855<* A 60100200 PRIfci OSREDNJA KNJIŽNICA KOPER Sft ,p!ačana v gotovini nru\ I* postale i gruppo Cena 200 lir DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 104 (10.016) TRST, četrtek. 4. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni,Evropi. PO CRAXIJEVEM PREDLOGU O UKREPIH ZA OSVOBODITEV ALDA MORA KD potrdila, da o zadržanju do teroristov odločajo vlada in vse demokratične stranke Sporočilo iz Palače Chigi: o pobudi PSI bo razpravljal odbor za varnost, vendar mora vlada upoštevati tudi čustva žrtev terorizma TRETJI DAN PROCESA ZARADI ŠKANDALA LOCKHEED v v USTAVNO S0DISCE ZAVRNILO VSE UGOVORE ZAGOVORNIKOV Veliko pričakovanje za izvajanje preiskovalnega sodnika Gionfride Tožilci zahtevali za obtožence tri obremenilne okoliščine Rim - Craxi je svoje predloge za »samostojno pobudo države*, o Hal K*«... K---—” .®nwS0čl rešitev življenja Alda. Mora, obrnil na Krščansko de-kj j_atlK slednja pa je prepustila odločitev vladi in posredno večini, ig SrJ*!^!)ira- Andreotti pa je že odgovoril negativno. Prihodnje dni, ^Ui h palače Chigi, se bo sestal medministrski svet za varit.,’ ki bo proučil socialistične predloge, vendar se sporočilo nada-stavkom: »Vsekakor pa pripominjamo, da je že znano WLLvla9'«čii)e družin, ki trpijo za iT8lni^arni zločinske dejavnosti prc- Andreotti svoja stali Public ^krat orisal predsedniku re na j^jl^oneju, ki ga je obiskal socialistične' stranke mora Prwji acsti vse znova, saj njegovih objektivno niso sprejeli, te s. med političnimi silami pa so Cfjjjjj*. še bolj zrahljali. KD je o hišo predlogih (natančno še Ponailr^f1'’ vendar gre za nekakšne »a rM ■ ve-* razpravljala dve uri Celntnj so’’ «delegacije», ki sledi *klalj nac'(-vi Moro*. Na koncu so ttvj sP°rcči!o, v katerem se naj-Oia^.P^roinjajo vseh propadlih hu-tavli-1 j'11 pobud, nato pa KD ugo-Wstni c a je socialistična pobuda v konkret10Sti. v'ade, ki naj «prouči Ibsvpt 0 izvedljivost* in sicer po Urni LVa^iu z «demokratičnimi si-Kb 'jpKl 1° podpirajo*. Pri tem pa ttaj8 enkrat ponavlja, da ne pri Sitni l a nikakršna pogajanja z rde-^“rigsdami. ^ubliif kvečjemu sprašuje, ali bi J53 lahko pokazala svojo miki iL0?1-.. v«ndar samo potem, ko vedali nsti. dokazali, da so se odpoje nasHju. Skratka, rdeče bri-iti šeip^' na.iprei osvobodijo Mora 'e L , Potem bodo demokratične si-^bitn;i0 razmišljale o možnosti mo-fetpo 1 Pomilostitev ali drugih u-tiltai,« v korist zapornikov. Prej C.1*; Pdo vsakomur jasno, da Sitj MCe lla ta način taktično zvra-tp . govornosti na druge organe, lsjaCj. Stanka demokrščanske de-S« (j;"?, “deleži! tudi predsednik vla-C 13 Andreotti. S'og0valivnokrščansko stališče, po-K da -.e zato, ker je KD poudari-%'L;!1 ustava ne daje pristojnosti, 'iilist,? j1'1 Sej stranki pripisuje so- tainik. Pajetta je pri tem "^šzat' 0 dodal, da mora država *što jg* rla «zna rešiti Mora* in ^ doslp^rebno, da «se zgane, kdor **kbVaipj ni Potrudil* (se pravi pre-očjt In notranje ministrstvo, ki [S brii>nj. zamrznili* iskanje Mora b 4oS?lstov)- poleg tega pa bi bi-f* j* da bi «se pomiril oni, ki J*hko v'evee pretegoval in bi morda ta(SV2roiil manj škode*. Namig tkinc.1^?11 mar>.i Otoka pSI je bil dovolj jasen. Siide KPI «l’Unita» tudi po-p® J0' zakaj so Craxijevi pre-. Pomilostitvah »nesprejem-pa tudi »nezakoniti*. ^iit. za formalno in vsebin- sko plat zadeve. Obsojenca lahko pomilosti samo predsednik republike, vendar pod pogoji, ki jih strogo določa zakon. Med temi so »jetnikovo kesanje in dokazi, da obsoja svoja dejanja* in, drugič, pogoj, da morajo (pred pomilostitvijo) biti jetniki deležni oproščenja svojih žrtev ali njihovih svojcev. Vse to pa je v primeru nekaterih rdečih brigadistov nemogoče. Nihče se doslej ni kesal, nihče še ni prosil svojih žrtev za odpuščanje. Negativno stališče do socialistič nih pobud so izrekli, čeprav brez dosedanje polemične ostrine, republikanci ir liberalci. V socialističnih vrstah vlada še vedno dokajšnja enotnost, čeprav se je tokrat oglasil bivši predsednik poslanske zbornice Sandro Per-tini, ki je v svoji izjavi poudaril, da je sklenil kršiti disciplino, da pa se ne more strinjati s predlo gom o kakršnihkoli pogajanjih ali priznanjih rdečih brigad. «če bi se pogajali ali če bi popustili bi zločince priznali kot moralno silo, pred njimi pa bi policisti odtlej dvigali roke in bi se jim ne upi rali več: tako bi žalili spomin vseh ubitih agentov, karabinjerjev in državljanov, žrtev neusmiljenih rdečih brigad*. Tako. nadaljuje, se je rodil fašizem pred pol stoletja. «Nekdo je izjavil*, je Pertini namignil na izjave Craxija, «da noče več hoditi na pogreto novih žile v. To je prav. Toda jaz ne želim drugič prisostvovati pogrebu demokracije*. Crasija vsekakor vse to še ni prepričalo. »Strinjamo se z izjavami Sa-l-agata in Romite, pozitivno ocenjujemo republikansko umerjenost, trudimo se, da bi razumeli stališča KPI, vendar ne bomo odnehali. Zato bomo podprli demokrščansko pobudo*. Craxi nato pojasnjuje, da je PSI proučila več možnosti in se na koncu zaustavila Pri »možnosti pomilostitve, ki pa ne sme zadevati ljudi, ki bi si neposredno ali posredno okrvavili roke z umori*. Tajnik PSI je nato še pojasnil, da kar zadeva humanizacijo »posebnih zaporov* ni stališče socialistične stranke nastalo z ugrabitvijo Alda Mora, pač pa že prej in se je PSI ves čas borila za spremembo jetnišniškega režima. Vsekakor bo o vseh teh preblemih razpravljal tudi parlament. Datum parlamentarne razprave o »primeru Mero* in torej tudi o morebitnih pobudah, o katerih govorijo socialisti, bo vlada sporočila čimprej. Vodstvo KD se bo s tem v zvezi sestalo v torek. RIM — Včeraj je prispel v Rim na petdnevni obisk ameriški državni tajnik za zdravstvo Joseph Califano. Predsednik vlade Andreotti se Je udeležil včerajšnjega zasedanja delegacije KD, ki sledi «Morovi zadevi*. Pred vhodom v sedež vodstva stranke na Trgu del Gesii ga je pričakal Flaminio Piccoll (ANSA) niriiuiiiiitiiiiiiiiMiimiiHiHiiMiiiiiiiiiimiiifiitiimmiiiiiiiiimimiiiniiiiiimiiitiiitiiimmiiu ZARADI NAPOVEDANE OBSTRUKCIJE MIS0VCEV SENAT BO ŠELE (El TEDEN DNI DOKONČNO GLASOVAL OSPLA VII Reforma preiskovalne komisije v zbornici - Vlada bo razpravljala o pobudah za zaposlovanje ženske delovne sile RIM — Najbrž senatu ne bo uspelo .do konca tedna odobriti novega besedila zakona, ki ureja prekinitev nosečnosti, kot so upali predstavniki laičnih strank. Zadnji pozivi vatikanskega glasila «Osservatore ro-mano* so namreč prisilili demokrščanske senatorje k še večji nepopustljivosti in torej ostrejšim in daljšim nastopom. Poleg tega pa je mi-sovec Giorgio Pisano včeraj povedal, da bo skupina MSI začela obstrukcijo in predložila vrsto popravkov. Ker v senatu radikalci nimajo svojih predstavnikov so misovci sprejeli nase breme obstrukcije, katere edini namen je preprečiti pravočasno odobritev zakona. To bi namreč sprožilo mehanizem referenduma in nujno zaostrilo politične odnose med strankami nove vladne večine. Vsekakor pa je zelo verjetno, da bo senatorjem uspelo premostiti obstrukcijo misovcev in da bo torej zakon odobren sredi prihodnjega tedna. Medtem se v zbornici nadaljuje » """HiiiiiiitnninfinimtiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiimiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiHiimiiiiiiMNituiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiHiiiimmiiHiitiaHiiiiiHiiiiiiiiiiii« ^rigadisti zahtevali odpravo Posebnih zaporov za teroriste |Zapor’t* 7-a leronsie. in tv^bjo dokument je med vče-Hoh?Z,ravnavo prebral obtože-C' VsnJt0 Ognibene ob navzoč-^ceve?. drugih štirinajstih ob-\3knrn( . v zaporu. ki aa bodo tosrnlo-). ‘la ^"tonemu ministrstvu, pri-Vil^hi jv-ianske posebne zapore *a ' Kl so jih Angleži pripra-tj S JPriPadnike IRA, Nemci za Zunanji minister Forlani zaključil obisk v Teheranu TEHERAN - Ob zaključku italijansko - iranskih pogovorov v Teheranu, kjer se je šef italijanske diplomacije Arnaldo Forlani mudil na dvodnevnem obisku, so ugotovili, da bi Italija lahko sodelovala pri gradnji jedrskih central v Iranu. To je samo eno od številnih področij industrijskega sodelovanja med obema državama. Forlani je v svojih pogovorih s šahom Pahlavijem, s predsednikom vlade Amuzegarjem in zunanjim ministrom Kalatbarijem ugotovil, da obstajajo obširne možnosti sodelovanja tudi v okviru iranskega petletnega razvojnega načrta, še zlasti kar zadeva družbene infrastrukture, se pravi stanovanjske hiše, šole. bolnišnice, ceste, pristanišča, železnice, električne centrale ter petrokemijske, železarske in prehrambene industrije. Bistveni element pri razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama bi utegnil biti sporazum med italijansko družbo ENI in iranskim petrolejskim podjetjem, Forlani je posvetil del svojih pogovorov s perzijskimi voditelji prvim znamenjem izboljšanja na področju italijanskega gospodarstva, večji stabilnosti vlade in njenemu programu, še zlasti tistim točkam, ki zadevajo industrijsko obnovitev in mladinsko zaposlovanje. Z zunanjim ministrom Kalatbarijem sta govorila tudi o mednarodnem političnem položaju, s posebnim ozirom na bližnjevzhodno krizo ter na afriški rog. Govor je bil tudi o novi Demokratični republiki Afganistanu, ki je nastala po državnem udaru, TEL AVIV — V Izraelu je globo ko odjeknila vest, da je izraelski obrambni minister Weizman razrešil funkcije vojaškega poveljnika zasedene Cisjordanije Davida Hagoela, ker je odgovoren za incident med arabskimi manifestacijami proti invaziji Libanona, v katerem je bilo sedem arabskih dijakov lažje in huje ranjenih. Do sedaj so telavivske oblasti vedno prikrile tudi najhujše incidente, celo spomladi leta 1976, ko je bilo ubitih enajst arabskih demonstrantov, je vlada zaščitila odgovorne in vso zadevo zavila v ne-prodoren molk. Tokrat pa sta Weiz-man in novi načelnik generalnega štaba Raphael Eytan sklenila najstrožje ukrepati, »odžagala* sta generala Hagoela in napovedala, da bosta prišla pred vojaško sodišče tudi vojaški guverner Betlehema in njegov namestnik pod obtožbo, da sta zlorabila svojo oblast s trpinčenjem arabskih študentov. Do incidenta je prišlo 24. marca med protestnimi demonstracijami zaradi izraelske zasedbe Libanona. Skupina izraelskih vojakov je vdrla v neko šolo v vasi Bet-Jalla pri Betlehemu in se je poslužila solzilca, potem ko je arabske dijake strpala v neko učilnico v drugem nadstropju. Dijaki so poskakali skozi okno, da bi se rešili, pri tem je bilo sedem mladeničev lažje in huje ranjenih. Strogost izraelskih oblasti pa morda pojasnjuje dejstvo, da so skušale Cisjordanske vojaške oblasti prikriti incident pred Tel Avivom. Izrael naj bi si torej pred svetovno javnostjo nadel krinko branilca reda in pravičnosti pri ukrepih proti oficirjem, ki so se izkazali za nesposobne in so celo zadevo prikrivali nadrejenim. Telavivska pobuda najbrž ne bo uspela, saj prihajajo iz Cisjordanije in južnega Libanona vesti o vse hujšem odporu proti Izraelcem. Še več, palestinski skrajneži «fronte zavračanja* so v preteklih dneh iz vršili številne zasede proti enotam OZN, v katerih so ubili dva francoska padalca in senegalskega vojaka, ranili pa trinajst «modrih čelad*. med njimi tudi poveljnika francoskih enot polkovnika Jeana -Germaina Salvana. V zasedi naj bi ubili tudi enega izmed voditeljev palestinske organizacije «A1 Fatah* Mohameda Tamraza, ki se je s polkovnikom Salvanom vračal s posvetovanja o problemu infiltracije pa- lestinskih borcev na ozemlje, ki ga j. Izrael prepustil nadzorstvu »modrih čelad*. Predvčerajšnjim pa so palestinski skrajneži obstreljevali vojašnico e-not OZN v Tiru z vsem razpoložljivim orožjem od težkih strojnic do raketnih izstrelkov. Za Francoze je bil to najhujši ognjeni krst, od kar so prišli na nemirna bližnjevzhodna tla, da bi skupaj z enotami Senegalcev, Nigerijcev, Norvežanov, Švedov. Irancev in Nepalcev doprinesli k mirni rešitvi južnolibanonskega problema. Eden izmed voditeljev palestinske »fronte zavračanja* je časnikarjem dejal, da se francoski padalci obnašajo kot zavojevalci, ne pa kot enote OZN. ki bi morale po njegovem paziti le na mejo in preprečiti morebitne izraelske napade, ne pa palestinskih. Neki drugi poveljnik pa je izjavil, da so »modre čelade* sovražne enote, ki skušajo preprečiti osvobodilni boj palestinskega ljudstva. Med tem pa je v sredo vprašal generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim varnostni svet, da se poviša kontingent «modrih čelad* v Libanonu z dosedanjih 4000 na 6000 mož. (voc) VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zaradi odsotnosti tolmača odložena skupščina zdravstvenega konzorcija Odložitev je zahteval predstavnik SSk Brezigar, v imenu KPI pa jo je podprl Stojan Spetič - Vzdržanje K D Včeraj se je v dvorani tržaškega občinskega sveta sestala skupščina pokrajinskega zdravstvenega konzorcija. Seja .je bila zelo kratka, saj so jo takoj po začetku prekinili in odložili na prihodnji teden zaradi odsotnosti tolmača za slovenščino. Statut konzorcija namreč izrecno predvideva, da se slovenski predstavniki lahko poslužujejo slovenščine pri vseh dejavnostih kon zorci ja, sicer pa so to pravico uvedli že na prvi seji, ki je bila pred približno sedmimi meseci. Ob začetku sinočnje seje je predsednik konzorcija, občinski odbornik dr. Livio Lonzar (KD) opravi čil odsotnost tolmača, češ da je šlo za nekakšno tehnično zapreko, ki jo je treba pripisati dejstvu, da je konzorcij na novo ustanovljen in da se mora soočati z običajnimi težavami, pred katere so postavljeni vsi novi organi. Lonzar je zato predlagal, nai bi kljub odsotnosti prevajalca seja redno potekala. Do tega predloga je zavzel odklonilno stališče pokrajinski svetovalec Brezigar (SSk). ki je pouda ril. da statut izrecno predvideva pravico do rabe slovenskega jezi ka in da je bila sicer ta pravica grobo kršena že takrat, (to je pred sedstvo razposlalo vabila na sejo samo v italijanščini, v nasprotju s prakso sorodnega konzorcija za prevoze, kjer so vsa vabila vedno dvojezična. Brezigar je zato pre dlagal odložitev seje ter zahteval naj prihodnji seji prisostvuje prevajalec. S tem predlogom se je v celoti strinjal občinski svetovalec Spetič (KPI), ki je poudaril, da 6 člen statuta izrecno predvideva pravico do rabe slovenščine in to ne samo na sejah skupščine, ampak tudi v celotnem delovanju konzor cija, torej tudi pri upravljanju vseh zdravstvenih storitev. Spetič je zato poudaril, da bo svetovalska skupina KPI v celoti podprla predlo? o odložitvi seje in zahtevo po prisotnosti tolmača za slovenščine na prihodnji seji. Spetič je še poudaril, da .je bila razprava o rabi slovenščine dovolj jasna, da se je sedaj nemogoče skrivati za pretvezami tehnične narave V razpravo je posegel še ored stavnik KD Ricchetti, ki je dejal, da so te zahteve popolnoma v skladu s statutom konzorcija ter zato z njimi vsi soglašajo in napovedal, da se bo demokrščanska skupina pri glasovanju o odložitvi seje vzdržala. Po teh izjavah je postalo jasno, da bo treba sejo odložiti in zato predsednik Lonzar ni dal predloga na glasovanje ter odložil sejo na prihodnji četrtek Medtem pa se bo ponovno sestal upravni svet, da natančneje prouči nekatera vprašanja, o katerih bodo razprav ljali na prihodnji seji. Predlog u-pravnega sveta za proračun za leto 1978 bi namreč v preveliki me ri obremenil manjše občine ter bo zato treba o tem še razpravljati pred dokončno odobritvijo proračuna. V zvezi z včerajšnjo sejo skupščine zdravstvenega konzorcija je sinoči tržaška avtonomna federa cija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem odločno obsoja dejavnost večine, ki upravlja konzorcij in njegovega demokristjanskega predsednika ter poudarja, da odsotnost prevajalca ni samo tehnična, ampak predvsem huda politična pomanjkljivost sredinske večine. ki upravlja konzorcij in ki je ▼ nasprotju z enotnim načinom upravljanja konzorcija za prevoze. KPI pri tem poudarja zaprtost tržaške KD do enotnega načina u-pravljanja krajevnih uprav, po ka terem težijo komunisti. Sindikat CGIL obsoja stavke zdravnikov Pokrajinsko tajništvo sindikalne organizacije CGIL je skupno s tajništvi sindikalnih organizacij uslužbencev zdravstvenih krajevnih u-prav ter uslužbencev poldržavnih u-stanov označilo stavkovno giba nje zdravnikov bolniških blagajn za korporativistično. Te stavke, pravijo sindikati, oškodujejo vse tiste, ki so potrebni zdravniške oskrbe, istočasno pa želijo zavreti ali preprečiti - edanji proces preosnove sistema bolniških blagajn ter s tem uresničitev zdravstvene reforme. Nesprejemljive so trditve zdravnikov bolniških blagajn, da je prehod na posredno oskrbo pogojevalo dejstvo, da jim pristojne ustanove niso izplačale, kar jim pritiče. Ravno tako so nesprejemljive trditve bol-nišniških zdravnikov, pravijo sindikati. da je njihov sindikalni boj posledica dejstva, da ni bila obnovljena njihova delovna pogodba, ko pa je bil že pred dvema mesecema izdelan osnutek pogodbe, ki pa ga IMUKJE