Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 127. Iz*en Ljubljane 8 vin.
V Ljubljani, v sredo, 5. junija 1912.
Leio XL.
ш Velja po pošti: s=
Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13-— ca četrt leta „ . „ e-50
sa en meseo .....2*20
sa Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 3S-—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto uapre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	oprali prejeman nesečno K 1*70
Inseratl:
Enostoipna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popost.
Poslano in reki. notice:
enostoipna petitvrsta (72 mm) 30 vlnar]ev.
=Izhajam
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne.
Ik-r Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1I. Bokopisl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "ka Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravntškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani. "ФС
EvlrarisM kongres - in naša domovina.
Predvečer najlepšega praznika v letu . . .
Mnogo lepih dni nam nudi cerkveno leto, — krono lepote ima jutrajšni praznik.
Svečani in veseli občutki prešinja-jo srce vernega kristjana; vse jc v nekem veselem pričakovanju; tisočero rok se pridno giblje, da pripravi za jutri lepo pot.
Saj velja i a pot Njemu, ki celo leio preživi in prebedi tih, skrit v ozki celici, pozabljen med svojci . . . Mimo njega hodijo, pa ga ne vidijo, pa nc čutijo njegove bližine, pa nimajo enega pogleda zanj, ene misli nanj . . . En slavnostni dan; en dan v letu, ko ga javno izpo-znavajo za svojega Gospoda, ko sc mu upogibljejo kolena na javni cesti; en dan časti in slave. Vere dignum et iustum ost! . . .
Gibljite se roke, dvigajte se srca, hitite mladi in stari v pozdrav njemu naproti!---
Dočim se pa mi pripravljamo po naših mestih in selih na en dan vsakoletne proslave Najsvetejšega, se tam n? cesar. Dunaju že delj časa pridno giblje tisočero rok, da pripravi istemu najvišjemu Gospodu nekaj dni izredne proslave, kakršna se vidi redkokrat. Pripravljajo se na svetovni evharistič-ni kongres.
To pripravljanje, to gibanje jc naredilo široke kroge, velike kolobarje. Ne le Dunaj, — vsa Avstrija se pripravlja. In še več kot Avstrija — saj je kongres mednaroden, svetoven — še širje kolobarje je vzdignilo pripravljanje na kongres. Napovedujejo sc Francozi, Angleži, Italijani, Španci, Američani, Afričani, celo iz Azije in Avstralije prihajajo prijave. Med avstrijskimi ne-nemškimi narodi se navdušujejo za kongres posebno Mažari, Hrvatje in Čehi. Kat. češki listi so polni evharističnega kongresa. Menda zato, ker se za nedolgo potem obeta enak kongres — v Pragi. Kat. Čehi menda čutijo potrebo dvigati in užigati versko misel v svojem narodu . . .
Spričo tega velikega pripravljanja na evharistični kongres sc zdi, da smo Slovenci, ki sc štejemo, da v takih re-
čeh nismo zadnji, — zdi se, da smo nekam — tihi. Ni čutiti posebnega navdušenja za kongres . . .
Res, ko bi hoteli poslušati ob tej priliki naša narodna čustva, bi se nc mogli posebno ogrevati za shod med Nemci. Kajti opetovano so nam dali Nemci, tudi katoliški, že čutiti, da smo
—	reveži. Pa mi, dasi mali, nismo voljni, da bi nas kdorkoli odrival in stavil v kot!
Toda narodno čustvovanje sc mora ob tej priliki umakniti drugemu, višjemu čustvovanju. Verska misel jc, ki mora pri tem nadvladati vse!
Saj je vzvišeni predmet tega kongresa, presveta Evharistija, najživejši in najjasnejši izraz naše sv. vere, rekli bi — če smemo tako reči — kvintesenca naše vere; njeno jedro, nje središče in žarišče. V svetem Rešnjem Telesu se osredotočuje vse naše bogočastje in bogoslužje. Kdor poklekne pred sv. hosti-jo. ta je katoličan, ta je — naš. Sv. ho-stija je tudi ona vez — vinculum pacis
—	vez miru, ki veže in druži ljudi, različne po značaju, jeziku in podnebju v eno veliko božjo družino.
češčenje presvetega Rešnjega Telesa jc višek češčenja božjega na zemlji; je merilo verskega življenja. Kjer je to češčenje razvito, tam je versko življenje na višku.
Zato naj bi cvharističen kongres ne bil samo trenuten pojav; plamen, ki šine visoko v zrak, pa hitro upade in ugasne, — marveč bil naj bi ogenj, ki razgreje srca vernikov daleč naokrog in jih užge k večji ljubezni in popolnejši službi božji. Evharistični kongres, če hoče imeti svojo polno veljavo, rr ora roditi trajne sadove ^oživljenega verskega življenja med narodi v Avstriji.
Ali Slovenci nimamo vzroka, da bi versko misel še bolj ukresali, versko življenje še bolj podžgali med seboj?
Kaj vidimo krog sebe, kake prizore gledamo v svoji sredi? Bože mili! Ta mali narodič, prezirali in zatiran od vseh, ki so okoli njega; ta narodič, ki se komaj vzdržuje nasproti navalom iujstva, — kaki notranji nemiri in viharji ga razburjajo in slabijo! Lastni bratje, sinovi tega naroda so vstali, ki s predrzno roko zametujejo, ki s smelo nogo gazijo to, kar je bilo nam in našim dedom od nekdaj najsvetejše. V teh dneh, ko hrumi tujec pred našimi vrati in žuga vsak trenutek udre-ti v naš dom, prepoditi ali povezati nas vse ter se našega doma polastiti, — ni-
majo ti ljudje nobene nujnejše potrebe, kakor trgati iz srca rojakom to, kar jim je edina opora in tolažba v dneh zemeljskih bridkosti . . . Pod pretvezo narodnosti teptajo naše verske svetinje. Pravijo, da branijo narodnost proti nam — mlačnežem! Bodi jim! Naj jo branijo! Dovolj imajo hvaležnega dela. Dovolimo jim to prednost! Dočim mi ne moremo drugače, kakor da imamo verske ideale za najvišje, ki prevladajo vse druge ideale in vse druge ozire, — naj bodo oni patentirani zastopniki in zakupniki narodne ideje, in naj grajajo nas, čc smo kdaj premlačni v brambi narodnih pravic! — Pa ne! Oni se bore zoper »klerikalizem«. Dovolimo jim šc to! Saj stranke morajo biti. Če smo jim kedaj prerimski, — dovolimo jim, naj godrnjajo, naj zabavljajo! — Pa ne le to; s tem še niso zadovoljni. Kaj duhovniki, kaj škofje in papež, — svetniki božji, božja Mati in Najsvetejši niso varni pred njimi! Pred njim, pred Najsvetejšim sc ne ustavijo; nimajo strahu, da bi ga ne zasramovali! Sina božjega samega bi bičali in kronali, ko bi jim prišel v roke; v obraz bi se mu kro-hotali, v bel plašč bi ga oblekli in za norca imeli . . . Nichts lleiliges ist mehr! Es losen sicli allc Bande from-mer Scheu ... Ni je grdobije, ni ga bo-gokletstva, katerega bi nc odobravali in proslavljali. Ravnokar so bili vsi iz sebe, polni veselja nad Macharjevo blasfemijo in Masarjrkovo grdobijo. Vse jim pride prav, nobenega ozira, nobene nežnočutnosti, nobenega sramu!
In to berejo in plačujejo ljudje, ki hočejo veljati za dostojne, ljudi, ljudje, ki duhovnika pozdravljajo; da ljudje ki hodijo v cerkev — z maŠnimi bukvi-cami v roki! Ta nedoslednost, ta slepota!! Brezbožneži bi kmalu nehali, ko bi jim roke ne držali oni, ki sc štejejo šc za kristjane.
Naj bi si privoščili ta luksus, to po-tratnost zlobnosti, drugi narodi, ki imajo čas za to, ki jim ne gori streha nad glavo kakor gori nam. Pri njih sc ložje prenese. A da sc piše to v našem slovenskem jeziku, s katerim komaj še migamo, — to mora boleti in skeleti vsakega, kdor ima troho ljubezni do svojega rodu . . .
Kako bi spričo teh žalostnih dejstev človek, ki ljuhi vero in dom, ne planil kvišku kakor Juda Makabejcc, da premaga sovražnike, ki skrunijo našo domovino, in znova zapali ogenj v svetišču, ki ga jc ugasila zlobna roka?! . . .
Ali nismo dolžni spričo tega, kar počenjajo naši verski nasprotniki, izprašati vsak večer svoje vesti nele: če smo dovolj sovražili liberalizem (ne liberalcev seveda) — ampak tudi: Ali smo storili vse, da ubranimo naše svetinje pred oskrunjevalci? Ali smo mi tako goreči v zidanju kakor oni v podiranji!? Ali ljubimo Boga tnliko kakoz ga oni sovražijo? Ali skušamo ogenj vere med narodom netiti s tako gorečnostjo, kakor ga oni skušajo pogasiti? Ali porabimo vsako priliko v dobro, ka> kor porabijo oni vsako za svoje hudobne namene?
Abyssus abyssum invocat. Ta brez-danja hudobija nasprotnikov bi nas morala izzivati in vzdigati k najsilnej-šemn odporu — nele na polju politike marveč na polju vere same, ki sc je zlobneži s predrzno roko lotevajo, da odva-gamo in izravnamo, kar oni delajo hudega. Če onim, ki Boga ljubijo, vse služi k dobremu, mora tudi lovanje in divjanje nasprotnih listov nam služiti k temu, da se z večjo ljubeznijo in večjo gorečnostjo oklepamo tistega, kar oni rušijo in skušajo oblatiti. Čc je liberalcem in demokratom spoved »le še samo za najbolj neumne ljudi«, sveta hostija pa v posmeh, ali ne bomo teh dveh zakramentov, okoli katerih se suče vse versko življenje, najbolj cenili v mišljenju in — v praksi? Tako bo hudoba služila dobri stvari.
In najnovejši napad: Machar-Masarykove blasfemije, ki sta. jih ponatisnila »Soča« in »Zarja« — blasfemije, impertinentne, kakršne se še niso brale v našem jeziku (!) — ali bomo to kar tiho in mirno prenesli?! Ali nas ta nesramnost ne bo vzdignila, da na eni strani zavrnemo napadalce, na drugi pa pred božjim Veličanstvom skru-šeni v pepelu in prahu prosimo odpuščanja za grehe svojih izgubljenih rojakov?! . . .
Nasprotnikom jc dobra vsaka najmanjša prilika, da udarijo po Cerkvi,
—	tudi mi moramo porabiti vsako priliko, da Cerkvi branimo pravice, Bogu čast!
Taka prilika — in še prav posebna
—	je evharistični kongres. Pojdimo na Dunaj in pokažimo pred Bogom in pred svetom, da Slovenci, kjer se gre za prava Cerkve in čast božjo, nismo zednji! Da, vkljub temu in ravno zaradi tega, ker imamo tako bogopozablje-ne ljudi v svoji sredi, hočemo biti drugi tem bolj goreči in zvesti v božji služ-
LISTEK,
Žalostna slavnosl sv. Rešnjeea Telesa.
(Iz dobe kulturnega boja na Nemškem.) Po Vaclavu Kosmak — Ncnad Vojvodič.
Na svojem potovanju sem krenil nekoč tudi na sever. Rad bi bil videl, kako je v Prusih pravzaprav s tistim kulturnim bojem. Stopil sem preko čr-nobelih pruskih mejnikov, poljubil »sveto nemško zemljo« in spel proti Meki vseh pruskovernih Nemcev — proti Berolinu »sandumsehlungen,*) sc tam trikrat iz samega spoštovanja pred Bismarckovo palačo priklonil, da bi me njegovi biriči nc utegnili imeti za tajnega papeževega odposlanca, potem pa sem odpopotoval v katoliški Poznanj.
Na praznik presvete Trojice sem dospel v vas E----en. Selo je bilo okrašeno in ozaljšano, ceste pometenc in s cvetjem posute — v. eno besedo: vse slavnostno.
*) V okolici berolinski je mnogo peska; zato nemara mečejo Berolinci celemu svetu pesek v oči. — Pisatelj.
»Aha,« mislil sem si, »sveto Rešnjo Telo bodo slavili. V Prusih slave sveto Rešnje Telo na dan presvete Trojice. Šel sem k cerkvi, kamor sc je valila množica, a v hram Gospodov nisem mogel, ker jc bil vernikov nabito poln. Zrl sem le pri vratih mnogo luči in slišal množico prepovajočo mašne pesmi. Pa sem rekel: »Evo ti pobožnosti! Slehern glas vre iz globočine srca. Da bi pri nas doma ljudstvo tako pelo!«
Odpeli so. V cerkvi se je začelo gibati. Resen mož je privedel šolarje s praporom po dva in dva, za njimi so f'^mli dorasli mladeniči, potem preplašene dekline, sipajoče cvetje na cc-sto, godci in naposled sc je pojavilo v vratih nebo. Ministrantje so zazvonč-kali, vsa truma jc popadala na tla in jela bridko plakati in ihtenje njih žalosti jc vpilo k sinjim nebesom. Jaz gledam, zakaj neki jokajo, oh — pa vidim, da pod baldahinom ni nikogar. Cerkvcnik jc držal v roki prazno kadilnico in si otiral solze. Čemu neki bi zažigal kadilo, ko ni bilo duhovnika, ki bi bil nesel v posvečenih rokah presve-to Telo Gospodovo? In kako bi ljudje nc plakali, ko ni bilo med njimi Tistega, kateremu na čast so se bili zbrali?
