in pripeljejo tudi svoje znance iz drugih krajev Rangea seboj. Ne pozabite torej na dan 5. februarja. Za malo vstopnino 50 centov za vsako osebo boste imeli mnogo lepe zabave in boste obenem zopet pomagali naši cerkvi. Slišimo tudi nekaj, da bodo tudi naše dobre žene, ki nikakor nočejo zaostati za moži, neko lepo zabavo napravile v mestnem audi tori ju na pustni večer, to je dne 21. februarja. Vodstvo te zabave je prevzela baje Mrs. Max Volcanšek in vabi vse žene in vsa dekleta cele fare, da ji pomagajo pri prireditvi in razprodaji tiketov. Dne 23. decembra, pretečene-ga leta je umrl v naši naselbini dobro poznani mladenič John Babnik, komaj 1 91et star, edini sin Johna in Johane Babnik. Mladenič je bil zelo priljubljen v naši naselbini. Bil je prav priden mladenič, mirnega značaja in prijazen do vsakega. Zato je pa tudi vsa naselbina žalovala, ko se je raznesla tuž-na vest o smrti tega blagega mladeniča. Pokojni John je bil več let oltarni strežnik ali ministrant in je zmiraj rad pomagal pri cerkvi. Pogreb pokojnika se je vršil na Štefanovo in je bil nad vse veličasten. Gotovo so se udeležile dve tretjine faranov sv. maše zadušnice in so spremljale pokojnega k zadnjemu počitku na tukajšno mestno pokopališče. V cerkvi se je poslovil od pokojnega v jedrnatih besedah domači g. župnik, ki je postavil pokojnega Johna v zgled in posnemanje ameriške mladine. Svetila mu večna luč, žalostnim starišem, sestram in sorodnikom pa naše sožalje! Poročevalec. Vsak član ali članica naj pridobi enega norega člana! Sonce in Senca Zagovori krščanske vere Spisal DR; P. ANGELIK TOMINKC O. F. M. temelji na pravi, trdni veri in globoki krščanski ljubezni, ki je doma v katoliški cerkvi in je i najboljše znamenje, da je ona I edino prava cerkev. Rekel sem, da sta pravtf trdna vera in globoka krščanska j ljubezen tisti vir, iz katerega si moramo razlagati ves tako-| imenovani "fanatizem" katoli- ške vere sploh. Kako to? Glej, dragi moj, Če ima kdo trdno vero, če trdno veruje, da je Kri-jstus Bog in večna Resnica, ki j ne more goljufati ne goljufan biti, tak veruje in uboga Kristusa, ki je rekel: "Pojdite in | učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sve-Itega Duha" (Mt. 28, 19). Nadaljevanje. Katoliška cerkev ve, da ima na sebi vse te znake prave cerkve Kristusove, in ker mora priznati resnico, zato je in mora biti nestrpna, kakor je nestrpna vsaka resnica. slabosti svojega bližnjega, še rajši pa tistega, ki je postav-1 ljen na svečnik. Tu ima svoj temelj tisti "nekaj že mora bi-| ti," in kar priznajmo, saj je res vedno "nekaj" bilo, je in Mogel bi kdo ugovarjati, češ, bo, dokler bodo na svetu tvorili saj je vendar lahko več pravih in upravljali vidno družbo _ cerkva, kakor ima en oče več pravih resničnih sinov; z isto pravico, s katero reče prvi, da cerkev — ljudje. Bogu pa bo-| dimo hvaležni, da je ta "nekaj" tako majhen in je očividen do- je sin očetov, lahko reče drugi.; kaz božjega varstva in pomoči Res Je, vsi se lahko imenuje-1 po Zveličarjevih besedah: "Jaz mo skupno otroke enega Očeta, | ostanem pri vas vse dni do kon-1 ki je v nebesih, k njemu more- ca sveta." mo priti pa le po eni poti, po j In še to: Grd značaj, sirove-poti resnice, ki je nestrpna že ga srca je vsak človek, ki jej po svoji naravi. vesel, če njegov bližnji zabrede Trditev, da zunaj cerkve ni j — kamorkoli — v denarne dol-zveličanja, ne pomeni nič dru-jgove ali grehe; poštenega člo- gega kakor to, da se ne more zveličati, kdor je po lastni krivdi zunaj cerkve. Ne more torej biti-zveličan, kdor se rado-voljno loči od prave, cerkve, pravtako ne, kdor ve. kje je prava cerkev, a ostane zunaj nje. Kdor dvomi, je li v pravi cerkvi, mora iskati pravo cerkev; ako iskanje zanemarja, greši. Kdor pa je brez krivde, radi nepremagljive nevednosti ali nemožnosti zunaj cerkve, se more zveličati, ako je po veri in milosti združen z dušo cerkve. Z dušo cerkve pa more biti združen le tak drugoverec, ki ima voljo, izpolnjevati vse, kar Bog ukazuje. V tej volji pa je obsežena tudi želja po vidni zvezi s pravo cerkvijo V tem smislu jef trditev, da zunaj cerkve ni zveličanja, pravtako razumljiva in pametna kakor trditev, da je vsak človek že po svoji naravi dolžan po resnici hrepeneti, in če jo najde, jo tudi sprejeti. Če je cerkev res nedolžna, za kaj toliko napadov nanjo? S takimi in enakimi besedami se izgovarjajo tisti,' ki zelo pogosto govore proti veri, cer-cvi in duhovnikom. Ce jih vprašaš, kaj jim pravzaprav ne ugaja, tedaj navadno ne vedo drugega povedati, kakor: je cerkev tako nedolžna, zakaj jo pa tako napadajo; nekaj mora že res biti. Cemu pa druge vere pri miru puste?" — Ali pa se izgovarjajo: "Vere same ne obsojajo, pač pa fanatizem duhovnikov." Odgovorimo najprej na ta sumljivi "nekaj mora že res biti. Pomislimo, da je katoliška cerkev božja ustanova, katere vogelni kamen je Kristus sam. udje pa so ljudje. Zato pa človeške slabosti ne bo nihče izrinil iz cerkve, saj je celo Zveli-čar imel med dvanajsterimi Judeža. Prav nič se ni treba bati za cerkev, če beremo ali zvemo za napake tega ali onega duhovnika, škofa, celo papeža. !Bili so zelo žalostni Časi v cerkvi in zgodovinarji učenjaki trdijo, da bi bila vsaka druga organizacija ob takih razmerah razpadla, cerkev pa ni, kar nam e dokazuje, da je res božja ustanova, ki bo trajala do konca sveta, kot je Kristus napovedal. In če je nekaj služabnikov cerkve, ki so slabi, je vendarle statistika, ki je niso sestavljali duhovniki, že tolikrat ugotovila, da ni prav nobenega drugega stanu med izobraženci, ki bi imel ._ob tolikih tisočih pripadnikov tako majčken odstotek onih, ki so prišli nav-vzkriž z državami ali nravnimi zakoni, kakor duhovski. Zloba napadov tiči v.tem, da sovražniki cerkve vsak posamezen slučaj hitro posplošijo, ga vsem duhovnikom podtaknejo in sodijo: "Glejte, takile so vsi!" Narava ljudi je pač taka, da kaj rada verjame vse veka srce boli in nesrečnika po-miluje. Kako grd pa je šele I katoličan, če se veseli gmotne ali dušne nesreče svojega bliž-| njega, in tem grši, če se veseli zablode duhovnikove. Vsak I madež na duhovniku je bridkost | cerkve in pohujšanje vernikov, in zato cerkev prosi vernike, naj molijo za dobre duhovnike, sama pa vse stori s prošnjo, zapovedje in kaznijo, da slabe služabnike poboljša. Se bolj pogosto pa se čuje očitek: "Saj nimam nič zoper to, le fanatizem duhovnikov obsojam in to, J da uganjajo politiko na prižni-1 ci." Politika na prižnici? Od Rima, od škofov je strogo prepo-l vedano vsako politikovanje naj prižnici. Tega v splošnem tudi noben duhovnik ne stori. Če se| pa kdo spozabi, ravna odločno napačno in če zanj cerkvena ob-1 last zve, ga pozotf^ takoj na odgovor. Toda nekaj drugega pa je, kar se večkrat tolmači kot "politika" v cerkvi, v resnici pa ni: to so svarila o čitanju slabih časopisov in knjig. Cerkev ima pravico in dolžnost, da knjige ali časopise, kil vsebujejo resničen napad na j vero, širijo verske zmote ali nenravnost, izrečno, imenoma prepove brati svojim vernikom. Dolžnost duhovnikova je, da | pred takimi spisi in deli svari. So pa drugi spisi in časniki, ki večkrat kaj pišajo zoper ve-J ro, cerkev ali duhovnike, pa jih cerkev imenoma ni prepovedala. Glede teh veže vernike naravni zakon: Če ti tak list ali knji-j ga vzbuja verske dvome, če ti kvari nravni čut, če te odtrgava čezdalje bolj od verskega | življenja, tedaj si po svoji ve-j sti dolžan tako čtivo opustiti, ga ne podpirati z naročevanjem in ne brati. O tem naravnem zakonu mora duhovnik govoriti kot verski in nravni vzgojitelj. Kot tak mora svariti pred vsakim pohujšanjem, naj so igre, naj je res pohujšljiva moda, naj so javno izpostavljene take slike, predstave v kinu itd. V teh primerih ni on ne politik ne umetnosti ocenjevalec — mar-| več edinole pedagog, vzgojitelj in čuvar razodetih verskih res-| nic in nravnega življenja. Ob izvrševanju te svoje dolžnosti pa doleti duhovnika često očitek, da je fanatik. Kaj pomeni ta beseda? Ona j prihaja od latinske fanum — tempelj in pomenja gorečega, zagovornika svojega . prepričanja, zlasti verskega, lahko tudi političnega in drugih. Kasneje se je ta prvotni pomen izgubil in fanatik pomeni danes človek, ki pretirava, strastno in slepo zagovarja svojo misel in prepričanje in se ne da od nas-j protnih dokazov prepričati. Duhovnik, ki je goreč ozna-l njevalec verskih in nravnih| resnic, ni fanatik, je kvečjemu gorečnik. Njegova gorečnost Pi ^ *| ZAHVALA. V dolžnost si štejemo tem potom izražati lepo zahvalo vsem našim prijateljem za izkazano sožalje in naklonjenost povod naše bridke preskušnje in smrti naše nad vse ljubljene matere r v»vi T v i rranciske lezak (rojena Žužek) ki je umrla dne 8. januarja ob 7:50 zvečer v Belmont bolnišnici vsled zadobljenih poškodb, ko je bila označeni dan zjutraj ob 6:20 zadeta od avtomobila na potu v cerkev. Pokojna je bila rojena leta 1864 v Velikih Laščah, v Ameriki je živela 33 let. Zahvala Rev. Farrelly, župniku cerkve sv. Viator-ja, ki je podelil zadnje sv. zakramente; hvala tudi Rev. Aleksandru od slovenske cerkve sv. Štefana, ki jo je obiskal. Hvala vsem darovalcem vencev in za naročene sv. maše zadušnice. Hvala društvu sv. Ane, št. 534 W. C. O. F., društvu sv. Rožnega Venca in dru-itvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote. Posebno lepo zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. John Mutz-u in družini v Jolietu za njih prijaznost in dobroto, ker je na njih domu pokojnica ležala na mrtvaškem odru, odkoder se je vršil pogreb. Hvala časti-tim sestram konventa sv. Frančiška za njih molitev in tolažbo, tako tudi lepa hvala Rev. Plevniku in Rev. Butala za izvršene pogrebne obrede. Enako lepa hvala vsem onim, ki so prišli pokojnico pokropit in jo spremili na pokopališče. Bog vam povrni vašo dobroto.. Drago in pokojno mater priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru božjem. Žalujoči ostali: Frank Težak, sin; Frances, Rose Težak, Mrs. Anna Lieser, Mrs. Elizabeth Karzi. s?stra M. Harriet O. S. F., hčere. ! Chicago. 111., 15. januarja, 1928. NAZNANILO EV ZAHVALA. S tužnim srccm naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemi a ^mrt prc:rgala nit življenja nagemu, nad vse ljubljenemu očetu JOHN SKOF ki so v Gospodu zaspali dne 6. januarja 1928 po štiridnevni bolezni pljučnici. Pokojni so bili rojeni v vasi Boldraž, fara Ra-dovica pri Metliki pred 62 let; v Ameriki so bivali naa 36 let. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 9. januarja v slovensko cerkev sv. Petra, od tam pa na pokopa'išče sv. Križa v Hcrrisburg. V dolžnost si štejemo, da se v prvi vrsti zahvalimo č. g. župniku Rev. L. Gladeku za pomenljivo cerkveno opravilo. Dalje se iskreno zahvaljujemo Mr. John M. Težaku, ki je vse tako lepo skrbel za red avtomobilov pri pogrebu. Prav prisrčna zahvala gre tudi našemu tetecu John Petrašiču. ki so nam preskrbeli veliko število avtomobilov. Prav lepa hva a dr. sv. Alojzija št. 42 KSKJ. za krasni enec, ki ga je položilo na krsto našega nepozabnega očeta. Ker ce vsakemu posebej ne moremo osebno zahvaliti, se tem potom zahvaljujemo vsm sorodnikom, znanem in prijateljem, ki so te dni obiskali našo hišo žalosti, ko nam je nemila smrt iztrgala ljubega očeta, in darovali vence in cvetlice in ki so ga spremili na zadnji poti 'na pokopališče. ' Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki co nam dali svoje avtomobile na razpolago ob času pogreba. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Vi pa, dragi, nepozabni nam oče, počivajte v miru božjem po trudapohnem zemeljskem življenju! Z doline solz, oj blagi oče, Vas angel peljal je od tod. Naj mirna bo Vam lahka zemlja, Vam delež bodi Vaš Gospod! Imeli vsi smo Vas prav radi,' V spominu Vas ohranimo; Vsi čakajoči v sladki nadi: Da zopet skup se snidemo! 