VESTI NA ZADNJI STKANI sindikat zdravnikov ni hotel podpisati, ker je stremel predvsem po denarnih poviških. Sindikat CGIL najodločneje obsoja takšno zadržanje ter poziva tako zdravnike kot javne uprave k večji odgovornosti. • Jutri bo ob 18. uri v prostorih krožka za preučevanja družbenih ved «G. Salvemini* na Korzu Italija 12 (II. nadstropje) srečanje na temo «De-želna politika in pravica do študija*. Poročal bo dr. Carlo Volpe. ROK ZAPADE 15. T.M. Pomoč točke zveze pri prijavah odlokov Kmečka zveza opozarja članstvo, da zapade 15 t.m. rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javno kanalizacijo, oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta obveznost veliko večino kmetov iz mestne okolice in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cice-rone št. 8/B, kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim. V PROSVETNEM DOMU NA POBUDO PD «TAB0R» V soboto bo na Opčinah prvo srečanje fotografov Primorske Na razstavi bodo sodelovali tudi člani tržaške in goriške fotoamaterske skupine Med oblikami kulturno - umetniškega izražanja pridobiva fotografska umetnost čedalje večji ugled in zanimanje ne le v ožjih intelektualnih krogih, temveč v širši javnosti. Fotografska dejavnost se sploh vedno bolj razvija tudi kot oblika množičnega kulturnega izražanja, čeprav se te kulturne zvrsti še ne lotevajo načrtno ir organizirano, kar je še zlasti značilno za naše razmere. Resnici na ljubo so se v zadnjem času iz izredno številnega kroga ljudi, ki se v prostem času bolj ali manj intenzivno potepajo s foto-kamero naokrog, tudi pri nas v zamejstvu izluščile pobude, ki kažejo na določene premike v smeri uveljavljanja fotografskega umetniškega izražanja kot nove, sodobnim razmeram prikladnejše in za mlajše rodove nemara prikupnejše in privlačnejše oblike kulturno - prosvetnega udejstvovanja. Takšna skupina je pred leti nastala na Goriškem ter se v sorazmerno kratkem času precej uveljavila v našem kulturnem prostoru. Gre za «Skupino 75», kateri se je Milico in Vančka Verča je osrečilo rojstvo prvorojenca GLEBA Srečnima staršema izrekata Ivanka in Vojteh iskrene čestitke. Malemu Glebu pa želita vso srečo v življenju. itiiiiiiiiiriiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiimniniMimiiiiminniiiiiiiMiiiiniiiiniiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB DANES OB 16. URI V KROŽKU «G. SALVEMINI* NA KORZU ITALIA Krajevna jezikovna problematika tema srečanja o metodiki jezika Predstavitev izsledkov pobud jezikovne vzgoje v obvezni šoli Z drugim srečanjem ciklusa o metodiki jezika, ki ga prireja tržaška skupina MCE (Movimento di cooperazione educativa), se je za ključil splošni del programa, v ka terem so koordinatorji in udeležen ci skušali predvsem pojasniti, ka tora so osnovna vprašanja jezikovnega pouka oz. kako se širši pro blemi šolstva povezujejo s specifičnim jezikovnim vprašanjem -torej ne le pri pouku jezika ampak v šolskem življenju sploh. Naslednji dve srečanji bosta po svečeni analizi krajevne stvarnosti, analizi njenih specifičnih jezikovnih značilnosti in bosta zato še posebej važni. V Trstu šolniki namreč nimajo pogostoma prilike, da bi se seznanjali in razpravljali c vprašanjih dvojezičnosti in diglosije, o prisotnosti dveh narodnostnih skup nosti, o vlogi slovenskega in ilali jenskega narečja ter slovenskega in italijanskega zbornega jezika na Tržaškem, o možnostih in nalogah, ki jih ima v tej stvarnosti šola. Mogoče zaradi tega tudi ni brez smisla, če poudarimo, da je še po sebej ob tej priliki potrebna prisotnost slovenskih šolnikov in operaterjev, saj bo lahko samo z nji hovim doprinosom — v načelnih pogledih in v izkušnjah — lahko ta ko srečanje plodno in bo privedlo do konkretnih predlogov za šolske delo. Mislim namreč, da morajo prvenstveno slovenski šolniki o takih vprašanjih izzvati , poglobljeno razpravo in predlagati konkretne pobude za celotno zamejsko šolsko stvarnost, tako da se v razpravo enakopravno in specifično vključijo slovenske in italijanske šole. Naj vsaj nakažem tudi probleme, s katerimi so se udeleženci spo- aMimiimfiimiiiitniiiiiiitnMiiHtitiiiiMiiiiiMiinMiniimmttHiiiiiitiiHiiiiiMiiMiiiiitiiiiiimiiiiMiHiitiHiiHi Gospodarska delegacija LR Kitajske v Iretu prijeli na zadnjem srečanju. Govor je bil o vprašanju «branja in razumevanja*, ki je bistvenega pomena v vseh stopnjah šolskega dela. Uvodoma sta spregovorila člana vsedržavne študijske skupine za jezikovna vprašanja pr; MCE šolnika Malfermoni in Girardi, ki sta predstavila zbirko obrazcev za jezikovni pouk v šolah. Obrazce je pripravila skupina šolnikov pri MCE v sodelovanju z nekaterimi lingvisti, ki delujejo v Consiglio Nazio-nale delle Ricerche (CNR), kot so n.pr. T. De.Mauro. D. Parisi, De Simone, obrazci so primerni za o-troke od 3. razreda osnovne šoie do zadnjega razreda nižje srednje šole. Pri vsem tem je mogoče najpomembnejše, c!a sta pri predstavitvi oba koordinatorja stalno poudarjala teoretična, načelna vprašanja, ki jih sestava in raba takih obrazcev postavlja: zato sta se stalno navezovala na ugotovitve, na raziskave in tudi na različna in marsikdaj nasprotujoča si stališča, ki se pojavljajo v sodobni lingvistični znanosti o problemih prisvajanja in vloge jezikovnih sposobnosti v človekovi rasti. Tako usklajevanje teoretičnih pogledov s praktičnim delom .je namreč nujno — tako sta oba poudarila — če naj ima šolnik aktivno vlogo pri oblikovanju pouka in pri oblikovanju teoretičnih, znanstvenih pogledov na jezik. Šolnik ne bi smel namreč ostati le «odjemalec» izsledkov in pripomočkov. do katerih pride »čista* znanost. Izhodišče za razgovor o «branju in razumevanju* je bila splošna trditev s katero so se prisotni strinjali — da danes pri navajanju otroka na branje vse preveč posvečamo pozornost na to, da si učenec prisvoji tehniko branja, težje pa preverjamo, ali je to branje združeno z razumevanjem teksta. Gre torej za to, ali utegnemo otroka motivirati, da bere «ker želi ali pa mora nekaj zvedeti*; gre tudi za to, da ugotovimo kje tičijo širši in tudi specifičnejši vzroki, da teh motivacij in teh sredstev otrok večkrat nima, da otroku, ki jih na razvil v svojem okolju, tudi šola največkrat ne uspe nuditi takih posobnosti, To je povezano tudi s splošno izkušnjo, da otrok večkrat v vaji sicer nravilno izraža, ko pa «gre zares* se priučena pravila zameglijo. Pri tem sta Malfermoni in Girardi izrazila mnenje, da b; moralo prisvajanje branja izhajati iz potreb dejavnosti, ki jih šolnik vodi z otroki. Navajanje na uporabo določenih sred štev, npr. pisanja, branja ali računanja, naj ne bi bilo nikdar samo sebi namen, samo šolsko vadenje temveč naj bi tudi v očeh otroka izviralo predvsem iz tega, da je treba uspešno opraviti delo, za katero smo se v razredu odločili, objasniti in rešiti vprašanje, ki smo si ga pri tem zastavili. Prav zaradi tega je tudi zelo važno, da se v šoli otroci nauče razmišljati «o pojmih, pomenih, besedah in predmetih*, «o rabi jezika*, saj si morajo v prvi vrsti prisvojiti spo sobnost racionalnega, zavestnega odnosa do svojih dejanj, tudi jezikovnih. Pri tem pa je nujno, tako je Malfermoni zaključil svoje misli, da šolnik pozna najnovejša znanstve na dogajanja, čeprav ta zdaleč niso dokončna, o vprašanjih rabe jezika v socialni komunikaciji, o tem kako dozorevajo otrokove miselne in V okviru gospodarskih stikov med Italijo in Ljudsko republiko Kitajsko je v teh dneh obiskala našo državo kitajska gospodarska delegacija. Včeraj so kitajski gostje obiskali tudi Trst ter si ogledali tovar no IRET. Delegacijo je sprejel teh nični direktor Vladimir Špacapan. Gostje so si ogledali razne oddelke ter izrazili zanimanje za elektron ske naprave, ki jih proizvaja pod jetje IRET. socialne sposobnosti ipd. Tretje srečanje bo danes ob 16. uri na sedežu krožka «G. Salvemini* na Korzu Italia št. 12 in bo posveče no krajevni jezikovni problematiki, Nekateri šolniki in operaterji bodo predstavili izsledke pobud jezikovne vzgoje v obvezni šoli. m. i. v zadnjem letu pridružila podobna skupina tudi na Tržaškem. To je skupina, ki se je izoblikovala v okviru fotografskega tečaja, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza in ki ga je vodil znani fotografski umetnik Kološa. Kako najbolje prikazati izkušnje teh kakor tudi drugih sorodnih skupin onkraj meje? Tudi v tem pogledu beležimo določene pobude. Med najbolj zgovornimi in najbolj zanimivimi je pobuda openskega prosvetnega društva «Tabor». ki bo pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze priredilo v soboto, 6. maja, v Prosvetnem domu prvo srečanje primorskih fotografov. V bistvu gre za razstavo, na kateri bodo poleg članov raznih fotoamaler-skih skupin, kakršni sta prej omenjeni tržaška in goriška skupina, sodelovali tudi profesionalni fotografi. Skupno bo razstavljenih nad 90 del fotografov iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane, Pirana, Gorice in Trsta. Nedvomno zanimivo srečanje, ki naj bi v namenih prirediteljev postalo tradicionalna prireditev in se obnavljala vsaki dve leti. Istočasno bodo izdali katalog, v katerem bo zastopanih 14 fotografov iz raznih krajev Primorske. Odprtje razstave bo ob 20. uri. Srečanje toplo priporočamo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARIO URŠIČ Danes, 4. maja, ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu. Jutri, 5. maja. ob 10.30 in 14.30 v občinski zini. telovadnici v Nabre- OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 4. maja ob 16.30 na sedežu sindikata, Ul. F.' Filzi 8. Tržaški majski orgelski koncerti 'Letos se nam obeta druga izvedba tržaškega orgelskega maja («Maggio organistko triestino»), ki ga prireja tržaška turistična in leloviščarska ustanova in ki je lani žel veliko uspeha. Zahvala za pobudo gre frančiškanom cerkve Santa Maria Maggiore, predvsem pa patru Silviu Bellottu in njegovi ljubezni ter zanimanju do glasbe. Vstop na koncerte, ki bodo vsako nedeljo v maju (7., 14., 21. in 28.) ob 20.30, je prost. Ciklus prireditev se bo začel prihodnjo nedeljo z nastopom Severina Tonona, ki bo izvajal Bacha, Francka, Regera, Liszta in lastno skladbo. V nedeljo, 14. t. m,, bo nastopil Roberto Padoin, To-nonov učenec, nato pa 21. t.m. Ar-turo Pivato, ištruktor na Tartiniju v Trstu. Ciklus se bo zaključil z nastopom Sergia De Pierija, ki poučuje v Benetkah in je obenem tudi organist bazilike de i Frari v istem mestu. SINOČI V ROSSETTIJU Novo podoživljanje Augusta Strindberga Ob sinočnji predstavi Stalnega gledališča iz Turina v Rossettiju se postavlja gledalcu precej vprašanj. Ta zadevajo predvsem predstavitev dela slovitega švedskega dramatika Augusta Strindberga «Proti Damasku», ki postavlja avtorja v novo luč. Takoj pa je treba reči, da je bila sinočnja predstava, oziroma delo prvič izvedeno v Italiji in že zato je to dogodek, ki vzbuja pažnjo. Strindberga mnogi uvrščajo v zvrst naturalističnega teatra, včasih tudi simbolističnega, ob sinočnji predstavi pa se moramo vprašati, ali ni drama ie Ure° .skupščina odobrila zakon, ki VhJl|Je uPravljanje lovišč in njiho-21l konzorcijev v deželi. Z novim ieln°n°m **> 'ovkšča upravljal de-g1 organ italijanske lovske zveze. wrez razprave in soglasno je de-Pred SVe^ na*;o odobril zakon, ki ja Vlcieva posege deželne uprave ji ?otrebe, ki so nastale po pre-au pogodbenih dražbenih cen za Pravila, ki jih je povzročil potres na kmetijskem področju. V ta na men bo deželna uprava prispevala dve milijardi za štiriletje 1978-81, od katerih je za leto 1978 predvidenih 500 milijonov lir. Soglasno je bil tudi sprejet, zakon, s katerim se popravlja in dopolnjuje deželni zakon štev. 48, ki predvideva funkcije deželne uprave o kontroli in aktivnem upravljanju .javnih uprav. Zadnja točka včerajšnjega dnev nega reda je predvidevala razpravo o zakonu, ki ga je skupščina z ve čino glasov odobrila, ki predvideva nakazilo 450 milijonov lir za štiriletje 1978 81 (od te vsote je za le to 1978 namenjenih 250 milijonov lir) za ojačenje in razširitev radijske in televizijske mreže posebno tistim predelom, ki so še posebej zapostavljeni. Med drugim bo de-| želna uprava podelila vrsto pri spevkov gorskim skupnostim, občinam in njihovim konzorcijem za popolno sprejemanje televizijskih oddaj. Zadruga Naš Kras *kjjci,je v drugem sklicanju v 6. maja, ob 20.30 Redni lf.tni občni zbor Prostorih restavracije Furlan "a R, E Poi apentabru. Dnevni red: 'r°čilo upravnega in nadzor- , jjaga odbora Razprava Odobritev jn Predračuna za leto 1978 Razno računov za leto 1977 Odbor pD VALENTIN VODNIK DOLINA S| RAZSTAVA Ekarjev amaterjev IZ BREGA 5 finski torkli. Otvoritev jutri, ' ob 20.30. Nastopi pevski zbor Valentin vodnik Vabljeni! ZA PROMET DO 360 MILIJONOV Še jutri vplačilo trimesečne kvote IVA Zadnje spremembe na področju davka na dodatno vrednost — IVA, ki jih je vlada uvedla ob koncu prejšnjega leta. niso še zajele celotnega kroga obvezancev, ki so po zakonu dolžni plačevati ta davek. Zato opozarjamo vse, da se obve-zanci IVA delijo, kar se zapadlosti tiče, na dve kategoriji: vsi tisti katerih letni promet v letu 1977 ni presegel 360 milijonov lir, morajo odslej plačevati davek IVA trimesečno. Vsi tisti, katerih promet je presegel 360 milijonov lir, pa morajo plačevati IVA mesečno. Obvezanci. katerih promet ni presegel 360 milijonov lir, se zopet delijo na dve kategoriji: normalnega in ferfetarnega postopka. Forfetarnega postopka se poslužujejo tisti, katerih letni promet v letu 1977 ni presegel 0 milijonov lir in ki niso optirali za normalni sistem. Odpravljene pa so bile s 1 januarjem vse olajšave za tiste, ki so poprej plačevali IVA for-fetarno Po 20 tisoč lir letno. Tudi slednji morajo plačevati IVA trimesečno in voditi knjige IVA. Vsi tisti, ki morajo IVA zaključevati trimesečno, pa najsi bo po normalnem ali forfetamem postopku, morajo zaključiti račune in plačati dolžni znesek v bankah najkasneje do jutri, 5. maja. za obdobje 1. januar -31. marec 1978. iiiiiiiiimiiiiUMMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiifiviiiitiMiiiiimiiiiniiiimiiiiiiimiiimiiiniiHiiiiiiniimiiinitil NA POBUDO ZDRUŽENJA STARŠEV Bazovski osnovnošolci na izletu po Benečiji Od Černetičev do Dol. Tarbilja, Kamenice in Stare gore Združenje staršev otrok osnovne šole «Primož Trubar* iz Bazovice je organiziralo 24. t.m. tradicionalni izlet, ki je že peti po vrsti. Z dvema avtobusoma so se otroci s starši in učitelji odpeljali najprej na ogled Vile Manin v Passarianu, od tod pa naravnost v Čedad, kjer so se ustavili pri glavnih znamenitostih tega beneškega mesteca. Glavni cilj izleta pa je bil seveda spoznavanje Beneške Slovenije. Najprej so se ustavili v Černetičih, kjer so položili šop rdečih nageljnov na spomenik padlim. Domačin Aldo Klodič je spregovoril pri tem nekaj besed o spomeniku in predvsem o težavah, ki so jih imeli, preden so jim oblasti dovolile postaviti spomenik z dvojezičnim napisom. Za kosilo so se ustavili v Dolenjem Tarbilju, izredno dobro sprejeti v domači gostilni. Pot jih je nato peljala na Kamenico. O pomenu in zgodovini Ka menice je na kratko spregovoril u-čitel.j Bruno Kralj. Ustavili so se še na Stari gori, kjer je bazoviški župnik bral mašo. V prijetnem razpoloženju so se izletniki odpravili proti domu, požrtvovalnim staršem, ki so izlet organizirali in vodili je ostalo zadoščenje, da je izlet, dobro uspel. Uspel pa je zato, ker so združili prijetno s koristnim in poučnim in obogatili za nova spoznanja svoje o-troke. (sk.) '"immiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimihiii,Hlini,,MIMI,MHI EB?T3cW»U1EMiMI« Predstavitev knjig o Benečiji to. ki spada v okvir priprav na videmsko konferenco, bo danes v hotelu Belvedere v Špetru ZARADI POČASNOSTI PRI CARINJENJU BLAGA Okoli 500 tovornjakov na prehodu Rokovo povsem zaprlo mednarodni mejni prehod Spor je nastal zato, ker je carina prekinila z nadurnim delom - Zahteve avtoprevoznikov in špediterjev - Posredovanje deželnega odbornika Cociannija Šoferji tovornjakov so tudi včeraj preprečevali prehajanje vozil čez italijansko - avstrijski mejni prehod Kokovo, tako da so kolone tovornjakov na avstrijski in na italijanski strani postale dolge nekaj desetin kilometrov. Na stotine u-stavljenih tovornjakov je ustvarilo na cestah, ki vodijo na mejni prehod, nemogoče stanje in vse kaže, da se bo še nadaljevalo. Kamionisti so v znak protesta proti počasnemu carinjenju blaga na mejnem prehodu včeraj svoje bloke razširili po vsej Kanalski dolini, začenši v Karniji. Vzrok za nezadovoljstvo kamioni-stov in za zaporo, ki so jo ustvarili na mednarodnem mejnem prehodu, je v birokratskih težavah, ki nastajajo pri carinjenju blaga. Potrpljenje kamionistov je popustilo spričo odločitve carinskih uslužbencev, da ne opravljajo nadurnega dela. Zaradi takšne njihove odločitve in prazničnih dni so se na obeh straneh meje ustvarile dolge kolone vozil. Nastala je ogromna škoda zaradi izgube časa, obstaja nevarnost, da