Šli so dalje. Godci so zaigrali pesem v čast sv. ReŠnjemu Telesu, množica pa je pela s svetim navdušenjem.
Kadar pa so prišli k prvemu oltarju, tedaj so se možje z baldahinom in drugi s svečami postavili k oltarju, meki mladenič pa je prebral s pomenljivim glasom sveti evangelij, ministrantje so zazvončkali in množica jc padla na kolena, zaplakala še glasneje, ker iih ni blagoslovila /.upnikova roka o sv. Rešnjim Telesom.
Meni so tudi tekle solze po licu, pa sem si mislil: »Mili Bog, zakaj to trpiš?« Pogledal sem kvišku v nebo in tam zazrl čisto žarečo nebeško luč. Ljudje ji pravijo solnce, meni pa je prišlo na misel srce Jezusovo. Jezus je nad nami in blagoslavlja svoje otroke. Mi ga sicer ne vidimo, ali to njegovo srcc gori s tako ljubeznijo do nas, da je ne more skriti in da sveti na nas s solncem ter preraja, blagoslavlja in teši vesoljno stvarstvo. On je šel v tem trenotku tudi s sprevodom E----skih fara-
nov in jih blagoslavljal.
Ministrantje so zvončkali, ljudje plakali, jaz pa sem gledal kvišku, molil k Srcu Jezusovemu in se bil v prša.
Od četrtega oltarja se jo procesija vrnila v cerkev. Zapeli so »To Deum«, hvalili kakor prvi kristjanje Boga tudi za nadloge, potom pa so sc razšli žalostni domov.
Vprašal sem starčka: »1 kje imate pa duhovnika?«
Pa jc vzdihnil in rekel: »V. zaporu.«
»Zakaj ?«
Starcc je stresel z rameni. Imel me jc nemara za ogleduha, pa mi ni ničesar odgovoril. No, jaz nisem potreboval odgovora, in ti, dragi bralec, tudi ne. Presneto dobro vemo vsi, zakaj daje Bismarck duhovnike zapirati, to je tisti Bismarck, ki jc svetlonoscc sedanjega veka!
H. Sienkiewicz:
V mm duM.
Prevedel dr. Leopold Lčuard.
(Dalje.)
XLI.
Po kratkem odpočitku pod nasipom Luele jc odrinil Stanko s Kalijem na čelu tristo vojovnikov šo pred solnč-nim zahodom k Fumbovi bombi, ker jo hotel udariti na Samburu ponoči, misleč, da bodo v temi »ognjene kačo« naredile toliko večji vtis. Pot od Luele do gore Boko, na kateri se jc branil Fum-ba, je iznašala z odpočitki vred devet lir, tako da so prišli pred trdnjavo šele okrog tretje ure po polnoči. Stanko je ustavil vojevnike in jim zapovedal, da morajo do svojega časa biti popolnoma
bi. Naj Bog na zemlji nima bolj vnetih Častivcev kakor smo Slovenci!
Končno pa se seveda vendar ne gre toliko za to, ali nas jc malo več ali malo manj na Dunaju , — glavna stvar za nas jc: da bo imela naša domovina kaj koristi od tega. Zato naj se za one, ki na Dunaj ne bodo mogli, prirejajo po vseh krajih pobožnosti in shodi in slovesnosti v čast Najsvetejšemu, kakor to delajo tudi po drugih deželah, zlasti po večjih mestih. Tudi za nas bodi to leto evharlstično! In četudi bo tega leta kmalu polovico preteklo, se po končanem kongresu še vedno lahko nadaljuje. Te pobožnosti naj bodo tudi slovesen protest zoper brezbožno pisavo liberalno - demokraških listov. Zraven pa zagotavljajmo Bogu in prisezajmo:
Dokler slovenski rod — biva, po zemlji hod', — bode donela v našem jeziku slava v presv. Zakramentu med nami pričujočemu Bogu!
Državni zbor.
Dunaj, 4. junija 1912.
Službena pragmatika.
Stanovsko glasilo avstrijskih uradnikov z vso mogočo zgovornostjo zagovarja načrt službene pragmatike, kakor ga je sklenil odsek. Temu se ne čudimo, ker glasila namen je, da zagovarja koristi uradnikov in uslužbencev. Čudni in smešni pa so razlogi, s katerimi pobija vladne pomisleke proti nekaterim določbam v načrtu. Tako trdi, da časovno napredovanje uradnikov ne bode pomnožilo stroškov. Ako se bodo uradniki vobče hitreje pomikali v višje plačilne razrede in tudi preje dobivali pravico do vpokojitve, je vendar naravno, da polagoma rastejo plače in s tem tudi skupni izdatki. Danes seveda natančnih svot ni mogoče določiti.
Še bolj zavita je logika, ako član-kar v svoja jadra lovi sapo javnega mnenja med uradniki in roti poslance: Če imate denar za armado, topove, vojne ladje, potem se bode tudi še dobilo 30 milijonov za uradnike. To je res, da Avstrija ni še bankerotna. Ako pa poslanec dr. Steimvender, ki je tudi bil državni uslužbenec, dokazuje z besedo in peresom, da izkazuje letošnji državni proračun v istini 249 milijonov, potem res ne vemo, kje naj vlada dobi še 30 milijonov. In tudi ni res, da sedaj vlada zahteva zvišanje plač častnikov. Zato je opravičeno že včeraj dr. Korošec izpraševal vest delavnim strankam, zakaj ne poskrbe za nove vire dohodkov. Ali naj država od leta do leta dela dolgove za redne izdatke? To bi bilo najslabše gospodarstvo. Bedne stroške morajo pokrivati tudi redni dohodki. Le za nujne in večje izredne potrebščine ali produktivne investicije se priporočajo dolgovi, ako ne zadoščajo redni viri države. Blagajne pa tudi ne smejo biti prazne, da bi država morala ustaviti redna izplačila.
Res pa je, da mora država plačevati uradnike tudi pri podjetjih, ki so pasivna. Železniški uradniki in uslužbenci niso krivi, ako so državne železnice pasivne. Kriva je osrednja železniška uprava. Nasprotno pa odločno zanikamo splošno trditev, da vse dohodke države pridobe samo uradniki. Taka trditev je naravnost bedasta. Ali morda davčni uradniki pridobe davke od zemljišč, tovaren, obrtnih podjetij itd.
In vendar moramo posiušati take glu-posti od raznih demagogov in čitati take čenče tudi v uradniških glasilih. Zagovarjali pa smo vedno pravo načelo, da mora država plačati svoje uradnike, kakor se spodobi za pošteno delo. Plače pa naj se zvišajo tistim, ki v istini zaslužijo. Vlada pa naj obenem skrbi, da se čimpreje izvrši potreima reiorma državne uprave. To prepričanje pa je tako splošno in trdno, da mu nihče nc more ugovarjati. Že pred ieti jc trdil visok državni uradnik, da se bi de Avstrija utopila v tinti.
Pa kaj se zmenijo politični zanj-karji za resne razloge. Včeraj ie sekcij-ski šef dr. G a 1 e c k i odločno izjavil v zbornici v imenu vlade, da službena pragmatika v celoti na noben način nc more že 1. julija t. 1. stopiti v veljavo, ako parlament obenem ne reši finanč-neg!. načrta in ne zagotovi рок-j''a. VUuia tudi ne pritrdi, da bi se sedaj rešilo samo finančno vrašanje, pragmatične določbe pa odložile na poznejši čas. Toda tudi ta zadnji opomin je bob ob steno. Dr. D i n g h o f e r je izjavil v imenu nemško-narodne zveze, da naj se časovni avaneement in zvišanje plač pričneta s 1. julijem, vse druge določbe pa naj se uveljavijo pozneje. Lavorikc so res poceni.
Danes jc poslanec dr. Korošec utemeljeval svoj drugi predlog: »Versko izpovedanje ali narodnost ne s.vie ■vplivati na nameščenje uradnikov, politični razlogi pa samo v toliko, kolikor se strinja s splošnimi dolžnostmi uradnikov. Uradniki naj so no možnosti iste vere, kakor prebivalstvo, med katerim službujejo. Ako je v službenem okraju vsaj 20 odstotkov ene narodnosti, mora biti uradnik zmožen tega jezika v besedi in pisavi.
Tudi pri tej priliki je dr. Korošec pošteno okrtačil »uradniške prijatelje«, ki kriče: »Aut Caesar aut ni-hil!« Vse ali nič. Samozavestno so ob-ljubovali uradnikom že leta in leta, da jim izvojujejo dragocen dar službene pragmatike. Tako so zašli v zagati, da ne morejo naprej ne nazaj. Zavzeli so se posebno za koalicijsko pravo, brez katerega je zanje vsa pragmatika brez pomena. Tako so z obljubami in zahtevami preobložili svojo ladjo, da morajo metati tovore s krova. Sedaj bi bili zadovoljni, ako vlada uradnikom zopet od 1. julija dalje dovoli draginjske doklade, vse drugo naj kokoš pozoblje. To pa bi bili uradniki dobili že dne 1. januarja 1910, ko bi se ne bili tedaj ši-rckoustili isti demagogi, da hočejo vse ali nič. In tako utegnejo doživeti, da se jim izjalovijo še draginjske doklade. Tedaj so bili ponositi Španci, danes so politi cucki in vlada igra vlogo ponosnega Španca. V skrajni zadregi je začela nemško - narodna zveza pretiti in groziti. Kdo pa se vas boji? (Veselost in pritrjevanje.) Ako na naših klopeh kdo vstane, že stikajo ti junaki glave in se izprašujejo, ali morda vzdiga glavo strašna obstrukcija. Vi, mogočna gospoda, ste bili, ki ste nas učili obstrukcijo. Vi ste nas učili, da je le z obstrukcijo mogoče kaj doseči. Kdo sedaj Ru-sinom potiska orožje obstrukcije v roke? Proti drugi češki univerzi so Nemci vložili svoj »veto«. Proti rusinski univerzi se ustavljajo sedaj Poljaki. Torej tri največje stranke so obstopi-le ministrske sedeže, zastavile pot, od nas pa zahtevajo, naj jim držimo stremena, da morejo na konje. Ako hočete
tiho, potem je pa začel razgledavati položaj. Vrhunec gore, kamor so se skrili branitelji, je bil temen, Samburi so pa zažgali veliko ognjev. Njihov blesk je razsvetljeval strme stene skal in veliko drevje, ki je rastlo v podnožju. Že od daleč se je slišal zamolkel glas bobnov in kriki in petje vojev-nikov, ki so brez dvoma v obilni meri uživali »pombo«,* hoteč praznovati poslednjo zmago, ki se jim je zdela že blizu. Stanko je šel na čelu svojega oddelka še dalje, tako da ga je slednjič samo še kakšnih sto korakov delilo od zadnjih ognjev. Taborišče ni imelo nobenih straž in brezmesečna noč ni pustila divjakom zagledati Kinga, katerega je zaslanjalo tudi veliko drevje. Stanko, ki je sedel na njegovem vratu, jc dal natihoma zadnja povelja in potem je dal Kaliju znak, naj zažge eno izmed pripravljenih raket. Črn trak je zletel sikaje visoko pod temno nebo in potem se je s šumom razsul v šopek rdečih, modrih in elatih zvezd. Vsi glasovi so umolknili in nastal je trenotek globoke tišine. Nekaj sekund pozneje sta skočili kot s peklenskim hohotanjem še dve ognjeni kači, sedaj pa obrnjeni ob zemlji naravnost proti taboru Samburov, obenem se je pa razleglo tudi rjovenje
* Fivo iz prosa, s katerim se opijajo zamorci.
Kinga in kričanje tristo Vahimov, ki so se oboroženi z asagajami,' bojnimi sekirami in noži v nezadržljivem diru vrgli naprej. Začela se je strašna bitka, toliko strašnejša, ker se je vršila v temi, kajti vsi ognji so bili takoj raztep-tani v prvem strahu. Takoj v začetku je pri pogledu na ognjene kače prevzel Samburu brezumen strah. Kar se je zgodilo, je popolnoma presegalo njihov razum. Spoznali so samo, da so neka strašna bitja padla nanja in da jim grozi grozna in neizogibna poguba. Večina izmed njih sc je spustila v beg, preden so jih še dosegle sulice in bojne sekire Vahimov. Nekaj čez sto vojev-nikov, ki sc jih jc Mambu posrečilo zbrati okrog sebe, se je pa uprlo zavzeto, toda ko so pri ognju strelov zagledali velikansko žival, na njej pa belega človeka in ko jim jc na ušesa za-grmcl grom orožja iz katerega je zaporedoma streljal Kali, jim je upadel pogum. Tudi Fumba na gori je, ko je zagledal prvo raketo, ki se je razpočila v višini, padel iz strahu na zemljo in nekaj minut ležal kakor mrtev. Ko je pa prišel k sebi, je iz obupnega tuljenja vojevnikov spoznal samo eno, namreč: da neki duhovi napadajo v dolini Sambure. V tem hipu mu je šinila v glavo misel, da ako ne bi prišli duhovom na pomoč, bi se njihov srd lahko
• Zamorske sulice.
res uradnikom koristiti, glasujte za naše predloge! (Živahno odobravanje.)