2alujoči ostali: JOHN A., LOUIS in WILLIAM SKOF, sinovi, MARY, ELIZABETH, WILHELMINA SKOF, ANNIE, omoi. STUBLER, hčere. Steelton, Pa. 18. januarja 1928. Za Za Za OFFICIAL ORGAN •f the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION af tha UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the intereet af tha Order. Mued every Tuesday OFFICB: «17 St Clair Ara. , Ttlefhoae: Randolph 3912. CLBVRLAND. OHIO. r.rn LISTNICA UREDNIŠTVA Te dni nam je neki naročnik iz Pittsburgha, Pa., pisal, čemu ne priobčujemo v Glasilu več novic iz raznih slovenskih naselbin. katere on naj prvo in najrajše prečita. Prav radi mu to verujemo. Gotova je stvar, da take novice zanimajo vsakega čitatelja, pa najsibodo že vesele ali pa žalostne. Gornji nedostatek odkrito priznava tudi uredništvo našega lista, kar je bilo že večkrat na tem mestu omenjeno. Glavni zadržek temu je ta, ker imamo premalo dopisnikov, in to Seveda ni direktna krivda uredništva. Res čudno! Glasilo se sedaj pošilja v 18,200 iztisih v.približno 200 raznih slovenskih naselbin širom držav. Če bi vpo-števali že samo bolj znane in večje naše naselbine, in Če bi prejeli iz iste vsak mesec samo po en dopis, bi bila vsak teden lahko polna cela dopisna stran in še več. Naravno, da bi dajali dopi som ali takim novicam prednost, ker jih naročniki lista v resnici najrajši čitajo. Zdaj, ob nastopu Novega leta se obračamo zopet za toza devno pomoč. Prav lepo prosimo za tozadevno sodelovanje, da bi se število naših dopisnikov in sotrudnikov pomnožilo. V vsaki slovenski naselbini se pripeti vedno kaj takega, kar bi našo javnost zanimalo. Tukaj mislimo na razne dogodke v privatnem ali družinskem življenju (smrtne slučaje, nesreče, obletnice itd.), dalje bi nam bila dobrodošla poročila o delavskih razmerah; o gibanju na cerkvenem polju; o raznih društvenih prireditvah, igrah, koncertih itd. Gradiva za dopise je torej vedno dosti na razpolago, samo žal, da nekateri naši naročniki in člani pošiljajo rajši take novice drugim listom kakor pa Glasilu, ki je največji slovenski tednik v tej deželi. ' iV prvi vrsti se ponovno obračamo na naše sobrate tajnike in sestre tajnice krajevnih društev. Tem so razmere in življenje naših rojakov v vsaki naselbini dobro znani, vsled česar bi nam lahko dosti pripomogli. Osobito sedaj po zimi je lepa prilika za dopisovanje. Vzemite si kak večer za pol ure časa, in sestavite kak dopis za naš list. Uredništvo ga bo že priredilo za javnost. Dalje se obračamo s prošnjo v tej zadevi tudi na našo časti-to duhovščino. Nekateri gospodje župniki se radi poslužujejo jjašega lista za priobčevanje raznih farnih in drugih važnih novic, za kar jim vsa .čast in hvala! Vendar bi bilo število tudi teh dopisnikov lahko malo večje, kajti Glasilo pošiljamo skoro vsem gospodom duhovnikom širom Amerike. Gotovo so večkrat gospodje župniki jako zaposljeni pri njih delu, da jim ne preostaja nič prostega časa. Uredništvo Glasila se torej trdno nadeja, da ta prošnja ne bo zaman. V prvi vrsti bi radi imeli stalnega in rednega dopisnika v sledečih znanih naselbinah: Barberton, Lorain, Chicago, Joliet, La Salle, Waukegan, Milwaukee, Sheboygan, Eveleth, Ely, Chisholm,* Kansas City, Pueblo, Denver, Leadville, Rock Springs, dalje Pittsburgh, Pa., Steelton, Forest City, New York in druge naselbine. V bodoče bomo vse dopise priobcevali pod posebno rubriko na tretji strani lista; ako bo pa kaj posebno važnega, pa tudi na prvi strani. Torej cenjeni dopisniki, oglasite se kmalu! KLIC STAVKUJOCIH PREMOGARJEV Pred nedavnim smo čitali v strokovnem listu "The Illinois Miner,' glasilu illinoiskih premogarjev jako pomemben članek, kjer se opisuje nad vse žalosten položaj premogarjev, njih trpljenje in življensko borbo v obče ter gorje, katero morajo prestajati osobito v stavkah. Pisec tega članka je kritiziral uradnike Ameriške Delavske Federacije (A. F. of L.), ker niso na minuli konvenciji v Los Angeles, Cal., niče^r storili v prilog stavkarjev. ^ • Vsi ti podatki so resnični in omilovanja vredni. Iz njih se kaže, kako postopajo premogovni baroni z zasužnjenimi rudarji. Iz tega si tudi lahko predstavljate nad vse težaven poklic pre-mogarja, ki vedno tiči z eno nogo v grobu. Klic premogarjev se je glasil takole: "Delati smo morali včasih po 18 ur v zaduhlih rovih. "Na ta način se nas je morilo na tisoče in tisoče globoko pod zemljo, i "Pri eksplozijah so se cvrli deli naših teles v ognju. "Za naše potne srage, kri in zlomljene ude so nam družbe plačevale s črvi vim fižolom in smrdljivo mastjo. "Živeti smo morali v barakah, ki še za pse in svinje niso bile prikladne. "Družbe so nam velele, da naj gremo prosit kruha od naših enako bednih bratov in tovarišev; kot pravico do prosjačenja naj jim kažemo naše pohabljene ude telesa. "Družbe so nas držale v smrdljivih kempah kot vojne jetnike ali zločince, kajti kempe so bile obdane z bodečo žico in zastražene s kompanijskimi puškarji. "Družbe so zabijale žeblje v naše rakve. V času borbe za naš obstanek so nas izpodile iz kompanijakih hiš venkaj na prosto, kjer smo morali prezebovati, stradati in trpeti. Ali naj gremo krasti, da se bomo preživeli? "Skrivali smo se kot ranjena žival po duplinah in skritih krajih. 'Temna noč nam je grenila srce v taki suinosti in bedi. dete. Koliko solza in joka smo zanj prestali! Koliko krvi pre-lili in življenj žrtvovali, da bi to dete ostalo pri življenju! "Le poglejte številne tihe grobove v Braidwoodu, Ludlowu, Panther Creeku, Mingo, Latimerju, Virdenu itd.; vsi ti vam pričajo, koliko smo morali žrtvovati za ohranitev naše unije. "Tudi mi smo imeli naš boj kakor pri Monsu in Argonne za smo spali na zamrzlih tleh; tedaj se je tudi nam treslo telo vsled mraza; tudi mi smo umirali vsled glada in hodili z okrvavljenimi petami od kempe do kempe po snegu. "Tudi mi smo se borili v naši bitki kakor pri Frjdericks-burgu in Appomatoxu samo radi tega, da smo našo unijo ohranili. "Tudi mi smo imeli naš boj kakor pri Monsu in argonne za našo demokracijo. "Zdaj pa vi, unijski voditelji postopate tako z nami, kakor bi nam hoteli namigniti, da naj to unijo pustimo?! Da zapustimo to unijo, ki nas je osvobodila?! Ali se naj zopet podamo v stari pekel?" • « • Dragi nam bratje in sestre K. S. K. Jednote! Gornje vrstice naj vam služijo kot zopetni opomin, da ne pozabimo naših omilovanja vrednih stavkujočih premogarjev, med katerimi je tudi več članov naše Jednote; njih položaj postaja vedno bolj obupen, osobito sedaj sredi hude zime. Spomnite se jih, ker so v resnici pomoči in podpore vredni. Vsak prispevek v to svrho bo dobro došel. Apeliramo tudi na naša krajevna društva v onih krajih, kjer so delavske razmere bolj povoljne. Mnogo je takih društev, ki imajo precej močno blagajno in bi se nekaj dolarjev stavkarjem v podporo blagajni dosti ne poznalo. Kakor razvidno iz današnjega VI. izkaza, znaša celokupna nabrana svota za naše stavkarje 5358.63; ta svota bi morala biti najmanj trikrat tako, velika! Pokažimo jim s tem našo dobro voljo in dobro srce, da sočuvstvujemo-ž njimi v njih dolgotrajni borbi za obstanek. Nikakor jim ne moremo mi nuditi vse potrebne pomoči, ampak hočemo jim v prvi vrsti iti na roko s tem, da plačujemo zanje vsaj Jednotine in društvene asesmente, da ne bodo suspendani. Odprimo torej naše roke in srce, ter lajšamo našim bednim sobratom gorje! -o- Sistem paketne pošte. Že od svojega začetka se je ameriška pošta bavila z dostavljanjem blaga ali najvišja teža paketov je bila omejena na tri funte in poštnina je bila jako visoka, od 24 centov do enega dolarja za unčo po daljavi. Moderni sistem paketne pošte (parcel post) je bil vpeljan dne 1. januarja, 1913. Vsi paketi, ki vagajo čez osem unč, se smatrajo kot "fourth class mail." Poštnine, kakršne veljajo od leta 1925 naprej, so sledeče: Za daljavo do 150 milj: 7 centov za prvi funt vage in po en cent za vsak dodatni funt; Za daljavo 150 do 300 milj: 8 centov za prvi funt in po dva centa za vsak dodatni funt. Za daljavo 30 do 600 milj: 9 centov za prvi funt in po štiri cente za vsak dodatni funt. Za daljavo 600 do 1,000 milj: 10 centov za prvi funt in po 6 centov za vsak dodatni funt. Za daljave 1,000 do 1,400 milj: 11 centov za prvi funt in po osem centov za vsak nadalj-ni funt. ' Za daljave 1,400 do 1,800 milj: 13 centov za prvi funt in po deset centov za vsak nadalj-ni funt. Za daljave čez 1,800 milj: 14 centov za prvi funt in po 12 centov za vsak dodatni funt. Ako odpošiljatelj hoče plačati dodatno k redni poštnini še 25 centov, se paket označuje "special handling" in se od-premlja na isti način kot navadna pisma (first-class mail). Ekspresna pristojbina (special Delivery) za pakete znaša: 10 centov do dva funtov, do 10 funtov 15 centov in čez 10 funtov 20 centov. Najvišja teža paketov za pošiljanje znotraj mej Združenih držav znaša 70 funtov za prve tri zone in 50 funtov za vse druge zone. Paket ne sme presegati obseg 84 inč v dolgosti in širini skupaj. Pošta sprejema tudi pakete za mednarodni promet. Navadno ne sme tak paket obsegati čez dva in pol čevljev v dolgost;; dolgost in širina skupaj ne sme presegati šest čevljev. Največja teža je za Kanado 15 funtov. Za nekoliko držav, med temi za Bulgarsko, Čehoslovaško, Nemško, Madjar-sko, Sovjetsko republiko in Jugoslavijo, je dovoljena teža do 22. funtov. Za druge dežele, kot na primer za Italijo, Grško itd., je le dovoljena teža do 11 funtov. Poštnina za mednarodno pa- ketno pošto znaša 14 centov za vsak funt ali del funta. V nekaterih slučajih je treba še plačati dodatno tranzitne potnine. Paketi za inozemstvo se večinoma ne morejo zavarovati (insure) ali pošiljati proti poštnemu povzetju (C. O. D.) Prepovedano je vključiti pisma v pakete. Za pakete v inozemstvo je treba carinske izjave (Customs Declaration). Ta je v obliki listka, ki se priveže k paketu. Sistem paketne pošte je bil uveden, da se omogočuje pošiljanje manjših količin blaga ob nižji pristojbini, kot jo zahtevajo špedicijske tvrdke (express companies). Mnogi ljudje se poslužujejo paketne pošte za dobavo sveže zeljave, svežih jajc in sadja direktno od farmarjev. F.L.I.S. Želodčne bolezni. (Ponatis iz "Zdravja," it. 10-11 '27.) Na malokateri organ stavlja človek tako velike zahteve kot na želodec. Ce dolgo časa hodi ali če mnogo dela se odpočije, če naporno gleda, zatisne potem oko, še celo če mnogo govori, zaprte usta za nekoliko časa, na svoj želodec pa le malo pazi. Enkrat mu da preveč, drugič premalo dela, pa zopet neprimerno hrano, ki je neprimerno delo, da mu posla, kadar bi moral počivati itd. Kaj čuda torej, če nekega dne odpove slepo pokorščino in začne na ta ali drugi način stavkati. Ce hočemo zvedeti na kakšen način nam more želodec od povedati službo, moramo najprej e poznati njegovo delo in njegov pomeh v skupni igri vseh človeških organov. Želodec je malo skladišče za hrano, sprejema jo torej in zadržuje, dokler je ne prebavi. Da more to redno delati, ne sme biti niti premajhen, niti prevelik in vhod v njega iz požiralnika mora biti prost in ne pretesen. Želodec je kot mehur, ki je vstavljen takoj za požiralnikom in ki gre njegov izhod proti ostalemu črevesu, katerega del poleg želodca imenujemo dva-najstnik. Pa ne samo da želodec sprejema hrano in jo zadržuje, temveč tu se vrši tudi prebavlja-nje. Želodčeva stena je iz mišic, ki se krčijo pa zopet raztezajo in tako mešajo hrano, da pride vsa v stik z želodčnim sokom, ki vrši- glavno prebavno delo. Poleg tega pa ima mišič-nata želodčna stena tudi to nalogo, da periodično iztiska iz Delo i živci, ss katere naša volja nima nikakega direktnega vpliva. Važna j« uloga, ki jo igra pri prebavi j an ju želodčni sok. Kot vemo, sestoji naša hrana, ki je potrebna prebavljanja v glavnem is beljakovine, ogljikovodikov in maščob. Ogljikovodike prebavlja še slina, ki vsebuje snov za njihov razkroj, pty-alin. Želodčni sok pa obstoji iz dveh snovi, ki razkrajate beljakovine v porabne snovi, v njem imamo solno kislino in pepsin. Pepsin je vezan na prisotnost solne kisline, če te ni, je pepsin brez učinka in enako je tudi prisotnost same solne kisline nezadostna za redno prebavlja-nje. Kako pride solna kislina in pepsin v želodec? Želodčna stena, ki obstoji iz mišic — kot vemo dosedaj ima notranjo površino sluznato, to plast imenujemo sluznico. V nji so celice, ki proizvajajo ene solno kislino, druge pa snov, ki it nje nastane pri prisotnosti solne kisline, pepsin. Ko poznamo delo, ki ga opravlja želodec, vemo, da moremo govoriti o želodčnih boleznih takrat, kadar katere izmed svojih nalog ne vrši ali P3 vrši v nezadostni meri. Vhod iz požiralnika v želodec more biti pretesen, kar je lahko slučaj, če se na prehodu požiralnika v želodec razvije rak. Na ta način hrana ne more v želodec in če ne skrbimo za to, da bolnik dobi na operativen način hrano v želodec, potem umrje od lakote. Želodec pa mora svojo vsebino tudi zadrževati toliko časa, da jo more prebaviti. Tu želodec lahko nagaja na dva načina, ali da jo vrne skozi požiralnik nazaj, odkoder je prišla, govorimo v tem slučaju o bljuvanju ali pa jo še s svoje strani