se pokvarijo tone mesa v hladilnikih, predvsem pa so popustili živci kamionistom, ki so skoraj teden dni časa izgubili s čakanjem na opravilo carinskih formalnosti. Posledica napetosti na prehodu je bil požig avtomobila carinskega funkcionarja v Trbižu. Kamionisti so zasedli avtoport in carinske urade, špediterji in avtoprevozniki so se zbrali na skupščini ter zahtevali zmanjšanje birokratskih postopkov za carinjenje, uvedbo avtomatizacije, zvišanje števila carinskih uradnikov itd. Za poravnavo spora se je zavzel deželni odbornik za prevoze Cocianni, ki je bil včeraj v Trbižu ter se je sestal z vsemi zainteresiranimi kro Zaradi mejnih prehodov je ustavljen tudj osebni avtomobilski promet na Kokovem. Vozniki se poslužujejo mejnega prehoda na Mokri-nah ali pa podkorenskega sedla v Jugoslaviji. Tudi avstrijske oblasti so naredile ustrezne korake, da bi pripomogle k rešitvi problema. Medtem ko je glavni tajnik avstrijskega zunanjega ministrstva Alois Reitbauer takoj sklical italijanskega veleposlanika na Dunaju Cagiatija, je avstrijski veleposlanik v Rimu Georg Schlum-berger izročil protestno noto italijanskemu zunanjemu ministrstvu, s katero zahteva, da bi čimprej odpravili sedanje stanje. Povečanje obale v tržiškem pristanišču Prihodnjo soboto, 13. marca, bodo svečano izročili namenu povečano operativno obalo v tržiškem pristanišču Portorosega. Posvetili jo bodo pokojnemu deželnemu odborniku prof. Giuseppu Dulciju, ki je svoj čas, kot deželni odbornik za trgovino in industrijo, odločno podprl zamisel o povečanju pristaniških kapaci-1 tet v Tržiču. Nova operativna obala bo omogočala pristajanje večjih ladij in spada v okvir prizadevanj za povečanje kapacitet tržiškega pristaniška v okviri specializacije pristanišč naše dežele. Teoretični pouk poteka v razredih ter obsega vprašanja o prometnih določilih, prometnih znakih in obnašanju v prometu, praktični del pa bodo izvedli od 16. do 19. maja na dvorišču zavoda »Lenassi* v Cappuccinijevi ulici, kjer bodo, kot vsako leto, z namestitvijo pro metnih znakov ustvarili podobne pogoje kot jih bodo otroci, bodoči uporabniki prometnih vozil in tudi kot pešci, našli na cestah. V skladu z določili natečaja bodo nagradili s pokali, medaljami in kolesi 20 najboljših,' priznanja pa bodo prejeli tudi učitelji prvih treh učencev. Štafeta mladosti v Novi Gorici Društvo slovenskih upokojencev obvešča goriške člane, da bo odhod avtobusa za izlet v Gonars jutri, 5. maja ob 8.30 s Travnika. MMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIMIIMIMIII Milili IMIMIMIIIIIItllllllMIMIIIIIilllllllllllll lllllll lllllllllllllllllllllllllllllllll SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV Prometna vzgoja v osnovnih šolah JUTRI DAN JUGOSLAVIJE NA GORIŠKEM ESPOMEGU Drevi mednarodna folklorna prireditev gi. Na deželni in na vladni ravni so!« ™ učencev oJ šol v bili storjeni koraki, da se eksploziv- j Gprici- eto.s J« P°buda d°ži no stanje, ki povzroča ogromno go- j ',e a lep. uspeh ter je znova potr-spodarsko škodo, čimprej odpravi. Id,la f°i° Pomembno vlogo, ki jo Carinski funkcionarji s svoje stra opravlja Jutri bo Gorico obiskala številna delegacija gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške. Dopoldne bo na vrsti pogovor s predstavniki goriške trgovinske zbornice, popoldne si bodo jugoslovanski gostje ogledali razstavišče ESPOMEGO, na katerem razstavlja letos večje število jugoslo-Letošnjega 13. natečaja v pro vanskih podjetij, ob 17. uri bodo Ju-metni vzgoji osnovnošolskih otrok; goslovani priredili na gradu sprejem za tukajšnje gospodarstvenike in predstavnike politično - upravnih ni dodajajo, da obstajajo težave pri carinjenju blaga predvsem zato, ker je Trbiž pristojen za tranzitno carinjenje in da so blago carinili samo zaradi najrazličnejših pritiskov. Težave so se povečale zaradi povečanega prometa tovornjakov, ki se izogibajo Jugoslavije, kjer morajo plačevati cestnino. Deželni odbornik Cocianni, tako smo izvedeli od njegovega urada, je za problem zainteresiral pristojno ministrstvo v Rimu, ki je poslalo carini.v Trbiž, navodila, naj omogočijo odhod tovornjakov, ki jih bodo carinili v kraju, kjer bodo razložili. Po zadnjih podatkih so se carinski funkcionarji vrnili na delo, vendar kamionisti blokov na cestah niso odstranili, nasprotno so jih še o-krepili. Problem je težaven in ključ za njegovo rešitev ni pri deželi, ki zanj ni pristojna, ampak pri ustreznih uradih v Rimu. Kakor smo izvedeli je nekaj goriških carinskih funkcionarjev odšlo v Trbiž, da bi pomagali razvozlati vozel. S tem so se pojavile težave v Gorici in ni izključeno, da se tudi pri Rdeči hiši stvari zaostrijo. IuMiM|||||||||||||IIIIIMIMI1IIIIIIIIIIIIIIII|IIMMIIIIIIIIIIIIIII*MIIIIIIIIIMIIIMIIIIII|IIMHM'*IIIIMM**IIII K V' ^rvič v Čedadu enotna Prvomajska manifestacija tali ^adu 510 letos prvič proslav SiC^ajski praznik z ljudsko tilkkka|tacii°' ki jo je priredila Uta. zveza CGIL, CISC in Trn-i '1U^ ^abemu vremenu se je tHh,U.- ^av'a Diakona zbrala ve-takih *!Ca ljudi iz Čedada in oko-• je .a.iev Beneške Slovenije, Notri j^tahnila priložnostnim go-rtKa Bassa, delavca in biv-k ^'Zana Drigaleja in smdi-bea, * Predstavnika Gina Do 'k' « poudarili predvsem tvskeB Du.uajvečji odločnosti dc~ ^banja proti nasilju in ^ se U' v obrambo vrednot, ki fjktitgjj DriJkalile v odporništvu in i2J.tl*nem boju. Istočasno je rtisltr ažona tudi zahteva (K) ... r'ski~‘?z<*la tudi zahteva po de-'taf, demokratizaciji družbenopo-živllenia v Ttaliii ter v V^Jih ter [M gospodarskem Pr* vsem tem pa je treba 'ti vlogo delavskega raz- !, Koal je množica v sprevodu »^kal ■ na ' Pihala iz Orzdiia ter v9iŠtn'mi 'n borčevskimi pred hNi(G"V| na čelu krenila proti iCka fWernu mostu in naprej do » 0feri7°rn’štva, kjer je sindikal-vtobionio 'mištvo položilo venec ob } 9rw Pacb'm. V sprevodu so bi * aih lj tudi predstavniki kra-jV dviasti z občinskim prapo-£vci Travniki KPI in PSI. de-h Zarv^i sk'h obratov, v katerih rtataTPni tudi številni Slovenci, ^ ŽveLnice čedadske Zveze žensk beneških žensk ter pred- stavniki kulturnih društev Bene ške Slovenije. Pred spomenikom je spregovoril predsednik krejevnega združenja VZPI-ANP1 prof. Gino Lizzero. Za Nadiške doline se je prvo majsko slavje nadaljevalo v Kra su pri Dreki z manifestacijo, ki jo je priredila PSI ter v Rodi pri Podbonescu z manifestacijo, ki so jo priredil: mladi komunisti. Tega srečanja se je udeležila precejšnja množica, predvsem mladih delavcev in študentov. Predstavnik krajevne ZKM1 Marko Predan, ki je govoril v slovenščini in italijanščini, je podrobneje obravnaval položaj v Beneški Sloveniji in ob tem poudaril, da kulturno, družbeno in gospodarsko življenje v teh krajih označujejo hude pomanjkljivosti. Ni centrov’ za socialno skrbstvo, je dejal nila di Predan, in ne mladinskih cen trov. Skrajno problematičen ie po ložaj glede delovnih mest, žensko pa še zmerom imajo za manjvredno bitje. Mladi rodovi želijo spre meniti, izboljšati ta položaj in to je mogoče, če se združi navdušenje mladih z izkušnjami starejših komunistov, je zaključi) mladi Pre dan. Za njim je spregovoril glavni urednik Noveva Matajurja Izidor Predan, ki je pozval komuniste naj posvetijo čim več sil v enotnem boju za izboljšanje italijanske dru žbe. predvsem za reševanje številnih problemov Beneške Slovenije. V okviru priprav na pokrajinsko konferenco o etničnih in jezikovnih skupinah bodo drevi ob 20.30 v hotelu «Belvedere» v Špetru predstavili publikacije, ki so jih pripravili slovenski kulturni krožki iz videmske pokrajine. Predstavitev prireja Slovenski raziskovalni inštitut. Občinstvu bodo predstavili ponatis poglavij, ki zadevajo življenje beneških Slovencev, in sicer iz knjige «La Slavia italiana* avtorja Olin-ta Marinellija, nadrlje izbor posegov s simpozija o družbeno - gospodarskih značilnostih Slovencev v Italiji, članke s kongresa, ki ga je priredila občina Grmek o urbanističnem načrtu za Beneško Slovenijo, delo prof. Lenčka «Misal Baudouina de Curtene-ya o narečjih v Beneški Sloveniji in Reziji* itd. Skupina duhovnikov «Dom» je pripravila izbor člankov in govorov, ki zadevajo doprinos kristjanov pri zaščiti manjšine, študijski center «Nediža» bo predstavil knjigi, ki sta nastali ob tradicionalnih Benečanskih kulturnih dnevih. SLORI, ki je koordiniral to delovanje, predstavlja zgoraj omenjene publikacij z namenom, da bi se udeleženci videmske konference čim bolje seznanili z resnično problematiko Slovencev v Benečiji, kajti edinole objektiven vpogled v položaj Benečanov lahko pripomore, da se na najboljši način rešijo vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v videmski pokrajini. SREČANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Z GORIŠKIMI ČITATELJI Ob priliki 10.000. številke Primorskega dnevnika vabita uredništvo in uprava našega lista vse čitateljc z Goriškega na prijateljsko srečanje, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 6. maja, ob 18.30. Na sporedu so prijateljski pogovor, kulturni nastop in zakuska. VABLJENI VSI NAŠI CITATEI.JI prometni vzgoji otrok in pri spoznavanju prometnih dolo čil in znakov. Poleg občinske uprave sodelujejo pri izvedbi natečaja tudi mestni stražniki in učitelji ter avtomobilski klub. oblasti. Jutri zvečer ob 20. uri bo na ESPOMEGU modna revija v priredbi podjetja Manufaktura iz Nove Gorice. Brez dvoma bo tudi na jutrišnjem srečanju tekla beseda tako o trgovinski izmenjavi kot o industrijski kooperaciji; o tem je bilo na ob- lllllllllll MM Ml IMIIIIMI MIHI IIIMIIIIIIIIIIIMIinBlimilllinill MIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIIHIIIM lllllll llllllllllllllllllll ZBIRANJE PODPISOV ZA REŠITEV KRIZE V PODGORSKI TOVARNI Jutri se po vsej verjetnosti ponovno sestanejo stranke, ki skušajo ponovno zaposliti delavce podgorske tekstilne tovarne, vpisane v dopolnilno plačilno blagajno. Do sestanka med lastnikom, sindikalnim zastopstvom ter deželo bi moralo priti že prejšnji četrtek, vendar so ga odgodili. Poglavitno sporno vprašanje v tem trenutku je plačilo zaostalih terjatev INPS. Zavod za socialno zavarovanje je pripravljen tudi počakati s terjatvami, vendar pod pogojem, da lastnik sprejme hipoteko. Poravnava dolga pri INPS pa je hkrati pogoj, da se v sanacijo vključi deželna finančna družba Friulia. Zadeva bi bila hitro rešljiva, če bi tekstilna družba imela resen namen poravnati svoje obveznosti pri INPS, vendar vse kaže, da tega namena nima, vsaj v dejanjih ne, in je zato nadaljnja perspektiva v podgorski tekstilni tovarni zelo negotova. Rajonski svet za Svetogorsko cesto in Placuto je na svoji seji prejšnji teden razpravljal o položaju v podgorski tekstilni tovarni ter sklenil, da bodo v soboto, 6. maja, ter v nedeljo, 7. maja, na Placuti, v Ul. Carducci in baru «Alla Piemontese* (vogal Svetogorske ceste in Ul. Ca- prin) zbirali podpise v znak solidarnosti z bojem tekstilnih delavcev. V resoluciji, ki so jo odobrili na seji rajonske skupščine, poudarjajo, da je od »dobrega zdravja* tekstilne tovarne odvisno tudi zdravje mestnega gospodarstva, zato je podpora boju za zaposlitev, modernizacijo in načrtovanje proizvodnje v podjetju družbeno in gospodarsko jamstvo za trgovce, obrtnike, žene in mladino. »Življenje mladih in njihove možnosti za zaposlitev so najtesneje povezane z bodočnostjo Tržaške predilnice,* je rečeno v resoluciji ter poudarjena nevarnost družbenega in kulturnega razkrajanja tudi v Posočju, če se bo gospodarski propad nadaljeval. IMIIIIIIIMIIIIIlMIIIMIIIIMMIIIIMMIIIIMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIllMlllllinilllllllMIIIIIMIIIIIIlMIMIIIIMIIIIIIIIIIMII V CUSSIGNACCU PRI VIDMU Trije delavci izgubili življenje na gradbišču Bili so zaposleni pri goriškem gradbenem podjetju Reda Med delom je žerjav udaril ob vod visoke napetosti V Cussignaccu, predmestju Vidma, so včeraj zjutraj izgubili življenje trije delavci, ko je žerjav zadel ob vod visoke napetosti. 26-letni Guido Milocco iz Červinjana, 29 letni Mauro Cimenti iz Aiella in 50 letni Luigi Pellizzon iz Carlina, ki so bili zaposleni pri goriškem gradbenem podjetju Recta costru-zioni, so polagali cevi za kanalizacijo v industrijski coni v videmskem predmestju. Medtem ko so pritrjevali kos cevi na kavelj žerjava (u-pravljal ga je Franco Cimenti, bra tranec Maura Cimentija) se je drugi konec dotaknil voda visoke napetosti. V teku je preiskava. Mb ¥ I Pravilnik planinsko orientacijskega pohoda v Števerjanu 1. Ekipo sestavljajo trije do pet tek movalcev ali tekmovalk oz. mešano. 2. Ekipe morajo progo prehoditi strnjeno in priti skupaj na cilj. 3. Vsaka ekipa mora imeti povpreč- no dober kompas. 4. Zaradi značilnosti pohoda svetu je organizator, da je v vsaki ekipi vsaj en tekmovalec ali tekmovalka starejša od 15 let. 5. Poskrbeti je treba za primemo obutev, obleko in zaradi trajanja pohoda tudi malico. 6 Prepovedana je tudi vožnja z avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi. Kršilci bodo diskvalificirani. 7. Ostala navodila bodo tekmovalci dobili na startu. 8. Prireditelj ne odgovarja za more bitne poškodbe, do katerih bi morda prišlo med tekmovanjem. 9. Zbirališče bo ob 8.30 na Dvoru v Števerjanu. Iz tržiške bolnišnice V prometni nesreči, ki se je zgo dila v tore., zvečer okrog 18. ure v Tržiču, se je huje poškodoval 51-letni Giovanni Anzolin iz Ronk, Uli- Športne in kulturne prireditve ob mladinskem dnevu v Štcverjanu Vreme je močno ponagajalo prirediteljem prvomajskega slavja v Števerjanu ,saj ni bilo mogoče izvesti napovedanega kulturnega sporeda. Člani in odborniki prosvetnega dru štva Briški grič upajo, da jim bo vreme nekoliko bolj naklonjeno proti koncu tedna in še posebej v nedeljo, ko bo na sporedu mladinski dan z vrsto športnih dogodkov. Ob 9. uri se bo začel orientacijski pohod za mladinske ekipe, ki se bodo zbrale pol ure pred tem na Dvoru. Popoldne ob 13. uri bo na sporedu slikarski ex tempore, ki ga organizira Mladinski krožek iz Gorice, ob 15. uri pa bo srečanje ekip v igri med dvema ognjema. Pomerili se bodo mladinci do 14. leta starosti Ob 17. uri pa je napovedan nastop orodnih telovadcev. Pa še pojasnilo za tiste, ki nameravajo aktivno sodelovati pri športnih manifestacijah. Prijave sprejemajo odborniki p.d. Briški grič in na sedežu SPZ v Gorici. Ekipe se lahko prijavijo tudi pred samim začetkom tekmovanja, vendar vsaj pol u prej. Do 17. maja letos rok za odkup pokojninske dobe 1920-1926 Sindikalni patronat INČA, INAS in ITAL opozarjajo, da 17. maja poteče zadnji rok za predložitev prošenj za odkup delovne dobe v razdobju od 1. 7. 1920 do 28. 2. 1926, v smislu državnega zakona št. 35 z dne 1. 2. 1962 in kasnejših dopolnil. Omenjeni patronati nadalje obveščajo tiste, ki nameravajo predložiti proš-njo za priznanje invalidske pokoj-ca San Lorenzo 116. Z mopedom je 1 nine, da imajo pravico do slednje trčil v avto fia 850, kj ga je uprav j le, če so v zadnjem petletju pred da-l.jala 23-letna Alma Micbelus iz Go- ; tumom predložitve prošnje, vplača-rjce, Ulica Monte Calvario 23. Pri li vsaj eno leto socialnih prispev-padcu si je poškodoval desno nogo kov v pokojninski sklad pri zavodu in se bo moral zdraviti 40 dni. I INPS. mejnem področju doslej malo napravljenega. Danes bo v Gorici gost trgovinske zbornice romunska gospodarska delegacija. Srečanje bo v Ulici Cri-spi ob 11. uri. Romunski gostje si bodo popoldne ogledali razstavišče. Danes zvečer ob 20. uri bo na razstavišču mednarodna folklorna prireditev z nastopom skupin iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Razstavišče bo odprto do vključno nedelje. V Gradišču razstava nalepk za tipična vina V enoteki »Serenissima* v Gradišču bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo osnutkov gojencev prvega dvoletnega tečaja reklamne grafike iz Vidma z naslovom »furlanska arhitektura na etiketah za steklenice z vinom*. Zanimivo razstavo si bo moč ogledati do 21. maja. OBVESTILO Medobčinski konzorcij za vodo, plin in elektriko v Ronkah sporoča, da so za nujne pozive izven uradnih ur na razpolago sledeče telefonske številke: od 1 do 7. maja tel. 77185 od 8.do 14. maja tel. 778422 od 15. do 21. maja tel. 77475 od 22. do 28. maja tel. 77185 od 29. maja do 4. junija tel. 778422 Izlet žena.v Novo Gorico in Breginj Na praznični dan 25. aprila je ženski iniciativni odbor v Gorici organiziral izlet z ogledom delovnih organizacij Mebla in Ideala ter obisk najzahodnejše slovenske vasi Breginja, ki je bil ob potre su skoraj do tal porušen, zdaj pa je že skoraj povsem obnovljen. Pred občinsko hišo v Novi Go rici nas je pričakal predsednik občinske skupščine Nova Gorica Šu-šmelj, predstavnice krajevne konference žensk Nova Gorica, katere so nam tudi pomagale pri organizaciji, ter pionirji iz Nove Gorice. Skupaj smo odšli do Mebla, kjer so nas vsi prav lepo pozdravili, pionirji so nam izročili tudi šopek in pozdrave za naše šolarje. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali obrat iveric, izdelovanje se stavljivega pohištva, ter oddelek oblazinjenega pohištva. Seznanili smo se z delom in življenjem te ogromne delovne organizacije, ki prav te dni proslavlja 30. obletnico ob stoja. Iz Mebla smo odšli v Ideal. To je majhen delovni kolektiv, ki za posluje okrog 200 delavcev, 90 od sto žensk. Izdelujejo žensko modno konfekcijo. Pozdravil nas je direktor, potem pa smo si ogledali kako pod pridnimi rokami nastanejo a bleke. Preden smo odšli so nas pogostili s sadnim sokom. Mi pa smo se zahvalili za prijazen sprejem, tor odšli po lepi dolini Soče proti Kobaridu. Tam sme se okrepčali z izdatnim kosilom ter nadaljevali pot proti Breginju. Tudi tu so nas že čakali. Pred sednik krajevne skupnosti Brcgmj nas je seznanil z dogodki te vasi pred in po potresu. Poudaril je, da so komaj verjeli, da bo solidarnost jugoslovanskih ljudi res tako veli ka, da bi oni dobili novo vas nove hiše. In vendar .ie res. Breginj spet stoji; šolo pa jim ie posta vila Makedonija. Treba je :udi pri staviti, da se posebno starejši tež ko privajajo na udobnejša slano vanja, toda veseli so. da jim ni bil. treba po svetu. Nasi udeleženci izleta so hoteli tudi prispevati za Breginj, pa so nabrali 43.200 lir in 131.000 starih dinarjev, katere smo izročili za njihovo šolo. Vračali smo se preko Benečije. Vesela pesem je odmevala po obeh avtobusih Vračali smo se utruje ni, ampak zadovoljni, Marta Merkuža V torek zvečer je ob prisotnosti najuglednejših predstavnikov oblasti ter velikega števila občanov prišla pred skupščino občine Nova Gorica štafeta mladosti s čestitkami in najboljšimi željami tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan. Štafetno palico so mladinci pripeljali iz Sežane. Pred njenim prihodom so pred občino pripravili zanimiv kulturni program, ki je obsegal zborovsko petje, recitacije ter folklorne točke. Ob prihodu štafete, katero so zadnji del proge spremljali tudi športniki goriškega Doma ter taborniki Rodu modrega vala, je čla niča novogoriške zveze mladine prebrala pismo Titu. Za njo je v imenu Mladinskega odbora pri Slovenski kultumc-gospodarski zvezi izrekel čestitke Titu David Sošol. Štafeta je v torek prenočila v Novi Gorici, naslednjega dne pa se je napotila v Ajdovščino. (Na sliki: David Sošol prebira pismo Titu). P. R. Za «(lru£i» avtomobil n« bo bencinskih bonov Zaradi neprestanega višanja števila osebnih avtomobilov na bencinski pogon v letošnjem letu ne bodo dodelili bencinskih bonov proste cone 2.400 osebnim vozilom, ki predstavljajo drugo prevozno sredstvo v zainteresiranih družinah. Bencinska nakazila predstavljajo približno štiri mesečne obroke sedaj veljavne razpredelnice. Trgovinska zbornica, ki obvešča avtomobilske lastnike, da za »drugi* avtomobil ne bodo prejeli bencinskih bonov, sporoča, da bo rok za vlaganje prošenj za dodelitev bencinskih bonov za leto 1978 potekel 31. maja. V razdobju 4. maj - 24. junij bodo razdelili še zadnji obrok bencina in maziv proste cone, po tem razdobju jih ne bodo izstavili nikomur več. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15. Neil Simon: Hotel Plaza. Abonmajska predstava za sindikalni abonma S četrtek in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici. Soška i. Koncerti Na pobudo goriške občine bo jutri ob 20.30 v Avditoriju v Ulici Roma koncert Tria Tartini iz Ljubljane. Na sporedu so skladbe Haydna, Ravela in Dvorak^, Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 »Good bye & a-men». CORSO 17.00—22.00 »Pericolo negli abissi*. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 »Uste-des tienen la palabra*. L. Alberto in Ramirez in S. Woody. CENTRALE Zaprto. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Le ragazze del gmecologo*. Prepovedan mladim pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Piedone l'A-fricano*. EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Good by« & amen*. Nova Gorica in okolica SOČA »Najbolj nori rally na svetu*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Der Schut», nemški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Hajka*, jugoslovanski film ob 17. in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolb, Ulica I Magein 94. tel. 73328. Gsmsmm V sklad za organizacijo DOSP so prispevali: dr. Jože Vrtovec 30.000 lir; družina Primožič 5.000; družina Bregant 5.000; družina Kuštrin 5.000; družina Hvala 2.000; Konrad Hvala 2.000; Leonida Munuhc 2.000; družina Sirk 2.000; družina Jarc 1.000; družina Perigoj 1.000 in družina Pe-lizzo 1.000. Patronat KZ - INAC svetuje GOJENCI GLASBENE MATICE NA OBISKU V PREKMURJU Za poglobljeno spoznavanje seštevek pokojninske dobe NA OSNOVI KONVENCIJE so podobni obiski zaželeni Srečanje s predstavniki oblasti in šole - Uspel koncert v Petrovcih Poučen obisk v Dolgi vasi, da se spozna rešitev manjšinskih vprašanj Iz Trsta v Prekmurje: slikovita dežela štorkelj je sprejela tokrat v goste nasmejane obraze nas. gojencev šole Glasbene matice iz Trsta. ki smo se tako že drugič zapored (lani nas je pot vodila v Slovenjgradec) odpravili na zanimivo glasbeno ekskurzijo. Bilo je to 17,, 18. in 19, aprila. Nekateri izmed nas so jo sicer šaljivo poimenovali glasbena turneja. za druge, skromnejše, pa je bil to preprosto izlet. Kakorkoli že, glavna o Lapa je bila Murska Sobota, ki je po svoj: geografski legi naravno središče celotne pokrajine. Tja nas je pot vodila iz Se Žane preko Ljubljane (kjer se nam je pridružil prol. Sivec), Celja in Maribora. V pičlih šestih urah smo tako premerili vso Slovenijo a smo v ta skrajni kotiček matične domovine prispeli že ob siju neonskih luči. Veselo razpoloženje, ki ga dolga in naporna vožnja ni okrnila, sc je stopnjevalo še pozno v noč. Jutro je bilo namenjeno u-radnim stikom s krajevnimi oblastmi, ki jih .je zastopal podpre d sed- tiiimiiiiiiiimtiiiiiinmiiiiiiimiiMimiiiiMiiiiiMHiiit Na filmskih platnih Robert Benton: The late Show Že večkrat smo ugotovili, da a-meriški film doživlja novo zlato dobo. Zanimiv pojav je predvsem «po-toimtvo*, ki se razvija med že u-veljavljenimi režiserji (Altman, Cop-pola idr.) in mlajšimi, ki dospejo do prvenca preko filmov, ki jih proizvedejo prejšnji. Pojav se je prvič prikazal v 60. letih. Tedaj so se danes že uveljavljen' Coppola, Scorse-sc in drugi poskusili pod pokroviteljstvom genialnega Rogerja Cormana. Sedaj pa se je pod pokroviteljstvom Coppole uveljavil George Lucas, ki namerava proizvesti filme drugih režiserjev, Robert Altman pa je zadnje čase izdelal dva filma, od katerih enega sedaj predvajajo v Trstu, drugi (Alana Rudolpha «Wel-co:ne a' L. A.») pa bo kmalu pri nas. V obeh se pojavljajo igralci znanih Altmanovih del: v Rudolpho-vem jc veliko znanih, v Bentonovem »The Late Sliovv* (L'occhio privato, 1977) pa le manj znana, a odlična Lily Tomlin, ki smo jo spoznali v Alt m dno vem filmu »Nashville* in ki je tu protagonistka s prav tako odličnim Artom Carneycm. Vendar ne gre le za potomstvo v vidnejših značilnostih, kakršnih sta proizvodja in igralska zasedba. Film Roberta Berdona, ki je res odličen, je pomemben prav kot srečanje med starim hollywood-skim žanrom «film nodr*, ki je predstavljal veliko novost v 40. letih, ter tematiko sodobnega, «altmanov-skega* ameriškega filma. Ime produkcijskega podjetja Wamer Bros je seveda najprimernejše za tako srečanje, a velika zasluga Roberta Bentona je v tem, da se ni zadovoljil s «citati» in «pokloni», kakršne najdemo npr. v filmih Petra Bog-danovicha, pač pa je resnično poglobil razmišljanje o tem, kar je še danes najvrednejšega v obeh komponentah. Stereotip »klasičnega žanra*, igrajo zato v filmu vlogo mamil*, s katerimi nori protagonisti ameriškega filma oživljajo neočarijive izkušnje lastnih zastarelih teles. Bentonov film je zadovoljiv prav zato, ker se tu pa tam zdi tako enostaven in skoraj ididaskaličen*. S. R. nik občinske skupnosti Murske Sobote. Kot goste iz zamejstva nas je prisrčno pozdravil, nam zaželel dobrodošlico, obenem pa je poudaril tudi vlogo tovrstnih srečanj, ki vsestransko bogatijo bodisi domače pa tudi zamejsko kulturno dejavnost. Kolektiv Glasbene matice je že od vsega začetka spremljal tudi ravnatelj glasbene šole iz Murske Sobote prof. Pavle Kalan, ki je gojencem kot tudi spremljevalcem zaželel dobro počutje v Pr?krnur ju, ter izrazil željo, da bi se taka srečanja v bodoče še nadaljevala. Sodelovanja in novih tesnih stikov na glasbenem področju si je zaželel tudi ravnatelj šole Glasbene matice iz Trsta prof. Sveto Grgič, ki se je v kratkem nagovoru gostiteljem toplo zahvali! in jim podaril v spomin na naše bivanje v Prekmurju grafiko tržaškega umetnika Marjana K .-a vosa. Uradna plat našega gostovanja je bila s tem praktično končana. Drugi, glasbeni del izleta .je bil bolj sproščen in za nas vsekakor pomembnejši. Petrovci, mala vas v daljni o-kolici Murske Sobote, so bili torišče našega prvega nastopa, ki se je odvi.jal v tamkajšnji osnovni šoli. Vtis, ki ga je ta nastop zapustil, je bil res edinstven. Če je muzikalno vzeto naša interpretacija izzvenela iz umljivih razlogov manj prepričljivo, nas je bogato poplačal burerj aplavz prisrčnega mladega občinstva, ki je izvajanju sledilo z vidnim zanimanjem. Pri tamkajšnjih osnovnošolcih je glasbena vzgeja, tako so zatrjevali njihovi vzgojitelji, izredno priljubljen predmet. Naš pravi, tako rekoč uradni nastop, pa je bil na vrsti še isti popoldan v prostorni kinodvorani v Murski Soboti, Nives Košuta je tu ob spremljavi Saše Udovič izvajala Posarjevo »Bagatelo* za kljunasto flavto. Damjana Kralj je na klavirju izvedla Bartokov »Ostina-to», violinistka Aleksandra Pertot pa Locatellijevo sonato v g-molu in Berlotov «Bolero>, ob spremljavi Milojke Milič. Chopinov «Preludij» je na klavir zaigral Bogdan Kralj, medtem ko je flavtistka Erika Slama izvajala Bachovo sonato v a-molu. Pianist Tomaž Simčič je no-dal Lisztcvo kompozicijo «Un so-spiro*, nato pa je spremljal Marka Bitežnika v izvedbi Janačkove romance za violino. Trio klarinetov. ki ga sestavljajo Adrijan Pahor ter Igor in Miran- .Košuta, je zaigral 1 stavek Bouffilovega »Tria*. Program je zaključil Rach-maninov »Elegični trio* v g-molu, ki so ga izvajali violinistka Jagoda Kjuder, čelist Iztok Kodrič in pianist Tomaž Simčič. Posamezne točke so bile muzikalno in tehnično dovršeno izvedene, poleg tega pa je bil tudi program v svoji raznolikosti, ki je zaobjemala tako moderne kot klasične avtorje, dokaj zanimiv. Glasbeni del našega gostovanja je tu zadobil svojo primemo obliko. Kaj pa njegov turistični del? Temu sta ni la namen jena še isti večer, ki smo ga preživeli ob zvokih ritmične ciganske glasbe, in pa naslednje jutro. Izjemen vodič nam je bil prof. Vlado Sagadin, ravnatelj gimnazije iz Murske Sobote, ki nam je v jutranjih urah pred odhodom v Trst razkazal Prekmurje in nekatere svojstvene značilnosti prekmursko pokrajine. Kislo vreme ni nudilo možnosti, da bi si ogledali sicer bogate na ravpe lepote te zemlje, zato smo si izbrali za ogled zanimive notranjščine starih gotskih cerkva. zdravilna kopališča in pa redke lončarske delavnice, zadnji ostanek obrtništva z bogato tradicijo. »Mladi se z glino ne ukvarjajo*, so nam povedali mojstri lončarji. Pa še poučno plat našega gostovanja je treba omeniti. Hossu-falu Dolga vas. trg v neposredni bližini madžarske meje, je zgleden primer sodelovanja in res dosledne dvojezičnosti, ki jo večinski narod izvaja napram madžarski manjšini v Sloveniji. Tu smo lahko primerjali našo manjšinsko stvarnost s tisto, v kateri se pripadniki madžarske manjšine lahko prosto izražajo v materinem jeziku domala povsod. Zajamčene so jim namreč prav iste pravice kot pripadnikom večinskega naroda. Z ogledom Prekmurja in njegovih zanimivosti se je naše gostovanje, ki je imelo vsekakor svoj bistveni pomen v srečanju s tamkajšnjimi glasbeno-kulturnimi delavci, nagibalo h koncu. Koristni stiki, ki smo jih v tako kratkem času navezali, bodo podlaga za čim plodnejše sodelovanje predvsem na glasbeni ravni, ki naj se razvija v obojestranskem smislu in naj s tem bogati izkušnje obeh glasbenih šol. »Glasba ne pozna meja*, je dognano zatrjeval podpredsednik občinske skupnosti Murska Sobota v svojem nagovoru. Tega smo sr zavedali tudi mi gojenci, ki bomo ohraniti Prekmurje in njegove prijazne prebivalce v hvaležnem spominu. M. K. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Vpr.: ^Dopolnila sem 54 let in čez leto dni bom dosegla starost, ko bi morala dobiti pokojnino. Vendar ne vem, če imam pravico do starostne, do invalidske ali celo do nobene pokojnine. Zato mi dovolile, da vam razložim svoj položaj: Ro jena sem bila na Vrhniki, kjer sem bila zaposlena točno 15 let. vse dokler se nisem poročila v Trst. Po poroki sem bila v Italiji zapos ena le 5 mesecev, nato so prišli otroci in sem vse do danes bila doma kot gospodinja. Po možu sem seveda dobila italijansko državljanstvo, sedaj pa ne vem, če moram vprašal za okdjninb v Jugoslaviji, v Ita liji ali nikjer? Katere pogoje mo ram izpolnjevati? že vnaprej hvala za pozornost!» D. P. Vaš je eden izmed tolikih primerov, ko zavarovanec uveljavlja pokojninsko dobo v dveli različnih državah in torej pri dveh različnih zavarovalnih zavodih. Vendar pa to nima nobenega negativnega u-činika, ker med Italijo in Jugoslavijo obstaja mednarodni dogovor na delovnem in na zavarovalnem področju. Ker ste vi italijanska državljanka in prebivate v Italiji, boste prihodnje leto ob dopolnitvi 55. leta starosti vložila na INPS zahtevek za starostno pokojnino na osnovi 15 let pokojninske dobe v Jugoslaviji in 5 mesecev v Italiji. Obe pokojninski dobi kumulativno lahko združimo, zadostuje namreč, da obstaja pri italijanskem zavarovalnem zavodu le en zavarovalni prispevek. V vašem primeru zadoščate temu pogoju in uveljavljate dovolj delovne dobe za priznanje starostne pokojnine. Zanimivo je to, da boste dejansko debila pokojnino pri INPS (seveda minimalno), od Jugoslavije pa skoro gotovo ničesar, ker bo tisti sorazmerni tlel pokojnine ab sortiral 1NP! za kritje primanjkljaja pri integraciji dejanske pokojninske osnove v Italiji (na osnovi 5 mesecev dela) na minimalni pokojninski znesek pri splošnem obveznem zavarovanju (trenutno 102.500 lir mesečno). Invalidske pokojnine pa danes ne bi mogla uveljavili, ker. neglcde na vaše zdravstveno stanje in zmožnost do zaslužka, nimate enega leta zava rovalnih prispevkov v zadnjih petih letih in bi morala torej komaj vložiti prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov. Zato vam svetujem, da kar mirno počakate na svoje 55. leto starosti, medtem pa si uredite vsa potrebna potrdila o delovni dobi v Jugoslaviji in Italiji. * * # UPOKOJENCEM NI TREBA ŽIGOSATI ZDRAVSTVENIH KNJIŽIC INAM Vpr.: «že sedem let sem v pokoju kot de avec in imam brezplačno oskrbo pri INAM. Te dni sem vzel v roke zdravstveno knjižico in ugotovil, da je bila veljavna do konca aprila in bi jo moral obnoviti. Jaz pa se na to nisem spomnil, pa Uidi obvestil v časopisju nisem videl. Imam še čas za to?» F. š. Zdravstveni zavod INAM je letos izjemno odredil, da zdravstvenih knjižic, ki so zapadle 30. 4. 1978, ni treba žigosati vse do 20. 4. 1978, ni Ostaja torej veljavna obstoječa knjižica brez vsake formalnosti. Iz umetnostnih galerij Etta Balbi v galeriji Tavolozza i1 Or o V preteklih dveh letih so se pojavljala na razstavah in na ex tem-pore tekmovanjih platna kontrastno živih barv vpetih v ploskoviiost geometričnih zasnov. Gre za dela miljske slikarke Kite Balbi. Spo četica smo omenili, da vidimo v njih zapozneli priliv upadajoče plime abstraktnih struj, v katere je Balbijeva zaplavala /jo svoji nekdanji ekspresionistični figurativ-nosti. Na obeh razstavah pred nedavnim pa smo ooazili osebneje prede lami. bo j lirično izgradnjo v raciu nalnosli struktur, ki je obetala kakovosten dvig. Ta se je izstopajoče pojavil v slikah na nedavni razstavi v galeriji «Tavolozza d’oro» v presenetljivi izčiščenosti dela ln to v talci meri, da zaman iščemo morebitni izvoz in primerjave v umetniškem svetu abstraktnosti. Je to pač samosvoj dosežek poglobljenega iskanja. Bile so res na razstavi tudi nekatere slike, v katerih geometrični preplet so bili vlcom-ponirani središčno postavljeni ženski obrazi, med njimi tudi slikar-kin. Vendar je bil poudarek te razstave prav v najnovejših velikih slikah, ki jih označuje slikino polje razpolavljajoča stebrasta navpičnica. Ne glede na racionalnost oblik geometrično strogih likov pa je u-metnici uspelo vdahniti vanje življenje zdaj lirično zdaj epsko u-glašenega utripanja, ki ga stopnjujejo sicer hladnejše zelo lepo uzkla-jene barve. Prefinjen gledalec bo pri tem morda celo zaznal nekakšno tenko akustično občutje, posebno v slikah, kjer iz stebraste razpolovnice uhajajo na lik listi stebla kroglaste oblike. MILKO BAMBIČ raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus malus* je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj ' 'Vri'"'"" stvarno računaš.