Zbornica je nato sprejela prvih 26 paragrafov, ki v bistvu soglašajo z vlad. načrtom. S 153 proti 120 glosovom je obveljal dodatni predlog, da politični, verski in narodnostni razlogi ne smejo odločevati na nameščanje uradnikov. Jutri zbornica nadaljuje razpravo.
Brambni odsek.
Danes jc žc začetkom seje vzbudilo v zbornici največjo senzacijo poročilo iz Pešte, da je ogrska zbornica sprejela brambno predlogo »en b'loc«. Grof Tisza je danes res pokazal železno reko. Gredoč v zbornico je rekel tovarišem: »Grem in ostanem, da me ven vržejo!« To se ni zgodilo. Tisza je opoziciji odklonil vsako besedo. V dogovoru z večino je predlagal zbornici, naj brez nadaljne razprave sprejme brambni zakon v celoti. Večina vstane, opozicija pa kriči, razbija, piska in žvižga. Grof Tisza narekuje predloge steno-grafom, večina vstaja na znamenja. V 30 minutah je bila brambna predloga sprejeta tudi v tretjem branju, obveljal je predlog, da že danes popoldne zbornica razpravlja tudi načrt zakona glede dež. brambe. Tako je končana v Pešti enoletna komedija s huzarskim činom. Opozicija je zamudila pravočasni prehod čez brv. Včeraj še je ministrski predsednik dr. Lukacs opoziciji ponudil priliko za nadaljna pogajanja v volilni reformi. Opozicija je odklonila ponudbo in danes je grof Tisza gospod položaja in bode vladi določil meje in pogoje za volilno reformo.
Za nas pa je današnji dogodek jako podučljiv. Težišče notranje politike v naši monarhiji je v Pešti. Mesece in mesece je avstrijska zbornica čakala, kaj store Madžari z brambno reformo. Danes imamo pred seboj »fait accom-pli« in vsa nadaljna razprava je samo petrata časa. Vsaka izprememba je izključena. Oba zakona se morata enako glasiti. Najmanjšo izpremembo razveljavi gotovo gosposka zbornica in poslanska zbornica je obsojena, da sedi še v poletju. Edina dobra posledica je, da imamo vsaj 12 let o tem vprašanju mir pred Madžari.
Socialni demokratje so danes v brambnem odseku predlagali, naj se razprava pretrga. Dasi je ta predlog le gcla demonstracija, vendar je 11 članov glasovalo za predlog, ki ga je večina odklonila z 19 glasovi. Razprava pa se bode vlekla gotovo še 14 dni. Ljudski zastopniki morajo vladi vsaj pojasniti svoje pomisleke proti raznim določbam v načrtu.
Obiski svet ljubljanski.
Ljubljana, 4. junija.
Sejo otvori župan dr. Ivan Tavčar, ki imenuje za overovatelja zapisnika občinskega svetnika Malija in Marinka. Vlado zastopa vladni svetnik Kre-menšek.
Nadvojvode Friderika cesta.
Župan: Pri slavnostih ob tekmovalnem streljanju gorskih polkov se je pokazala harmonija celotnega prebivalstva. Slavnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Friderik, ki jc v posebni milosti izrazil županu, da je dobil v Ljubljani najboljše vtise. V znak harmonije in v čast za zasluge, ki si jih je stekel nadvojvoda Friderik, predlagam, naj se dosedanja Gruberjeva ce-
obrnil tudi proti njemu; ker je pa poguba Samburov bila zanj rešen je, je zbral vse svoje vojevnike, udri po stranskem, skritem izhodu iz bome in presekal pot velikemu delu bežečih nasprotnikov. Bitka se jc zdaj spremenila v klanje. Bobni Samburov so prenehali doneti. V polmraku, katerega so presekavali samo rdeči bliski prihajajoči iz Kalijeve puške, se je razlegalo vpitje padajočih, zamolkli udarci sekir na ščite in ječanje ranjencev. Nikdo ni prosil usmiljenja, kajti zamorci ga ne poznajo. Iz strahu, da ne bi v temi in zmedi lastnih ljudi izpostavljal nevarnosti, jc Kali slednjič nehal streljati, prijel za Gebhrov meč in se vrgel ž njim v sredino nasprotnikov. Samburi so zamogli zdaj bežati z gor k svojim mejam samo po eni široki soteski, ker je pa to sotesko zaprl Fumba s svojimi vojevniki, so se iz celega oddelka rešili samo oni, ki so se vrgli na zemljo in se pustili vjeti žive, dasiravno so vedeli, da jih čaka grozna suž-njost ali pa celo okrutna smrt iz rok zmagovalcev. Mamba se je branil junaško, dokler mu udarec bojne sekire ni razdrobil črepinje. Njegov sin, mladi Faru, je padel v roke Fumbe, ki ga je velel zvezati, da bo prihranjen v zahvalno žrtev duhovom, ki so mu prišli na pomoč,
(Dalje.)
sta od Domobranske ulice do Karolinške zemlje imenuje od zdaj naprej Cesta nadvojvode Friderika. Grubar, ki si je bil iztekel za Ljubljano toliko zaslug, ima že itak svoje nabrežje. (Pritrjevanje.) Zupanov predlog se soglasno sprejme. Socialni demokrat Etbin Kristan ni bil navzoč .pri županovem predlogu. Zupan izjavi, da o sklepu nadvojvodo brzojavno obvesti. — Župan nadalje izjavi spoštljivo zahvalo, ker je daroval nadvojvoda Friderik 400 K za ljubljanske reveže.
Ostala županova naznanila.
Na koncertu, ki se jc priredil dne 18. majnika po častnikih v korist ljubljanskih ubožcev, se je izkazalo 400 K čistega dobička. Denar je mestna blagajna že sprejela. — Etbin Kristan pri* de v dvorano. — Poveljstvo domobran« skega polka se je pismeno zahvalilo za darove poklonjene po mestni občini ob tekmovalnem streljanju gorskih polkov v Ljubljani. — Gospod Milan Go« rup vitez Slavinski se v posebnem pismu zahvaljuje za sožalje, ki ga je izrazil ljubljanski občinski svet ob smrti njegovega očeta gospoda Josipa Goru-pa. — Novoimenovana častna meščana ljubljanska Fran Doberlet in Vaso Pe« tričič se zahvaljujeta za imenovanje. —. Povodom smrti svoje soproge je daroval posestnik A. Pogačnik 200 K za uboge v obeh mestnih ubožnicah. —< Deželna vlada se jc zahvalila za pod« poro 500 K pogorelcem v Tomačevem, kakor tudi pešpolk št. 17 za 250 K kot prispevek za izdajo polkovne zgodo« vine.
Deželna vlada jc izporočila županu, da se udeleže avtomobilske tekme tudi nadvojvode Leopold Salvator, Karel Franc Josip in Josip Ferdinand ter princ Parma z gospo soprogo. — Kranj« sko-primorsko gozdarsko društvo prosi, da naj pošlje ljubljanska občina svojega zastopnika na zborovanje, ki se vrši dne 28. do 30. junija t. 1. v Ljubljani. Se ugodi. — Društvo inženirjev je doposlalo dopis, v katerem se peča s kanalizacijo Ljubljane. Društvo želi, naj bi se nabiralniki tako zgradili, da bo mogoče fekalije uporabiti za gnoje« nje zemljišč. Zatvornica pri šentpeter-skem mostu naj se tako preloži, da bo mogoče izkoriščanje vodne moči. — Župan: Društvu se primerno zahvalimo, ker se tako živo strokovnjaško peča z zadevo. Dopis se odstopi tozadevnemu odseku, ki se danes izvoli. Župan si iz-posluje dovoljenje, da se dovoli Toma-čevcem uporaba vode za gašenje apna iz mestnega vodovoda brezplačno.
Županov odgovor na interpelacije ob* činskih svetnikov.
Glede na interpelacijo obč. svetnika F. Novaka, zakaj da v Trnovem ne gori toliko žarnic, odgovarja župan, da se v nobenem mestnem delu toliko žarnic ne premenjava, kakor v Trnovem, kjer se žarnice pobijajo. — Na interpelacijo občinskega svetnika Jegliča glede na Ravnikar j eve ulice poroča župan, da se je kanalizirala ulica 1. 1908. Tlakovanje bi stalo danes 5500 K, ograja pa 2000 K. — Glede na interpelacijo občinskega svetnika Tomaža Novaka o iztrebljenju jarka ob Zeleni jami se je interpelacija izročila dotičnemu odseku. — Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Marinka o pešpoti mimo Ranzingerjeve vile se je naročilo posuti dotično pešpot. — Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Štc-feta radi zanemarjenih šetališč na Gradu so sc pota pregledala in se našla nasuta. Zupan pravi, če se konstatira-jo nedostatki, naj sc to v interpelaciji specificira. (Štefe: Na Gradu manjka vse polno stvari, ki bi jih moralo imeti urejeno šetališče.) — Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Ivana Štefeta, da naj se podaljša cestna električna železnica do Viča in šiške, izjavi župan, da je občina upravičena zahtevati podaljšanje, če podjetje donaša 5 odstotkov čistega dobička. Mestni občini je pa znano, da se upraviteljstvo poulične železnice samo bavi z zvezo z Vičem in s šiško. Tozadeven dopis se je pa odposlal upravi električne cestno žcleznice.
Odbor za nadzorovanje zgradbe kana* lov nabiralnikov.
Na ustmen predlog podžupana dr. Trillerja se izvolijo razven župana in podžupana v odbor za nadzorovanje zgradbe kanalov nabiralnikov občinski svetniki: Kregar, dr. Zajec, Liko-zar, Smole, Staudacher in Kristan.
Pritožba prodajalcev zelja U. Marenko in K. Kačar.
Poročevalec občinski svetnik Hu-dovernik: U. Marenko in Kačar sta sc pritožila, ker sc jima je na trgu odka-zal drug prostor. Pritožbo je občinski svet zavrnil, nakar sta se Kačar in Marenko pritožila, na vlado in deželni odbor. Vlada o prizivu ni razsodila, mar-
več je izročila akte deželnemu odboru, ki je zavrnil sklep občinskega sveta. Predlaga, naj magistrat pozove vlado, da reši dotičen akt, da sc izreče o kom-petenci. — Občinski svetnik dr. Zajec nujno prosi, da naj se ugodi prošnja obeh pritožnikov. Gospod poročevalec ni navedel razlogov, vsled katerih je izrekel deželni odbor svojo razsodbo. Deželna vlada je tudi izrazila svoje mnenje o kompetenci, ker je odstopila akt v rešitev deželnemu odboru. Dve oblasti sta enega mnenja. Ako pritrdite, se reši nujna reč, ki se že dolgo vleče. Veliko oportunejše jc, če se spravi zadeva s sveta. (Pritrjevanje pri S. L. S.)
Dr. Novak: Kadi princioielnega mnenja bi bilo umestno vložiti tožbo pri upravnem sodišču.
Župan odredi glasovanje. Sprejme &e z 22 glasovi predlog dr. Novaka, za katerega je glasoval tudi edini socialni demokrat v obč. svetu Etbin Kristan.
Dr. Tavčar: Predlog je sprejet. Izjavljam, da če bi bil moral dirimirati, storil bi to nc toliko radi stvari, ampak iz principa. Kam pa pridemo, če občina kakemu zeljarju nc bo smela odkazati drugega prostora! — Dr. Zajec: Saj imate pravico, kdo Vam jo pa jemlje, samo pravično se mora to zgoditi. (Veselost.)
Izbris služnosti za kopanje gline.
Ugodi se prošnja Frančiške Novak za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti. Obenem sc sklene, da v bodočih sličnih slučajih ukrepa magistrat sam.
Delovni red in zavarovance mestnih delavcev.
Poročevalec Milohnoja poroča o predlogu občinskega svetnika S. L. S. Tomaža Novaka o vpeljavi delovnega reda in o zavarovanju mestnih delavcev. Izvaja, da se je naročilo magistra-tu izdelati delovni red. Po Milohnoje-vem mnenju so pa mestni delavci glede na bolezni bolj zavarovani, kot drugi delavci, ker dobe skozi 20 tednov 60 odstotkov plače in sc jim ta podpora (!) skoraj (!) vedno podaljša. Tisti, ki morajo biti glede na nezgode zavarovani, jih občina itak zavaruje. Kar tiče starostnega zavarovanja, so pa pri rešitvi tega vprašanja take težkoče, (ki jih v Nemčiji pri modernejših večinah ni!), kar dokazuje tek razprave v državnem zboru (ki jo liberalci ovirajo) glede na starostno zavarovaiije. Počaka naj se, kaj vlada stori z načrtom o starostnem zavarovanju.
Občinski svetnik Novak: Kar tiče starostnega zavarovanja mestnih delavcev še vedno upam, da sc le še delovni red tako napravi, da se spravi vanj tudi določilo o penzijonu mestnim delavcem, ki imajo do penzijona ravno tisto pravico po načelih pravice, kot ostali mestni uslužbenci. (Pritrjevanje pri S. L. S.)
Župan: Želi še kdo govoriti? Se nihče oglasi. Bomo glasovali. — Odsekov predlog se sprejme. Etbin Kristan je gotovo mislil na kako intendanco, ker se ni oglasil k besedi, ko je šlo za starostno zavarovanje tistih mestnih delavcev, med katerimi je tudi nekaj njegovih volilcev.
Izboljšanje dohodkov mestnim uradni-kom in slugam.