neprebavljeno pošlje naprej dvanajstnik in ostalo črevo, ki seveda tudi ne more nadomestiti vsega, kar je zamudil želodec, ker ni imel časa. Njegova stena mora imeti vedno toliko ' mišično napetost, da se tesno prisega na svojo vsebino. Ce pa mišice izgube svojo napetost in jakost, potem je želodec kot vreča, ki se ne zmeni za to, kaj je v nji{ hrana, ki pride v želodec, leži tam mnogo dalje časa kot je potrebno mnogokrat par dni; mišice nimajo moči, da želodčno vsebino spravijo naprej po redni poti. V tem slučaju govorimo o želodčni oslabelosti, želodčnem razširjenju itd. Dostikrat je temu, da ne more želodec svoje vsebine pošiljati naprej, vzrok tudi to, da je prehod iz želodca v dvanajstnik pretesen, bodisi da je tam nastala kaka novotvorba ali pa da je mišica, ki zapira izhod želodca, premočna, oziroma da ima krč, torej popolnoma zapira izhod. Pri prvih slučajih, da je na prehodu želodca v dvanajstnik novotvorba, vemo, da gre največkrat za raka, medtem ko je vzrok za drugo vrsto neprehod-nost bolj raznovrsten. Ce je izhod iz želodca težak, potem mora želodčno mišičevje več delati, da zmore premagati ovire, mišična plast torej odebeli; pogosto imamo v tem slučaju opraviti z želodčnimi krči, dokler naposled moč mišic popolnoma ne odpove in ne začne potem hrana zastajati ali v želodcu in se v njem nabirati. Posebno pri bolnikih, ki imajo raka, najdemo v želodcu ostanke hrane, ki jo je bolnik morda že pred tedni zavžil. Potem se vsa hrana v želodcu razkraja na nepravilen način, gnije, polagoma pa preneha vsako normalno izločevanje želodčnega soka. f Notranja želodčeva plast je sluznica in njena obolenja so najbolj pogosta. Predvsem spadajo v to vrsto bolezni vsi želodčni kateri, akutni in kronični. Želodčni katar je vnetje sluznice, ki postane otekla, hrano na- nabrekla, poveča izločanje svojih sokov ali pa ga čez čas tudi zmanjša, proizvaja v obilni meri slus, obenem pa je tudi delovanje mišične plasti neredno, enkrat izpraznjuje želodec prehitro, drugič zopet prepočasi, saj je mišična plast v svojem delovanju precej odvisna od sluznice. Želodec je kot čuvaj, ki pazi, da nedovoljene jedi ne gredo naprej iz njega in jih zato raje vrne nazaj. . Vzroki želodčnih katarjev so največkrat pokvarjena ali preobilna jedila in pa neredno zavživanje hrane. Znaki želodčnega katarja so: bljuvanje, slab zadah iz ust, bel jezik, pomanjkanje apetita, glavobolja, pritisk v želodcu in še drugi. Ker igra želodčni sok tako važno vlogo pri prebavljen ju, zato je potrebno, da ga želodec proizvaja v dovoljni meri in pravem razmerju med solno kislino in pepsinom. Mnogokrat, posebno pri kroničnih želodčnih katarih je izločanje tega soka prevelik^. Včasih je množina solne kisline prevelika, včasih premajhna, zgodi se pa tudi, da izostane sploh vsako izločanje soka, kar pa je bolj redko. Posebno pogosto so dolgotrajni katari vzrok, da pride do nepravilnega, prevelikega izločanja soka, pa ludi do tega, da postane sluznica nezmožna, da bi izločala potrebne množine soka. Množino solne kisline in pepsina v želodcu moremo meriti in zdravnik more za njo vedeti, Če s pomočjo kavčukove cevi izčrpa želodčno vsebino. Pri analizi dobljene 1 vsebine more spoznati ali je solna kislina ali pepsin potreben za normalno in pravilno delovanje želodca in more potem manjkajočo snov umetno nadomestiti z zdravili. Nepravilnostim pri izloča nju soka, kot tudi nepravilnostim pri izpraznjevanju želodca, pa morejo biti vzroki tudi živčni vplivi. Saj vemo, da vse naše organe uravnavajo živci, srce, pljuča in tako tudi prebavila. Dostikrat je želodec na videz popolnoma zdrav, bolnik pa je imel z njim velike težave, naj-brže so torej živci v teh slučajih svoje delo slabo opravljali. Da imajo na delovanje želodca živci velik vpliv, je mnogokrat dokazano. Pa ne samo živci, ampak tudi duševno razpoloženje, ki se najbrže potom živcev prenaša v * želodčno steno. Vemo, kako dobro nam tekne hrana, če smo veseli in kako neradi jemo, če nas kaj teži in s poizkusi je dokazano, da se pri' veselem razpoloženju izloča več želodčnega soka kot pri žalostnem in da je tudi gibanje želodca živahnejše. Obratno pa seveda tudi zavisi ugodno duševno razpoloženje od želodčnega delovanja. Tako nam ne bo čuden tudi narodni pregovor, ki pravi, da gre ljubezen skozi želodec, katerega prepo-govora nam ni treba vzeti kot zagovor epikurejca, temveč kot filozofško utemeljeno narodno modrost. Popolnoma svojevrstna bolezen je rana na želodcu, ki je precej pogosta in more biti tudi nevarna bolezen. Kako nastane ni še popolnoma gotovo, najbližja je misel, da želodčni sok, ki je v stanu prebavljati beljakovine, prebavi tudi mesto v želodčni steni, kjer mu je to mogoče; pa je potem za nas vseeno, na kakšen način je do-tično mesto postalo tako, da ga je želodčni sok mogel nagristi. Da mora biti želodčna stena sicer zavarovana pred delovanjem svojih sokov, je jasno, kajti drugače bi želodec prebavil samega sebe. Ce je torej gotovo mesto v želodcu izgubilo to zavarovanje. potem more tam učinkova ti želodčni sok, ki izje steno in tako nastane rana na želodcu. Rana je navadno okrogla in gre skozi sluznico v mišično plast. Nevarnost je pri t€m to, da t more seveda tudi prodreti skozi poslednjo plast želodčne stene in vsebina želodca se more razliti v trebušno duplino, kar ima za posledico vnetje trebušne mrene in navadno tudi smrt se celo pri hitri kirurški pomoči. 1 Druga nevarnost pa je, da želodčni sok prejč steno kake žile, tako da se to odpre in izliva kri v želodec ter bolnik lahko na ta način izkrvavi. Pri vseh takih ranah, ki jih imenujemo tudi čir na želodcu najdemo tudi povečano množino solne kisline in pa živahnejše delovanje želodca. Podali smo kratek pregled vseh želodčnih bolezni, posebno rak in čir na želodcu pa sta potrebna še nadaljnega pojasnila in 0 njih skoro bolj podrobno. Precej pogoste so želodčne bolezni in mnogih se lahko ubranimo, če polagamo na svoja živila in prehrano tako veliko važnost, kot jo zaslužijo. Higijena prehrane je silno napredovala in nam je v stanu povedati mnogo koristnega in potrebnega. Način prehranjevanja — glavni vzrok ten bolezni - še dolgo ni tak, kot bi moral biti in da bo o tem prodrlo znanje med vse, si bo tudi prizadevalo "Zdravje." Odkritje povzročitelja raka. Po najnovejših vesteh iz Pariza in Dunaja, se je moderni medicini posrečilo odkriti povzročitelja raka. Kakor znano, do danes zdravilstvo ni poznalo vzrokov tej hudi bolezni, ki je poleg tuberkuloze najhujša rana na sedanji družbi. Zato je popolnoma po pravici vest o odkritju povzročitelja raka razburila ves svet. Odkrila sta vzroke raku dr. W. E. Gyer in dr. E. Barnard, ki sta delala svoje poskuse s pomočjo Medical Research Councila. Povzročitelj je novo odkriti bacil, ki je izredno majhen. S posebnimi ultramiskopi se je posrečilo ugotoviti bacile raka. Našel se je v oteklinah raka pri različnih živalih, zlasti pri ptičih, pa tudi na človeškem raku. Ce se bacili raka injici-rajo v zdrave živali, sami zase ne povzročijo raka. To se zgodi šele ted^j. če se injekcira z oteklinskimi sokovi. Dr. Gyer in dr. Barnard imenujeta to "specifični faktor," ker se ta substanca-tekočina ne more vzeti od drugih živali. Specifični faktor za injekcije v miši se mora vedno vzeti le iz miši, da skupno z injekcijo bacilov raka povzroči otekline raka. Dr. Barnard je v znanstvenem svetu že poznan, ker je prvi porabil ultravijoličaste in x-žarke za mikroskopska dela. Koliko je resnice na tem poročilu, bomo kmalu videli. Važno bi to odkritje brez dvoma bilo. Po letnem poročilu angleškega državnega zavoda za boj proti raku, se bolezen na raku vedno bolj širi. Medicina sicer skuša operativno odstraniti bolne dele telesa, nadalje uporablja radiološke in biološke metode. A kljub vsem zdravniškim poskusom izkazuje statistika na raku umrlih oseb, da se smrtni slučaji vedno bolj množe. Leta 1922 je na raku umrlo 45,-000 nad 30 let starih oseb, leta 1924 pa že nad 50,000. -o- VII. IZKAZ DAROV za stavkujoče premogarje John R. Sterbenz, Laurium, Mich., $3. Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., $44. Članice društva Kraljica Maj-nika, št. 157, Sheboygan, Wit, 516.15. Društvo sv. Jožefa, št. 53, aukegan. 111., $25. Skupaj $22.15. Prejšnji izkaz $270.48, skupaj $358.63. / Vsem cenjenim darovalcem in darovalkam prav lepa hvala. Josip Za.ar, glavni tajnik. UtfaMvUcaa v Jolletn, IU., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraaa ▼ J državi Illinola, do« 12. Januar)«. 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST-, j OUST, ILL. Solventnoot aktivnega oddelka snaia 100.81%; solv« delk« snaia 140.28%. Od ustanovitve do 1. januarja, 1928, znaša skupna izplačana podpora $3,160,793.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednik: ANTON GRDI NA, 1053 B. 82tad Sfc,___ L podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., PiMbl«, Cala. II. podpreda. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chfa GUvni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Jaltal, QL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St. JoU«t, I1L Duhovni vodi«: RBV. KAZIMIR CVERCKO. 2818 W.Bt Clair St Iadiaaa-polia, lad. v Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 812 Gnat St, Pltfckvrgh. Pa. NADZORNI ODBOKi MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A^ Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicag«, III. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Ailis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE UKOVICH, 9511 Evina Ave. So. Chica«o, I1L FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 28—10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, IIL JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland. OU«. POROTNI ODBOl: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, P«. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Lanriaa, Miefc. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G RUDMAN, 285 Burlington Rd., Foreat Hills, Wilkinaburgk, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vaa pisma in denarne zadeve ,tikajoče so Jednote, naj a« poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopiao, dru-fttvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnin« p« na "GLASILO K S. K. JEDNOTE", 8117 St. Cl«ir Ave., Cleveland, Ohie. IZ URADA GL TAJNIKA IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTOPLIH V MLADINSKI ODDELEK V DECEMBRU, '27 K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 17824 Earl R. Me ditz. K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 17825 Clarence J. Hochevar,. 17894 Mary Stampfel. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 17826 Stephen Muzenjak, 17827 Louis Muze njak. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 17828 Edward B. Jakich. K društvu sv. Alojzija, t. 47, Chicago, 111., 17829 Henry Hafner. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., 17830 Louise Lubesek. — K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 87, Joliet, 111., 17831 Mary Korelc. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb., 17832 William H. Jaksich, 17833 Joseph N. Bizal. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 17834 Joseph Klanchnik. K društvu Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., 17835 Anna Podlesnik. K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, Ul„ 17836 Victoria Papesh. K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 17837 Anna Vu-jovich. K društvu sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., 17838 John Smarecek. K društvu sv. Cirila in Metoda, šti 144, Sheboygan, Wis., 17839 "(Stanislav Zorman. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 17840 Mary Zaje. K društvu Marije Pomagaj, Rankin, Pa., 17841 Barbara Ko-vacic. K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 17842 Marie J. Filipovich. ^ K društvu sv. Mihaela, št. 152, South Deering, ni., 17895 Mary Sertich, 17896 Katie Ser-tich, 17897 Mihael Prpich, 17898 Ivan Prpich, 17899 Helen Prpich, 17900 Manda Sertich. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 17843 Josephine Suscha. K društvu Marija Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans., 17844 Olga Truden, 17845 Edward TruHen. K društvu Marije Magdalene, št. - 162, Cleveland, O., 17881 Josephine Mlakar, 17882 Mary Mlakar, 17883 Vida Hrovat, 17884 Mary Novak, 17885 Anna M. Mavko, 17886 Frances Slapnik, 17887 Matthew Truden, 17883 Mary Truden, 17889 Andrew Truden, 17890 Louise Truden, 17891 Stanislaus Hace, 17892 Johanna Hace, 17893 Josephine Hace. K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 17846 Anna Vrčič, 17847 Anthony Vrčič, 17848 Barbara Ban, 17901 Michael Mrzljak, 17902 Catherine Mrzljak, 17903 Mary Mrzljak, 17904 John Mrzljak, 17905 Barbara Mrzljak, 17906 Anna Mrz-Ijak. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111., 17849 John Plesha. K društvu sv. Arte, št. 173, Milwaukee, Wis., 17850 Walter Matjasich. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 17851 Cyril Zupan. K društvu sv.' Helene, št. 193, Cleveland, O., 17852 Anna Agnich, 17853 Rose Punchur, 17854 Rose Stimec, 17855 Josephine Stimec, 17856 Angela Stimec. 17857 Herbert Zalar, 17858 Raymond C. Zalar, 17859 Rose Sepic, 17860 Frances P. Brate. _ K društvu sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O., 17861 Frances Breznikar 17862 John Breznikar, 17863 Joseph Breznikar, 17864 Edward Breznikar, 17865 Ladislav Hochevar,, 17866 Mary L. Hochevar, 17867 Joseph Glivar, 17868 Josephine Glivar, 17869 Mary Glivar, 17870 Milan Stavec, 17871 Lawrence Legan, 17872 Frank Kovačič, 17873 Josephine Ko-vačič, 17874 Victoria Kovacic, 17875 Alfred Kovacich, 17876 Olga Kovacich, 17877 Pauline Kovacich. K društvu sv. Križa, št. 214, Cleveland, O., 17879 Matilda Stepic, 17878 Hedvika Stepic. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 222, Bessemer City, Pa., 17880 William Oblak. K društvu sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O., 17820 Mary Klucarich, 17821 Martin Kavas, 17822 Mary Smolko, 17823 Joseph Zver. Josip Zalar, glavni tajnik, o- Vrag v kosu. Podhostnik in njegova boljša polovica, rojena Srakarjeva Katra, sta bila kakor ustvarjena drug za drugega. Že prej, ko še nista stopila v kompanijo, sta oba večkrat kaj našla, kar nihče ni zgubil in večkrat kaj požela, kar so drugi vsejali. Oba sta že štela cinke na re-stantovski juhi, ker sta vedela povedati, da za to zadostuje, če zna kdo le do pet šteti. Ko sta šla po poroki malo v gostilno, sta si vsak eno žlico vzela za spomin na poročni dan. i Glede ostalega, kar je še treba, sta zaupala na svoje dolge prste. In res nista slabo živela.. Ne vem, če so kje toliko perutnine doma pojedli kot onadva. No pa ko bi bila samo s tem zadovoljna, bi bila morala nasad- nje lisica ceho plačati. Ker so pa vsi sosedje dobro vedeli, da klobas in želodcev niti lisica zvitorepka ne spravi iz dimnika, je sum le nanju letel. Toda nihče ju ni upal tatvine dol-žiti, ker ni imel gotovih dokazov. Vsakokrat, kadar je komu kaj noč vzela, je zašumelo po vasi, kakor če jastreb šine med kokoši, pa je zopet potihnilo. Nekega jutra je stara Urša, ki je tudi ob delavnikih hodila k sv. maši, prinesla vest, da se je prošlo noč tat celo v župni-šču pojavil in odnesel cel jer-bas krač, ki so jih bili ljudje prejšni dan sv. Antonu nanosili, v zahvalo za zdravje pri živini. Ker bi se imele te krače prodati in izkupiček obrniti za nabavo novega kipa sv. Antona Puščavnika, so gospod naslednjo nedeljo oznanili kaj se je zgodilo in imeli celo pridigo o grešnosti tatvine, posebno če se cerkvi ukrade. Povedali so tu di sledečo zgodbo: V neki, meni dobro znani župniji je bilo. Splošno so bili pošteni ljudje, a par dolgoprstne-žev je bilo med njimi. Vsak teden je bilo kje pokradeno. Kar in kjer je mogla tatinska roka kaj doseči, je odnesla. Dolgo ji niso mogli priti nasled. Nazadnje se je pa tiček sam ujel in sicer na način, ki je bil očitno kazen božja. Neki vbogi družini, ki se je celo leto mučila, da je enega prešička zredila in se veselila, da ji ne bo treba samega nezabeljenega močnika srebati, je brezsrčnež ukradel vso mast. Že jo je spravil v koš in se zadovoljen podal v svoj tatinski brlog. Kar začu-je med potjo neko škripanje in praskanje v košu. Ves prestrašen hoče sneti naramnice, vreči koš stran in zbežati. A v tistem trenutku ga nekdo zgrabi za lase in ušesa in začne lasa ti, da je Bilo joj. "Pomagaj! Po magajte!' je klical, kljub temu, da je nosil tuje blago. Toda predno so se ljudje prebudili in prihiteli skupaj, tat ni imel že skoraj nobenih las več in vsa krvava ušesa. Kar naravnost jim je priznal, da je ukradel, kar ima v košu in jih prosil, naj ga izroče sodišču, samo da ga h. . .č ni vzel. Bil je prepričan, da ga nihče drugi ni lasal, kot sam vrag. V tem ga je še bolj potrdilo, kar so vedeli ljudje povedati, da je največjemu revežu ukradel. Še možje, ko so šli iz cerkve in postrani pogledovali Podhost-nika, so bili prepričani, da če ima res on vse izvršene tatvine na vesti, si poslej vsaj cerkvi in revežem ne bo več Upal krasti. Ženske je pa kar vest pekla, da so ga kaj takega dolžile, ko so videle, da ima še vse lase in so tudi njegova ušesa normalna. Nekaj časa potem ni bilo slišati o kakih novih tatvinah. Ljudje so bili zelo hvaležni gospodu, da so to zgodbico povedali in obljubili, da bo sv. Anton brez krač dobil nov altar in kip. A predno je do tega prišlo, je uzmovič zopet pozabil na ono zgodbo. Zdaj je bilo tu znova pokradeno zdaj tam; vendar nikoli pri kakem revežu ali pri cerkvi. Topot so se pa vaški fantje skorajžili, da hočejo vragovo vlogo sprejeti in uzmoviču lase populiti, ter ušesa tako nategniti, da si bo lahko plešo pokril z njimi. Domenili so se, da bosta vsako noč dva šla na stražo. Ker je sum zopet letel na Pod-hostnika, ki je imel zunaj vasi pod gozdom svojo bajto, so za prežo določili parobek gozda, kjer je glavna pot šla mimo vasi, stranska pa v vas, češ, če je on, mora hoditi tam mimo. Več noči so zastonj stražili. Nikogar ni bilo od nikoder. Prišla sta na vrsto Kotarjev Dreja, ki je bil orjak, da bi vragu roge polomil in Kračma-nov Picolo, kakor so ga bivši vojaki na italijanski fronti krstili. Bil je namreč pravi pritlikavec, čeravno že nad dvajset let star. Fantje so ga dražili, da ga je cesar enkrat za trikrat oklical. Sicer je bil pa eden naj pogumnejših. Vsakega je vrgel. Kar pod noge se mu je vrgel in ga spodnesel. Ko so začele luči po hišah ugašati, sta torej ta dva za vzela svoje mesto na straži Spočetka sta še katero rekla da nista zaspala. Ko je pa zadnja luč na oknih ugasnila, sta umolknila, ter zoj>et in zopet nastavila roko na uho, če morda kdo ne prihaja. "Pssst," zašepeče tenkosluš-ni Picolo, "slišiš, eden gre." "Tiho, Picolo, ne gani se," de komaj slišno Dreja in stisne pest, kakor bi že hotel vragu konkurenco delati v lasanju. Bližje in bližje so se Čule sicer previdne stopinje. Naenkrat se prikaže iz gozda črna postava s košem na rami. Oba stražarja sta takoj spoznala Podhostnika, a si nista upala izmenjati svojih misli. Ob razpotju je nočni ptiček postal, da se razgleda, če mu morda ne preti kaka nevarnost "Nobene luči več nikjer," je polglasno dejal sam sebi, "vse se ziblje v sladkih sanjah. Ja ka bo pa rajši podnevi sanjal, potem ko mu bo Katerca pošteno kosilo napravila, kakor se za nočnega delavca spodobi." Ko se je nekoliko izsopel, se je začel previdno plaziti v vas. Naša dva stražarja sta se spogledala in toliko razumela, da še ni čas udariti. Minila je že ura, a ga še od nikoder ni bilo s plenom. Že sta si jela drug drugemu delati očitke, zakaj nista takoj planila nanj, češ, da je najbrž po drugi poti odnese) pete. -Kar ga zagledata, kako se po isti poti vrača, skrbno se ogibajoč nizkih vej sadnega drevja, da bi ne povzročil kakega šuma. Na razpotju se zopet ustavi in odloži koš. o "No, ravno zastonj ni bilo," jame zadovoljno modrovati. "Nekaj klobas, par gnjati, dva hleba kruha in še malo za zaliti. Ampak za tak beraški plen si Jaka ne bo nočnega počitka kradel. Bo treba malo več naložiti. Še doli -k Strajnarju bom stopil. Gotovo so kure zopet kaj nanesle. Mast tudi še staro rabijo. Malo cvrtja je včasih dobro." , Po tem samogovoru se je previdno splazil čez plot in se oprezno smukal skozi vrt proti hramu, kjer je bil že domač. "Ti. Dreja," pravi Picolo, "veš kaj mi je prišlo na misel?" "Kaj?" x "Če bi mu midva zgodbo* o Vragu v košu' malo osvežila, na katero je menda pozabil, ali pa misli, da vrag samo tistega, ki reveža okrade zlasa?" "Izborna misel, Picolo, a kako naj jo izvedeva?" "Prav lahko, Dreja! Poslušaj ! Jaz sem majhen, če se dobro stisnem, me skoraj nič ni. Dajva mu to, kar je nakra-del, izložiti iz koša. Potem se bom jaz na dno stisnil. Ti boš dal pa tisti žakelj na vrh, s katerim je svoj plen pokril. Če ne bo nobene spremembe opazil, ko pride nazaj, ampak na vrh priložil ter zadel, glej, da nama boš oprezno sledil. Za slučaj pa, da bi prišel zvijači na sled, takoj priskoči na pomoč, da ga zlasava, če ga vrag noče." "Takoj na delo! Kaj boljše ga si nisi mogel izmisliti!" Naenkrat je bil ves plen iz koša in spravljen v skrivališču. Mesto njega je pa Picolo sede) na dnu in se res tako stisnil, da ga ni bilo skoraj nič. V trenut- na vrh naložil in zadel. "Oho," je zadovoljen dejal "saj je precej težko. Za nekaj časa bo že. Jaka bo klobase jedel in gnjati obiral, Katerca si bo cvrtje delala, ti le polhi naokrog pa naj nezabeljen krompir tolčejo, če jim drago. "Za v . * , kaj pa škrba in praska v košu? Pa menda ja ni zlodej . . . \ Saj nisem ne cerkvi ne revežu vzel ... O, kaka miš je morala med tem zavohati klobase. Ji bom že dal, ko pridem domov." Uuuu . . . Ooooo/ se zamolklo oglasi iz koša in nek ropot nastane v njem. Podlesnika mrzel pot oblije. Zgodba o vragu lasaču mu v vsej podvojeni grozoti stopi pred oči. Hoče sneti peravnice in vreči l^oš od sebe. Toda v tistem hipu ga zgrabijo dve roki za lase in mi-kastiti, da je bilo joj. Čim bolj se je hotel Jaka otresti koša, tem bolj krčevito se je vrag lovil za njegove lase in ušesa "Sv. Anton Puščavnik, ki si imel tako moč . . . pomagaj!" Da, ha, ha, ha, pomagaj, da erače nazaj dobiva!" Do zadnje bom povrnil . . . pa še bolj mastne . . samo zdaj me še pusti . . . Nikoli več . . . Naj me h . . . vzame, če še kdaj!" "Zato sem pa prišel, ha, ha la! Samo povej, kje si vse to dobil?" Kupil, gospod h . . kupil!" Lažeš," se zadere vrag, in ga začne znova lasati, da je letelo naokrog kot iveri. "V dar dobil, sem hotel re či!" V dar dobil ... ha, ha, .ha cje pa, povej?" rjove vrag nac njim in mu nateguje ušesa, di so bile že kakor veha pri zel-nati glavi. Ukradel, ukradel, gospo< . . pfvič in zadnjič!" Prvič, ha, ha, kdo je pa tan? in tam kradel?" mu začne naštevati vse posamezne tatvine in za vsako mu izruje en šop as, ter nategne ušesa. "Nikoli več ?. . nikoli več . . . samo zdaj me še pusti!" Ves oskubljen in krvavih ušes, ki so mu mahedrala kakor kaki žabčni ovci, je Jaks prisopihal -z začarani mkošeir do nekega drevesa, ki je svojf mogočne veje razprostiralo malone na drugo stran pota. Stoj!' ukaže vrag, "danef žal še nimam popolne oblasti nad teboj. Toda če boš same še enkrat kaj tujega premaknil bova pa po mojem domu še hujše plesala. Saj veš, kje sem doma." V tisteh hipu se je vrag prijel za vejo, ki je visela čez pot in se dvignil in zginil med perjem. Jaka si ni upal niti nazaj pogledati, kako dolg rep ima. Vrgel je koš od sebe in stekel, kar so ga utrujene noge nesle proti svoji koči. Ko sta se Picolo in Dreja našla pri košu, bi bila kmalu popokala od smeha. Dan se je že delal, ko sta privriskala v vas. Ljudje so že'vedeli, kaj to pomeni. Naenkrat je bilo vse pokonci. Zmagoslavno je Picolo pripovedoval, kako izvrstno je igral vlogo vraga. Omavsanega Podlesnika ni bilo potem več na spregled, dokler ga , niso prišli orožniki iskat, da ga vtaknejo v luknjo, kjer so mu imeli čas rasti novi lasje. -o- prav dve vrsti, rdeči quebracho, ki je dragocenejši, Loxo-pterygium Lorentzii iz družine terebint, in beli quebracho Aspidosperma Qpebracho iz družine apocinej. Vrednost obeh obstoja v tem, da vsebujeta cnnogo tanina, rdeči nad 22 odstotkov, beli pa samo 3 procente.. Prvi ima mehak rmen les, ki postane posušen rdečerjave barve in zelo trd. O vrednosti teh dreves preje inozemci sploh niso imeli pojma razen domačinov, ki so jih že od nekdaj pridno izsekava-li. Ko so poslali Argentinci le ta 1883. na razstavo v Bremen tudi quebracho les, so začeli nemški kemiki takoj analizi rati sestavine tega lesa in v svoje veliko začudenje našli tako visok procent tanina, ki ga dotedaj ni imela še nobena druga rastlinska snov. Kot najboljše taninove sirovine so veljale tedaj hrastova drevesna skorja in šiške, ki vsebujejo 5 do 9 procentov tanina. Takoj so Nemci začeli ustanavljati delniške družbe, ki bi izrabljali quebracho