--c Kdor pa izbere «bonus malus* se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih ^nt.-zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš. POLICA AVTO izplača se vedno Lloyd Adriatico * ASSICURAZIONI poiščite v iiPAGINE GIALLE» agencijo Lloyd Adriatico, ki Vam |e nojbližjo REGISTRACIJA GO-TS TIP FISKALNE KM j | POLICE j DO 10 10 - 12 12 -14 14-18 NAD 18 | 4R 51.200 75.800 80.400 108.100 128.100 BONUS MALUS 64.575 95.550 101.325 136.185 161.280 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Mussolinijeva republika vzgojna oddaja 13.00 File diretto: O potrošništvu 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 15.00 Rim: MEDNARODNO ŽENSKO SREČANJE V GIMNASTIKI 17.00 Olj petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 «Heidi», risanka v nadalj. 17.30 MADAGASKAR 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 Jazzovski koncert 19.00 Dnevnik 1 KRONIKE 19.20 SIJAJNI TARZAN 1. del TV filma Med ropom neke banke nekje v Afriki južno od ravnika umorijo Tarzanovega prijatelja, policijskega inšpektorja Wintersa. Umoril ga je bandit Coy. Toda Tarzanu uspe morilca ujeti in odločen je ga izročiti policija, ki pa je onstran gozda in močvirja. Težko bo priti čez močvirje, ko pa so Coy-jev oče in bratje uničili čoln. s katerim bi moral priti čez močvirje. Toda Tarzan bi ne bil Tarzan, čc hi odjenjal... Zato se odpravi na pot peš... 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 POLITIČNA TRIBUNA Demokracija se izkaže v trenutkih, kakršne doživi jamo že več tednov v Italiji. Danes se začne drugi ciklus oddaj politične tribune v zvezi ž volitvami, ki bodo 14. maja in naslednjega dne, ko bo volilo 4 milijone in pol italijanskih volilnih upravičencev. Nocoj bo prvi Dri-šel na vrsto minister Cos-siga. 20.50 STAVIMO ? nagradna oddaja 22.05 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika 22.55 9.00 Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. UR1 13.30 Tisoč let Bizanca: Mozaiki in freske kot Price zgodovine 17.00 Program za mladino: Mariolino m Muffola 17.05 Glasba, literatura in P1’®1' stave 17.55 »Medved plesalec*, risan* 18.00 Vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta in Dnevni 2 - ŠPORTNE . VESTI 18.45 Superman in Atlas ^1° Robot I(1 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUD)y 20.40 Supergulpl, risanke 21.15 1 pensieri delVocchio , 22.05 UPOR V ŽENSKEM ZA- PORU, TV film, detektiv«11 16 in 35, oddaja o filjFjL Ob koncu Dnevnik 2 - ZAv NJE VESTI ; JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana 10.00 in 10.30 TV V ŠOU 14.55 Rokomet: GUMMER-SBACH - ŽELEZNIČAR 17.25 VIDRA, film 17.50 PLAVUTI, PERJE IN Klt ZNO, film 18.15 OBZORNIK 18.30 »Profesor Baltazar*, risan« 18.40 Tehtnica za natančno te tanje 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK ^ 20.00 Ko se korenin zavemo, oddaja 20.50 Obleka, to sem jaz 21.25 Na zvezi 22.00 DNEVNIK Koper 14.55 Rokomet: GUMMER-SBACH ŽELEZNIČAR 19.30 Jugoslovanski trim test 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 VITEZI SPARTIVENTA film 22.15 Hokej: ŠVEDSKA - SZ Zagreb 18.45 Ali morda veste? 20.00 Argumenti 20.50 DIMITRIJE TUCOVIČ drama 21.35 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam u-gaja jazz?; 9.30 Mali oglasi; 10.05 Koncert; 10.45 Oddaja za II. stopnjo osn. šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah: 13.15 Primorska poje: 13.30 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Ever-greemi; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16,30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncert; 17.35 Glasbena pahbfaiTtflf'‘18.05'iSl'Dv.-- književnost v'Miji: 18.20 'Klasični aibtiitf 1 KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, Poročila; 8.32 Klavirske skladbe; 9.15 Poje Danica Williams; 9.32 Emmeelle; 10.00 Z nami jc. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Plošče Curci - Cemed: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Plošče; 14.33 Zbor »V. B. Valsugana* iz Trenta; 15.00 Otroški kotiček; 15.20 Orkester Peter Thomas; 16.00 Knjižna oddaja; 16.05 Orkester Ar-geili; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldpe: Ulica M; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 opera, poesia, glasba in ples; 21.00 Skladbe P. Merkuja: 22.45 Pojeta Sonny in Cher. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujenje; 9.00 in 10.35 Radio anch’io;' 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Planet Ženili«. 15.05 Prvi Nip; 17.10 Igra v 11 daljevanjih; 18.00 Avtorjeva P sem; 18.35 Programi pristopanj^ 19.35 Nemogoča popotovanja: O zdravju; 21.05 Resna RADIO 2 0 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, J2'^ 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 P01 čila; 6.00 in 7.55 Oni drugi O®' 9.32 Caroljne Cherie, radij- 'n $ 10.12 Telefonski pogovori; ‘ ‘m Klavir; 12.45 Ne, ni BBC!; .Oddaja z . bratoma Dc Sica; 15.45. 16.37 Tu Radio 2; 17-5J . motnost V. De Sabate; 18.35 En . vek, en problem, vzgojna 18.56 Orkester Števen Slack in -„t. trie Light Orkestra; 19.50 ‘PL -no poslušanje; 20.40 Riba za s radij, priredba. SLOVENIJA „0, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. l”o0, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. ‘V 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.2« j,, kreacije; 6.50 Dobro jutro, °r(i> 8.08 Glasbena matineja; 9.03 ^ dijska šola za višjo stopnj01 iaj. Jug. zborovska glasba: 10.15 R.j kam, kako in po čem?: 10.45 ^ stični napotki; 11.03 Uganitf' vam 'aigramo. . .; 12.10 Zvok1 { nih melodij; 12.30 Kmetijski n® ^ ti; 12.40 Od vasi do vasi: IT2 »ajo bavna glasba; 13.30 Pri vam. . 14.05 Koncert za nj1 ja; poslušalce; 14.40 Enajsta 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 »jj tiljak*; 17.00 Studio ob 17.00: >3 Z opernih odrov; 19.35 Lahko ^ otroci!: 19.45 Minute z ansanlD r; Mojmir Sepe; 20.00 četrtkov vfLo 21.00 Literarni večer; 21.40 N |j dije; 22.20 Majhen koncert * B. ' la rti nuj a. r 3. MARICA GREGORIČ- stepančiCeva MILENA LAVRENČIČ-LAPAJNE (1874-1954) O naravi poje naslednja pesem, nedatirana in brez naslova: «Rezka burja brije v led spreminja sneg njene melodije te meni vro na breg. Ki ko zle pošasti zdajci zarjovi zdaj v prešli slasti mi spomin budi. Jaz, napol zvedavo pol zamišljeno slušam to vihravo mrzlo kraševko.* Pesmi niso zapisane v časovnem zaporedju, skupno jih je 66. od katerih je polovica (33) napisana s črnilom, oštevilčena in opremljena z datumom nastanka, (nekaj je pozneje prečrtanih oziroma korigiranih s svinčnikom, druga polovica (33) pa je napisana s svinčnikom, večinoma brez naslova in letnice nastanka, izbrala »em jih nekaj iz prve in nekaj iz druge skupine. V zvezku je zapisan tudi ciklus 4 pesmi z naslovom »Po volitvah« ki jih je Objavila «Edino$t» 1. 1900. Vzbudil )• zanimanje bralcev, ko so Slovenci sicer doživeli volilni poraz, a jih pesnica poziva, da ga sprejmejo pogumno in ponovno združijo svoje sile za nadaljnji boj: «... S pogumom reši človek se okov ... Dlesen dvigni čvrsto se rojak, da ne zamre ti hrabrosti občut... Za narod delaj do radostnih zmag!!» Poleg pesmi je v zveku še osnutek proznega sestavka “Nekdanji in sedanji Italijani«, pisan delno v slovenščini, delno v italijanščini, o njihovih besedah in dejanjih, obljubah in dejstvih. Članek je neizdelan in nedokončan. Omeniti moram še pesem “Prolog«, nastalo na vabilo tržaškega odbora za proslavo 25-letnice podružnice CMD v Trstu, (Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena 1885, torej je pesem iz 1. 1910) in so jo deklamirali na proslavi v Narodnem domu v Trstu. Objavil jo je »Slovenski Branik«, glasilo Ciril - Metodove družbe, 1. 1912. (“Slovenski branik« je izhajal od 1908 - 1916). V pregledu pesmi ne morem mimo tiste, ki nosi naslov »Zahvalni pozdrav« s podnaslovom “ženske podružnice CMD v Trstu«, tiskane na listu. Nastala je ob 33-let-nici ustanovitve CMD, torej je iz 1. 19J8. Pesem govori o namenu ustanovitve te družbe, braniti slovenski narod na ogroženem ozemlju, ko je marsikdo zaradi pritiska ze podlegel. Pesem vliva pogum tistim, ki so ostali zvesti in poziva k nadaljnjemu delu. Je narodno budniške vsebine, kaki’šen je bil tudi program CMD. Orumeneli list je izvirni dokument časa ne le zaradi vsebine, ampak tudi zato, ker sta bili dve kitici v celoti, dve pa delno zaplenieni. Na praznem pi'ostoru, kjer je bila natiskana le beseda “Zaplenjeno«, je Marica Stepančičeva, kot je pod pesmijo podpisana, lastnoročno zapisala manjkajoče, oziroma zaplenjene verze. Nekaj domoljubnih pesmi je avtorica objavila kasneje v svoji “Jadranki« (1921 - 1923), n. pr..- “Rodnemu jeziku« (»Jadranka« I. št. 1. 1921): «Jezife rodni! Govorica mila staršev mojih, deda, babice... izmed vseh strani mi najljubša, dokler ne otrpne mi srce! Kdor se te sramuje, zatajuje, manj sam sebe ceni kot žival, ta navek le z onim glasom toži, ki jej ga stvaritelj je izbral...» ali pa pesem ob pi'vi obletnici požiga tržaškega Nai’o-dnega doma (13. julija 1920). Tudi »Jadranka« I. št. 1. 1926). “Buči, buči morje adrijansko, da prevpiješ našo bol slovansko, da osveto skličeš nad baJzlado, maščevanje kruto nad grmado ... Niso znali revni dedje naši, da trinogi bodo no,m mejaši, nam svetinje narodne teptali in domov ja naša požigali. Buči, buči morje adrijansko d-a bolest prevpiješ našo lansko da nam v grudi vliješ tolažila: Nikdar nas ne vniči tuja sila!! —» Po 1, 1900 je Marica Gregoričeva objavljala v glav nem prozo, tako že v “Edinosti« 1900 dve črtici, »Zaradi njene drznosti« in «Odhajalec». Kot učiteljica, ki je pre romala skoro vso tržaško okolico, je spoznavala ljudi in njihove probleme in pisala o tem članke za »Edinost«. «... Boj, ki smo ga bili Slovenci za svoj obstoj, je bil že od vsega začetka si’edišče vseh mojih zanimanj. V tej stvari sem bila nepopustljiva in zato se je dogodilo, da so me kot učiteljico za pol leta odstavili, če je bilo treba, sem nastopila tudi javno. Vse preveč me je bolelo, da bi kdo poniževal naš narod,..» Tako je pri- povedovala v intervjuju Mari Samsa 1. 1954. Njen' stavki pa so kmalu našli pot tudi v druge liste in revije in lahko rečem, da je objavljala s j« v vseh tedanjih slovenskih publikacijah, bodisi, j- izhajale v Trstu, Ljubljani, Celovcu, Pragi ali celo v cagu v Združenih državah Amerike. Naj jih nekaj naV® Lj “Slovenka« Trst, 1897 - 1902) je objavila že I. 1899’ ^ Maričin polemični članek, ki je napisan precej ye kasneje pa mnoge pripovedne spise, n.pr. »Slike i* p necije« 1897, črtico «Na Silvestrov večer« 1. 1898, učni spis “Spalnica za otroke in njihovo spanje« P°. , \ coskem članku 1. 1899, vse pod psevdonimom Ma1”1 1901 pa dve pesmi kot Vanda. •li 6)8' Tudi osrednji slovenski literarni reviji sta objavi11 ne prispevke, tako »Ljubljanski Zvon« (LZ, Ljubljana 1941) 1. 1901, njeno črtico »Šumi Nil...» pod pseV^(l mom Ksenija, in »Dom in svet« (DiS, Ljubljana 1888 - ( if 1. 1912, njena najboljša potopisa «Uppsalska katedra1^ »Lundska kripta«, pa še »Naša Bodočnost« (NB, na 1908 - 1912), najprej «List za šoli odraslo mlad s\oj nato »Glasilo napredne mladine« in 1. 1912 «List 1 vensko mladino« njen potopis «Izlet po Balkanu* ^ 1910, objavljen 1. 1912, kjer je opisala svojo pot iz do Carigrada, n $ V letniku 1911 je objavljenih več del, članek <|U $ čaju in dobrem čtivu«, črtica »Maščevanje« pa še ji1 ljenja Benjamina Franklina« ter članek -O narodo0^^1 tujem duhu«. O sodelovanju Marice Gregorič Pri. ^ bodočnosti« je pisal njen tedanji urednik dr. RudoH J, v Primorskem dnevniku leta 1954 (od 23. do 31- $ »Veliki Jadran«, »občni slovenski koledar«, Trst, pc 1912 je v svojem leposlovnem delu objavi! poleg J |)c stojevskega, Lermontova, Marka Tvvaina tudi «ori črtico Marice Gregorič«, tako je javil »Slovenski $1 vani tednik (Ljubljana, 1911 - 1914) leta 1912 (1. št.. s j^i' Tudi v njem je Marica objavila dve svoji črtici-. mu« in «V Madridu«. (Nadaljevanje sledi) ^Morski dnevnik 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. maja 1978 nogomet PokaI pokalnih prvakov ANDERLECHTU NASLOV Belgijci so v finalu visoko premagali dunajsko Austrio A^erlecht — Austrla 4:0 (3:0) JjNDERLECHT: De Bree; Van o9ut • "roos; Dusbaba, Thissen, Ver-lw p™' Coek, Haan, Nilsen, Van tlst, Ransenbrinck S»ra ®aumSnrtner; Robert Utaj: ubermayer; Josef Sara, Bau-tine ,er’Prohaska, Daxbacher (Marto.,.!1 Oasselich, Partis, Pirkner, sfe (Drazan). min nCA: v 14- min- in v 45-min ,,ensenbrinck, v 45. in v 80. S> Binst. Aldinger (ZRN). PartIALCI':V: 48.700. fecht • ~ Belgijsko moštvo Ander- !"ht fc gjjSk?B_Pokal rokalnih prvakov Bel- Povsem zasluženo osvojilo ,finalni nogometaši so namreč včeraj tekmi tega pokala v Pari- A^ljivo premagali dunajsko tM.,, °\ ki je med drugim v tem VeU . °^ila tudi splitski Hajduk. p9 j^tSnja tekma je bila dokaj le-pa . z-vahna. že iz uvodnih potez gonj,,1!0 jasno, da so belgijski no-Av,t'i.si vsaj za razred boljši od igro sAev’ ^ enostavno in s hitro obratu tX)vsem nadigrali nasprotno n0 er3.0- To srečanje se je praktič-80 l "nalo že v prvem polčasu, saj tointrt L^ki nogometaši v prvih 45 ci n tatl dosegli kar tri gole. Avstrij-raza So *e redkokdaj prišli do iz-To' povsem zasluženo slavje ‘"»lechta. . > včeraj v trstu 'Pijanski vojaki pomagali Nizozemce ^ — Nizozemska 2:‘ 0:1) brlIAyjA: Pelosin, Valvassoi, Ca-IVlont’ r^ini, Manfredonia, Galbiati, eenZj S1’ TToselli, Rossi, Re in Vin- Laar, Wil- SODNIKA: Cagnazzo in Rosi iz Rima. PROSTI METI: Hurlingham 9:17, Alco 14:17. PON: Meneghel (27), Benelli (31), Raffaeli (39), Baiguera (40). Po napeti, a tehnično slabi tekmi je Alco povsem zasluženo premagal tržaški Hurlingham. Bolonjčani so igrali bolj pametno od domačinov, med katerimi je bil le Patemo zanesljiv. Ostali so prikazali nekaj dobrih potez, a tudi veliko napak. Naj navedemo le en primer: minuto pred koncem so bili Tržačani v zaostanku za tri točke in imeli posest žoge: no, tedaj so trikrat zaporedoma zgrešili met iz neposredne bližine koša. Pri nasprotnikih pa je Cummings, ki je z Raffaelijem bil najboljši v svoji ekipi, v ključnih trenutkih hladno zadeval koš. Po končanem srečanju je prišlo s strani nekaterih navijačev do izgredov, zaradi česar je morala poseči policija, ki pa je kaj kmalu pomirila duhove prenapetežev. Marko Chinamartini - Pagnossin 96:90 (53:40) NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI V goriškem derbiju slavila Mladost Vesna je v tem kolu dosegla kar pol ducata golov Mladost — Sovodnje 2:1 (1:0) MLADOST: S. Ferfolja, Faccio, Frandolič, Barbana, Bettini, Rusin, K. Ferfolja, Pahor, G. Ferfolja, Nardon (v 28. min. Dužman) in Fer-letič. SOVODNJE: Ferfolja, Podveršček, S. Florenin, Tomšič, Kovic, Pete-jan, Butkovič, Corazza, Devetak, Marson, P. Florenin. STRELCI: v 3. min. Nardon, v 57. min. Marson, v 86. min. G. Ferfolja. SODNIK: Brumat iz Tržiča. Mladost je v nedeljo na domačem igrišču z neprepričljivim 2:1 osvojila deseti derbi med Sovodnjami in Mladostjo. V doberdobski ekipi je bilo veliko odsotnih, zato je moral trener Barbana poslati na igrišče ekipo, ki nikakor ni ustrezala. Na sredini igrišča sta bila odsotna Evgen Ferfolja in Marizza, v prvem polčasu pa se je poškodoval še Nardon, tako da je ostala Mladost praktično brez sredine igrišča. To se je seveda tudi poznalo, saj so bili So-vodenjci skozi ves drugi polčas popolni gospodarji sredine igrišča. To- NAMIZNI TENIS NA DP 3. KATEGORIJE Odlična uvrstitev Doljakove I osvojitvijo 10. mesta je bila najboljša krasovka INOZEMSKA: Van .................. v« V, rkelens, Stuy, Mellahrd, Boe Staa, VVinberg, Du Chanti- $TRineirng’ Melis-35. J^ECI: v 33. min. Vincenzi; v 90, 'n- Chantiner (11-metrovka); v j ’n- Rossi (11-metrovka). ta je v kvalifikacijski tekmi ^Sal Vn° v°jaško prvenstvo pre-zje VT z enajstmetrovko. t>rernnau8em delu srečanja je bila VedR ^ffalijanov še bolj očitna. Po-bajsti« i 510 le z neupravičeno e-Hosjj efr°vko, ki jo je realiziral Odprtj . 0 zadetku so se Nizozemci šota , ln tako dali možnost Italija-šo i?,'a Pfetinapade, ki sta jih odlič-aja'a Rossi in Vincenzi. F. Gergolet 1 ITALIJANSKA LIGA ^aški Hurlingham H *°Pet poražen 1'Jngham - Alco 71:76 »BAM: De Vries 20 (4:5), MO;) 0.,24 (2:2), Baiguera 8, Oeser belini vleneghel 2, Jacuzzo 6 (2:3), S 41 W:2), Forza 5 (1:3), Zorze-^ALprfltQssa. f-šttjm; ‘ Drlandi, Casanova 8 (4:4), VaC ®s 22 (0:1), Biondi 4, Ferro, %Ui 8 (2:3), Raffaeli 22 (6:7), Arrigoni 8 (2:2), Polesello 4. V ponedeljek zvečer se je v Riminiju zaključilo državno namiznoteniško prvenstvo tretje kategorije, na katerem je sodelovalo kar 650 i-gralcev in igralk. V ženski konkurenci je med 104 nastopajočimi nastopilo tudi osem mladih Krasovih deklet, ki so se odpravile na pot brez večjih ambicij. Zato je toliko bolj razveseljiv in pomemben uspeh Vesne Dol jak med posameznicami, ki je v trdi konkurenci osvojila zanjo odlično deseto mesto. Vse ostale pa so že prej izpadle. V tekmovanju tretjekategomic so v glavnem vse krasovke zmagale v prvem kolu, nato pa so naletele na premočne nasprotnice. Najuspešnejša je bila po pričakovanjih mladinka Vesna Doljak, ki je potrdila dobro formo in je po treh zmagah nad kvotiranimi tekmicami častno podlegla (21:14, 21:17) komaj v osmini finala poznejši finalistki Stuc-chi (Canottieri Lecco), ki je letos nastopala v prvoligaškem prvenstvu. Osvoji(eyndesete^A/mesta Je za o-betajpco Dol.iakovo velik uspeh, vsekakor naivečji, (Vknjepj„karieri, obenem pa si je 'priborila -pravico, da nastopa na državnem absolutnem prvenstvu, ki ' o v Trstu, 20. in 21. t.m. V tekmovanju dvojic so bile Kra-sove igralke vse premalo odločne in so izpadle že v prvem kolu. Izidi: TRETJEKATEGORNICE Purič - Rapina 2:0 Škrk - Maggiorotti 2:1 Furlan - Casini 0:2 S. Doljak - Lazzari 2:1 Sedmak - Pulina 2:0 Rebula - Galliano 8:2 Lomoro - Škrlj 2:0 V. Doljak - Lucchetti 2:0 Purič - Demartini 0:2 Škrk - Molino 0:2 S. Doljak - Mantero 2:0 Sedmak - Chiabrera 0:2 V. Doliak - Badefna 2:1 S. Doljak - Macalli 0:2 V. Doljak - Nava 2:1 V. Doljak - Stucchi 0:2 'ŽENSKE DVOJICE V. Doljak in Purič - Gianni-monni in Romozzi 0:2 Škrk in Furlan - Ravini in Candiani 0:2 Škrlj in Rebula - Poretta in Marchetto 1 S. -oljak in Sedmak - Cola-figli in Desio MEŠANE DVOJICE Pertot in V. Doljak - Isnaldi in Chiabrera 0:2 , —bs— GIMNASTIKA V SOBOTO V GORICI Italija-Romunija V soboto, 6. t.m., jn nedeljo bodo ljubitelji orodne telovadbe prišli na svoj račun. V veliki dvorani go-riškega telovadnega združenja UGG bo namreč srečanje državnih reprezentanc Italije in Romunije. Program se bo pričel v soboto ob 16. uri z obveznimi vajami; sledil pa bo v nedeljo ob 15. uri s prostimi vajami. Ob 18. uri bo na sporedu nagrajevanje. Za Romunijo bodo nastopili: Gre-co, Georgescu, Ceroi, Checiches, Po-pescu, Bors, Oprescu. Trener je Co-sariu. Za Italijo bodo nastopili: Mon-tesi, Zucca, Coppa, Mosca, Anasta-si in Giantomffiasi. Trener je Me-niehelli. Ocenjevalno,komisijo bodo sestavljali: Cunat (Španija), Machalik (Madžarska), Badalescu (Romunija), Zaccarin (Italija). P. R. ŠD Primorje ob izgubi svojega predragega odbornika, nogometaša in prijatelja Žarka izreka svojcem iskreno sožalje. Ob izgubi dragega brata izreka košarkarska sekcija ŠZ Bor svojemu igralcu Radu in svojcem iskreno sožalje. krat je prvič nastopil pri doberdobski enajsterici Frandolič in to v o-brambi, kjer se je res blesteče izkazal. Sovodnje, ki so tokrat nastopile brez Bagona so zaigrale res odlično in bi vsaj zaslužile remi, čeprav Doberdobci niso »ukradli* ničesar. Tekma se je začela v znaku premoči domače enajsterice, ki je že v uvodnih minutah povedla z lepim strelom Nardona. Po vodstvu so Doberdobci še ostreje pritisnili in u-stvarili več lepih priložnosti; tu sta se posebno izkazala Karel in Gabrijel Ferfolja ter vratar Sovodenj Ferfolja. V 28. minuti je moral zapustiti igrišče Nardon zaradi poškodbe, na njegovo mesto pa je vstopil Dužman. Od tedaj naprej so Sovodnje ostreje pritisnile in tudi večkrat ogrožale vratarja Silvana Ferfo-ljo, ki pa se je tokrat res odlično odrezal, saj je v tej tekmi največ pripomogel, da so Doberdobci odnesli ves izkupiček. Igra v drugem polčasu je bila podobna kot v prvem. Sovodenjci so skušali remizirati, Doberdobci pa so odgovarjali s hitrimi protinapadi, ki pa niso bili posebno učinkoviti. Gostje so remizirali v 12. minuti, ko je trener in kapetan Sovodenj Bruno Marson brez težav streljal v vrata, ko se je znašel popolnoma sam v kazenskem prostoru Mladosti. Po doseženem remiju so Sovodnje skušale povesti, a temu se je večkrat z odličnimi posegi uprl vratar Ferfolja. Zgledalo je, da se bo srečanje končalo z remijem, ko je štiri minute pred koncem Gabrijel Ferfolja poslal žogo z glavo v mrežo, katero mu je posredoval Barbana. Doberdobci so v zadnjih sedmih tekmah odnesli kar trinajst točk in to je rekord za doberdobsko moštvo. Mladost bo igrala zadnje srečanje v tem prvenstvu proti Pro Farri in to v soboto s pričetkom ob 15.30. Vesna — Esperla Pio XII 6:0 VESNA: Favento, Bezin, Tence B., Skrem, Zucca II., Vecchio (Germani), Guštin, Pipan, Carmeli, Zucca I., Rusija. ESPERIA PIO XII: Tasso, Pre-danzan, Bravin, Cesca, Kerin, Vi-niali, Zuccheri, De Michele, Caussi. STRELCI: v 20. min. p.p. Rustja, v 40. min. d.p. Carmeli, v 42. min. Pipan, v 43. min. Carmeli, v 44. min. Rustja, v 45. min. Zucca I. Vesna je v ponedeljek proslavljala z delavskim praznikom vred tudi »teniško* zmago nad moštvom Espe-rie, ki se je že od vsega začetka predstavilo na kriškem pravokotniku v nepopolni postavi. Od običajnih enajstih nogometašev je bilo namreč prisotnih le devet igralcev, tako da je bila naloga Križanov izredno olajšana. Kljub temu pa so gostje dobro branili svoj kazenski prostor, saj je Vesna prešla v vodstvo le v 2f>. minuti p.p. po zaslugi Rustje ,ki je spretno izkoristil podano žogo. Od tu dalje so morali Križani počakati celo uro, preden so vnovič zatresli mrežo nasprotnikov. Domačini so sicer gradili igro in ustvarili vrsto izrednih priložnosti, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. Tik pred koncem prvega polčasa je bil izključen Guštin, tako da je Vesna odtlej razpolagala le z igralcem več kot Esperia. Pritisku Križanov se je tudi v drugem polčasu odlično zoperstavil vratar Tasso, ki je uspešno ubranil vrsto nevarnih strelov. Esperia je resneje ogrožala vrata domačinov le v 16. min. drugega polčasa, ko je pri prostem strelu zadela prečko. Gostje so dobesedno kapitulirali proti koncu tekme, ko so se zadetki Vesne zvrstili kot na tekočem traku. Dvakrat je poslal žogo v mrežo Carmeli, po enkrat pa Pipan, Rustja in Zucca I. Poleg tega je Rustja v splošnem navalu na nasprotnikova vrata zadel v 43. min. d.d. še vratnico. Vesna je s prikazano igro zadovoljila, saj je bila domala stalno v napadu in ni puščala nasprotniku do žoge. Med »rdečimi* se je tokrat izkazal Bezin s hitrimi in nevarnimi protinapadi M. K. KOLESARSTVO CASTELLON DE LA PLANA -Belgijec Van Katwik je osvojil osmo etapo kolesarske dirke po Španiji Motila del Palancar - Benicasim (249 km). Drugi je bil njegov rojak Shepmans, tretji pa Španec Suarez. ODBOJKA POKRAJINSKI DEL Naše odbojkarice praznih rok Tudj v 2. kolu pokrajinskega prvenstva v ženski odbojki sta bila oba naša predstavnika poražena. Caprin — Levstik 2:1 (7:15, 15:11, 16:14) LEVSTIK: Cibic, Cernoli, Frančeškin, Andreina, Nadja in Karmen Menegatti, Peric, Rauber, Starc, Štoka. S tem nasprotnikom so se prose-ške dijakinje že srečale v občinskem delu prvenstva in ga tudi premagale. Sedaj pa, žal, našim dijakinjam ni šlo od rok. Po uspešnem prvem setu sp začele grešiti kot za stavo, kar je seveda izkoristil Caprin in zmagal, pa čeprav v zadnjem nizu le z minimalno razliko. Čampi Elisi — Gregorčič 2:0 (15:5, 15:7) GREGORČIČ: Kerin, Križman, Maver, Suber, Pečarič, Žerjal, Zobec, Klun, Salvi, Fontanot. Proti nespornemu favoritu za prvo mesto so bile mlade predstavnice dolinske šole brez moči. Kljub vsej dobri volji se boljšemu nasprotniku, ki se odlikuje predvsem po izredno močnih servisih, niso mogle enakovredno upirati. Iz planinskega sveta 2. uspel pohod članov SPDG V nedeljo, 30. aprila se je zbralo večje število starejših in mlajših članov (in sicer več kot za prvi pohod), na Travniku v Gorici, od koder so se odpeljali z lastnimi sredstvi v Dol pri Devetakih, kjer so čakali te drugi izletniki, fld tu so jo mahnili peš po stezah in gmajnah pred vasjo Vrh. še prej so se ustavili na travniški gmajni na naj-višji točki z lepim razgledom po okolici, tja do morja; sonce je posijalo tako. da je vlilo še boljši raz položenje med udeležence piknika. Pot s_; je nadaljevala po stezah v Martinščino (tu bivajo rvicentinh, ki imajo svoje narečje). Od te vasi je pot vodila nekaj po asfaltu, nekaj po stezah ob dišečem kraškem brinju in drugih brstečih rastlinah v vas Poljane pri Doberdobu in od tu po bližnjicah v Vižintine. Vreme je kar držalo in je bilo udeležencem naklonjeno. V Vižintinih, pri domačiji Viktorja Vižintina in njegovih sorodnikih, so bili izletniki prisrčno in gostoljubno sprejeti, v veliko presenečenje vseh prisotnih. Domača gospodinja in članice pohoda so pripravile okusne tbrisiči-ke» z jajci, ki so jih zalili z dobro domačo kapljico. Veselega razpoloženja ni manjkalo, pa tudi lepe slovenske pesmi ne. Proti večeru so se poslovili od prijaznih domačih Vi- ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI KRAS NA PRAGU C LIGE Olympio je premagal kljub okrnjeni postavi (iMiiiiMiiintfiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinMiHiiiinimiMiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii KOLESARSTVO h prvomajske praznike Več nastopov KK Adria Naši kolesarji so se na raznih dirkah dobro odrezali Lonjerski kolesarji so nastopili na krožni dirki na Bledu. V kategoriji veteranov so premočno zrna gali, saj so na splošni lestvici o svojili vsa tri prva mesta. Prvi ie bil Cerasari, ki je prevozil na cilj kar z več kot 4 min. prednosti pred drugouvrščenim Macarolom in s 6' in 13” naskoka pred glavnino, v kateri je bil najhitrejši Marušič. V posameznih kategorijah pa so bili zmagovalci naslednji. V prvi kategoriji je zmagal Marušič s ča som 52'44". V B kategoriji je zmagal Cerasari s časom 46’3r\ s poprečno hitrostjo nad 42 km na uro in je bil s tem tudi absolutni zmagovalec dirke. Drugi je bil Macarol, ki je prispel na cilj v času 60T3”. V tretji kategoriji pa je bil najboljši Bonano, ki je zabeležil čas 52 44” (torej je prispel na cilj z Marušičem in je s tem prišel za dobro minuto pred drugouvrščenim Bogovičem. Prvomajska kolesarska dirka veteranov v organizaciji kluba Cottur za pokal Jolanda Furlani se je odvijala na 55 km dolgi progi v deževnem vremenu, ki je oviralo tekmovanje. Zmagal je s petnajstse kundno prednostjo Guerrino Dean. član tržiškega Italcantierija. ki je bil najvztrajnejši na vzponu iz Bo-1 junca do Lovca in je povsem zasluženo osvojil zmago. Od lonjerskih kolesarjev je treba poudariti, da so vsi povsem zadovoljili. tako Ferluga kot Verginel-la, kot Marušič in Macarol. Njihova kondicija je povsem zadovoljiva, ’ pravzaprav iz nedelje v nedeljo boljša in da je dobro upati za dirko po Lonjerju. VRSTNI RED X . Guerrino Dean (Italcanlieri), ki je 55 km dolgo progo prevozil v 1.33’ s poprečno hitrostjo 35,484 km na uro . Zaramelia (Zanon PD) 15” za- m-...... .....................— ostanka z odbojkarske tekme ženske C lige med Slogo in AGI iz Gorice 3. Del Bianco (Pividori Venier) 9. Marušič (Adria) 1’ 13. Verginella (Adria) 1T5" 21. Feriuga (Adria) 1'40” 26. Macarol (Adria) 1'55” Amaterji lonjerske Adrie so se v ponedeljek udeležili krožne dirke v kraju Roncadelle blizu Trevisa Na 87,5 km dolgi progi je v sprintu zmagal Flavio Martini, član kluba Lanterna iz Trevisa, medtem ko se je predstavnik lonjerskega društva Petelin uvrstil na odlično dvanajsto mesto To je prvi večji letošnji uspeh amaterjev, članov slovenskega kluba, ki nastopajo letos v izredno ostri konkurenci, ko se morajo na vseh dirkah spoprijeti s kolesarji mednarodnega slovesa. VRSTNI RED 1. Flavio Martini (Lanterna TV), ki je 87,5 km dolgo progo prevozil v 2,11’, s poprečno hitrostjo 40 km na uro 2. Baseggio (Despar Padova) 3. Toresan (Lanterna TV) 12. Petelin fKK Adria) Poleg tega pa je Petelin bil tudi najbolje uvrščeni kolesar, ki je prispel na dirko iz kluba izven Veneta. R. Pečar Kras — Olympla 3:1 (8:15, 15:11, 15:4, 16:14) Kras je moral tudi tokrat stopiti na igrišče z okrnjeno postavo, ker je bil Vesnaver zaradi šivov na prstu neuporaben, za nameček pa je Marušič bil diskvalificiran. Začetki prvega seta so pripadali Krasu. Pri petici pa se je stanje spremenilo, saj je 01ympia premočno prevzela vajeti igre in potisnila krasovce v obrambo. Kras ni imel orožja proti taki igri, saj mu je uspelo zbrati do konca le še 3 točke. Drugi set je Kras zaigral odločneje in tudi rezultat ni izostal, saj je vodil od vsega začetka. Kras je igral iz' poteze v potezo bolje. Gostje niso imeli protiorožja za tako igro. V četrtem setu sta tekmeca pokazala res vrhunsko odbojko, ki daleč presega prikazano igro v drugih tekmah prve divizije. Kras je kljub prizadevanjem gostov vseskozi vodil, najprej s 13:8, nato pa s 14:10. 01ympia je Krasu odvzela set žogo in s serijo res lepih kombinacij stanje izenačila. Pri tem rezultatu so domačini pokazali vso svojo izkušenost in dosegli zmagoviti točki, ki skoraj matematično pomenita prestop v višjo ligo. M. I. ŽENSKA C LIGA Sloga — Breg 3:1 (15:0, 15:7, 8:15, 15:6) SLOGA: Švagelj, Čuk, Debenjak, M. in T. Križmančič, Ražem, M., S. in N. Grgič, Hrovatin. BREG: Trenta, Korošec, Premo-lin, Slavec, Žerjal, Stepančič, Pra-šelj, Cej, Kocjančič. SODNIKA: Bertocchi in Bait (oba iz Trsta). Prikazana igra se je le občasno dvignila ia zadovoljivo raven, kar pa je povsem razumljivo, saj igralke niso imele prevelike motivacije. Za obe šesterki je bila že pred tekmo znana njuna končna uvrstitev r,a zadnji dve mesti lestvice. Tako sta oba trenerja tokrat lahko poslala v boj vse razpoložljive igralke. Sloga je bila v prvih dveh setih odločno boljša, srečanje pa se je razživelo v nadaljevanju, ko je Bre-žankam steklo od rok in so z borbeno igro izbojevale častni set. «Plave» so poskušale z enakim elanom tudi v zadnjem nizu preseneti ti slogašice, slednje pa so z večjo izkušenostjo in prodorno igro ob mreži onemogočile njihov poskus. Stepančičeva, Žerjalova in Kocijančičeva (ki se je po daljšem premoru spet vrnila v ekipo), so med Brežankamj pokazale največ, pri domačinkah pa je poleg Mire Grgičeve in Debenjakove solidno zaigrala Ražmova. Mig padu. Trener Savo Ušaj je bil torej zadovoljen s svojimi dekleti in je dejal, da so prav s Solarisom odigrale svojo najboljšo tekmo v tej sezoni. T. R. Bor — Breg 3:0 (4, 0, 2) BOR: Cergol, Nacinovi, Montana-ri, I. in S. Župančič, E. in L. Maver, Tomšič, Vigini, Kalc, Birsa in Živec. BREG: Švab, Pečenik, Salvi, Klun, Zobec, Kerin, Maver, Komar, Ze-riali. Brežanke so v petek na stadionu «1. maj* odigrale tekmo z Borom; žal niti tokrat jim ni uspelo, da bi osvojile vsaj en set. «Plave* so igrale umirjeno in v 35 minutah zaključile tekmo v svojo korist. Borovke so sedaj tretje v B skupini. SAMO pa bi še posebej Pavla Kalca, ki se očitno navdahne ob spopadu z najmočnejšimi nasprotniki: bil je namreč naravnost neustavljiv in s točnimi meti in hitrimi prodori dosegel zelo visok izkupiček točk. Pohvalili bi še dobro igro kapetana Hrovatina in običajnega strelca Andreja Vremca, ki je po poraznem prvem polčasu igral zelo borbeno in požrtvovalno v drugem delu tekme. Sergij Tavčar MINIBASKET žintinov, dež se je tvzdrzaU do odhoda in je pripomogel, da se je pohod lepa zaključil, brez uporabe dežnikov, kj so jih nekateri udeleženci zvesta nosili s seboj. Pohod je zelo dobro uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so tokrat prehodili 15 km. Tretji pohod (ali srečanje s planinci PD - Novg Gorica) bo v nedeljo. 21. maja na Trstelj. Vljudno vabljeni posebno planinci! Jožica Smet Delovanj*e SPDT SPDT prireja po zaključeni pre-davateljski sezoni jutri, v petek, predavanje dr. Vinka Miliča o zdravstveni pomoči v gorah. Predavanje bo v Gregorčičevi dvo rani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) pričetkom ob 20.30 Vabljeni so seveda vsi, ki iih argument zanima. SPDT prireja v nedeljo, 14. maja. avtobusni izlet na Blegoš. Hoje bo za planince okoli pet ur. Za ne-planince bo prof. Marinka Pertot razkazovala floro v Poljanski do lini. Vpisovanje za izlet je še danes na sedežu ZSŠD1 ob uradnih urah. SPDT vabi vse člane, da se ude ležijo nedeljskega spomladanskega orientacijskega pohoda, katerega prireja smučarski klub Devin. Stari tega pohoda bo sredi poti med Sesljanom in Cerovljami, na kraj pa se lahko pride z osebnimi avtomobili ali pa tudi z vlakom do Vižovelj, katerega odhod je iz Trsta ob 10.08. prihod pa ob 10.28. D J. NOGOMET Milan — Lazlo 3:2 MILAN — Italijanska nogometna disciplinska komisija je dosodila La-ziu zmago z 2:0 v tekr-i minulega kola z Milanom. Kot je znano, je Lazio v Milanu premagal Rivero in tovariše z 1:0. Med srečanjem pa je igralca Lazia Ghedina zadela petarda. Ghedin je moral zapustiti igrišče. Disciplinska komisija je torej, sicer po pričakovanju, dosodila zmago Laziu z 2:0, obenem pa diskvalificirala igrišče Milana za dve tekmi. Delovanje ZSŠDI KOŠARKA ŠZ GAJA PADRIČE - GROPADA priredi REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR v drugem sklicanju v petek, 5. maja, ob 20. uri v šoli »K D Kajuh* v Gropadi. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Razrešnica 5. Sprememba statuta 6. Razno Vabljeni! 