Razpravlja se o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Marinka (S. L. S.) za pomaknjenjc nižjih magi-stratnih uradnikov v višji plačilni razred, o prošnji »Društva, nižjih mestnih uslužbencev« za razno izboljšanje službenih razmer, nadalje o samostalnem predlogu občinskega svetnika Lil lega (S. L. S.) in Reisnerja o pomaknje-nju magistratnih uradnikov v višji razred aktivitetnih doklad in o prošnji »Društva magistratnih uradnikov« za stalno ureditev draginjske doklade. Sklene se: Mestnim uradnikom se pri-pozna aktivitetna doklada I. razreda, kar bo stalo letos za pol leta 3103 K, stalnim slugam se zviša aktivitetna doklada od 35 na 40 odstotkov (večji po-luletni izdatek 449 K), pomožnim uradnikom in uradnicam (tipkaricam) so zviša prvo leto plača od 2 K na 2 K 50 h, drugo leto od 2 K 50 h na 3 K. Sklepi se izvedejo 1. junija 1912.
Občinski svetnik Marinko (S. L. S.) vpraša, če se pri izboljšanju upoštevajo tudi šolsko sluge, nastavljenci elektrarne, sluge v klavnici in čuvaja na Gradu. — Poročevalec: Ozira sc samo na tiste, ki imajo aktivitetne doklade. Tehnično osobje, ki nima aktiv l-tetnih doklad, pa ima zato višje plače.
Zupan: Izdeluje se obširna pragmatika za vse mestne usiužbcncc.
Mestne vrtnarlce.
Mestne vrtnaricc so bile dozdaj slabo plačane, kakor dokazuje prošnja učnega osobja mestnih otroških vrtcev
izboljšanje, prejemkov. Občinski Bve.t sklene: Mestne vrtnaricc .vodite-
ljice dobe temeljno plačo 1200 K (zdaj 1000 K), šest petletnic po 100 K iu stanovanjske doklade 300 K. Najvišja dosegljiva plača bo znašala 2100 K. Otroške vrtnarice dobe v bodoče temeljno plačo 1000 K (zdaj 800 K), šest petletnic po 100 K in stanovanjsko doklado 250 kron. Najvišja plača 1860 K. Pomožnim vrlnaricam sc določi plača prva tri leta 840 K, po treh letih pa 960 K. Sklepi se izvedejo 1. oktobra 1912.
Za ljudskošolsko učiteljstvo.
Občinski svetnik S. L. S. Jeglič: Pozdravljam nasvet, da se pomore res nesijajno plačanim otroškim vrtnari-cam. Opozoriti pa moram pri tej priliki slavni občinski svet, da imamo poleg teh učiteljic v mestnih javnih šolah ljudske učitelje in učiteljice, ki so zaradi neznosne draginje še bolj pomoči potrebni. Res je, da so to deželni uslužbenci, toda taki so po vsem Kranjskem, in vendar dobi učno osobje v nekaterih krajih draginjske doklaclc. Nc stavim v tem oziru nikakega ustnega predloga, ampak izjavljam, da sem vložil sa-mostalni predlog, zato prosim že naprej slavni občinski svet, naj ga blagovoli dobrohotno upoštevati, kadar pride v razpravo.
Zvišanje aktivitetne doklade policijski straži.
Mestnim stalnim policijskim stražnikom sc zviša aktivitetna doklada s 1. julijem 1912 od 20 na 25 odstotkov, kar bo znašalo 1287 K 50 h.
Doklada učiteljskemu osobju na mestnem liceju.
Ugodi se prošnja učiteljskega osobja mestnega dekliškega liceja z ozirom na doklado, ki se učiteljskemu osobju na podlagi nekega poročila mestnega knjigovodstva ni izplačala.
Jubilejno streljanje ljubljanske strelske družbe.
Od 23. do 30. junija priredi ljubljanska strelska družba jubilejno streljanje povodom 3501etnicc obstoja družbe. Za nagrade dovoli obč. svet 200 kron in se zahvali za srebrno plaketo, ki jo je družba poklonila mestni občini.
Mestna blagajna
se je skontrirala 13. majnika 1912. Našlo se je vse v redu. — Sc vzame na znanje.
Oddaja mestnih senožeti v svrho obdelovanja.
Poročevalec Smole: Nc kaže, vse te travnike po dražbi dati v zakup. Predlaga, naj se dotični Novakov predlog odkloni. — Občinski svetnik Novak: Stavil sem predlog žc meseca marca. Nujnost ste odklonili; zdaj predlog seveda ni izpeljiv. Ko so sc travniki leta 1909 dali v najem, sc je to zgodilo po javni dražbi, letos pa vse pod roko.
Zupan: Občinskega svetnika Novaka pozivam, naj se napravi skupina, ki bo ravno tako dobila travnike za obdelovanje.
Ostali predlogi finančnega odseka.
Odboru za spomenik na bojišču pri Aspemu padlih sc dovoli 50 K. — Prošnja Ivana Liningerja za odpisno dovoljenje ter izbrisno izjavo glede 3odst. potresnega posojila se ugodi, čc plača na račun zaostaukov 2000 K. — 4000 K se dovoli za odkup Orlove šupc Alojziji Rus in Viktorju Orlu, da se regulira Orlova ulica. Šupa se podere in napravi tam lična železna ograja na cementnem podstavku. — Obč. svetnik B ah o ve c (S. L. S.): Najemniku tc šupc se ni pravočasno odpovedalo. Kaj je z odškodnino najemniku te šupe? — Občinski svetnik Štefe: Tisti naj plača, ki je pozabil odpovedati. — Župan: Mislim, da mu bomo dali primerno odškodnino.
Stavbne zadeve.
Poročevalec poroča o prizivu dr. Josipa Sajovica proti sklepu občinskega sveta glede na premembo stavbnega sistema za Streliško ulico. — Župan: Stvar mi ni jasna, dovolite, da jo odstavim z dnevnega reda. Ravno tako odstavim z dnevnega reda priziv Pavla Turka proti odloku mestnega, magistrata glede na drvarnico na dvorišču njegove hiše v Strcliški ulici in priziv Hcrminc Paichel proti sklepu občinskega. sveta glede določitve stavbnega sistema na. njene j posesti. — Ugodi sc predlog o ureditvi Orlovc ulice. — Napravijo sc troškovniki glede naprave raznih tlakovanih prehodov. (Predlog občinskega svetnika Jegliča, S. L. S.) — Napravi sc hodnik ob Marije Terezije cesti, če prispevajo polovico interesentje k stroškom, ki znašajo 6569 K.
Ustanovitev meščanske šole.
Predsedstvo prevzame podžupan dr. Triller. Poročevalec Dimnik obširno poroča. Podžupan prekine, poroče-valca: Občinski svetniki imajo tiskano obširno poročilo v rokah in so dovolj informirani. Prosim poročevalca, nai
sc omeji na utemeljitev predlogov. (Pritrjevanje pri občinskih svetnikih S. L. S. in veselost.) Poročevalec nato predlaga:
1.	Visoka c. kr. deželna vlada sc naprosi, da izposluje s posebno vladno predlogo pri deželnem zboru premembo člena IX. zakona z dne 19. dcceni-bra leta 1874 dež. zak. št. 37, po katerem imajo vse stroške za meščanske šole nositi šolski okraji v tem zmislu, tla bi se tudi meščanske šole prevzele na normalnošolski zaklad.
2.	Poslopje za III. m. deško šolo naj se zida tako razsežno, da sc v njem prej ali slej nastani tudi deška meščanska šola.
3.	Učiteljem in učiteljicam, ki imajo izpit za meščanske šole, naj se s 1. oktobrom 1912 dovolijo personalne doklade po 200 K na leto, in sicer za čas, dokler nc dobe službe na meščanski šoli. Ta doklada se ne ušteva v pokojnino.
Podžupan dr. Triller: Izkušnja je pokazala, da se mogoče ne dobi tako obsežen prostor, kakršen bi bil potreben za tako obsežno stavbo, ki jo želi poročevalec. Prosim ga, da naj svoj predlog oblaži tako, da se bo glasil v drugi točki: Poslopje za III. mestno deško šolo naj sc po možnosti zida tako, itd. (Pritrjevanje pri občinskih svetnikih S. L. S.) Poročevalec izjavi, da se strinja s podžupanovim predlogom.
Govor občinskega svetnika Jegliča za dobrobit vsega učiteljstva.
O predlogih poročevalca Dimnika pristavimo še sledeče pojasnilo: O dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitve meščanske šole v Ljubljani jc občinski svetnik Dimnik nasvetoval, naj se takoj ustanovi deška meščanska šola, katero bi obiskovali dečki, kakršni so sedaj v VI., VIL in VIII. razredu mest. ljudskih šol. Da bi mesta ta šola ne težila, naj bi se pre-naredil dotični zakon tako, da plačuje tudi meščanske učitelje dežela (doslej vsak okraj zase). Za nastanitev tc šole pa naj bi se zidalo toliko večje poslopje, ki se bo delalo za III. mestno deško ljudsko šolo. Dokler pa nimamo mešč. šole, naj dobivajo učne moči, ki so izprašane za meščanske šole, po 200 K doklade na leto. Ker jc poročal Dimnik v imenu šolskega odseka, se oglasi k besedi občinski svetnik Jeglič, ki najprej konstatira, da točka glede doklade ni bila sprejeta v nasvetovanem smislu. (Čujte! Čujte!) V vseh parlamentarnih zastopih — izvaja Jeglič nadalje — se smatra za sklep misel in izjava večine. Sklenilo se je z večino glasov, da dobe take doklade vsi učitelji in učiteljice, ki poučujejo v VI., VII. ali Vin. razredu, zato odločno zahteva, da se tudi v tem zmislu poroča. Učiteljsko osobje, ki deluje v višjih treh razredih, ima težaven posel, in tu se nc dela razlike med izprašanim ali neizprašanim. Sam sc je prepričal, da ima največ truda in najtežavnejc delo ona učna moč, ki poučuje jezike, ki mora delati, četudi ni izprašana. Ne bilo bi prav, da bi se ti učitelji in učiteljice zapostavljali. Delo in sposobnost sc morata nagraditi, ne le študije. Obrača sc na občinski svet, da se ozira na te razmere in dovoli doklado poleg tistih, ki imajo izpit za meščanske šole, tudi vsem drugim učiteljem in učiteljicam, ki poučujejo v imenovanih treh razredih. Da bode glede te nagrade v-se prav, pa naj se določi doklada v sporazumu s c. kr. mestnim šolskim svetom. Čc se žc dovoljuje nagrada ali doklada, naj sc daje vsem takim, ki delajo, ker to in samo to je pravično. (Viharno pritrjevanje in ploskanje pri občinskih svetnikih S. L. S.)
K besedi so hitro priglašata obč. svetnika Pipenbacher in Likozar.
Dr. Triller prekine nadaljnjo razpravo.
— Razburjeni liberalci.
Podžupan dr. Triller: Ker vidim, da vlada v tem vprašanju glecle odsekove-ga poročila nesoglasje, odstavljam to točko z dnevnega reda. Občinski svetniki S. L. S. živahno ploskajo. Velik nemir med liberalci. Dimnik dr. Tril-lerju: Ni bilo tako! — Dr. Triller: Saj vam verjamem, ampak o tem sc no bomo prerekali v javni seji. Pipenbacher in Likozar: Prosim besede! Pippen-bacher hoče govoriti. Občinski svetniki S. L. S. kličejo: Ne bo govoril! ter bi-jejo ob pulte. Pippcnbacher poizkuša govoriti, a nc more. Štefe: Kako jc danes korajžcn Pippcnbacher, ko je bilo treba voliti župana Hribarja, se jc pa skrili Triller kliče Štefela k redu ter izjavi: Točka je odstavljena z d n cv n e g a red a. Na. dnevni red pride zdaj prošnja Slovenske Filharmonije. šlefe: Živio Filharmonija! Splošna veselost. Liberalni občinski svetniki so presenečeni, jezni. Dimnik stopa s poročevalskega mesta in kliče: Tako sc nas blamira. tVclik šum. Ko
Sum še traja, poroča občinski svetnik Mali o prošnji Filharmonije za zgradbo koncertnega paviljona. Paviljon bi stal 2000 kron, predlaga, naj so prošnja za zdaj odkloni. Sprejeto.
Nagrade za najlepša s cvetlicami okra«
šena okna in pomole.
O samostalnem predlogu občinskega svetovalca Štefeta glede razpisa nagrad za najlepša s cvetlicami okrašena okna in pomole poroča občinski svetnik Mali, ki priporoča tri nagrade v znesku 50, 40 in 30 kron in naj se jim izreče pismeno priznanje. Imena tistih, ki najlepše s cvetlicami olepšajo okna, naj sc naznanijo v javnih sejali.
Za okrašenje Ljubljane.