gozdove, obenem pa pošiljali številne izseljence v Argentino. Produkcija je hitro rastla, izvoz je postajal vedno večji in več-Saj ni čuda, ker služi tanin tako mnogostranski uporabi. V usnjarstvu je neobhodno potreben, dalje služi v barvarst-vu, kemični industriji, drogeri-medicini, fotografiji in še mnogih drugih panogah v gospodarskem življenju. Lesa samega ne izvažajo iz Argentine, ker bi to otežkočevalo prevoz, temveč samo taninov eks-irakt. Na krajih, kjer izseka-vajo drevesa, so se razvile ra-li tega številne tovarne. V po-štev pridejo seveda samo ona drevesa, ki so popolnoma nepoškodovana. Ako so od bliska ali viharja kaj nalomljena, ali pa celo od hroščev najede-na, nimajo nikake vrednosti in jih guste v miru. Ker se domačini boje, da bo kmalu vse izsekano, so stavili v tem ozi-ru različne predloge, med drugimi tudi tega, naj bi dreves sploh ne sekali, temveč jih raje navrtali, kot to delajo pri kavčukovih drevesih, in bi tako nabirali samo drevesni sok, drevesa bi pa rastla naprej. Toda ta predlog sploh iii obveljal, ker bi s tem ne bilo čisto nič pomaganega. Drevesa imajo namreč tako trdo skorjo, da jim žuželke in drugi parasiti' sploh ne morejo do živega, ako niso že poškodovana. Navrta-na drevesa bi torej postala žrtve žuželk, kar bi pa bila večja šlfoda, ker bi ostal les neizrabljen, dočim tudi les posekanih/ dreves dobro izrabijo. Je namreč izredno trd, vsled tega je tudi dobil imel quie-bra hacha (t. j. lomilec sekir), v vodi obdrži svojo trdoto in sploh ne segnije. Zato je les poraben zlasti za vodne zgradbe. QUEBRACHO GOZDOVI V severnem delu Argentine in v zahodnem delu Paragua-ya se razprostirajo neizmerni pragozdovi Gran Chaco. Od tropskih pragozdov se ločijo po tem, da prevladujejo veči- noma le obsežna in visoka drevesa, grmičje, praproti in buj-' Je> da je bila prva p^^ PRVA PISANA USTAVA (14. januarja, 1639). V starem svetu so države polagoma nastale iz združitve rodbin v plemena in plemen v večje skupine, dokler niso nastala velika kraljestva in cesarstva. Istočasno z razvojem večjih človeških enot so se razvijala tudi načela o vladi. Tradicije, na-* vade in običaji starih narodov so tvorili podlago njihovih osnovnih zakonov., to je njihove ustave ali konstitucije. Republike in demokracije so obstojale že dolgo pred odkritjem Amerike. Zgodovinsko dejstvo konstitucije Združenih držav. Kolonisti v Connecticutu so prišli v dolino reke Connecticut iz Massachusettsa in bili so pod vodstvom nekega angleškega begunca, duhovnika po imenu Thomas Hocker. Ko so se našli izven oblasti massachusett-ske kolonijalne vlade, so se lotili organizacije svoje lastne vlade. V tem zgodovinskem dokumentu so popolnoma ignorirali oblast angleškega kralja in pripoznali le suvereniteto ljudstva. Četvorica izmed poglavitnih načel te ustave je bilo: 1. Vsa vladna oblast prihaja od ljudstva. 2. Ljudstvo ne sme biti obda-čeno brez privoljenja svojih zastopnikov. 3. Število zastopnikov naj se ravna po številu prebivalstva. 4. Splošna volilna pravica naj velja za vse. Ta ustava kolonije Connecticut je bila dokaj različna od vladnih načel v drugih kolonijah, kjer so bili izključeni iz volilne pravice vsi oni, ki niso spadali k uradni cerkvi. -o- PRVA REŠITEV NA MORJU VSLED BREZŽIČNEGA BRZOJAVA Kakega velikega pomena je radiotelegraf v slučaju nezgod na morju, se je prvič pokazalo dne 23. januarja, 1909, ko je pamik Republic s 761 ljudmi v njem trčil s parnikom Florida blizu nantucketskega svetilnika ob newenglandski obali in se kmalu potem potopil. Črke "S. O. S." razposlane po radiu, po-menjajo danes, da parnik potrebuje pomoč. Tedaj so rabili signal "C. Q. D." To so bile črke, ki jih je radio-operator pa mika Republic razposlal. Ostal je na svojem mestu, dokler niso bili vsi bližnji parniki obveščeni o nevarnosti in o legi -parnika. S polno paro so drugi parniki pripluli na lice mesta in vseh 761 ljudi je bilo rešenih gotove smrti. To vse se nam zdi nič posebnega dandanes, ko smo imeli že toliko rešitev na morju s pomočjo radiotelegrafa. Leta 1909 pa je bil brezžični brzojav, kot sO ga tedaj zvali, še novo-tarija in iznajdba ni bila še dovršena. Radiotelegrafična zveza je bila mogoča le na kratke razdalje in še to samo ob ugodnih atmosferičnlh razmerah. Radiotelefon je . bil še le v povojih. Dandanes imamo redno radiotelegrafično zvezo med Evropo in Ameriko in radio koncerti tudi preko oceana so postali mogoči. Razvoj radia tekom zadnjih 15 let je bil eden izmed najhitrejših napredkov modernih iznajdb. Prva ameriška podružnica Jugoslovanske Matice. kih je bilo zopet vse tiho, ka- , ..j -v, -QOtnn n»r , " ' • . kor da bi se med tem prav ničJno cv!tje ^fTt^ Tlaž FT*. V ČT™* ^ ne pripetilo. Ravno pravočas- j Pogrešajo. Vsled tega so laž- tu> Mala skupina kolonistov v no. Kajti komaj je Dreja zo- Je dos*>Pnl oz,roma Prehodnl' pet zlezel v svoje skrivališče, se je dihur že vrnil s svojim plenom. Polne žepe jajec je prinesel in lonec masti. Da bi mu kdo v zadnjem trenutku ne prekrižal računov, je vse lepo kar v kolikor; seveda ne leže na močvirnatem ozemlju. Ti gozdovi pa so najznamenitejši po tem, ker edino v teh rastejo dragocena quebracho drevesa. Zastopani pa sta prav za Connecticutu je to storila. Ti priseljenci iz Angleške, ki so obsojali absolutizem kralja in nestrpnost angleške cerkve, dali so že'leta 1639 izraz nazorom o politični svobodi, ki so 150 let kasneje postali osnovno načelo V prostorih Slovenske Narodne Čitalnice v Clevelandu, Ohio se je na večer 28. decembra vršila druga seja podružnice Jugoslovanske Matice. Seja je de-Icma osvojila pravila kot veljajo za podružnice omenjene organizacije v Jugoslaviji, deloma jih je prikrojila ameriškim razmeram primerno. Povdarjalo se je, da mora biti ta organizacija popolnoma nadtsrankarska, v kateri bo prostora za vse, ki čutijo slovensko. Najvažnejše narodno in kulturno delo Jugoslovanske Matice obstoji v tem, da oskrbuje s slovenskim čtivom naše zasužnjene brate v Julijski Krajini, na Koroškem in drugod, in jih s tem skuša obvarovati narodne smrti. Celoletna članarina znaša samo 25c. Isto sprejema tudi knjižničar Slov. Nar. Čitalnice v S. N. Domu. Slovenska podružnica Jugoslovanske Matice v Clevelandu šteje že nad 160 članov. Dozdaj je bilo izvoljenih 9 odbornikov, nadaljni se bodo izvolili na prihodnji seji, katere datum bo po-ročan v listih. VESTI E JUGOSLAVIJE. Smrtna kosa. V Šmartnem ob Paki sta umrla Jožef Rakun in Alojzij Mihelec. Prvi je bil lesni trgovec v Zagrebu, brat Franca Rakuna, kaplana v Pi- šecah in dr. Alojzija Rakuna, odvetnika v Celju, v starosti 45 let. , 2e pred vojno je odšel iz Šmartna v Zagreb, kjer si je ustanovil s pridnimi rokami in varčnostjo samostojno lesno trgovino. Bil je radi poštenosti med splavarji splošno priljubljen. Vrnil se je v svoj ljubljeni domači kraj v upanju, da se mu zboljša zdravje. Pokojni je bil kremenit in blag značaj. — V visoki starosti 91 let, je umrl Alojzij Mihelec svoječasni daleč znani krčmar. Visoko ga je čislalo Vse kot poštenjaka. V časih, ko še ni bilo kmečkih posojilnic, je pomagal velikokrat ljudem v denarnih zadevah ne kot oderuh, ampak iz krščanskega usmiljenja. — Na Kaplji je umrla v starosti 83 let dobra mati, ba bica in prababica ter vzgledna vdova Marija Vraber, mati g. kanonika dr. Maks Vraber..— V visoki starosti 94 let je umrl na Štefanovo v Rovtah daleč na okrog znani Gregor Turk, ki je bil dolga leta oskrbnik na cesti Logatec-Rovte. Bil je do zad njih dni še zelo trden in krepak. Lani o veliki noči je bil na veliki četrtek pri umivanju nog starčkom v, stolnici. ( — Umrla je 26. decembra popoldne v Cerknici gdč. Jerica Kun stelj, sestra ranjkega dekana Franca Kunstlja, v 82. letu starosti po kratki bolezni, previde-na s sv. zakramenti. — V Stra-• žisču pri Kranju je preminula splošno spoštovana in priljubljena gospa Frančiška Križnar, žena trgovca in gostilničarja g Anton Kržnarja in sestra uršu-linke M. Ludovike. Zapustila je dvoje nepreskrbljenih otrok — V Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je pretekli teden umrla od kapi zadeta blaga mamica gospa Ana Šnejdar v visoki starosti 78 let. — Na Verdu pri Vrhniki je umrl g. Anton Draš-ler, posestnik, gostilničar in trgovec. Smrtna nesreča pri spravljanju lesa. Dne 22. decembra so drvarji gonili hlode Zaluknjo nad Begunjami. Proti večeru so tovariši zapazili, da je Rudolf Šlibar, po domače Stavar, šel k vodi in se zgrudil. Spravili so ga pokonci, odpeljali domov, kjer pa je nenadoma izdihnil. Bržkone je dobil nevaren udarec. Iz Starega trga se poroča, da je dne 24. decembra nenadoma umrla grofica Viljemina Lich-tenberg. Prepeljali so jo Ljubljano in pokopali na evan gelskem pokopališču. Odlikovanje. Svetovno znani razpošiljatelj in neumorni raz širjevatelj naše kranjske čebele v vse dele sveta, g. Jan Str gar, trgovski čebelar v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, je bil na čebelarski razstavi "The National Show of Bees and Honey" at the Crystal Palace na Angleškem, v oddelku odprtem za celi svet, katera se je vršila v septembru, odlikovan za raz stavljene čebele s prvim odlikovanjem, krasno srebrno kolajno, katera mu je te dni dospela. S tem odlikovanjem je dosegel na tu in inozemskih razstavah v kratki dobi poslovnih let že 70 odlikovanj. V zadnjih par letih pa je dosegel tudi svetovni rekord s pošiljatvami celih če-belnih družin v velike daljave. Poslal je cele panje z živimi čebelami, delom, zalego in medom preko Hamburga, Gibraltarja, Sueškega prekopa, Sin-gapurja v Tokio, katere so po devettedenskem potovanju dospele v dobrem, brezhibnem stanju na Japonsko. Dosegle so popolno zadovoljnost cesarskega čebelarskega zavoda na Japonskem. Druga večja pošilja-tev že od 29. oktobra potuje po istem potu in bo v nekaj dneh dospela na Japonsko. Dosedaj še ni znano, da bi katerikoli čebelar na svetu z dobrim uspehom in z jamstvom za živo dospelost v tako velike daljave pošiljal čele čebelne družine. Pustolovec Gustav Ropotar je zdravil Ljubljančane. Dne 27. decembra \je bil v Ljubljani prijet Že dolgo zasledovani Gustav Ropotar, rojen 1899 v Zidanem mostu, pristojen v Celje. Stanoval je že od začetka decembra v Škof ji ulici 3 pod imenom dr. Ljudevit Černe, zdravnik iz Celja ter kot tak vlovil številne žrtve. Ropotar se je izdajal za zdravniškega asistenta v splošni bolnišnici ljubljanski in je pod tenTTiaslovom vršil zdravniške ordinance. Kot najbolj pripravne žrtve si je izbral po veČini natakarice v raznih gostilnah in vinskih kleteh, kjer je kar v lokalu preiskoval paci-jentke in jim izdajal recepte. Za ordinancijo si je izposojeval po' več sto dinarjev gotovine, povrhu je pa poravnavo cehe odložil na prvega januarja, 1928, ko bo dobil plačo v bolnišnici. Pri policiji se pojavljajo vedno nove stranke, ki so bile od Ropotarja ogoljufane in so šele potom časopisja zvedele, s kom so imele opravka. Med oškodovanci so samo ljudje iz revnejših slojev, ki težko pogrešajo denar, ki so ga dali Ro-potarju. Ropotarju so po največ nasedle naivne ženske, ki so mu zaupale, da jih bo ozdravil za majhen denar. Ropotar je inteligentnega, sigurnega nastopa, simpatične zunaj nosti ter napravi na tujca dober utis. Orožniška postaja Vojnik ga zasleduje že od januarja, 1927 radi tatvine obleke in radi goljufije, orožniška postaja Bra slovče pa od marca. 