2. MOŠKA DIVIZIJA Solaris TS — Dom Gorica 3:1 (13:15, 15:8, 15:3, 15:3) DOM GORICA: Prinčič J. (k), Cotič B., Nanut L., Devetak I., So-šol D., Cijan S., Orel I. in Komel I. V soboto je Domova ekipa odpotovala v Trst z močno okrnjeno postavo, tako da so se morali ponov no povrniti v Domove vrste veterani, in sicer Ivo Devetak in David Sošol. Tem se je pridružil še Loris Nanut, ki služi vojaški rok, kar pomeni, da je že en mesec in pol brez treninga. V takih razmerah je bilo razvidno, da domovci na tem gostovanju niso računali na uspeh. Vseh težav pa s tem ni bilo dovolj, saj se je med igro, in sicer v začetku tretjega seta ooškodoval J. Prinčič. I. K. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Solaris 0:3 (8:15, 5:15, 12:15) SOKOL: Mervič, Legiša, Kukanja, Chemelli, Peric, Gruden in Rojc. V nedeljo je Sokol odigral svojo drugo tekmo z ekipo Solaris v telovadnici G. Galilei v Trstu. Igralke Sokola so prišle na igrišče zelo pripravljene in vodile skozi ves prvi set. Toda sodnik je bil «pristranski» in videl pri Sokolu napake, ki jih v veliki večini primerov ni bilo, na nasprotnem polju pa je marsikaj spregledal. Sokol je zadovoljil predvsem v na- NARAŠČAJNIKI Bor — Italsider 105 BOR: Škerl 5 (1:7), Merku 3 (1:3), Devetak, Don 2, Gerdol 5 (1:8), Bembi, Švara 27 (1:3), Pečar (k)"35 (3:11), Lokar 27 (1:1), Kosovel 2 (0:3). PM: 8 na 33. PON: Franca (39) in Bidoli (40) — Italsider; Lokar (40) — Bor. SODNIK: Stefi (TS). «Plavi» so naleteli na zelo slab dan v obrambi in na razigrane ital-sidrovce. Borovci so sicer še kar učinkovito zadevali v napadu, vendar so italijanski fantje izkoristili praktično vse pomanjkljivosti Borove obrambe in neusmiljeno zadevali z vseh strani. Odločilna faza tekme je bila nedvomno od 15. do 17. minute, ko si je Italsider z delnim rezultatom 11:0 priboril odločilen naskok, ki ga je obdržal do konca. «Plavi» so sicer dohiteli nasprotnika v 17. minuti drugega polčasa (98:97), vendar je bil to le osam ljen dogodek v vsem srečanju. Poleg porazne obrambe lahko rečemo, da so bili velika pomanjkljivost tudi prosti meti. Odločilna napaka, ki so jo naši fantje zagrešili, je ta, da so hoteli igrati z istim tempom, kot nasprotnik: ekipi, ki igra nad svojimi sposobnostmi, se lahko u-činkovito zoperstavi le s tem, da umiri igro in pametno vodi poteze svoje ekipe. Nič ni torej pomagal izreden dan Pečarja pri metu in odlična igra komaj ozdravljenega Lokarja. V Borovih vrstah je manjkal Vassnllo, ki bi morda doprinesel veliko. Sodnik je zelo slabo sodil in večinoma krepko oškodoval Bor. fp Polet — SGT 76:89 (30:53) POLET: Hrovatin (k) 8 (2:6), Malalan, Vremec 20 (2:4), Leniša _5 (1:3), Pisani 12 (0:3), Taučer, Kralj, Kalc 31 (1:3), T. Kralj. SODNIKA: Scuderi in Bais. Poletovi naraščajniki so v zadnji tekmi letošnjega prvenstva nadaljevali s tradicijo zelo dobrih iger proti najmočnejšim moštvom: proti pr-vouvrščeni ekipi Ginnastice Triesti ne so Openci izgubili s presenetljivo majhno končno razliko, potem ko so predvsem v drugem polčasu igrali skoraj enakovredno proti veliko močnejšim nasprotnikom. Vsi pole-tovci so igrali zelo dobro, pohvalili TURNIR COCA-COLA Inter Milje — Polet 60:25 (32:9) POLET: Furlan 5, Ferri 9, Gra-nijer 7, Košuta 2, Persi 2, Della-fontana. Zajec, Kerpon, Ipavec, Verša, Darosa. V prvi odločilni tekmi turnirja v minibasketu, ki ga organizira tvrdka Coca - cola, so poletovci doživeli visok pora/ v, tekmi z miljskim In-terjem. Priznati je treba, da so Miljčani v napadu pokazali boljšo igro od Opencev; vseeno pa bi lahko bil poraz milejši, če bi se «o-ranžni* nekoliko bolj potrudili v o-brambi. saj so nasprotniki nemoteno prodirali na koš in nato lovili odbite žoge. O tekmi sami ni kaj dosti povedati, saj je Inter z vrsto uspešnih protinapadov takoj šel v visoko vodstvo, ki ga je do konca tekme le še večal. Tokrat je treba delno pohvaliti le Granijerja in Ver-šo, ki sta pokazala nekaj več zagrizenosti od ostalih, medtem ko so le ti zaigrali izpod svojih sposobnosti. Lota V torek, 9. 5., bo na štafeti bratstva in enotnosti v Ljubljani sodelovalo pet moških in pet ženskih ekip iz zamejstva. Ob tej priložnosti ZSŠDI organizira prevoz z avtobusom In prostih je še nekaj mest za tiste, ki bi si radi ogledali to množično prireditev po poteh partizanske Ljubljane. Vsi interesenti naj telefonirajo ha urad ZSŠDI. * * * Včeraj popoldne je bila na sedežu ZSŠDI v Trstu predstavite/ 12. mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria. Med drugimi so bili prisotni predstavniki organizacijskega odbora Alpe - /\dria iz Ljubljane. kolesarske zveze Slovenije, deželne kolesarske zveže in deželnega odborništva za šport. -bs - • • • Revival 78 Danes bo v okviru odbojkarskega tekmovanja Revival 78 v Zgoniku ob 20. uri na sporedu tekma Kras A - Kras B. INKA ATLETIKA V MNOGOBOJIH Naši atleti v dobri formi Tudi nekateri tekmovalci drugih društev so se izkazali Kljub temu, da se je atletska se-1 rezultate od predvidenih, drugi dan zona šele pričela, so rezultati ne-1 pa je v treh od štirih disciplin za- deljskega deseteroboja pokazali, da so nekateri atleti že sedaj v odlični formi in lahko letos upajo na marsikatero zadoščenje. Tako sta na primer Tržačana Paolo Paoli ter Moreno Martini z lahkoto zbrala šestevek krepko čez 6.000 točk, čeprav sta v nekaterih disciplinah nekoliko popustila. Najboljši pa je bil vsekakor rezultat Luigina Rossija, ki sicer tekmuje za padov-sko društvo «Fiamme Gialle*. je pa po rodu Tržačan. Brez zadnje panoge 1.500 m je zbral vseeno čez 6.500 točk in je gotovo eden glavnih kandidatov za nov državni rekord. Naša predstavnika, borovec Sandi Bigatton ter adrijevec Fabio Ruzzier sta tudi pokazala še precej dobro formo, čeprav lahko z izboljšanjem tehnike raznih panog še močno napredujeta. Gotovo je, da že v prihodnjem deseteroboju, ki bo 20. ter 21. t.m. v Trstu lahko oba merita na šestevek 5.000 točk. Kar se tiče posameznih rezultatov naj omenimo zelo dober skok v višino Bigattona, ki je z 1,75 m krepko izboljšal svoj osebni rekord. Dobro je skakal tudi v daljino, kjer je spet izboljšal prejšnjo osebno znamko. Na zaprekah je čas 17"8 zanj več kot zadovoljiv, isto velja tudi za met kopja, kjer je prvič premagal »zid* 40 m. Nekoliko slab ši je bil v tekih na 400 ter na 1500 metrov, kjer se mu pozna pomanj kanje treninga. V skupnem seštey ku je zbral 4.881 točk, kar je za prvi deseteroboj zelo dobro. Tudi Ruzzier ni naredil prevelikih »lukenj*, saj je v vseh panogah tek moval po predvidevanjih, razen na 1.500 m, kjer bi kmalu dosegel celo osebni rekord Vsekakor je končni rezultat 4.764 točk njegov tretji naj boljši deseteroboj. Med naraščajniki je v osmerobo ju prvič lastopil član Adrie Alek sander Zudek, ki je nepričakovano dobro tekmoval, saj je povsod, ra zen v skoku s palico, dosegel boljše sedel drugo mesto. REZULTATI: 1. Luigino Rossi (F.F. G.G. - PD) 6.537 2. Moreno Martini (CUS - TS) 6.364 3. Paolo Paoli (CUS - TS) 6.306 6. Sandi Bigatton (Bor) 4.881 7. Fabio Ruzzier (Adria) 4.764 Sandi Bigatton (Bor): 100 metrov - 12”5; daljina 6.07; krogla 9,02; višina 1,75; 400 - 60”8; 110 H - 17"8; disk 28,24; palica 3 m; kopje 40.04 m; 1 500 5'21”. Fabio Ruzzier (Adria): 12”5 - 5,54 -9,19 - 1,50 - 59" - 18” 25,02 m - 3.10 m - 3.10 m - 46,92 m - 4'54”6. OSMEROBOJ: L Giancarlo Bruno (CSI) 3.581 4. nleksander Zudek (Adria) 2.24J (ICO m: 12"7; daljina: 5.09: krogla: 7,67; višina: 1,30: 110 H: 20'T: disk: 20,42; kopje: 27,32). V dopolnitev programa je bilo na sporedu še nekaj drugih disciplin, kjer je v teku na 800 m član Adria Egon Renko dosegel čas 2T2”1. F. Ruzzier V ORGANIZACIJI SPK ČUPA Drevi začetek tečaja o, pomorstvu Drevi se prične v prostorih ZSŠDI v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20 ob 20.30 teoretični del tečaja o pomorstvu. Tečaj, ki ga organizira SPK Čupa iz Scsljana, bo vodil kap, Bruno Volpi - Lisjak. Lani je tečaj doživel velik uspeh, saj je Več tečajnikov tudi položilo z uspehom izpit za vodenje jadrnic in motornih čolnov Praktični del tečaja bo na novi jadrnici meteor 6 v Sesljanskem zalivu ob sobotah in nedeljah. V tečaj se lahko vpišete še drevi. Cena za Člane slovenskih pomorskih društev je 25.000 lir, za nečlane pa 36.000 lir. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letna naročnino žo inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi 61000 LjubllanO' 43 mrnl Stran 6 PO DVAINTRIBESETURNtM POSVETOVANJU BOLONJSKIH SODNIKOV Do skrajnosti mila razsodba proti pripadnikom skupine «ordine nero» Razen dveh, ki sla bila obsojena na procesu «MAR-Fumagalli» v Brescii, so vsi na svobodi BOLOGNA — Le pet obsojenih od 18 obtoženih je rezultat dvain-trideseturnega posvetovanja sodnikov bolonjskega porotnega sodišča, ki so sodilj pripadnikom prevratniške desničarske organizacije «ordi-ne nero» zaradi atentatov v severni Italiji leta 1974. Peterica je bila obsojena na skupno osemnajst let zapora, javni tožilec pa je za prevratnike zahteval kar 270 let ječe. Uresničile so se torej najbolj črnoglede napovedi, ki so predvidevale do skrajnosti popustljivo zadržanje bolonjskega sodišča. Obtožencem so namreč sodili samo zaradi rušenja gradbenega objekta, posesti eksploziva in obnove razpuščene fašistične stranke, oprostili pa so jih obtožbe pokola in prevratniške dejavnosti. Obsojenci so Augusto Cauchi, ki je zbežal, Luciano Benardelli, Fa-brizio Žani, Adriano Petroni in An-drea Brogi. Benardelli in Zagni sta bila izpuščena, ker sta že odsedela vso kazen, obenem so sodniki odredili začasno svobodo za Brogia. Od vseh osemnajstih obtožencev osta- nejo v zaporu le Alessandro D’Inti-no in Alessandro Danieletti, ker sta bila na procesu «MAR - Fuma-galli* v Brescii obsojena na devet in šest let ječe. Branilci zasebnih strank so po razsodbi prebrali naslednjo izjavo: «Ne-moteno prepevanje esesovske himne med občinstvom po razsodbi, je najboljša značilnost za razsodbo, ki ne potrebuj.: drugega komentarja. Bolonjsko porotno sodišče je izreklo kazni, ki nihajo od dveh do treh let zapora. Vrsto atentatov, med katerimi se je zrušila stanovanjska hiša, kjer je prebivalo trinajst družin, je za solnike le poškodba gradbenega objekta, ne pa poskus pokola. V tej republiki je manjša kazen za atentat, kj ogroža desetine življenj, kot za navadno tatvino. Sodni zbor je oprostil fašistično teroristično skupino, ki je izvršila spomladi leta 1974 vrsto atentatov, praktično je zanikal obstoj organizacije cordi-ne n ero*. Take razsodbe bodo v bodočnosti zagotovile bohotenje fašističnega terorizma, ki bo zaupal •llimMlllimilllllllllllllllllMIIIIIIIIIItllllllllllllllMIinillllllimiMfllllllimillllllIHMIIIUIIMIIIIIIHIIIIIUIIMIII SEJA ZUNANJEPOLITIČNE KOMISIJE SRS Ukrepi za izvajanje osimskih sporazumov Pozornost določilom o vračanju kulturnih dobrin LJUBLJANA — Komisija slovenskega izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti je na seji, ki jo je vodil predsednik komisije Marjan Osolnik obravnavala številna tekoča vprašanja v zvezi z uresničevanjem osimskih sporazumov. Sprejela ie poročila delegacij o drugem zasedanju jugoslovansko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo in o predsedniškem sestanku stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma .Razprava je tekla tu di o rezultatih prvega sestanka jugoslovansko-italijanske delegacije, na katerem so obravnavali vprašanja v zvezi z vrnitvijo kulturnih dobrin in sprejela informacijo o razgovorih med vodjem jugoslovanske in italijanske delegacije o vračilu italijanske imo-vine v smislu 4. člena osimskih sporazumov. (j.p.) Faruk Kadumi v Jugoslaviji BEOGRAD — Na obisk v Jugoslavijo je včeraj dopotoval vodja političnega oddelka palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadumi. Po prihodu je izjavil, da se bo z »jugoslovanskimi prijatelji* pogovarjal o številnih vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Glavna tega pogo- Dcmanlirana vest o aretaciji italijanskih sindikalistov v Čilu KJ.M — Vršilec dolžnosti italijanskega veleposlanika v San-tiagu Tomasa de Vergottini je demantiral vest, da so v Čilu aretirati člane italijanske sindikalne delegacije, ki se je v Santiagu udeležila prvomajskih praznovanj. Ves. o aretaciji i-talijanskih sindikalistov sc je razširila v jutranjih urah, ko je v Rimu zasedalo tajništvo federacij; CGIL, CISL in UIL, potrdil pa jo je tudi sam generalni tajnik UIL Giorgio Ben-venuto, ki je dejal, da je čilska policija baje surovo napadla delavce, k' so hoteli praznovati prvj maj ter da je med drugimi priprla predstavnika CGIL Maria Didoja, pozneje pa še ostale člane italijanske delegacije. Po poznejših vesteh iz italijanskega diplomatskega predstavništva v Santiagu pa naj bi stvari potekale bistveno drugače: po tej verziji so Didoja samo »identificirali*, ni pa znano, ali so ga odvedli na policijsko postajo. Ostali člani delegacije, po izjavah italijanskega diplomata, naj bi ne imeli nobenih nevšečnosti. Vsekakor so sedaj vsi italijanski sindikalisti Mario Didč in Mario Giovan-nmi za CGIL, Bruno Bugli za UIL in Emilio Gabaglio za CISL — na svobodi, saj so včeraj popoldne odpotovali iz Santiaga v Buenos Aires. Vest o njihovi aretaciji se je veretno razširila potem, ko so iz Santiaea prišle dramatične vesti o množičnih aretacijah ob prvem maju Po agencijskih vesteh je policija s silo razgnala delavce, ki so se zbrali na nedovoljeni prvomajski manifestaciji ter aretirala 61R oseb, med niimi tudj nekaj tujih sindikalistov. vorov bodo najvažnejši dogodki na Bližnjem vzhodu. Poleg tega pa bo beseda tekla še o sestankih neuvrščenih držav v bližnji prihodnosti ter o rezultatih nedavnega sestanka islamskih držav v Senegalu. Kadumi je imel sinoči že prve pogovore. Srečal se je s podtajnikom v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Budimirom Lončarjem. Zvezni tajnik za zunanje zadeve je nam reč na potovanjtr po več azijskih državah, (vb) HONG KONG - Predsednik kitajske komunistične partije in predsednik vlade Hua Kuo - feng bo v prihodnjih dneh obiskal Severno Korejo. \VASHINGTON - Glasnik Bele hiše je demantiral vesti. Po katerih naj bi se menili o srečanju med ameriškim predsednikom Carterjem in sovjetskim predsednikom Brežnjevom, 'tj katerega naj bi prišlo poleti. «Wa-shington Post* je pred dnevi objavil vest kot gotovo, obenem pa je napisal, da bodo ob tisti priložnosti podpisali sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja. Sudanski predsednik naj bi izboljšal medarabske odnose KAIRO — Sudanski predsednik Gafar N ime ir v je včera., prispel v Kairo, da bi zbližal Egipt in arabske države, ki so se protivile Sa-datovim miroljubnim pobudam. Ni-meirijevo poslanstvo nekoliko olajšujejo Sadatove izjave na prvomajskem shodu, ko je egiptovski predsednik dejal, da je pripravljen vzpostaviti diplomatske stike z državami »fronte zavračanja* in na sklicanje arabskega vrha. v tolikokrat izkazano naklonjenost sodstva*, Izjava je sama po sebi najboljši komentar na razsodbo, ki meče senco na verodostojnost sodstva. Medtem je javni tožilec napovedal, da bo vložil priziv proti razsodbi, (voc) Obsojen alpinec ki sc je veselil Morove ugrabitve VERONA — 21-letni alpinec iz Vidma, ki je bil navdušen ob vesti, da so ugrabili Alda Mora, je bil včeraj zaradi tega obsojen na sedem mesecev in tri dni zapora. Alessandro Cera, ki služi vojaški rok med alpinci v Bocnu, je bil 16. marca zjutraj v vojašnici, ko je radio objavil vest o Morovi ugrabitvi. Fant je od samega veselja skočil v zrak, njegovi nadrejeni pa so ga prijavili vojaškemu sodišču, ki ga je včeraj strogo obsodilo. Sodišče je tudi zavrnilo ugovore Cerovega branilca posl. Lorisa Fortune, po katerih vojaško sodišče ni pristojno za sojenje tovrstnih kaznivih dejanj, medtem ko je vojaško sodstvo ie samo Po sebi protiustavno. Karabinjerja priklenjena ob ograjo pri Comskem jezeru COMO — Dva karabinjerja sta bila prejšnjo noč žrtvi napada treh moških, ki so jima nataknili lisice ter ju priklenili ob ograjo na bregu Comskega jezera. Karabinjerja sta med rednim nadzorstvom ob državni cesti ustavila avtomobil «fiat 128*, na katerem so se peljali trije mladeniči. Ti so nenadoma planili iz avtomobila, napadli karabinjerje, jima odvzeli orožje in ju nato še priklenili ob ograjo. Osvobodili so ju nekaj ur pozneje. Gfwral4idela predsednik ‘Argentine BUENOS AIRES — General Jorge Rafael Videla bo od 1. avgusta, ko bo postal rezervni oficir, predsed nik argentinske republike do 29. marca 1981. To je sklep vojaške hunte, ki je odpravila negotovost zaradi nasprotovanja mornarice Vi-delovemu imenovanju. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje o odnosih med predsednikom in vojaško hunto ter o predsedniških pristojnostih izven «triumvirata* (pehota, letalstvo in mornarica), ki ga bp rešila skunina dvajsetih višjih častnikov pred 15. julijem. Sovjetska zVcza vrnila pilota in navigatorja južnokorejskega boeinga SEUL — Pilot in navigator južno-korejskega boeinga 707 ki je pred tedni kršil sovjetski zračni prostor, sta včeraj prispela v Seul. Poveljnik je na tiskovni konferenci izjavil, da je posadka spoznala svo jo napako šele, ko je zagledala reaktivne lovce z rdečimi zvezdami. Zanikal pa je, da se je skušalo južnokorejsko letalo izmakniti sovjetskim vojaškim letalom, ki naj bi po pilotovih izjavah brez vsakršnega opozorila pričela streljati na potniško letalo. 