K besedi sc oglasi predlagatelj občinski svetnik Štefe, ki jc povdar-jal, da se strinja z odsokovim predlo-t gom, vendar misli, da bi bilo bolje, da bi se namesto denarja dajali darovi v predmetih za šc lepša okrašenja. Tako bi okrašenja postajala še intenzivnejša. S tem, če samo predlog sprejmemo in če ga občinstvo suho zabeleži, ne bo šc nič doseženega. Treba jc agitacije in pojasnjevanja med občinstvom. Izdati bi bilo treba brošuro s praktičnimi n a v o d i 1 i, z načrti kako na razno cenejše in dražje načine okrasiti okna in trgovske pomole. (Občinski svetnik Pippcnbacher sc za Štefetovim hrbtom še vedno na glas jezi radi prejšnje svoje blamaže. štefe: Gosp. Pip-penbacher, ali hočete rožico? Pippcnbacher jezen: Hvala! Šlcfc: Mi imamo pa vedno radi lepe rože! Bončar sc nekaj vtika. Štefe: Povedal sem žc, da imamo mi radi lepe rože, Vam pa prepuščamo trnje, posebno ti, Bončar, ga imaš sedaj dovolj! Veselost. Štefe: Z brošuro naj,bi se pridobilo občinstvo, da tudi samo nekaj prispeva za olep-i šanje Ljubljane in jo vedno bolj priljubi tujcem. Stroški za tako brošuro bi ne bili veliki, ker bi se pokrili z inserati vrtnarjev in drugih interesentov. Ogromno se za okrašenje ulic stori na Nemškem, kjer so mesta, kjer ni hiše brez okrašenja, zadnji čas posebno mnogo v Pragi, Beljaku in cclo v Mariboru so sc pričeli gibati. Naj v tej zadevi magistrat piše v nekatera mesta za podatke. V prihodnji mestni proračun naj se postavi izdatek za okrašenje kandelabrov za elektriko in plin s cvetjem. Na magistratu naj sc v teh zadevah enemu uradniku stalno poveri delo, da bi imel pregled in vpogled kje je treba še storiti. Dotičncinu gospodu naj bi se naložilo, da sestavlja primerne notice za časopisje, take notice naj bi z magistrata večkrat prihajale tudi za varstvo naših parkov. Dotični uradnik naj sc prideli olepševalnemu odse-* ku in naj se ga za to primerno nagradi. Skrbi naj sc tudi za to, da bi imel olepševalni odsek večkrat seje, doslej je imel ta odsek samo dve kratki seji, V tem oziru se mora kaj več storiti, tudi iz občinstva samega naj bi prihajali predlogi za okrašenje Ljubljane. (Ploskanje.)
Občinski svetnik Franchetti: Slavni občin zbor! (Splošna veselost.) Opozarjam na to, da bi se gledalo na primerne varnostne ograje, pri rožah. Če je veter jc nevarnost, da rože dol popadajo.
Občinski svetnik Štefe: V brošuri, ki naj bi se izdala, naj se tudi skrbi za ' pouk, kakšne naj bodo varnostna ograje.
Priglasovanju sc sprejmejo odse-kovi predlogi in tozadevni dodatni predlogi občinskega svetnika štefeta soglasno.
Seja se ob osmi uri prekine za eno
uro.
Nadaljevanje javne seje priobčimo prihodnjič. Za danes omenjamo le, da. je bil soglasno sprejet nujni nredlog občinskega svetnika S. L. S. Šerjaka za napravo mestu primernih pralnic ob poglobljenju Ljubljanice ter da so občinski svetniki S. L. S. stavili celo crsto vprašanj na župana ter novih samostalnih predlogov.
V tajni seji
so bile razne personalno zadeve rešene tako, kakor smo poročali žo v včerajšnji številki. — Na dnevni rocl tajne seje so prišle nato prošnje vdov magistratnih uslužbencev za zvišanje vdov-ninc. Uršuli Bolim sc da 40 K več pokojnine. Prošnje Marije Kavčič, Terezije Košiček, Fran je Mulhar, Neže Po-tokar, Iv. Bartolo se odklonijo, češ, da so pokojnine pravilno odmerjene. — Jeli Prosenc se zviša pokojnina od 220 na 400 K, vdovi mag. tajnika Alojziji Vidic pa od 400 na 800 K. — Odkloni se prošnja nadstražnika Verhunca za vštetje petletnice. — Podpore dobe radi bolezni: Švigclj 200 K. Jančigaj 200 K, stražnik Potokar 100 K. — Za pohabljeno hčerko Josipa Kolenca preskrbi mestni fizikat potrebni aparat. — Odobri se letni račun mestnega užitnin-skega zajkupa za leto 1911. Zastonstvo
S. L'. S. in Nemci so izjavili, da za odobritev ne morejo glasovati, ker niso v direktoriju zastopani. Zastopnik socialne demokracije Etbin Kristan je pa glasoval za, dasi tudi nima vpogleda! To Kristanovo glasovanje je vzbudilo splošno pozornost in pri zastopnikih S. L. S. ironičen smeh. Kristan: To je moja stvar! — Ugodi se prošnji preglednikov užitninskega zakupa za zboljšanje službenih razmer in se določi, da se število preglednikov pomnoži za eno moč. Istotako so bile vsled samostalnega predloga obč. svetnika dr. Zajca regulirane plače uslužbencem mestnega užitninskega zakupa. Dr. Zajec je izrekel še željo, naj bi župan primerno odredil pri direktoriju, da se vsa starostna preskrba vseh uslužbencev definitivno uredi. — Predlogu obč. svetnika Kosa glede pobiranja užitninc na kolodvorih se ni moglo ugoditi, ker ni za to potrebnih prostorov. — Dovoli se, da Anton Krek da v najem svojo gostilniško koncesijo v Florijanski ulici št. 9 in da na to koncesijo toči g. Kamel. •— Josipu Zidarju se dovoli prenočevanje tujcev. — Uršuli Klančar se da dovoljenje za izkuharski obrt na Radeckega cesti št. 1. — Pivovarniški družbi »Union« se dovoli prenos koncesije z Zelenega hriba na Dunajsko cesto št. 52.
Grof Tisza zmagovalec ogrskega parlamente.
Enoletni boj za sprejem obrambne predloge v ogrskem državnem zboru se je včeraj nenadoma in nepričakovano končal, Včeraj dopoldne je stavil član vladne stranke predlog, da naj sc brambna predloga brez vsake razprave v drugem in tretjem branju sprejme. Po poslovniku sicer tako glasovanje ni dovoljeno, ali v izvanrednih slučajih je treba rabiti izvanredna sredstva. Zbornični predsednik grof Tisza je odredil glasovanje, nakar je bila obrambna predloga sprejeta med ropotanjem, razbijanjem, trompetanjem in kričanjem manjšinskih strank, kar pa ni ničesar Bpmagalo.
Mesece in mesece se je vlekla ta predloga po ogrskem državnem zboru, med raznimi pogajanji in obstrukcijo, ln vendar ni stvar prav nikamor prišla. Grof Tisza jo je pa rešil v par urah'. Čudno je, zakaj ni vladna stranka že preje tega sredstva uporabila? Grof Tisza ni izbirčen v orožju zoper obstrukcijo. Zanj pomeni obstrukcija boj nasilstva zoper večino. Če se postavi obstrukcija na stališče sile, boja s pestjo, potem naj se postavi tudi večina na to stališče; kjer je več pestij, tam je zmaga. Kdor obstruira, ta noče parlamenta, torej naj pove, na kak iz-venparlamentaren način naj sc večina ž njim bori. Te teorije se je oprijel predsednik ogrskega državnega zbora, in danes je junak dneva.
Tisza je rešil obi-ambno predlogo, a obenem pokopal splošno volivno pravico. Sedaj bodo ogrski magnatje že skrbeli, da bo volivna reforma taka, ki bo njihovo oblast še vzdržala. In to je, kar je na celi zadevi zelo žalostno Delavci, kmetje, ogrske narodnosti so zopet spodaj za desetletja, če ne bo vladar sam vmes posegel in znal s tako odločnostjo braniti svoje pravice proti večini, s kakoršno je branil Tisza večino proti opoziciji.
Dopoldanska seja.
Včeraj ob 11. je predsednik zbornice zopet otvoril sejo. Na strani manjšine na levi je nastal strašen kraval in žvižganje. Nekateri poslanci so zlezli na klopi, ceptali, žvižgali in trobili na trobente. Sredi tega divjanja je dal predsednik prečitati zapisnik, izjavil, da je veljaven in zaključil sejo ob 11. uri 20 minut med klici: »Škandal, sramota, vun ž njim!«
Popoldanska seja.
Popoldne so bili vsi dohodi do zbornice strogo zastraženi. Pred zbornico je stalo 200 žandarjev, 1 oddelek pijonir-jev in velika četa policajev in huzar-jev. Na galeriji je bilo le rnalo ljudstva, pač pa so bile stranke v zbornici skoro polnoštevilno navzoče. Ob 4. Vs stopi Tisza v dvorano, zasede predsedniško mesto in otvori sejo. Naenkrat se vzdignejo poslanci na levici in zaženo velik kraval. Eni tolčejo po pultih, drugi cepetajo z nogami, zlezejo na klopi, piskajo na piščalke in trompete. Ko stopi v zbornico ministrski predsednik Lukacz, je postal ropot še večji.
Seja se štirikrat prekine.
Ker škandali niso ponehali, je Tisza ob 5. uri sejo prekinil in se podal vun iz dvorane. Črez 10 minut pride zopet nazaj in otvori vnovič sejo. Opozicija je začela iznova s strašnim kričanjem, vpitjem in razbijanjem. Predsednik ostane miren in si dela zaznamke v
svojo lisTnico. Kolikorkrat pozvoni in hoče izpregovoriti, tolikorat mu upade levica z velikanskim hrupom v besedo. Predsednik vstane in prekine v drugič sejo za 10 minut in zapusti dvorano. Po preteku tega časa stopi zopet v zbornico, kjer je bil sprejet z nepopisnim vriščem razbijanjem. Zato prekine sejo v tretjič za pol ure.
Policija v zbornici.
Naenkrat stopi v zbornico po 5. uri 120 policajev in njim na čelu nadpolicij-ski nadzornik in dva nadzornika. Policijska četa se vstavi na levo zbornice in obkoli dve levi krili zbornične dvorane. Poslanci na levi zaženo velikansko vpitje: Sramujte se! To je šufta-rija! Strahopetci! Neki zbornični reditelj pokaže nadpolicijskemu nadzorniku tiste poslance, ki naj jih policija po ukazu predsednika Tisze iz dvorane odvede. Nadzornik pozove poslance, naj zapuste dvorano, in sicer prvega poslanca Julija Justlia. Ker so poslanci odgovorili z vpitjem, sta stopila k vsakemu dva policaja, ga prijela za roke in ga odgnala vun iz dvorane na cesto. Prvi je bil grof Karoly Michale, potem pa kar po vrsti, Justh, Abraham, Sii-megii, Lowaky, vsi člani Justhove stranke, in pa Urmanczy, član stranke 1848. leta. Med poslovanjem policije so se odigrali nepopisni škandali Grof Apponyi je rekel policijskim organom, da je to nepostavno in naj tucli njega odvede policija iz dvorane. Nato je iz-tirala policija še 12 razgrajajočlh poslancev na cesto. Policija stopi nato zopet skupaj in zapusti med veliko demonstracijo manjšine zbornico ravno ob 5. uri 35 minut. Črez nekaj minut otvori Tisza vnovič sejo, na kar so ostali poslanci zbornice zopet začeli kravale. Predsednik prekine četrtič sejo in zapusti zbornico. Policija stopi v drugič v zbornico in policijski nadzornik pozove v imenu postave 14 poslancev, naj takoj zbornico zapuste, drugače bo silo rabil. Ker so ti ugovarjali, so jih prijeli policaji za rame in jih na cesto iztirali. Ob 6. uri je policija izvršila svojo nalogo in zapustila zbornico. Grof Tisza otvori v petič sejo ob 6.1/2, na kar se vzdignejo ostali poslanci opozicije in zapuste dvorano. Njim na čelu gre gi'of Apponyi, ki kliče: Zapuščam oskrunjeno hišo!
Seja se nadaljuje.
Predsednik zbornice izjavi, da je bila njegova dolžnost, da vzdrži red in mir v hiši. Kot predsednik hiše prevzame vso odgovornost nase za to, kar je odredil v varstvo mirnega zborovanja. Kar je storil, je storil prisiljen vsled škandalov razgrajajočih poslancev. Predlaga, naj se vsi odvedeni poslanci odkažejo imunitetnemu odseku zato, ker so se ustavljali od predsednika poklicani policijski oblasti. Predlog je bil sprejet enoglasno.
Predsedstvo prevzame nato podpred-sednik Beoty.
K besedi se oglasi poslanec Telecky. Opisuje škodo, katero je povzročila obstrukcija, bodisi gospodarsko, bodisi politično, in pravi, da je bil že skrajni čas, da se je temu naredil konec. Predsednik si je v tem oziru stekel neven-ljive zasluge. Storil je svojo dolžnost kot predsednik in domoljub. Predložil je predlog, podpisan od 230 poslancev večine, ki pravi, da se je včerajšnja dopoldanska seja izvršila popolnoma po volji večine in da večina popolnoma odobrava postopanje predsednika. Zaenkrat so odredbe pi'edsednika zadostne.
Nagovor grofa Tisze.