1927 radi vloma in tatvine obleke in okrajno sodišče na Vranskem radi vloma in tatvine. ' Zadnji čas se slični pustolovci vedno bolj množe po večjih mestih, kjer nekaj časa brez skrbi razpredajo svoje mreže. Želeti bi bilo, da bi ljudje, ki jim nasedajo, takim elementom obračali več pozornosti in jih prijavili varnostnim oblastem. Strašen umor na cesti. ' Iz Velikega Bečkereka poročajo: Pri občini Kuman se je 20. dec. popoldne ob 1. uri dogodil strašen umor. Bogat 22-letni kmet iz Kumana Veča Eremič je šel zjutraj s svojim sosedom 21-ietnim Rado Marinčem na semenj v Novi Bečej, da bi kupila prešiče. Ker pa nista dobila primernega blaga, sta se opoldne peš vrnila proti domu. Med potjo je Eremič pripovedoval, kako bogat je in koliko denarja ima. To pripovedovanje je v Marincu zbudilo pohlep po denarju in sklenil je, da bo Ere-miča umoril in se nato polastil njegovega denarja. Tik pred vasjo Kuman je zgrabil Eremi-ča, ga vrgel v obcestni jarek in ga trikrat udaril s palico po glavi. Nato je vzel svoj nož in Eremiču odrezal glavo. Eremi-čeve klice na pomoč sta slišala se čič je takoj padel ter v kratkem vsled notranjega izkrvavljenja umrl. Na svet dan so ga pripeljali v mrtvašnico v Smihelu, kjer se izvršila obdukcija. Boh-te bil aretiran ter oddan v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Zopet žalosten zgled posledic nezmernega vži-vanja alkohola. Požar pri Sv. Katarini nad Medvodami. Dne 28. decembra okoli poldne, ravno ko i je bila družina pri obedu, je začelo goreti pri posestniku Antonu Koširju v Topolu. Vsled izredno goste megle ni nihče opazil ognja, ki se je vsled močne burje zanesel na sosedovo hišo, gostilno "pri turistu." Vsled pomanjkanja , vsake gasilske priprave in gasilcev je požar uničil obema posestnikoma poleg gospodarskih poslopij tudi vso krmo do zadnje bilke, skoro vsa živila, obleko, drva, gospodarsko orodje, gostilničarki Marjani Dobnikar edino govedo, ki se je zadušilo, in živalske zaloge. Nesreča je tem hujša, ker se je zgodila sredi ostre zime v najneugodnejšem času za tako nujna popravila in zunanja dela. Jeseniški župan izvoljen. Na Štefanovo se je vršila na Jesenicah volitev župana in občinskih svetovalcev. Z glasovi odbornikov SLS in NRS je bil za župana ponovno izvoljen g. Andrej Čufer, za prvega svetovalca pa g. Valentin Markež. Od nadaljnih svetovalcev pripada SLS pet, SDS dva, narodni soci-jalistični eden, komunistični eden, socialistom eden. Voiitev župana v Kranjski gori. Pri volitvah 25. decembra je bil izvoljen za župana v Kranjski gori dosedanji župan g. Josip Lavtižar, odločen pristaš SLS. Smrtna kosa. Dne 29. decembra je umrl v Spodnji Šiški zasebnik g. Ivan Kociper. Ameriški poslanik g. Prince bo imel v Zagrebu več predavanj o slovanskih jezikih in o Slovanih v Ameriki. G. Prince je bil pred svojo diplomatsko karijero profesor slovanskih jezikov na Columbia University v New Yorku. Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Ortnek. Dne 23. decembra je bila pri pošti Ortnek otvorjena brzojavna in telefonska služba. I Smrtni slučaji. Umrl je Fr Smrtna nesreča. Dne 27. de- Bertoli, živinski trgovec, star Nenadna smrt ljubljanskega trgovca. Trgovcu Antonu Rav-hekarju, stanujočem na Reslje- vi cesti 26 je dne 26. decembra ob pol 23. uri med potjo na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice nenadoma prišlo slabo, nakar ga je mimodoš! odvetniški kandidat dr. Rudolf Mrzlikar spremil* domov. Na domačih stopnicah se je Ravhe-kar zgrudil ter izdihnil. Na li ce mesta dospeli dr. Sporn je zamogel konštantirati le smrt, ki je nastopila vsled srč ne kapi. "Umrl je na božični večer Savljah pri Ljubljani Ivan Dovč. Pokojnik je bil dolgoletni Član Orla, tudi že njegov načelniki v katerem svojstvu je svoj čas največ pripomogel uspehom odsekovne telovadne vrste v Mariboru na taboru leta 1920. Udejstvoval se je tu di pri drugih prireditvah. Pred dobrim letom ga je doletela nesreča, da je pri neki popravi električnega voda padel z droga in so mu morali v bolnici odrezati desno roko. Vdano je prenašal svojo usodo, zdaj pa podlegel nenadoma zahrbtni je-tiki. Poroka. Na Štefanovo ob pol 12. uri se je poročil v opa tijski cerkvi celjski g. dr. Aloj zij Goričan z gdč. Marijo Ple-šivčnikovo, hčerko priljubljene in znane restavraterke v hotelu "Evropa" ge. Plešivčnikove Poročal je mil, opat celjski g Peter Jurak. MARIBORSKE VESTI Samomor v parku. Za spomenikom Majniške deklaracije v mestnem parku se je ustrelila gdč7 Helena Škerjanc in je na mestu mrtva obležala Z vrčkom mu je izbil oko. Dve veseli družbi sta pili vsaka pri svoji mizi v krčmi na Trža ški cesti. Pri eni mizi so se za bavali gostje s tem, da je vsak izpil kozarec in ga treščil praz nega ob tla, da se je razletel na drobne kose. Ko je zagnal ob tla kozarec gostilničar Dolničar je odletel kos črepinje na sosedno mizo. Ta odlet glaževine so smatrali pivci pri sosedni mizi kot poziv za pretep in eden je udaril Dolničar j a z vrčkom po očesu, da je moral ta v bolnico, kjer mu bodo morali odstraniti težko poškodovano oko. cembra se je peljal z vlakom, ki vozi iž Varaždina v Zagreb, 22 let stari Lenard Križmanič, doma iz vasi Marinci pri Pregradi. Križmanič je stal na stopnicah in se zelo nagibal ven. V tem hipu je vlak privozil do nekega mostu, ki ima na vsakem koncu zid. Križmanič je s tako silo zadel ob zid, da je padel na tla in obležal mrtev. Umrla je v Ljubljani gospa Ivana Lederhas, hišna posestni-ca in vdova po gimnazijskem profesorju. Umrla je po daljši mukapolni bolezni gospa Josipina Eiletz, soproga železniškega uradnika dva pastirja, ki sta bila odda- Ivana in mati vladnega tajnika ljena kakih 300 do 400 korakov. Takoj sta hitela na lice mesta, a sta prišla prepozno. Marinac je pobegnil, pastirja sta pa umor naznanila orožnikom, ki so morilca kmalu prijeli. Marinac je svoje strašno dejanje polni meri priznal in opisal da je mislil, da bo pri Eremiču dobil več tisoč dinarjev, dobil je' samo 900 dinarjev. Morilca so izročili sodišču. Uboj v sveti noči. Dne 24. decembra je prišlo več fantov iz vasi Zgorne Laknice, fara Šmihel pri Novem mestu, v Šmihel k polnočnici. Pili so že v Šmihelu, nato pa se podali po končanem cerkvenem opravilu nazaj proti domu. Med potom so popili še kake tri litre žganje. Ko so prišli v domačo vas Zgornje Laknice, so se vsled preobilo zavžitega alkohola med seboj sprli in stepli. J. Bohte, še mlad fant, je potegnil nož ter sunil z njim tovariša Zupančiča s tako silo v prsa, da mu je prerezal srčno žilo. Zupan- Leopolda v Slovenjem gardcu. Imenovanje. Za pravega kon-zistorijalnega svetnika ljubljanske škofije je imenovan g. dr. Gregorij Rožman, profesor cerkvenega prava na teološki fakulteti v Ljubljani. Nameščen je za kaplana pri Sv. Jakobu v Ljubljani g. dr. Marijan Dokler. Imenovanje. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se postavlja za vocljo poštnega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. Anton Vesenjak. vodja splošnega oddelka istega ravnateljstva. Za inšpektorja zagrebškega poštnega ravnateljstva je imenovan Vladimir Kos. Sprememba naziva. Generalno ravnateljstvo katastra je z dopisom od 14. decembra privolilo, da se krajevno ime Sv. Lenart od sedaj naprej imenuje "Hrastnik ob Savi." . Kakor znano se je Hrastnik od rudnika do kolodvora uradno nazival stopljeno kovino, dokler ni za Sv. Lenart, kar se je sedaj j zmes povsod enaka. V primeri popravilo. ' 'z modernim načinom izdelova- komaj 45 let. — UmrJa sta še 68-letni železničar Ferenc Fra-njo in 45 let stari uradnik Bošt-jančič Anton. Na ledeni poti v cerkev je padel in obležal mrtev užitkar Joie Kralj iz Šmarja. Štiridesetletni zdravniški jubilej. Dne 27. decembra je obhajal g. dr. Julij Dereani, okrožni zdravnik v Kamniku svoj 40-letni zdravniški jubilej. V Kamniku je že 38 let in je bil več let kamniški župan. Sedemnajst vojakov zmrznilo Med najhujše od mraza prizadetimi pokrajinami v Jugoslaviji je bila pred nedavnim Južna Srbija. Na progi med Gjev-gjelijo in Demir-kapijo je star-žilo železniške napravfe v torek ponoči dvajset vojakov. Ko so jih prišle straže zamenjat, so jih našli sedemnajst mrtvih Podlegli so ponoči groznemu mrazu. Kočevski občinski odbor raz puščen. V Kočevju je občinski odbor razpuščen. Gerentstvo je poverjeno okrajnemu komisarju dr. Cušu. S spremembo je vse prebivalstvo zadovoljno. -o- IZNAJDBA JEKLARSKEGA KONVERTERJA Od pamtiveka se je jeklo na-pravljalo v takozvanih odprtih ognjiščih (open hearth). To so velike odprte topilnice napravljene od ognjevzdornega mate-rijala, v katerih razgrevajo železno rudo in koks ali oglje, dokler se vse ne stopi. Na to delavci z dolgimi drogi mešajo Hie North American Banking X Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen toka) Vam pomace da poatanete SAMOSTOJNI, Dokler j« naložen pri tea Vam vloga vedno viia. URADNE URE: Ob delavnikih od t. de I. ▼ soboto od 9. do S. in tre-ter od S. do 8„ ▼ sredo od I. do 12. Za denarno po-Hiljetev od 6. do 8. pri •tranakih vrelih, rasren eredo irotor. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do £asa gotovo po!il)ate denar v atari kraj; To delo izrriimo V točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave* COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. ^uMiiimniiuiiiiiiiiumuiiuiiiiuMiiiuiiiimiiiiiiiim nja jekla je ta proces bil jako počasen. Velik napredek je bil storjen, ko je Alexander L. Holley dne 26. januarja. 1869 dobil patent za takozvani "konverter." To je velik metalni kotel, ki se lahko nagiblje, tako da se stopljena kovina prelije iz odprtine na vrhu. Konverter je omogočil ceno izdelovanje jekla v velikih količinah. Omogočil je tudi rabo starega železa za izdelovanje finejšega jekla. Izum konverter j a je imel velikanski vpliv na razvoj jeklarske industrije, železnic in lad-jedelstva. Dandanes Združene države producirajo več jekla kot katerasibodi druga država na svetu. Za njo prihajajo po redu Nemčija, Angleška, Francija in Belgija. Holleyeva iznajdba in kasnejša iznajdba Bessemerja ste omogočili današnji velikanski razmah jeklarske industrije. Brez njih si ne moremo predstavljati današnji razvoj želez-ništva in stavbenstva. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede nad vse ljubljeno soprogo, oziroma mater Jennie ZakrajSek, rojena Gornik. Doma je bila iz Jurjevice pri Ribnici, stara 46 let, in sicer jo je smrjt rešila po osem mesecev trajajoči bolezni. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 1. decembra, 1927 na katoliško pokopališče Sv. Križa v Akronu. Dolžnost nas vse veže, da se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali ob času njene bolezni in smrti. Prav lepo se zahvaljujemo Rev. A. L. Bombachu, ki so skrbeli, da je pokojna prejela zadnjo popotnico in zopet za ganljiv govor v cerkvi, ki je vsakemu segal v srce. Zahvala društvu sv. Srca Marije, št. 111 K. S. K. Jednote, uradnicam in članicam za naročene sv. maše in za njih skrb in delo pri pogrebu, ki so pazile', da se je vse tako lepo izvršilo in za izka-no zadnjo čast ranjki. Ravno tako lepa hvala Altarnemu društvu za naročeno sv. mašo in ep sprejem v cerkvi. Dalje lepa zahvala K. S. K. Jednoti za tako točno izplačilo posmrtnine. Vsa čast in zahvala naj bo nadalje omenjena Mrs. Margaret Petrič, Mrs. Ani Lauka, Mrs. Katy Korošec in Mrs. Alojziji, Strle, ki so se toliko trudile in1 pomagale ob času , bolezni in1 smrti pokojnice. Ne moremo ( se jim zadosti zahvaliti in nikdar poplačati. Bog naj jim vse stotero povrne! Prisrčna hva- j la vsem onim, ki ste ranjki v zadnji pozdrav položili na krsto, prasne vence, ki ste čuli ob mrtvaškem odru in se udeležili pogreba. Ti pa, draga žena in ljubljena mati, počivaj mirno v svobodni ameriški grudi. Sveti naj Ti večna luč! Žalujoči ostali Matevž Zakrajšek, soprog; Matt, Charles, Joe. PauV, sinovi;: Jennie, Frances, hčere. Kenmore, O., dne 16. januarja, 1928. VABILO K VESELICI, • katero priredi' DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, št. 162, K. S. K. J., Cleveland, Ohio V GRDI NOVI DVORANI DNE 5. FEBRUARJA, 1928 ZAČETEK OB £30 ZVEČER Cenjeno članstvo K. S. K. Jednote in vsi Slovenci in Slovenke v Clevelandu in okolici so uljudno vabljeni, da se udeležijo te društvene veselicc. Zagotavljamo vsem udeleženem pristno domačo zabavo. Za prazne želodce in suha grla bo preskrbljeno po naaih kuharicah ta kelnarcah; godbo , bo pa, pre-skrbel Mr. Valentin Turk. Seveda vabimo tudi vse Valentine in Valentinke, še posebno, ker se bo ta naša veselica vršila tako blizu praznika sv. Valentfoa, pa naj bo njim v počast. Zato bo pa tudi naš godec Valentin take zaigral, da se bodo začele vsem noge privzdigovati. Pridite torej vsi, ker če več nas bo, tembolj bo zabava prijetna in vesela.—Na svidenje! ODBOR. M O o o o o o o o o o o o o v> o A IZŠEL JE NOVI SLOVENSKI MOLITVENIK Z VELIKIM TISKOM IMENUJE SE: "SLAVA MARIJI" Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršnega si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli- ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. Ako hočete svoje drage posebno razveseliti za Novo leto pdarite jim ta molitvenik. Cena $1.50 NAROČA SE: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street Chicago, 111. Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer ▼ Newburghu LOUIS L. FERFOUA S555 East 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. S® GLASILO Ki a K. J., MHJJA*TUTB, 19H i'i '1 J 1 H,, . 