4. maja 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ij™ 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir bese®; Ob krajine v Italiji pri SPI. IzdajaK JZTT Seže dopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj^Trst založnikovi hec al|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 ur DBS. kj praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jubl® | ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ae J BANCA NAZIONALE DEL LAVORO Premoženjski skladi: Banka 479.787 milijonov Banka in Sekcije 852.985 ” (od tega 822.985 milijonov vplačanih) Dne 26. aprila 1978 se je pod predsedstvom viteza dela prof. Antigona Donatija sestal upravni svet zavoda Banca nazionale del lavoro, da bi proučil bilanco za poslovno leto 1977. Po poročilu glavnega ravnatelja in nadzornega odbora je upravni svet bilanco soglasno odobril. Potem ko je ugotovil, da se je leto 1977 — še bolj kot prejšnja leta — razvijalo v smislu denarne in gospodarske negotovosti, je generalni ravnatelj v svojem poročilu omenil mednarodne finančne razmere in pri tem med drugim podčrtal, da je doba energetske «kvazi - rente«, od katere sta vse do leta 1973 imeli korist podjetniški razred ter razred delovnih ljudi Zahoda, vsekakor zaključen. Zatorej »tisti, ki so se ovedeli, da je ta doba mimo... in ki so znali iz tega izvleči ustrezne posledice, so danes v razmeroma boljših razmerah kot tisti, ki se še vedno zanašajo na mednarodno finančno pomoč, pa čeprav le na petrolejskem področju, kot da bi to bila nekakšna pravica za primer nepredvidenih, neizogibnih, kroničnih katastrof«. V poročilu se nadalje omenja, da je mednarodni finančni sistem vsekakor moral nadaljevati in da še nadaljuje pogumno izvajanje vloge širokega finančnega posredovanja, da bi vsaj deloma nadomestil mednarodne organizme, ki se nikakor ne zganejo ali pa se ne zganejo v zadostni meri oziroma z zadostno pripravljenostjo. Kljub vsemu temu je svetovna konjunktura mogla v letu 1977 biti aktiven dejavnik zft naše gospodarstvo, ki je znalo izkoristiti določene priložnosti zaradi iniciativnosti italijanskega podjetništva, kateremu bančni sistem ni nikoli odpovedal pomoči, pa čeprav so sistem ovirale vedno težavnejše ovire in obveznosti. Podobne ugodnosti bi nam moglo prinesti leto 1978, vendar je naravno, da bo to na poti našega razvoja še nadalje predstavljalo še dodatek k našim, lastnim naporom. V tem okviru poročilo izraža tudi željo po resničnem, operativnem uresničevanju nedavno nakazanih razvojnih znakov — ureditev javnih financ, usmeritev najbolj vplivnih sindikalnih sil, ki naj bi omogočile, da bi delovne odnose uravnali bolj v skladu z zahtevami elastičnosti in produktivnosti naših podjetij in podobno — ki nakazujejo možnost, da bi še povrnili k bolj kompetitivnemu vodenju na mednarodnem področju, tako da bi uravnotežili že nenormalne odnose med bankami in podjetji, ne da bi se obotavljali prenesti tveganja podjetja na kreditnega finančnika. Zapletene notranje in mednarodne gospodarske razmere ter vztrajanje pri ukrepih za kontin-gentiranje rednega kredita ter vezanih naložb iz sredstev, ki so jih zbrali klienti, vse to je v teku poslovnega leta pogojevalo dejavnost zavoda BNL in priključenih Sekcij posebnega kredita, ki so vsekakor zaključile leto 1977 s pomembnimi poviški v primerjavi s prejšnjim decembrom: — sredstva, ki so jih ital. klienti zbrali za BNL, presegajo vsoto 9.134 milijard; letno povečanje znaša približno 24 odstotkov in je najvišje v zadnjih poslovnih letih. Če dodamo še ostale postavke (tekoče račune klientov in korespondentov v lirah in valuti itd.) se vsota vseh zbranih sredstev BNL tesno približa 18.587 milijardam C -)- IB % glede na december 1976). Če upoštevamo tudi obveznice ter rezerve Sekcij, se skupna vsota zbranih sredstev «Grupe» povzpne na 21.412 milijard (neupoštevaje tekočih računov med Banko in Sekcijami), kar je za 3.159 milijard več kot v decembru 1976; — blagajniški krediti BNL v lirah in valuti klientom in korespondentom so se prav tako povečali za približno 18% in presegli vsoto 10.636,6 milijarde. Če dodamo še posojila Sekcij, celotna vsota blagajniških kreditov -Grupe* preseže 13.760 milijard (vedno neupoštevaje tekočih računov med Banko in Sekcijami) s povečanjem za približno 1.955 milijard v primerjavi z decembrom 1970. če vrhu tega vzamemo v poštev še jamstvena posojila (nad 2.854 milijard) dosežejo blagajniški in neblagajniški krediti -Grupe* skupno vsoto 16.614,7 milijarde, čemur bi mogli dodati še sklade pri banki in korespondentih iz Italije in tujine, ki presegajo vsoto 1.328 milijard. SkupoA,.bilanc#, (vštevši račune za obveznosti m riziko ter evidenčne račune) «Grupe BNL -Sekcij* doseza vsoto 42.326 milijaFH. " 1’* Ekonomski rezultati poslovnega leta 1977 se za banko strnjujejo v naslednjem: — celotna vsota dohodkov in dobičkov znaša nad 1.941 milijard, vštevši približno 75 milijard iz uporabe prej usklajenih namembnih prihrankov, izhajajočih iz gospodarskega računa za odplačila. — celotna vsota stroškov in izgub znaša skupno 1.930,7 milijarde, vključujoč sem običajno amortizacijo in precejšnje namembne sklade za prilagoditev potrebam «sklada za odpravnine o-sebju« ter za kritje bodočih obveznosti v poslovnem letu. Zato znaša čisti dobiček 10.282 milijonov lir (v 1076. letu 9.397) in omogoča banki, da razdeli običajno dividendo potem, ko je dodelila 4,1 milijarde sredstev »rednim rezervam«, ki se zaradi tega povečajo na 51,2 milijarde in to potem, ko je vpisala na račun naložb približno 68 milijard za povečanje «sklada rizika na posojila« ter 31 milijard za povečanje «sklada za spremembe v obveznicah« — in to iz izključno previdnostnih razlogov, kajti pretežni del obveznic v lasti je krit z obveznostmi portfelja. Tudi ekonomski uspehi Sekcij posebnega kredita so omogočili večji poslovni dobiček od dobička v letu 1970, potem ko so bili izvršene v breme ustreznih ekonomskih računov amortizacije ter večje naložbe in namembne dodelitve v sklade, med katerimi skupno za približno 24 milijard v lastne «sklade rizika na kredite«. Potemtakem se je celoten čisti dobiček «Grupe BNL - Sekcije» povzpel z 20,4 milijarde v letu 1976 na 24,8 milijarde v letu 1977. V letu 1977 so se mednarodne strukture BNL utrdile in so pri tem okrepile operativne možnosti ter izboljšale funkcionalno sposobnost operativnih enot na raznih tržiščih. Nadaljevala se je tudi aktivna kooperacija z bankami grupe «ABECOR» ter s partnerji «S.F.E. - Societe Financičre Europeenne« (kateri se je pridružila tudi «Union de Banques Suisses«), Neprestana zavzetost za izboljšanje organizacije podjetja ter služb, namenjenih klientom je v letu 1977 med drugim omogočila izpopolnitev mreže «teleprocessing» — ki povezuje že vse italijanske odvisne urade z osrednjim elaboracijskim sistemom preko 1.420 «terminalov» — in z uvedbo CARTABNL omogoča «krožnost» nakazila tekočega računa. Glavni direktor se je na koncu toplo zahvalil vsemu osebju v Italiji in v tujini in podčrtal često težavne pogoje, v katerih je osebje nudilo svoje cenjeno sodelovanje. Na isti seji je upravni svet sklenil podvojitev glavnice banke, ki se zato poveča s prejšnjih 60 na 120 milijard. ........................................................................m,..........................m,......................................................................m......min......................................m,,,,,,,,,,,,,,...............................•■■>..........................................n,...,..,,,.,,.............................. SOVJETSKI PREDSEDNIK DANES V ZR NEMČIJI Gospodarsko sodelovanje in Berlin tema pogovorov Schmidt-Brežnjev Govor bo tudi o razorožitvi in procesu popuščanja napetosti MOSKVA — Sovjetski predsednik Leonid Brežnjev bo danes dopotoval na tridnevni uradni obisk v ^Zvezno republiko Nemčijo. Politič-1 ni opazovalci v Bonnu ugotavljajo, da bodo pogovori med sovjetskim voditeljem in nemškimi državniki dokaj zapleteni, tako kar zadeva dvostranske odnose (in zlasti gospodarske) kot nekatere mednarodne teme, n.pr. nevtronska bomba, omejitev oborožitve v srednji Evropi, razorožitev proces oopu šianja napetosti, pogajanja SALT itd. V Bonnu vsekakor ne predvide vajo večjih uspehov. Kar zadeva gospodarsko, trgovinsko ter znanstveno sodelovaje med obema di žavama, je navdušenje, ki je bilo značilno za prejšnji obisk Brežnje-va v Bonnu maja 1973, se pravi ta koj po sporazumu po normalizaciji odnosov med ZRN in vzhodnimi državami, precej splahnelo, saj so načrti postali zgolj na papirju. E- den poglavitnih razlogov je dejstvo, da Moskva daje prednost sistemu zamenjave, Nemci pa dajejo prednost izmenjavam proti plačilu. Tretje vprašanje, ki mu bodo posvetili pozornost, je Berlin. V Bonnu so mnenja, da Sovjeti restriktivno tolmačijo štiristranski sporazum iz leta 1971, saj bi Moskva hotela omejiti vezi med zahodnim Berlinom in zvezno tepu-bliko. Brežnjev pa je v svojem intervjuju nemškemu socialdemo kratskem tedniku »Vorvvaerts* obtožil Nemce, da bi hoteli predstaviti zahodni Berlin kot del Zvezne republike. ' Zvezni kancler Helmut Schmidt in sovjetski predsednik Brežnjev bosta imela na razpolago skupno sedem ur za svoje pogovore, najprej v Bonnu nato še v Hamburgu. Brežnjev bo imel tudi daljše pogovore z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem in bivšim kane lerjem ter predsednikom socialde- mokratske stranke Wiilyjem Brandtom. Krajše srečanje bo imel tudi z vodjo krščanske demokracije Helmutom Kohlom ter z vodjo njenega bavarskega krila Franzom Josefom Straussom. Posebno letalo sovjetskega predsednika bo pristalo danes .zjutraj na koelnskem letališču, kjer ga bodo dočakali predsednik ZRN Walter Scheel, kancler Helmut Schmidt in zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Ceremonial bo nekoliko drugačen kot leta 1973, ko je Brežnjev bil samo generalni tajnik KP SZ in ne še predsednik. Tokrat ga bodo dočakali z 21 topovskimi salvami. Pogovori med Schmidtom in Brežnjevom sc bodo začeli zjutraj in se bodo nadaljevali tudi jutri. Drevi bo predsednik Scheel pripravil sovjetskemu voditelju slavnosti«) večerjo. Ob kancu dvodnevnih pogovorov bodo objavili skupno sporočilo ter bodo podpisali sporazum p gospodarskem sodelovanju, (ifJ IZREDNO SLABE HIGIENSKE RAZMERE PRI PRIPRAVLJANJU OBROKOV Okužena hrana za letalske potnike Zaskrbljujoč izid preiskave na letališču v Fiumicinu RIM — Hrana, ki jo dobavlja «ca-tering* družbe »Aeroporti di Roma s.p.a.* je podvržena hudim okužbam tako med pripravo kot med pakiranjem in prevozom. Med različnimi klicami so prisotne tudi klice fekalnega izvora. To so zaključki kontrol, ki jih je izvedel zdravstveni urad letališča v Fiumicinu v obratu, ki pripravlja hrano za letala, ki pristajajo na tem letališču. Preiskava je stekla lansko leto, zaključila se je 13. julija 77 z ukazom, naj obrat preneha z delom, dokler ne bodo prostori, posoda in stroji temeljito prečiščeni. 20. istega meseca jo »catering* znova pričel delati s pogojem, da se v najkrajšem času izboljšalo higienske razmere. Pritožbe na račun hrane pa niso prenehale. Letos je intervenirala pri italijanskih oblasteh celo mednarodna organizacija za zdravstvo, in na njeno pobudo je bila znova uvedena preiskava, izidi katere So dobesedno katastrofalni.1 Iz zapisnika je razvidno, da so prostori, v katerih deluje «catering», slabo vzdrževani, poleg tega, da so premajhni v razmerju s količino pri-pravljenje hrane (od štiri tisoč do dvanajst tisoč obrokov dnevno): stroji s0 slabo in nestrokovno vzdrževani, higienskih prostorov za delovno osebje je premalo in še ti so v slabem stanju. Od preko sto uslužbencev je dva odstotka takih, ki imajo zadostno čiste roke, ostalih 98-odstotkov ima roke, okužene z najrazličnejšimi klicami, fekalnega izvora. Med delavci, ki so v direktnem stiku s hrano, je bila celo oseba, okužena s salmone-lozo. Izidi kontrol so sedaj v rokah sodnih oblasti, ki so uvedle preiskavo. Družba je s svoje strani v poročilu javila, da so sporočili zdravstvenim oblastem, da bodo izboljšali higien. ske. razmere in da čakajo na njihov odgovor. Upravičeno se lahko sprašujemo, ali so razmere še vedno v tako obupnem stanju in. če je to res, ali je treba čakati na odgovor zdravstvenega urada, da se le te izboljšajo? (is) Vdor teroristov v florentinski urad FIRENCE — Štirje oboroženi mla deniči so včeraj vdrli v florentinski sedež družbe »Data manage- ment* in ga opustošili. Med drugim so z zažigalnimi bombami uničili dragocene elektronske stroje, tako da je materialna škoda ogromna. Ob vdoru so bili v uradu ravnatelj in šest uslužbencev. Napadalci so zaprli uradnike v stranišče, od ravnatelja pa so zahtevali, naj jim izroči dokumente. Ko jim je ta odvrnil, da dokumente hranijo na centralnem sedežu družbe, so ga mladeniči zvezali, nato pa se lotili sistematičnega pustošenja naprav, še posebno elektronskih strojev, nakar so mimo odšli, še prej pa so na steni pustili svoj «podpis», «pri ma linea*. Pomanjkljivo delovanj« zdravstvenih ustanov Prejšnji torek se je deželni nik za higieno in zdravstvo R°® .s sestal s predstavniki in upra'Tcj. vseh osmih zdravstvenih ko®20,, jev Furlanije - Julijske Predmet razprave je bilo PredCj|i pomanjkljivo delovanje zdravstv ustanov in pa njihovo nez?dS medsebojno sodelovanje. Poudari, je bila potreba po učinkovite)*^ Itf_________ tudi £ naše zdravstvene ustanove' e1)® j. med nerešenih vprašanj. V naJ*j šem času bodo morali zdrav**® konzorciji poskrbeti tudi za zalgj tev osebja razpuščenih ustau®''1 ^ učinkovitejšo oskrbo zasebnih ^ javnih zdravstvenih ustanov na ^ ski . ivni in za najhitrejšo ur®“JJj, tev zakona o družinskih posvete nicah. Za učinkovitejšo zdrav*! oskrbo in za prehod nekaterih nov (kot na primer ex O MNP ^ upravo zdravstvenih konzorcij® ^ bo v najkrajšem času sestal® s želno predstavništvo konzorcij® . sindikalnimi predstavniki in s krajinskimi upravami. Danes in jutri bo zaradi df’■ * ,iške«J ki povezuje državno fs m -ehod » železniški progi v bližini želez®1 prehoda, štev. 14 in Križ, omenjeni pri prt za promet. PRED KASACIJSKIM SODI Dokončna oprostitev Franca Basaglic Sodni postopek zaradi _ Savarin* je dokončno zaključen-sacijsko sodišče je namreč P f kratkim v celoti potrdilo P°P°!gihi*' prosti tev ravnatelja tržaške Ps gs-trične bolnišnice prof. Franca j. saglie in popolnoma oprostil® £ hiatra dr. Franca De Mich®®,tji» ki ga je prizivno sodišče oPr0 gte le zaradi pomanjkanja dokazov- ye. za sodni postopek, ki je tesno fjgpo zan z dvojnim umorom: m Savarin, bivši pacient tri&ške (. hiatrične bolnišnice, je 14. 'e o-ja 1972 v trenutku neprisebno j, bil očeta in mater. Državno Prajjlo štvo je v teku preiskave ot,s^o-Basaglio zaradi nenamernega ra, ker je izročil Savarina v va ^ materi, ker je bila nepisrn®11 ^ «mu torej ni mogla nuditi vj^jgr trebne zdravstvene oskrbe*. v jS|d pa so sodniki že na prvostop® s>-razpravi popolnoma oprostili glio in tako pretrgali nit so prpgap^nja znanega psihiatra- Požar v komprenzoriJu psihiatrične bolnišnice ^ Sinoči okoli 21.30 sta skoraj ^ časno izbruhnila dva požara v fjjii praznih poslopjih v kompren po-tržaške psihiatrične bolnišnic®\.e(o segli so gasilci, ki so v kr v času pogasili plamene. Niso s® adi tovili, ali je požar izbruhnil ' ^ kratkega stika ali ga je k® merno zanetil. Kulturne prireditve tržaške občine v p Občinski odbornik za kultu*0»p gio Cesare je napovedal *w‘ pj prireditve tržaške občine, ^ s Pl do zvrstile v mesecu maju. N Lpr bo v občinski palači Costa**} jjf<' loška razstava slikarja Gianp mattija. V občinski razstaVm^ rani bodo razstavljali EIsa Martelli (od 2. do 9. maja), Roma (od 10. do 17. maja), Jf Trolis (od 18. do 25. maja) (jf lizia Steppan ter Tullio Cia 26. maja do 2. junija). , V pplnem teku so že tudi ve za razstavo dragocenosti ^ kih verskih skupnosti, ki bo du sv. Justa v prihodnji ^uT> sezoni. ,eji\ Odbornik Cesare je tudi P° da bodo v kratkem skupaj * ^ no upravo morda uredili Diega de Henrigueza. l&ZVPUOUUJ f. c BANCA Dl CREDITO Dl TR1^ TRŽAŠKA .KREDITNA BAN S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI ID - <.iB TEČAJI VALUT V MILAN11 DNE 3.5.1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Dinar 865" % 'D $ ,20/ 187" 55-" K RIM — Agenti letečega oddelka rimske kvesture so včeraj ob sodelovanju oddelka za mamila Crimi-nalpola zaplenili dva kilograma čistega heroina za vrednost okrog pol milijarde lir. Mamila so našli v nekem stanovanju, v katerem so aretirali tri osebe. Kaže, da je heroin prihajal iz Tajske. Tajski heroin je menda med najbolj čistimi — pa tudi najbolj dragimi mamili, ki jih je mogoče dobiti na rimskem «tržišču». vseh tujih vahrt KOZMIiTirNl SALON /T^ BOI,JUNEC 11-U MO/22 »313 \j Di| ko/.moliOiit' ^ ki ižica SlefnnC.ir