Nato vstane predsednik zbornice Tisza in prične med veliko napetostjo govoriti. Mesece in mesece je stala brambna predloga, a prišli nismo nikamor naprej. Že ta vlada se je spustila v mirovna pogajanja z opozicijo in šla je pri tem do skrajne meje miroljubnosti. Ministrski predsednik je odgovoril na zahteve opozicije čisto stvarno, previdno in zmerno, a opozicija je smatrala ta odgovor za napoved vojske. Če smo sprejeli predlog, naj bodo vsak dan dve seji, ni to nobeno nasilje. Ali je to nasilnost, čc zahtevamo od poslancev, naj osem ur na dan delajo. To naj povedo milijonom ogrskih delavcev, ki dan na dan 10 do 12 ur delajo, in sicer v potu svojega obraza. Obstrukcija je povzročila, da sc smatra Ogrska v Avstriji za umirajočega leva. Poslovnik izgubi vsako pravno in moralno podlago, ako sc no more ž njim v zbornici red vzdržati, ampak se poslovnik samo zlorablja. Ravnal je po vesti, zbornica naj ga sodi. Če je zbornica z njegovim postopanjem zadovoljna, naj bo prepričana, da ne bo obstal na polovici pota, ampak vse storil, da bo parlament redno deloval. Čc bo to izvršil, bo lahko umrl, ker bo vedel, čemu jc živel.
Zbornica jc nato z 234 glasovi soglasno predsedniku zaupnico izrekla.
Na vrsto jc prišla nato predloga o honvedu (ogrski domobrambi). Tisza je zopet prevzel predsedstvo. Poslanci so mu priredili velikanske ovacije. Danes zjutraj ob 10. jc bila sprejeta honved-ska predloga tudi v tretjem branju. Včerajšnja seja se je zaključila ob 7. uri zvečer.
Lukacs in Tisza morata pasti.
Včeraj zvečer so imele opozicijo-nalne stranke skupno sejo. Poslanci so bili silno ogorčeni. Sklenili so, da so bili včerajšnji sklepi zbornice neveljavni in cla bodo nadaljevali bolj do konca. Jutri bodo šli vsi skupno v zbornico in nadaljevali boj toliko časa, da Lukacs in Tisza iz javnosti izgineta. Za današnjo sejo se pričakujejo zopet hrupni prizori. Imunitetni odsek bo vseh 36 poslancev, ki so jih včeraj policaji na cesto vrgli, izključil za več sej iz zbornice, nakar bo državni zbor do jeseni odgoden.
Stroge odredbe za vzdrževanje miru v Budimpešti.
Včeraj zvečer je dalo nabiti mestno nadglavarstvo po vseh ulicah lepake, ki ukazujejo, da se morajo na povelje policijskih organov takoj zapreti vse hiše, kavarne, restavracije, naj bo podnevi ali ponoči. Nihče ne sme nositi orožja in vojaštvo ima povelje v slučaju poškodovanja tuje lastnine po prvem opominjevalnem znamenju s trobento, takoj streljati.
Dnevne novice.
+ Evharistični kongres. Termin za priglašenje je torej definitivno določen do 15. julija. Ko bo ta termin končan, — ali če je nabiranje udeležencev končano že prej, naj se nabiralna pola takoj pošlje v pisarno za kongres v Ljubljano (Alojzišče); kajti do 30. julija moramo ocl tukaj odposlati na Dunaj končno skupno število naših udeležencev. — Ljudje imajo navado, s priglašen jem čakati in se oglašati šele takrat, ko termin gre h koncu ali ko je že končan. Zato bodi povedano: Na Dunaj iti bo mogoče tudi pozneje še vsakemu, toda za stanovanje si bo vsak zakasnelec skrbel sam. In ker bo velikanska zadrega za stanovanja, zato je bolj modro, da se vsak o pravem času odloči, ali poj de ali ne. Za prepozno oglašene pripravljalni odbor ne more sprejeti nobene odgovornosti. — Vsak kdor se priglasi, naj obenem takoj tudi plača, in sicer pristopnino (6, oziroma 10 K); voznino pa, če se bo vozil s skupnim posebnim vlakom. Če se bo vozil sam, plača samo pristopnino. Pristopnina in voznina v III. razredu znaša 2i K; udeleženci I. in II. razreda naj doplačajo 1 K za skupne stroške. In to skupno nabrano vsoto naj nabiralci z nabiralnimi polarni vred pošljejo v Ljubljano okoli 15. julija. — Pripom-njeno bodi še enkrat: znižana cena velja za južno in za vse državne železnice; torej tudi če se kdo vozi čez Koi-o-ško, Amstetten itd. — Želi in priporoča se narodna noša. — Osrednji dunajski odbor je bil to pot do Slovencev prav kulanten. Na razpolago za posvetovanja in pobožnosti nam je dal eno naj-prikladnejših cerkva dunajskih: frančiškansko, ki je dovolj velika in skoro najbližja sv. Štefanu. — Za papeževega odposlanca na kongresu je imenovan kardinal van Rassum (iz reda redenp-toristov), rodom Nizozemec, ki je bil imenovan za kardinala v zadnjem kon-zistoriju. — Pripi-ave za kongres so velikanske. Od vseh krajev se priglašajo odlični udeleženci.
'+ Sedanja vlada in njena večina.
V seji poslanske zbornice 3. t. m. je dr. Korošec v imenu lirvaško-slovcn-skega kluba ostro kritiziral sedanjo vlado in njeno večino in njeno nezmožnost z vseh strani osvetlil. Poudarjal je, da je sedanja večina, ki sestoji iz koalicije takozvanih velikih strank, brez programa, brez idej in brez veselja do dela. Zato nobena stvar ne gre. V budgetnem odseku ne pridemo preko provizorij in vendar je redna rešitev državnega proračuna ustavno najvažnejša naloga parlamenta, socialno zavarovanje vsled načelnih gospodarskih nasprostev med strankami ne pride naprej, boj proti kartclom so izvojevale vladne stranke s kupom brezpomembnih draginjskih resolucij in par enke-tami; trgovinski minister kartelc naravnost ščiti, minister za javna dela agitira za premogarske barone, vseuči-liška vprašanja tudi vse delo zabarika-dujejo in vlada jo čisto nezmožna, cla bi jih povoljno rešila, vprašanje finančne reforme, ki je najvažnejše, pa hodi Kfiževi pot smešnosti; naj preje so skovali »velikopotezni finančni načrt«, potem je prišel na vrsto »veliki«, zdaj pa so že z »malim« zadovoljni, pa tudi ta jc šc prevelik. Kako sc to strinja z
velikimi obljubami, s katerimi je koalicija velikih strank svoj čas pred javnostjo nastopila, v kakšnem skladu je to s trditvijo, da sede v tej vladi sami »izborni upravni talenti«? Vladne stranke si hočejo iz te zagate pomagati s tem, da zvračajo vso krivdo za nedelavnost parlamenta na druge, zlasti na hrvaško-slovenski klub. Zdaj nas očrnjujejo za »sovražnike uradništva«, V resnici pa je uradniška pragmatika, kakor so jo vladne stranke sklenile, navadna sleparija. Vladne stranke bi rade, da zakrijejo svojo nezmožnost, nametale uradništvu nekaj peska v oči. Predloga pa je taka, da je izključeno, cla bi se sankcionirala. In zato nosijo odgovornost vladne stranke. Dr. Ivoroščev govor, ki je bil poln duhovite ironije, je zadel vladno večino v živo. Ta govor nam tudi jasno kaže, da se nahaja naš klub v zbornici v ugodnem položaju, za katerega nas drugi lahko zavidajo. Mi smo popolnoma svobodni in lahko večini mečemo v obraz, kar hočemo. Večina vse udarce brez odpora sprejema in se ne upa niti braniti. Na Koroščev govor ni niti naj menj reagirala. Večinske stranke se same smejejo svoji impotenci.
+ »Narodov« napad na deželni muzej. Včerajšnji »Slovenski Narod« je napadel deželni muzej, oziroma ravnatelja. Mi se bomo na merodajnem mestu informirali in bomo v eni prihodnjih številk na »Narodov« napad reagirali. Le toliko že danes lahko rečemo, cla so informacije neresnične in da iz njih gleda samo bleda zavist.
+ Občinske volitve na Rakeku so se vršile v ponedeljek dne 3. junija. Bile so precej burne. Liberalci in soc. demokrati so se zvezali zoper S. L. S., ki je nastopila samostojno v vseh razredih in obeh podobčinah. — Dosedaj so se nekaj dob volitve vršile čisto mirno na podlagi kompromisov. To je imelo za posledico, da so se tudi sedaj navzlic živahni agitaciji glasovi zelo cepili. Izid je sledeč: S. L. S. je zmagala v poclobčini Rakek, nadalje je prodrla v III. razredu z 1, v II. z 2 in v I. s 3 kandidati. Ostali mandati so pi'ipadli liberalcem in kmetom, ki so jih na^ sprotniki sprejeli v svojo listo. Tisti, ki so si za te volitve največ prizadejali in si ocl njih mnogo obetali, so pa celo za lastnimi sokandidati žalostno zaostali. Izvoljen je samo en soc. demokrat z večino enega glasu in še eden, ki je bolj napol soc. demokrat. Kapacitete soc. demokraške, kakor Ambrož, Per-ko, Matevž Steržaj, so sijajno propadli. Tako so liberalci, oziroma še najbolj kmetje z unške fare, kateri so ž njimi volili, soc. demokrate enkrat pošteno potegnili. — Dve tretjini izvoljenih odbornikov je z unške fare. Tako se prav za prav ne more govoriti o zmagi te ali one stranke, marveč zmagali so v res-! niči Unčani.
"+' Rousseau-ova stoletnica se je
praznovala seveda tudi od slovenskih svobodomiselcev. In sicer je slavil Rousseaua v Celju v Zvezi narodnih društev »svobodomiselni« filozof dr, Lah.
—	Dreadnought »Viribus Unitis« pomanjkljivi Z ozirom na včerajšnje poročilo z Dunaja, da so nekateri tamkajšnji časopisi zatrjali z vso gotovostjo, da je gori imenovani prvi avstrijski dreadnought pomanjkljivo zgrajen, obrnila se je tržaška »Edinost« do zanesljivih oseb, ki morejo poznati resnico in je cloznala, da so one vesti popolnoma brezpredmetne in neosnovane, »Viribus Unitis« se nahaja še v tržaškem tehničnem zavodu in bo komaj v enem mesecu mogel napraviti poskusno vožnjo, in le tedaj bo možno spoznati, ali je zgradba uspela in v koliko je to ogromno tehnično delo doseglo dovršenost. Razun tega je imel informator »Edinosti« priliko govoriti z višjim funkcijonarjem mornarice, kateremu je poverjena važna naloga pri končnem armiranju ladje. In ta gospod je kraj vse svoje uradne zapetosti izjavil, da so one dunajske vesti tendenci-jozne in brez najmanjše podlage.
—	Poskušen samoumor Novome-ščana v Gorici. »Gorica« poroča: V soboto popoldne okolo 5. ure so našli v goriškem mestnem vrtu na tleh ležečega nekega mladeniča, ki je bil v nezavesti, in so se mu iz ust cedile sline. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Tam so izvedeli, da se nesrečnež imenuje Maksimilijan Dolenc, doma iz Novega mesta, star 18 let. Bil je dijak ljubljanske realke, od koder je pobegnil v Gorico zaradi slabega napredovanja v šoli. V Gorici si je hotel dobiti službo pri nekem fotografu. Ker se mu to ni posrečilo, priskrbel si je nekje nek prašek v samo; morilen namen. K sreči pa prašek ni bil strupen in tako se ni mladeniču nič hudega zgodilo. V nezavest, je padel baje lc iz strahu, cla sc jc v rcsnici zastrupil.
— Medicinska fakulteta na Dunaju.
O tem oddelku se poroča, da je toliko naraščaja, da je postala klinika premajhna, posebno za pripravljavne stroke, kakor anatomijo in fizijologijo. Profesorji teh predmetov so se žc večkrat obrnili na naučno ministrstvo, da bi jim povečalo laboratorije, ker je tam le gotovemu številu slušateljev mogoče udeleževati se praktičnih vaj. Ker se temu ni ustreglo, so predlagali omenjeni profesorji ministrstvu, naj se napravi numerus clausus. To bi bilo za naše sx-eclišče znanosti hud udarec, pa tudi za revnejše medicince, ki so navezani na delo svojih rok. Kaj ukrene ministrstvo, se še ne ve.
p Osebna vest. Dosedanji orožniški ritmojster za okr. glavarstvi Gorica in Tolmin g. B r e g e n z e r je prestavljen v Zadar kot štabni oficir. Na njegovo mesto pride ritmojster Crevato.
p Umrla je v Gorici gospa Josipina P 1 e s n i č a r, soproga knjigoveza Mirka Plesničar, stara 21 let.
Koroške novice.
k Koroški deželni predsednik bolan. Koroški deželni predsednik baron Hein ki je težko obolel, je bil ad per-sonam pomaknjen v tretji činovni razred. Kakor poročajo z Dunaja, bo z ozirom na njegovo bolezen prošnja za vpokojenje, ki jo je že davno vložil, v kratkem rešena ter bo njegov naslednik imenovan bržkone še v teku junija.
VOLITVE V BELGIJI.
Izid volitev v belgijski parlament je liberalce in soc. demokrate silno razkačil. Vsi so bili že gotovi zmage, a po poročilih Wolfove korespondence ni katoliška stranka samo svojih mandatov ohranila, ampak toliko napredovala, da bo znašala njena večina najmanj 12 največ pa 16, po drugih poročilih celo 18 glasov. Liberalni listi so tako poparjeni, da o volitvah sploh nič nc pišejo. Splošno se priznava, da je bil topot zadnji poizkus združene manjšine katoliško večino vreči. Podrobnosti o izidu volitev še niso znane, ker sc glasovi šc vedno štejejo. Tudi v senatu bodo imeii katoličani veliko večino.