'M..... OUR 0 PAGE SšiUd by StanUy P. Zupan Addrtu 8117. St. Clair. Av., CUvland, 0. SUPREME BOARD WILL MEET , '. . I - ■ ■ K. S. K. J. SPORT ENTHUSIASTS LOOK FORWARD TO SUP PORT; BASEBALL MANAGERS MEETING; K. S. K. J. DAY; WHO SHOULD GOVERN BASEBALL CLUBS? When the Supreme Board of our Union convenes at Joliet, 111., January the 25th, 1928, besides tending to the usual business it will do wise to consider the present social and athletic conditions in our Union. j At~the last January meeting the Board made a favorable move in placing at the disposal of the K. S. K. J. teams $500 to defray expenses of a championship game. At that time conditions were doubtful and the donation was more of an incentive than anything else. At present , the outlook is favorable, with a baseball league practically organized. Now, that sport *nd baseball is about to make a debut for permanent exceptance in our Union, measures should be considered which will insure a complete success. Many clubs are already organized and others are due to follow in line. One would think it the duty of a local lodge to support its younger members, but in some places the lodges are backward in giving aid. We cannot say, what this refusal to aid is due to as it may be perhaps, and we hope so, only due to lack of funds in the lodge's treasury. _ In cities where there are many lodges the question of financing a baseball team to represent the city should be simple. Cleveland, for instance, holds a K. S. K. J. Day about once a year. All the local lodges and those of nearby towns are invited. The affair is given jointly by all the K. S. K. J. lodges in Cleveland, and usually consists of a formal welcome in the afternoon followed by a dinner and dance in the evening. To divide the proceeds of an affair such as this would not pay well and also would not be fair, as there is no way of telling how much each deserves. To settle a question as such the wisest move would be to place the proceeds at the disposal of the local baseball team. In this way the home town, the baseball team, and the Union in general would be at a profit. News has been received that a bowling Jeague has been organized in the central west. Good news, indeed. We hope the plans which will be presented to the Supreme Board will meet with the approval of all. Just a word or two about the proposed baseball managers meeting. Our Page is in favor of such a convention, as it would help bind all K. S. K. J. teams into a solid league. There has been a proposal that there be two meetings; one in the East, and one in the West. We are not in favor of that, first, because there are not erieurfk teams in each section-to farm separate leagues; second, because each league would perhaps draw up rules and organize contrary to the other league. Why not have uniform rules which will class all teams on a uniform basis, and present teams of equality for championship play? Our Page proposes that only one meeting be held. If the Supreme Board cannot supply funds for such a meeting, then it should if posible, at least make a gift to each club for a start in the season. The question arises whether or not the Supreme Board should exercise jurisdiction over baseball clubs. These clubs are, at present, as far as we know, self supporting and consequently should be self governing. It is true, the Board defrayed the expenses of the championship tilt, but is that not due? The direct and indirect benefits of baseball to our Union are numerous and self-explanatory. Our Page is of the opinion that the clubs should be self-governed, unless the Supreme Board can in some way give financial aid, and thus justify its jurisdiction. We hope the Board will give due consideration to the sport and social program and act favorably to the satisfaction of the majority of the younger element of our Union. The Editor. ( Dear Readers of Our Page: Some feared in the past that our Union would decline in time on account of the lack of interest among the younger members. If there had been a lack of interest, this surely is not the case now. The younger element is bringing a new spirit, a new life into the Union. The younger generation is using newer methods, methods which will make membership more attractive. The latest contribution to the life of our Union from the younger set is taking the form of a bowling tournament. From all indications the idea is going over big. The West has caught the tournament spirit and has caught it strongly. An enterprising group of young men, headed by Joseph Gregorich of Chicago have swung into action to make a K. S. K. J. bowling tournament a reality this year already. We are for it strongly, we think it is a capital idea. Not only will it give the Union a start for a Winter program, but it will serve to make our Union attractive to the bowleis and in this way will reach many who are not interested in baseball. Just imagine two hundred1 men or more coming to bowl from far and near, meeting in friendly competition, making new friendships. Just think of the joy there will be in being the proud possessor of one of the prizes. Frankly, we think the Union will gain more with little effort than is possible in baseball competition, even more than is gained by a convention in which the purely business affairs of the Union are discussed. We think the tournament will be one of the best boosts the Union has received in many a days. Those reporting to us about Sundays meeting in Chicago are chuck full of enthusiasm for the affair. Mr. Gregorich and his co-workers are surely to be commended for their happy suggestion and for the initiative they have displayed. Yours for the tournament, Rev. M. J. Butala. PINS WILL FALL Plan To Stage Bowling Tournament in Chicago; High Pitch Interest Shown. Like the bottled up enthusiasm at high pressure that sends the cork to the ceiling, best describes the meeting held in Chicago to consider the advisability of promoting a K. S. K. J. bowling tournament. Perhaps at the meeting were representatives from Wauke-gan, Chicago and Joliet and each reported that interest in bowling i? great in their respective towns and that a large number of entries could be expected from each place. Everyone present was of the opinion that now was the logical time to stage this affair. It was then decided to name a committee to start the ball a-rolling, the following being chosen: Joseph Gregorich, Berwyn, 111., President; John Nemanich, Joliet, 111., Vice President; Francis P. Kosmach, Chicago, HI., Secretary; John Hladnik, North Chicago, 111., Treasurer. Because of its eentral location, Chicago was chosen as the scene of the battle and the Steinbrechers alleys, near St. Stephen's church, inspected, and reserved, conditionally, for the 17th (Saturday), and the 18th (Sunday) of Margh. It was also decided to hold the tournament under the A. B. C. rules, subject to the following: 1. Open to all members of the K. S. K. J. 2. Singles, doubles and five-man team to compete. All partners tn a five-man team, as well as in doubles, must be members of the same lodge. 3. Entree fee, one dollar per man per event. Bowling, one dollar per event. All entree fees go into the prize fund, the bowling fee pays for the alleys, printing, foul line observer, scorekeepers and other legitimate and necessary expenses for which an accounting will be made in full. These plans are to be submitted to the Supreme Officers at their annual meeting in Joliet the later part of this month and knowing from past experiences that ^hey encourage good clean sports amongst the members, we feel sure of their approval. It is evident that since this is going to be strictly K. S. K. J. affair, and all teams confined to to the membership of their respective lodges, that this is a sporting event in which anyone has a chance to land in the prize list. Since this is our initial effort in this line, we ask the cooperation of all the officers of the lodges in this locality as well as the members, for if we are successful, it is to be an annual affair and will help keep up the interest in K. S. K. J. sports during the long winter months. If you have a friend bowler who is slow in joining our order this may help him decide to join. Since there is no limit to the number of entries from any lodge, therefore, every bowler should be able to enter in all the events. We are especially anxious to hear from Sheboygan, La Salle, Milwaukee, South Chicago and other neighboring towns. The next meeting is to be held on Sunday afternoon, January 29th, at St, Stephen's school hall, Chicago, and all BARBERTON WALLOPS LORAIN, 45-22. The Holy Name Society of the Sacred Heart Parish of Barberton, 0., walloped the Ksenick Bros., Class A runn-ners up in 1927 of Lorain, 0., 45 to 22 at Barberton, Thursday January 19th. The game was rough and the Magic took an early lead and were never in danger. The Lorain team could not stop Du-shak who lead the scorers with 22 points, and Messer, a close second with 17. . The Sacred Hearts would like to meet any Slovenian team in this part of the state in a basketball game, t Any team interested write Rev. A. L. Bom-bach, cor. Center and Hopocan, Barberton, O. Summary: Barberton Messer, If Beltic, rf S. Sterling Dushak, c Gerbec ____ J. Sterling G F. P. _______8 1 17 _________2 0 4 r, rf---- 1 0 2 ___________ 9 4 22 rg-----0 0 0 ...............0 0 0 ..... 0 0 0 Totals ___________20 5 45 Lorain G F. P. Mollison. If ,_______- 0 0 0 Marks, If ^________ 0 0 0 Thomas, rf ___________2 0 4 L. Nickollette, rf____2 0 4 F. Nickollette, rf — 0 0 0 O'Mahen, c ______,0 2 2 Balant, rg _____v. id 2 0 4 Dump, lg____:_3 2*8 Totals , 9 4 22 Score at half, 16 to 9 Barberton Referee: Guzik, Akron, O. " Noticed - — • .;»J-»t x All the young ladies of St. Mary Magdalen Society, No. 162 K. S. K. J., and all other young folks in Cleveland and vicinity, are hereby cordially invited to attend i the dance given by our lodge, Sunday, February 5th, 1928 in Grdina's hall, at 7:30 P. M. It is expected of all our members- to be on deck. And girls, be sure to bring your friends along, boys and girls, the more the merrier. We might as well call this the "Valentine Entertainment," it being so near St. Valentine Day. That's the reason Mr. Valentine Turk will be there with his harmonica, to produce the melodious, peppy tunes that will make everyboy's feet misbehave. A good time is assured to all, so come one, come all and be the life of the entertainment. Mary Hochevar, Secretary. PITTSBURGH TO GIVE DANCE No. 50 a a Club Will Offer Second Dance of Season; Pro-ceeds Will Be Used For Traveling. The No. 50 Baseball team will give its second dance of the season on January the 26th at the Slovenian Auditorium, Pittsburgh, Pa. The last dance sponsored by the Pittsburgh boys was a success, so they feel this coming "toddle" will be better yet. The proceeds will be placed in a traveling fund to defray expenses of the Smoky City's team trips to other K. S. K. J. towns. Red Clarke and his Quaker City Collegians will furnish the music for the evening. Boys don't dissapoint this gang of Hot players," as they love to play before a crowded hall. Everyone is welcome to this dance. To assure all a good time the committee in charge of the entertainment has checked up all items which go to make up a real time. Check this in your date book — Dance January 26th, Slovenian Auditorium. 57th and Butler Sts. Take No. 50 c^r from town. Yours for a good time John Golobic Jr. ALL ABOUT PROTECTION » Ah, yes! What was that you said about Fraternal insurance protection ? It sustains the family, educates the children and promotes the habit of thrift. It makes provision for life's rainy day; it developes a sense of personal responsibility. It is a sure measure of pre-paradness, giving means to pay debts, lift the mortgage. It brings courage to the poor and repose to the wel-to-do. It builds credit for the widow and the family, reclaims encumbered estates. replaces hardship and adversity with peace of mind, adding to length of days. , It is a priceless certificate of the love of a man for his family. It is business prudence and fundamental patriotism.. It is co-operation in the building of an estate that is otherwise impossible for the average man. It capitalizes a man's love and multiplies his usefulness in the community. It is a pledge coming to fruition when most needed, and one that stands between home and influences that would wreck it. :It offers the greatest measure of co-operative service between a man and his fellows. It is a factor in every depart-COLLINWOOD HOP ,ment o{ essential to the Cleveland Lodge Adds Dance maintenance of the social struc-To Social Calendar |ture, business credit and to A LITTLE THIS AND THAT She was only a ditch-digger's daughter, but she took her pick. A Berlin faster claims to have gone forty-four days without food. It is our opinion that he should have either given his order to another waiter, or tried a different restaurant. "Give me a pound of animal DANCE to Red Clarke and his boys January 26th, 1928, 57th and Butler Sts., Pittsburgh, Pa. captains of prospective teams are respectively invited to attend. But since there are some bowling matches contemplated on that date, it may be necessary to change the meeting place to some other town, in which case the editor would be notified by telegram in time for this issue. In the meantime, remember the date, the place and get the old whip in shape.