Izgredi soc .demokratov v Belgiji.
Najhujše so udarjeni pa belgijski soc. demokratje. Zato so začeli z demonstracijami po mestih. Tako štrajka v Seraingu pri Liittichu 1300 rudarjev. V Monsu 2000 rudarjev, prišlo jc do spopadov med izgredniki in policijo tudi v Briiggu, Vervieru in Bruselju. Najhujše je pa bilo v Liittichu samem. Izgredniki so razbijali šipe, rušili cestne svetilke, plenili prodajalne in kavarne in gradili barikade. Razbitih je na tisoče šip. Do krvoprelitja je pa prišlo pri soc. demokraškem domu. Iz oken te hiše so streljali na orožnike iz revolverjev, nakar so dobili orožniki povelje hišo naskočiti. Začeli so obstreljavati in oddali nad 200 strelov.
Ko se je hrup nekoliko polegel, so udrli v hišo, ki jc izgledala kakor bojišče. Pohištvo je ležalo na tleh razbito in na tleh so ležali štirje mrliči in 16 težko ranjenih. Eden izmed ranjenih je že umrl. Vlada bo proglasila v Liittichu najbrže obsedno stanje. Drugod je precej mirno, vendar je vlada na vse pripravljena in ima vse preskrbljeno za varstvo.
Ljubljanske novice.
lj Na praznik sv. Rešnjega Telesa,
jutri, dne 6. junija, bo v veliki dvorani »Uniona« zanimivo potovanje po najlepših dosedanjih evharističnih kongresih, uprizorjeno s pomočjo krasnih, ogromnih, barvastih skioptičnili slik. Pred gledalci se bodo razprostirale krasote evharističnih kongresov v Metzu, Londonu, Kolinu in Montrealu. Slike bo pojašnjeval in predaval č. g. Janez K a 1 a n. Prihitite v velikem številu gledat krasoto in veličastve-nost evharističnih kongresov! Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 50 h, stojišča 20 h. Vhod v »Unionovo« dvorano samo iz Frančiškanske ulice.
lj S. K. S. Z. se udeleži jutri procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici z zastavo. Prosimo uljudno člane in članice, da se uvrste za našo zastavo v kolikor mogoče obilnem številu. Zveza koraka na čelu društvom tik pred cerkvenimi bratovščinami.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže procesije svetega R. Telesa v stolnici pod društveno zastavo. Gg. društveniki sc zberejo ob 8. uri v Rokodelskem domu.
lj Musica saera v stolnici. Jutri na praznik sv. R. Telesa pri veliki sveti maši ob osmih: Missa V., zl. dr. Ant. Faist, »radual »Oculi omnium« in sek-
venga »Lauda Sion«,' zl. P. Griesbacher, pri ofertoriju: »Ave verum Corpus«, zl. W. A. Mozart. — Po procesiji okoli 11. pri zadnjem blagoslovu v cerkvi: Tan-tum crgo in Genitori, zl. V. Goller.
lj Vaja moškega zbora »Ljubljane« je danes zvečer ob 8. uri.
lj Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Občni zbor Zveze slovenskih odvetnikov, sc vrši dne 15. junija 1912 ob šesti uri zvečer v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
lj Umrla jc danes ponoči ga. Apo-lonija O gorele, rojena Jager, sestra člana Rokodelskega društva g. Jagra. Pokojnica zapušča sedem nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo jutri ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice.
lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Na zatožni klopi se je morala pred porotniki zagovarjati Marija Fiss-neider, 33 let stara dekla iz Klausna na Tirolskem, kot tatica iz navade. Obto-ženka je bila obsojena na tri leta težke ječe. — Danes stoji pred porotniki 27 let stari prisiljenec Rudolf Nahrfahrt, ki je pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice, vlomil v grad bivšega okrajnega glavarja pl. Detela ter dejansko napadel oskrbnika Debeljaka.
lj žvižg ga je spravil v preiskovalni zapor. V preiskovalnem zaporu sc nahaja kipar Dolin ar. V nedeljo ponoči so namreč ob 3. zjutraj igrali v »Narodni kavarni« razne himne, Mar-zeljezo, cesarsko himno in Hej Slovani. Pri cesarski himni jc baje Dolinar zažvižgal. Neki oficir ga jc naznanil in so ga prijeli.
lj Kranjska deželna vinarska za^ druga v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se vrši vinska poskušnja danes, namesto v četrtek, od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«.
ZVIŠANJE PLAČ URADNIKOM NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 1. jun. Danes je izšla naredba, ki zvišuje plače uradnikom. V. petem činovnem razredu dobe uradni-ki plače 9000, 12.000 K, v šestem 6400, 7200, 8000 K, v sedmem 4800, 5400, 6000 kron, v osmem 3600, 4000, 4400 K; v devetem 2600, 2900, 3200, 3400 K; v desetem 2000, 2200, 2400, 2600 K; v enajstem 1400, 1600, 1800, 2000 K. Za tretji in četrti razred ostane v veljavi stari zakon. Stanarina sc razdeli po mestih in je razdeljena v šest razredov.
RUSKA POLICIJA IZDAJATELJICA PBEKUCIJSKEGA LISTA.
P e t e r b u r g , 1. jun. »N. Vreme« poroča: Neki Brettner, ki je živel več let v Parizu skupaj z znanim socialnim revolucionarjem Burzevem, je na iniciativo iin na stroške ruske izdajal re-volucijsko glasilo, v katerem je objavljal najhujše članke rajni načelnik ruske policije Račkovski. List dolži rusko tajno policijo, da je sama izdajala revolucionarno glasilo in da je sama vodila vse revolucionarne napade.
Cerkveni veslnik.
Voditeljem Marijinih družb naznanjamo na mnoga vprašanja glede notice v »Slovencu« z dne 20. maja t. 1. št.. 114 o »najnovejšem vodilu«, da ta notica ni v nobeni zvezi z novim od škofijskega vodstva izdanim molitvenikom za Marijine družbe. — Škofijsko vodstvo je izdalo molitvenik pocl naslovom »Družbenik Marijin«, ki obsega »Pravilnik«, »Obrednik« in »Molitvenik« v eni knjigi in se ločen sploh ne dobi. Molitvenik ima namen, da se doseže enota in da se odpravijo vodne izpremembe, ki so jih izkazovali dosedanji molitveniki za Marijine družbe. — Molitvenik ima naslov »Družbenik Marijin« in velja vezan v platno 1 K 50 vin., z zlato obrezo 2 K 30 vin, v šagrinu z zlato obrezo 2 K 80 vinarjev. — Katoliška Bukvama.
POŽAR V STAMBULU.
Iz Carigrada poročajo, da je v Stambulu trajal požar 12 ur. Poročila listov o številu vpepeljenih hiš so različna ter se menjajo med 1000 in 2300. Pogorelo pa je šest mošej, pet moha-medanskih šol in tri kopališča. Tudi teološki zavod in mošeja sultana Ah-meda sta vpepeljena popolnoma. Glavno poslopje veterinarne šole je rešeno. Policija je aretovala številne osebe, ki so kradle rešene pi'edmete. Zavarovalnice imajo tri in pol milijona frankov škode, ocl katerih bo morala Assicura-zioni generali v Trstu plačati 500.000 frankov. Skupne škode pa je več kot 20 milijonov. Brzojavne žice ob železnici so popolnoma uničene.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Telefonska in Drzoiovno poročila.
ZOPET VELIKI KRAVALI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 5. junija. V, današnji seji ogrskega državnega zbora so se vršili še večji kravali kot včeraj. Okolica okolu parlamenta je podobna vojnemu taboru. Okoli in okoli parlamenta stražijo vojaki in policaji. Po mestu patruljirajo vojaki, posebno v onih delih, kjer so tovarne. Ob 10. dopoldne se je pred parlament pripeljal ministrski predsednik Tisza v odprtem vozu. Spremljala ga je soproga. У drugem vozu so se za njim peljali agentje policije. Vsa opozicija je danes prišla v zbornico, tudi od 30 sej izključeni poslanec Kovacz. Ko jc Tisza otvoril sejo, sprejel ga je nepopisen hrušč. Opozicija je bila na pulte, vpila, piskala, žvižgala, bila 7, nogami ob tla in kričala Tiszi: Šuft, lopov, predrzni zločinec, usurpator! Tu nismo v ruski clumi! Pojdi po kozake! Tudi ministrskega predsednika je opozicija psovala z najrazličnejšimi psovkami. Grof Tisza si je na listek beležil imena najhujših kričačev. Ker je ropot trajal dalje in postajal vedno hujši, jc Tisza suspendiral sejo in zopet pozval v parlament policijo. Ko je 120 policistov prišlo v zbornico, je zbornični komisar policijskemu komisarju pokazal izključene poslance, nakar je bilo 39 poslancev, med njimi Justh, Polonyi, Karoly, Hollo, Abraham z brahijalno silo od-peljanih iz zbornice. Vihar je trajal dalje. Sredi ropota jc bila rešena lion-vedna predloga.
Budimpešta, 5. junija. Danes zjutraj je bila sprejeta honvcclna predloga v tretjem branju. Nato se nadaljuje predloga o vojaškem kazenskem redu, ki je skupen za obe državni polovici. Tisza je potom, ko so bili izključeni poslanci z brahialno silo odpeljani, zopet otvoril sejo, ostala opozicija je z grofom Аропујет na čelu zapustila v znak protesta zbornično dvorano. Na galeriji je bilo nekoliko poslancev iz magnat-ske zbornice, katere so opozicionalci neprenehoma psovali: dunajska ban-da, šufti, sramujte sc. Tiszu so'klicali: na vislice z rabljem! Zbornica je po odhodu opozicije mirno sejo nadaljevala.
Budimpešta, 5. junija. Pred današnjo sejo državnega zbora je bila seja imunitetnega odseka, ki je sklenil poslanca Justha izključiti ocl 15. sej, tri druge poslance, med njimi Polonyja pa od 11 sej, ostalim poslancem, ki so bili udeleženi na kravalili je naložil, naj prosijo zbornico oproščenja.
KREPAK ODGOVOR TISZI.
Budimpešta, 5. junija. V včerajšnji seji je clejal grof Tisza, da se vsi Avstrijci, začenši pri visoki aristokraciji do zadnjega jugoslovanskega čevljarja posmehujejo ogrskemu parlamentu ter ga smatrajo za poginjajočega leva. Danes je prejel grof Tisza dopisnico, na kateri so bile besede: Ogrski parlament ni poginjajoči lev, ampak crknjeni pes. Podpis: Jugoslovanski čevljar.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 5. junija. Avstrijski državni zbor nadaljuje razpravo o službeni pragmatiki. Razpravo bodo izpolnile še kake tri sejo.
RUSINSKA OBSTRUKCIJA.
Dunaj, 5. junija. Rusini so sklonili, da predloženo jim cesarsko lastnoročno pismo v zadevi ustanovitve rusinsko univerze odločno odklonijo, ker bi ono kar se Rusinom nudi, le poslabšalo sedanji položaj. Rusini so sklenili ob-struirati vse državne potrebščine. Včerajšnja in današnja soja proračunskega odseka je bila izpopolnjena z ob-strukcijskimi govori rusinskih poslancev.
KRŠČANSKO-SOCIALNI KANDIDAT
ZA SILBERERJEV MANDAT.
Dunaj, 5. junija. Za izpraznjeni mandat vsled smrti poslanca Silberer-ja v okraju Landstrasse na Dunaju kandidira ocl krščansko-socialne strani deželni poslanec Julij Procliaska, ki jc zastopal okraj v parlamentu tri volivno periode. V juniju 1911 je Procliaska podlegel pri volitvah Silbci'crju.
O UMRLEM POSLANCU SILBEREJU.
Saalielden, 5. junija. Včeraj dopoldne jc preiskal v Almu okrajni zdravnik iz Zella am See, dr. Klein, najdeno truplo ponesrečenega soc. demokratičnega poslanca Silbererja. Dr. Klein je dognal, da se je Silberer zadušil v snegu. Ko se je identiteta Silbererja šc enkrat konstatirala, je izdal clr. Klein mrtvaški list, nakar se jc truplo cerkveno blagoslovilo, položilo na voz in odpeljalo v Saalfeldon. Popoldne so truplo z vlakom odpeljali na Dunaj, kamor je dospolo ob šesti uri zjulraj. Na Dunaju so truplo položili na mrtvaški oder v poslopju zveze avstrijskih pekovskih delavcev, odkoder se bo jutri ob 3. uri popoldne vršil pogreb.
STAVKA V ZAGREBŠKI PLINARNI.
Zagreb, 5. junija. V tukajšnji plinarni je izbruhnil štrajk, ker je vodstvo odpustilo štiri delavce.
TAT POSLAL ČEK ZA 91.645 K NAZAJ.
Trst, 5. junija. Tat, ki je borznemu posredovalcu Hirschu ukradel ček za 91.645 K, je danes Hirschu poslal ček na ta način nazaj, da je ček vrgel v poštni nabiralnik. Tat se je prepričal, cla čeka no bo mogel spraviti v denar. Pridržal si je samo 60 K, ki so bili v zavitku. ■ f;'4? ,•'.•	,
PORTUGALSKI KABINET DEMISIJO-NIRAL.
Lizbona, 5. junija. Kabinet je de* misijoniral.
PROFESOR SE ZASTRUPIL. A .
Milan, 5. junija. Profesor Lanfran-ci, ki poučuje spalno bolezen, se jc ini ficiral. Njegovo življenje je v nevarnosti.	•
SENZACIONALNA IZNAJDBA V TJOULONU.
Pariz, 5. junija. Na krovu jahte »Girondellc«, ki je last kneza Monaco in ki leži v toulonskem pristanišču, preizkušajo iznajdbo inženirja do Se-pela, s katero jc mogoče čuti glasove iz izredno velikih daljav. Tako so na primer razločno slišali na krovu »Giron-delle:< marzeljezo, ki so jo igrali v AL •Žiru.'	*
Razne stvari.
Tvornica za race. V Harrow-Weal-du blizo Londona sc je na neki farmi, ki obsega 11 oral zemljo, ustanovilo veliko podjetje za vzrejanje rac. Zgradbo pokrivajo 7 oral zemlje in so razdeljene v šest oddelkov. V prvem oddelku stoji 70 aparatov za valjenje in se more v njih naenkrat izvaliti 20.000 rac. Mlado račice pridejo najprej v prostor s 26 do 31 stopinj Celzija. Čim starejše postajajo, v toliko hladnejše prostore jih spuščajo. Ko so dovolj utrjene, jih spuste na prosto. Točno v devetih tednih so prešle skozi vseli šest oddelkov in preživele gotov čas na prostem, tako da so sedaj goclno za klanje in tehtajc po 6'/o funtov. Spravijo jili v avtomobil, ki jih v 50 minutah postavi v glavno londonsko tržišče. — V posebnih, jako skrbno urejenih in zračnih prostorih se nahajajo pravi viri podjetja: stare racc za inesenje jajc. Goji se pekinška raca, ki je najplodnejša; na leto znese do 135 jajc, dočim jih najplodnejša angleška raca znese le 90. Na vsakih pet rac pride en racman. Tisoč rac znese na leto 100.000 jajc, iz katerih so izvali v valilnicah do 80.000 račic. Po devetih tednih ima vsaka žival tržno vrednost 4 shilingov in ker znašajo stroški vzrejc za vsak komad le 1 K 50 h, ostane podjetju precejšen čisti dobiček.
Farizejstvo socialno demokraških' voditeljev. List »Proletar« poroča sledečo o poslancu Swobodi: Pri nekem zborovanju v Rouchovanu, ki sc je vršilo med dopoldansko službo božjo, se je odkrilo in pokleknilo več zboroval-cev, ko so se oglasili zvonovi k povzdigovanju. In glej, tudi poslanec Swobo-da jc skočil z govorniškega odra, pokleknil na tla in se skesano trkal na prsa. Ravnotako je zagotovljal ta poslanec na nekom zborovanju, da svoje verske dolžnosti zvesto izpolnjuje. Tako so hlini sodrug, da obdrži svoj mandat.
Pevsko društvo praških učiteljev jo
dobilo pri pevski tekmi v Parizu, katere se jo vdoležilo 400 glasbenih in pevskih društev iz celega sveta, prvo darilo.
Mesto, kateremu je prepovedano kajenje. Angleškemu poslaništvu v Washingtonu jc poslalo 331 dclavcev iz Zioncityja pritožbo, da morajo mnogo pretrpeti od verskih fanatikov v tem mestu. Tako jo v tem mestu n. pr. prepovedano kajenje in je zaradi tc prepovedi žc mnogokrat došlo do spopadov med meščani in delavci. Pred kratkim so prebivalci pograbili dva delavca ter ju vodili po mestu v svarilen zgled. 'V	"V/ r;>'V: •
PORAZ SOCIALNO - DEMOKRAŠKIH CENTRALISTOV V BRNU.
Pri .volitvah v brnsko bolniško blagajno so propadli socialno-dcmokra-ški centralisti in so izvoljeni češki socialno-demokraški avtonomisti z ogromno večino. Centralisti so dobilr 2879, avtonomisti 6812 glasov, krščan-ski socialci 1060, narodni socialci 627. Med centralisti in avtonomisti so bili krvavi boji.
Telesno perilo bodete imeli vedno
čisto, ako hode isto prano le s popol-. noma čistim m i 1 o in S u n i i g h t. Pazite vedno na ime »Sunlisrht.«!
spored liudske slavnosti no Rakeku
v nedeljo, dne 9. junija popoldne:
1.	Ob 2% ure (po prihodu vlaka iz Ljubljane): Sprejem pri kolodvoru in obhod skozi vas do Ljudskega doma.
2.	Pred Domom (ob neugodnem vremenu pa v Domu), kratek nagovor in blagoslovljenje novega Doma.
3.	Pete litanijc ob spremljevanju godbe.
4.	Javen ljudski shod.
5.	Javna telovadba Orlov.
(i. Ljudska veselica.
Sodeluje vrla orlovska godba od D. M. v Polju.
Cenjena društva se vljudno vabijo, da se javnega obhoda udeleže z društvenimi znaki in tudi z zastavo, ako jo imajo.
Za Orle, ki sc vdeleže telovadbe, bo od 1. do 2. ure skušnja.
Kosilo za poprej došle in pravočasno priglašene skupno. Nepriglašeni gostje se vljudno prosijo, da se ustavijo le v tistili gostilnah, kjer bodo izobešene zastave. — Priglasila prosimo vsaj do 7. junija dopoldiie.
Vstopnina za celo prireditev: Sedeži 1 K, stojišča 40 v, vstopnina samo za veselico 40 v.
K obilni udeležbi vljudno vabi cerkniško okrožje Orlov.
PRVA ŽENSKA V AVSTRIJI IZVO-
LJENA V DEŽELNI ZBOR.
Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah za češki deželni zbor je dobila kan-didatinja gospa Kuneticka 840 glasov, medtem ko je dobil neodvisni mlado-češki kandidat Mataušek 769 glasov. Kandidatinja čeških socialnih demokratov je dobila 415 glasov. Ker bodo soc. demokratje pri ožji volitvi glasovali za Kuneticko, je njena izvolitev gotova.
MAROKO.
»Agence Havas« poroča iz Feza, da je po zadnjih vesteh sovražnik popolnoma razkropljen. Vstaši imajo 600 mrtvih.
Našega ženstva ne moremo t nobenim delom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kalinšek »Slovenska kuharica. "ЗД:


763 V-
razvnema srca vseh gospodinj po beli čistoti in lepem vonju, ki ga daje perilu. In kako lahko pe-remo s tem milom! Samo namazati treba, nekoliko časa pustiti, nato izprati in razobesiti. Nepotrebno vsako drg-nenje, kuhanje in parjenje! Ravnajmo se po
navodilu! Kosi po 8, 16 in 30 h.
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro nc mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bodem vsakemu naj topleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec ml.,
179	lesni trgovec.
MOJA STARA
izkušnja mc uči, da moram za nego kože rabiti le Steeker-
rfjfl liliilno nlefino mil« Berginanna & Co , Tešin ob Labi omad po »u vin. se dobiva povsod.	411
6
Fina kuharica
vajena tudi gospodarstva in hišnega dela Išče službe k samostojnemu gosp. duhovniku do 15. junija 1912. Fani Kovač, pivovarna, Laški trg.	1782
Mnenje g. dr. Kamboseffn,
zdravnika bolnišnice v Slivnu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Čast mi je Vam naznaniti, da sem tekom 14 let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinovc skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in ' okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konštati-rati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallovega Kina vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladjc nad vsemi krepilnimi pripomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konva-lescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malokrv-nih ženskah.
Slivno, 22. oktobra 1908.
Dr. KamboseiL

Zahvala.
1794
Za neStctc dokaze sočutja ob ne-nadomestni izgubi iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, sestre, gospice
Ivanke Jalen-ove
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Tičarju za izredno požrtvovalno ljubeznjivost, s katero je lajšal pre-blagi pokojnici muke poslednjih dni, nudeč ji vse utehe zdravniške vede. Zahvaljujemo se preč. gosp. župniku Lavtižarju za vso tolažbo in spremstvo, kakor tudi sosednim gg. župnikom. Dalje se zahvaljujemo častiti usmiljeni sestri .Tosipini Lavrič, za njeno udsno postrežbo.Zah val jujemo se darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so nam bili kakorkoli v teh težkih dneh v pomoč. Imenoma se zahvaljujemo za častita spremstvo preblagorodnim gospod, c. kr. sodnemu svetniku Peterlinu, notarju Klandru, vsem cenj. gospem in gospodičnam, vrlim kranjskogorskim pevcem pod vodstvom gosp. Bezeka za ganljive žalostinke, vodstvu tukajšnje ljudske šole, kakor tudi požarni lirambi in veterancem, rateškim dekletom v narodnih nošah kot nositeljicam vencev, in vsem drugim udeležencem, ki so sledili preblagi rajnki na njeni poslednji poti.
V Ratečah, 4. junija 1912.
Žalujoči ostali.
Proda se
nov harmonij
fino izdelan, ameriški sistem, z lepim nastavkom 2 m 25 cm, 5 oktav 14 reg. Posebno pripraven bi bil za kako cerkev ali kapelo. Na zahtevo se se pošlje tudi slika in dispozicija harmonija. Več pove IV. KACIN izdelovatelj harmonijev Novi Vodmat 151, Ljubljana.	1799
Rasli preselitve se proda
1688
obstoječe iz hiše, v kateri je trgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem na drobno in debelo, gospodarskih poslopij in zemljišča. Proda se skupaj in tudi posamezno. — Naslov: Josip Kralj, trgovec, Mali Mengeš, št. 32 (okraj Kamnik),
V Prcdovičevili hišah na Poljanski cesti In na Selu se odda več raznovrstnih stanovanj takoj, ali pa s 1. avgustom
z lepim sadnim vrtom. Cena 10.500 K; na roko treba dati le 3000 K. Vpraša se v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta V, št. 154, ali pa Kongresni trg G, pritličje, dvorišče.	1769
se takoj sprejme v kavarno proti kavciji 200 K. Kje, pove uprava „Slovenca".	1783
se zaradi premestitve iz Ljubljane takoj pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov nove uprava «Slovenca".	iaoo
V kavami „Central"
vsak dan vso noč
na novo došle priljubljene fćsmfou-raške damske kapele „Central".
Z velespoštovanjem
Štefan МШоШ, kavarnar.
1775
Razglas.
Razpisuje se zgradba
1802
v Mostah pri Ljubljani
Načrti in pročun se nahajajo na vpogled v gostilni Oražem na Selu.
Ponudbe je vlagati do 15. junija.
Odbor.
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
za izdelovanje sodov za cement. Vpraša naj se pri tovarni za cement na Dovjem pošta Mojstrana, Gorenjsko.	1795
Razglas.
C. kr. intendanca domobranskega
poveljstva v Gradcu oddaja javnim potom dobavo približno 530 q sena, 360 q slame za nastiljati, 190 q posteljne slame, 2800 q premoga in 100 m3 drv, in sicer za dobavno dobo 1912/1913.
Javno ponudbeno pogajanje sevrši
dne 16. julija 1912 ob 10. url dopoldne
pri spodaj označeni upravni komisiji v domobranski vojašnici, staro poslopje, prvo nadstropje, vrata št. 68.
Dobavne pogodbe so istotam ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne strankam na vpogled.
Domobranskega pešpolka št. 27 1793 upravna komisija pri kadru v Ljubljani.
se nahaja v večji, obrestujoči se
hiši na prometnem kraju v ljubljanski okolici, ter jc pod izredno ugodnimi denarnimi pogoji na prodaj. Pojasnila v posedovalni pisarni PETER MATELIČ, Ljub-1702 Ijana, škofja ul. 10. Telefon 155.
v. p. želi cel- ali pol-dnevne službe v kaki pisarni. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »uradnik«.	1784
жаоттазШа eSraas&a sa žigijetije i
Ravnateljstvo: Dunaj I. JIspernplatz 1. i
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo 1 pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	»g
I Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov, ђ I Rezerve	„	„ „ 112	452 n
gjj Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, S
H kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g jg Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta i. ■
■шаЕаившаапивавпшгвавшшпвпвм
Na najvišje povelje Njegovega c.
in kr. Apostolskega Veličanstva V____ _ T9 _ & ИВ
v dobrodelen namen za c. kr. domebransiva in žandarmerijo.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje --21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.--
L
Glavni dobitek znaša
гтгпезагл!
3avno sreekanje julija 1912. j
kron._
j Sna si'8Člta stane 4
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrafie 7 v loterijskih kolekturab, tobalcarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih' v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se dobivajo poštnine prosto'.
Oddelek c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
- - B Izdelki državnega pletarskega tečaja: modema oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
Ilustrovani ceniki zastonj.
1785
Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje meste
s temeljno plačo letnih 7200 K s pravico do petih štiriletnic po 1000 Iv in s stanarino letnih 1200 K.
Prošnjiki /,a to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Oni, ki bode imenovan, se bode moral na svoje stroške vež-bati devet mesecev v večji hranilnici oziroma banki; ako še ne bode izurjen v zemlje-knjižnem poslovanju, se bode tudi na svoje stroške moral tri mcsecc vežbati v kaki notarski ali odvetniški pisarni.
S potrebnimi dokazili o študijah, praksi, starosti, doraovinstvu, zdravju in znanju jezikov opremljene proanje je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati do 1. julija 1.1.
V Ljubljani, dne 4. junija 1912.	1801
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.