- Hoping that the tournament is to be realized and that many of you will be with us on fchose days, I am Fraternally yours Joseph Gregorich, Chairman of Committee P. S. Hope to have definite news for you next fteek. The St. Joseph Lodge, No.:famiIy financial security. Thejher re]ent 169, Collinwood, O., will give a Fraternal way is best irom ev- dance and evening of entertain- an*le-__-^Bee Hive, i ment on February 4th, 1928. Have you^otten about The enterUinment ^11 start the Valentine Dance? The at 7 p. m. sharp with the doors TWesa Girls do not want of the upper hall of the Slove-^ forget their next dance Feb. man Home on Holmes Ave., ruary the 14th at the gt Qair welcoming all. Community Center, St. Clair The committee m charge is Ave an(J 63rd st> Cleveland> 0. working hard to complete ar- Come up and get your Va,en. rangements. The admission tine and ZUMA will be only 35 cents a person. Dorothy Ferra and John Caren-ko with their accordions will furnish the music for the evening. Prize dances have been arranged by the committee. A good time is assured to all. Bimbo: "What's them cor-bonate marriages I hear the preacher tellin' about?" Bozo: "Hm, don' you all know? Them's them marriages that fizzles out." A little Jewish boy was standing on a street corner, making the welkin ring with great sobs and exclamations of distress. About him there soon gathered a large crowd of would-be sympathizers. "What is the matter, my little man ?Tr~~asked one of the crowd. "Are you lost?" The boy ceased his wailing. "I am," he answered. "I'm lost. Won't you take me to Goldblatt's Cut-rate Tailoring Shop, at 234 Rosen Street, which has jurft opened up a marvelous sacrifice sale on men's pants and suits at 50 per cent, below cost." 1 Real Cooperation. Not long ago a high school in New York was forced to close because of a scarlet fever epidemic. Something had to be done to keep the students from failing, so a newspaper offered to publish assignments each day. Thus the pupils were enabled to keep up with their work, and there were comparatively few failures. Had not the atudenta co-operated so faithfully, the school would have been in a helpless state. The Sextons Announcement. Father Boyle was sick and unable to celebrate Mass. One Sunday morning he called in Patrick, the old sexton, and told him that he was a sick man and to inform the people, explaining that due to his illness they couldn't hear Mass, and that that would be no sin on their part. Patrick stood at attention. I occasionally saying: "Yes, Father." As Patrick was about to leave, Father Boyle said: "Patrick, you might as well make the announcements for the week. Next Thursday confessions will be heard for the First Friday. Tuesday, feast of St. Peter and St. Paul. Collection for the Holy Father, the Pope. A package has been found in the church—owner can have same by calling at the sacristy. On Wednesday John i hardest when she is about crackers—no lions or tigers; [ they frighten the baby." Teacher: "Paul Revere rode in 1775 A. D. What does A.D. mean?" Pupil: "After Dark." Americanism: Making conversation with a stranger in the smoker; showing him your bridgework. "Mother, what is that lump in Uncle Tom's neck?" "Why, that's his Adam's apple, dear." "Oh, now I know why he was spraying his throat the other day." Christmas and a good cook turn many a hen into turkey. "Then this is your final decision?" said the young man in dismay, holding the ring where the light could fall upon the gleaming solitaire in hopes that its brilliance would make 'can you not reconsider." "No," said the maiden firmly, but with evident regret. "I have decided, I cannot take it" And sadly he put the ring back on the tray and turned to wait on the customer who wanted a new mainspring in his watch. Many a man gets a reputation for being good-natured because he is too timid to stand up for his rights. If all people could get better mates than they deserve, all marriages might be happy. Give me neither poverty nor riches," said the sage. But, if it must be one or the other, let it be riches. Taxidermists and taxi-drivers are much alike, except that the latter skin a higher class of animals. A scissors grinder stopped out from yesterday. "How's business, Tony?" we asked. "Fine!" says he, "I never saw things so dull in all my life." Getting the baby to sleep is Clancy and Mary McCollister will be married in jthis church; anycr.2 knowing why these per-pcrsons should not be married should make known their reasons to proper authorities." Patrick carried out Father Boyle's instructions as follows: "Indies and gentlemen: Father Boyle is sick and that is no sin. Next Thursday will be the First Friday. Tuesday will be the. Feast of John Clancy and Mary McCollister. The Pope will be here next Sunday to take up the collection, and on Wednesday St. Peter and St. Paul will be married in -this church, and anyone what sez they shouldn't be married will find their reasons rolled up in a package by calling at the sa-j cristy." • eighteen years old. Mother: "Now, Dorothy, do you know what becomes of bad little girls?" Dot (hanging her head): "Yes'm, they have dates every night when they grow up." "Pop, I'm getting fed up on these bedtime yarns! Why don't you unlimber one of those stories you tell the men folks when mamma ain't around?" Valentine Time Valentine Dance Valentine Day Valentine Music Febr. 14th, 1928 6300 St. Clair Ave. Cleveland, O. 1 Committee. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 24. JANUARJA, 1928. PARNIKI vedujejo." "Beži, beži! Ti boš Se ple-shl," so mu nagajali tovariši. "Ne bom, fantje! — Pač, s tisto s kosd!--Pa stopimo noter, tu piha neusmiljeno." V sobi jih je čakal rajni Mates v rakvi in v mrtvaški srajci. Prekrižali so ga, pomolili pri njem in potem sedli na zidno klop. V sivih glavah so jim vstajali spomini na mlada leta in preteklo življenje. Ljudje so se zbirali, iz stolpa se je oglasil zvon, rakev so zabili, sorodniki so se glasno poslovili od pokojnega. Slednjič so ga odnesli iz sobe; nad vsakim pragom so naredili z rakvijo tri križe, da ne bi znal mrlič nazaj in ne bi hodil strašit. (Dalje prihodnjič.) Vaši prihranki ROMAN Spini J. S. Baar, potfiovenil Vojteh Hybtfek vloženi _ pri nas, ao »ectoo ŽH^ iiVell*4? našem ^estu^Piiite KQri^H nam za pojasnila in dobili boste odgovor t obratno po- jjP^jjjj svojo vložno knjigo sli ne.^ Naš zavod uživa najboljii ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejfto postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. SEZONA HUDIH PRE HLADOV JE TUKAJ! Ne vprašajte" Kje sem dobil prehlad?", temveč skušajte ga odpraviti takoj! In najhitrejša pot je ta: Vzemite Triner's Cold Tablets brez odlašanja, za slučaj kašlja vzemite Triner's Cough Sedative, ampak v vseh slučajih vzemite prav gotovo Trinerjevo grenko vino takoj, ker v seh takih stanjih najvažnejša uvar je držati čreva odprta. Pišite po brezplačno vzorec steklenico na J os. Triner, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, HI., in priložite 10c v pokritje poštnih stroS-> kov. Trinerjevo grenko vino je najzanesljivejša odjavajalna tanika. ; JOLIET NATIONAL BANK ;: CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. > i ;; ; Wm. Redmond, preda. ' Chas. G. Pearcc, kasir Joseph Dunda, pomof. kasir >«IIIMIMMM«HHIMII«HI DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiave Kaajpovo ječmenovo kavo la impor tlraoa zdravila, ftaMra .priporoč* megr. Kaajp v knjig! . * * DOMAČI XDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakntko popisana vsaki rastlina za kai se rabi. V ceniku boste našli le mnogo drugih koristnih kvari. * ' MATH PEZDIl' Bez 772. City Hall Sta. , , New York. N. ¥., vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chrom+tiČ-ne; tri in fttirivrstne, dvakrat, trikcat in štirikrat uglašene. t , • ... Imam na zalogi tudj kov-Čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sen znatno znižal. Pišite -po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn.N.Y. Edini anatoanik ta aaloftnlfc LUBASOVIH HARMONIK v ZMmS '_ Drtavlu_ t*t*blisb*l 1857 SREČNO NOVO LETO! Za prani prehlad 1» prehlad v srlavi, rabit« Severov« Cold tablet«. W. F. SEVERA CO. MRS. ANTONIJA RlFFftL slovenska bsbiea 122 N. Rro«dwaj JOUKT. ILL '•leln« »Ml I Ko stojimo na pragu novega leta, se oz-i ramo nazaj z iskreno hvaležnostjo za številno naklonjenost izkazano nam po naših prijateljih. Vsem tem in drugim našim odjemalcem želimo prav uspešno srečno in zadovoljno leto 1928. Main 8039 Res. Kenmore 2857-J A, J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. CLEVELAND, OHIO Tat«fan niadsi 74» Tal«fon stan«vanja 4X77 WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST, JOLIET, tU. 3. nadstropja, pri asoatu. Julhaa C. W««*«, poslovodja ' Tlakama ta tadalamtal— itnayUIJ to hočete zvedeti za naalov kakega vašega sorodnika, znanca in pri jate-Ija, Najstarejša in največja banka v Jolietu. imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino alt hišo, . - ttMl»»«Hll Isdelnjemo in Importiramo ▼aakolične prvovrstne ITALIJANSKE HARMONIKE rota«*» dela, ki ao najbolj*« na svata. Jamicna deset lat. Nai« era« nmjniij«. Pouk na harmonik« aastonj naiim kupcem. Pilit« po brcaplaten cenik. RUATTA SERENELLI a C0„ 1014 BIim Island Av«, Dept. 37, Chicago, m. Ta mož je boltfn vsled prehlada. Preženite torej vaš prehlad ter se izognite influenci ter plučnici. Bolgarski zeliščni (krvni) čaj je ja-ko izborno zdravilo za družine. Pijte gorkega zvečer predno greste spat, da vam prežene prehlad. Na prodaj v vseh lekarnah ali po pošti 75c in $1.25. Naslov H. H. Von Schlick, 100 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. hočete da bo vaša trgovina, ali podjetje ae bolj napredovalo, in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo # POZOR!!! Izdelujem najboljša zdravila na svetu. A L P E N katere takoj prenehajo lasje izpadati, in v kratkem čaau lepo gosti in krasili iz-rastejo. BRUSLIN TINKTURA proti sivim lasem, od katere vam v par dneh postanejo naturni lasje, ravno take barve, kakoršne ste v mladosti imeli. WAHČIC FLUID, proti revmatizmu, trganju po kosteh in oteklinam, od katerega se v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem 5e mnogo drugih zdravil, katera so potrebne skoraj vaa-ki družini. Pilite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka druiina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHCIC 1436 -E. 95th 8L V CLEVELAND, O. v največjem slovenskem tedniku 'GLASILU K. S. K. JEDNOTE' Skupno itevilo stalnih naročnikov sedaj znaša 18,200 Vprašajte ali piii-. te glede cene. U vam na poljuden, toda zanimiv način oriie dogodke amerifike zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po poftti 86 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hifii. Dobi se samo pri Ameriška Domovina 0117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Veliki Red Cram ledični obliž je deloval kot čudo. Vi lahko skoro hipoma preženete ostre bolečine ta trpljenje trganja, ne-vralgije in drugih revmatičnih bolečine. Deležni boste trajne pomoči, kajti zdravilo v Red Cross ledičnem obližu prodira neprestano v kožo na bolečih delih toliko časa, dokler nosite obliž. Zagotovo vpraSajte za velik Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Po vseh lekarnah. —Advt. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio