irtf I PRIMORSKI DNEVNIK 'v/ jjštnina plačana v gotovini ^^Itostale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. St. 185 (7973) NAJMANJ SEDEMNAJST ŽRTEV SPOPADOV V ZADNJIH 24 URAH Krvava državljanska vojna v polnem teku v Severni Irski Več kot sto ranjenih - Na stotine nažganih hiš v Belfastu in Londonderryju -Ministrski predsednik Irske republike predlagal konferenco na vrhu med Londonom, Belfastom, Dublinom Najmanj sedemnajst oseb je v zadnjih 24 urah krvavih spopadih med policijo in demonstranti *J*«UT, 10. V « življenje v krvavih spopadih med polici|o in demonstranti '***u in drugih severnoirskih mestih. Več kot sto oseb — kakih ^»ts i *Sef c'v'llstov 'n trideset vojakov in agentov — je ranjenih, kakih a'?a ***oda Pa i® ogromna: na stotine hiš je bilo zažganih, »ddeset trgovin in delavnic uničenih, po ulicah pa je videti h nažganih avtomobilov, avtobusov in kamionov. V Belfastu 'till Vn'. Prev°zi povsem paralizi-i,,l’ *ai so demonstranti zažgali Vjj|| *viobusov, drugih štirideset hutku i® neuporabnih. V tre-f,M(j' ko poročamo, so se v Bel-n drugod ponovno vneli šport^ !”®d varnostnimi silami in de-dl r*n*i, tako da je pričakovati, <5p.* "° število žrtev še povečalo. n°” Da je sedanji obračun žr-nja "^anesljiv, saj so oblasti mne- »k.- ^ So trn ni h ubitih Hornom- A tč J Ž ie{ 7 P k 4 i' •i. v d % to' 4 u / '} A / trupla ubitih demon ^svojci poskrili po hišah in Tako so na primer zadnjo, iVftT^isto žrtev spopadov, našli bra* v neki hiši v Whitedrock ta i \.®elfastu, ugotovili pa so, tJ* 8’1 mož ubit še med spo-b^tekle noči. S Škotske so ?5o slje oblasti poslale danes še ^lo5a°,a^0v v Ulster, vendar je to teko izredno napet, da bo-^itve verjetno kaj malo Od 0Tr*enienih žrtev jih je štiri-tiočj med spopadi pretekle Pa v zadnjih urah. Med bik "vf ie tudi katoliški duhovno^*1 iga -i® zadel rafal, ko je k • kal ranjenemu vojaku. Na.jhu.i- stavnikom predlog predsednika vlade Irske republike Jacka Lincha o sklicanju konference «vseh zainteresiranih strani* o dogodkih v Severni Irski. Konference naj bi se udeležili predsedniki vlad v Londonu. Belfastu in Dublinu. Šestnajst poslancev v londonskem parlamentu, povečini članov laburistične stranke, je danes zahtevalo izredno sejo parlamenta,^ na kateri naj bi razpravljali o položaju v Severni Irski. V pismu predsedniku parlamenta Williamu White-lawu poslanci zahtevajo, naj bd po- novno odprli parlament, ki so ga zaprli v preteklih dneh zaradi poletnih počitnic. Številni predstavniki opozicije pa so hudo kritizirali premiera Heatha. ki se kljub eksplozivnemu položaju v Ulstru mudi na jadralnem prvenstvu v Rokavskem prelivu s svojim čolnom »Morning Cloud* (jutranji oblak). Sicer pa .je Heath v stalni radijski povezavi z notranjim ministrom Maud-lingom. Jugoslovanski veleposlanik pri Brežnjevu Veleposlanik je izročil osebno poslanico predsednika Tita MOSKVA, 10. — Danes je moskov- ski radio sporočil, da je tajnik sovjetske partije Brežnjev sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi Veljka Micunoviča, ki je Brežnjevu izročil osebno poslanico predsednika Tita. Moskovski radio je podčrtal, da se je razgovor vršil «v prisrčnem in prijateljskem o-zračju*. Moskovski krogi ocenjujejo to vest, kot pripravo uradnega obiska Brežnjeva v Jugoslaviji, o čemer smo že včeraj poročali. BEOGRAD, 10. — Predsednik Josip Broz Tito je poslal občinskemu odboru Zveze borcev v Rovinju so-žalno brzojavko ob nenadni smrti Tommasa Quarantotta, člana komunistične partije Jugoslavije od 1921. leta ter borca, ki ga je dalo mesto Rovinj v španski državljanski vojni. TRST, sreda, 11. avgusta 1971 [V PRIČAKOVANJU SESTANKA GENERALNE SKUPŠČINE OZN Diplomacija na delu v Kairu in Tel Avivu Egipt si prizadeva, da bi odpravil nesoglasja s SZ po dogodkih v Sudanu - Spor o tolmačenju resolucije varnostnega sveta Britanski vojaki v popolni bojni opremi v katoliški četrti Belfasta (Telefoto ANSA-VP1) du :enti so bili v Springfield t v Belfastu, kjer so pretek-umrle tri osebe, dva mo ta t n er|a ženska. Žrtve so men-llaDad'iW'’0 s*iUP*r|o demonstrantov |tbriai® vojaško postojanko v »Me- V kJteUuf. t«*, T6 fa^tski četrti Ardovoe, na sto jteteliškeaa «geta». je več kot lo Sv"'.°testantskih družin zapusti-(tei te® domove, ki pa so jih še ta «« Več kot petsto kato-bkeV Pa i® zbežalo iz Severne Sh n \ Irsko republiko, kjer so \ihrvn I* v Posebnih taboriščih. nevarni za britanske vo-iffnj ostrostrelci, ki so name-f9h j.na strehah hiš. V zadnjih u-ki v«; iDoc* njihovimi streli padel ' ?et Da 'e telo hudo hej T1; V katolišk:h četrtih po W„ ,rzavi Dostavljajo prebivalci ■'tanJ,6; da hi zaustavili napade Ji kK.vojakov. fJke abuna je zunanji minister Jotev-i 8Puhlike Patrick Hillery od-» * danes z letalom v l ondon, Si !e te) pogovarjal o ulstrski r Hin^dstavniki britanske vla-V,mlerV se bo sestal z bri- in _____________ ^^'teSorn, ki trenutno nadomešča ^tio 1 ‘teatha. Minister bo ver-°hrazložil britanskim pred- ... se bo sestal z bri-jj}eeta '■ ao'egom Douglasom Ho-^^tlii^te z notranjim ministrom V INTERVJUJU AMERIŠKEMU LISTU »NEW Y0RK TIMES) Čuenlaj nanizal vrsto odprtih vprašanj v zvezi z Nixonovim obiskom na Kitajskem Peking pripravljen čakati se eno leto na vstop v OZN - Nobenega posredovanja za Indokino - Zaskrbljenost zaradi obnavljanja japonskega militarizma - Komentar moskovske o ameriško-kitajskem zhližanjii NEW YORK, 10. — «New York Time** objavlja danes celotno besedilo intervjuja, ki ga je predsednik kitajske vlade čuenlaj dal ameriškemu časnikarju Jamesu Restonu pretekli četrtek. Intervju je izredno zanimiv, ker zajema vsa odprta vprašanja med Pekingom in VVashingtonom ter omenja tudi teme, ki bodo na dnevnem redu ob priliki obiska ameriškega predsednika Nixona na Kitajskem. Čuenlaj v intervjuju Izraža pri- pravljenost, da se s šefom Bele hiše pogovori o dolgi vrsti vprašanj: o vojni v Indokini, o vprašanju kitajskega sedeža v OZN, o For-mozi, o jedrski razorožitvi ter o vprašanju naraščajočega japonskega militarizma. Poglejmo sedaj posamezne točke Čuenlajevega izvajanja. 1. KITAJSKI SEDEŽ V OZN. Ameriško stališče, kot ga je prikazal zunanji minister Roger, o vprašanju vstopa LR Kitajske v svetovno organizacijo, ne pomeni — po mnenju čuenlaja — koraka naprej. Gre za »kontradiktorno formulo*, ki so jo izdelali pod pritiskom razgovorov med Čankajškovimi predstavniki in japonsko vlado, ki bi hotela nadzorovati Formozo. Čuenlaj je poudaril, da Peking ne bo vstopil v OZN, če bo sprejeta teorija »dveh Kitajsk* ali če bo Formoza obdržala svoj sedež kot neodvisna država. »Čakali smo več kot dvajset let — je dejal kitajski predsednik — in lahko torej čakamo še eno leto.* 2. FORMOZA. Čuenlaj je poudaril, da je osvoboditev Formoze kitajsko notranje vprašanje, ki pa terja določena pogajanja z ZDA. Američani morajo umakniti čete in vse vojaške naprave z otoka. Celih enaindvajset let so ZDA preprečevale rešitev tega vprašanja, sedaj pa so nastopile nekatere spremembe, med drugimi ta, da je neka država začela gojiti ambicije do Taiwana. Na točno vprašanje Restona je Čuenlaj pojasnil, da je ta država Japonska. 3. VOJNA V INDOKINI. čuenlaj je izrazil željo, da bi to vprašanje naprej rešili, še pred problemom Formoze. Zanikal pa je, da bi LR Kitajska nameravala odigravati pri tem »posredovalno vlogo.* 4. JAPONSKA. Velik del intervjuja je posvečen kitajski zaskrbljenosti zaradi obnavljanja japonskega militarizma. Čuenlaj je obtožil ZDA, da so na vse načine pomagale Japonski na poti k militarizmu. Edino, kar še manjka, so jedrske konice, ki pa bi si jih lahko Japonska v kratkem nabavila, saj ji Američani dobavljajo obogateni uran. Tudi japonsko gospodarstvo je z ameriško pomočjo doseglo takšno raven, da bo postalo nujno, da bo Tokio zahteval sedaj razširitev svojih tržišč predvsem na Formozo in Južno Korejo. Čuenlaj je izrazil upanje, da bo prišlo do dejanske pomiritve v južni Aziji ter da bi Japonska opustila svoje agresivne težnje ter dodal, da bi v tem pri- ...mini.......................i.....................m................ r manevri na Madžarskem in v ČSSR Pripravljajo se podobni manevri tudi v Bolgariji Kritični komentarji in ocene jugoslovanskega tiska Ceausescu sprejel predstavnike komunističnih partij BEOGRAD, 10. — Sovjetske, češkoslovaške In madžarske enote so Imele od 2. do 5. avgusta na madžarskem in češkoslovaškem ozeml|u vojaške manevre «Opal 71», ko so vežbali prehod preko rek v vojnih pogojih. Po manevrih je bila v Dunaujvarosu parada, na kateri je namestnik madžarskega obrambnega ministra general Istvan Olah dejal, da so manevri prispevali k prijateljstvu in demonstrirali odločnost, da se zaščiti socializem ter mir. Te manevre zelo ostro komentira ^#vJetskih, madžarskih In češkoslovaških oboroženih sil so posta-h°ntonski most preko Donave med zadnjimi manevri. jugoslovanski tisk in je tako zagrebški »Vjesnik* napisal komentar z naslovom »Manevri in pritiski«, v katerem pravi, da se ja iz diplomatskih virov izvedelo, da se pripravljajo novi manevri tokrat v Bolgariji na njeni meji z Romunijo. Stalni manevri pričajo — piše »Vjesnik* — da je Balkan postal movno področje demonstracije si-Manevre prirejata NATO in pustu v Romuniji. Romunska a-gencija Agerpres poroča, da ie bilo kosilo v kraju Magaja v romunskem letoviščarskem predelu ob Črnem morju nekaj kilometrov od bolgarske meje. Romunska agencija poroča, da so bili prisotni tajnik španske partije Samtiagu Carillo ter predstavniki portugalske, sovjetske, belgijske, francoske, irske, grške in perujske partije, poleg tega pa tudi član komunistične partije San Marina. Agencija poroča da je Ce; ausescu napil «intemacionalistični meru Peking lahko zaključil s Tokiom nenapadalno pogodbo na podlagi petih točk o miroljubni koeksistenci. 5. JEDRSKA RAZOROŽTTEV. čuenlaj je izjavil, da Kitajska ni jedrska velesila, saj je še v eksperimentalni fazi. »Izdelujemo jedrsko orožje — je dejal — ker smo prisiljeni in ker hočemo razbiti jedrski monopol. Naš cilj je prepoved in popolno uničenje tovrstnega orožja.* Predsednik kitajske vlade je še enkrat navedel razloge, zakaj Peking nasprotuje sovjetskemu predlogu o sklicanju konference petih držav, ki razpolagajo z jedrskim o-rožjem. Ponovil je tudi predlog o sklicanju splošne konference, na kateri naj bi vse države sveta razpravljale o vprašanjih jedrske razorožitve. Zadnji del intervjuja je posvečen vprašanjem svetovnega miru: Čuenlaj je ugotovil, da so vojne v teku v različnih krajih sveta. Zavzel se je za umik vseh tujih čet — pa naj bodo ameriške, sovjetske ali druge — iz držav, ki niso njihove. Poudaril je tudi, da LR Kitajska v 22 letih svojega obstoja ni nikdar poslala čet v tuje države, razen v izjemnih primerih (Koreja), ter da je samo pomagala žrtvam tujih napadov, kot na primer Vietnamu, kar pa je v skladu z načeli OZN. Glede priprav za Nixonov obisk v Pekingu ni Čuenlaj izključil možnosti, da bi prišlo do pripravljalnih razgovorov, dodal pa je, da se niti VVashington niti Peking nista obvezala v tem smislu. Dejal je tudi, da si ne pričakuje takojšnje rešitve vseh odprtih vprašanj, pač pa je poudaril, da bodo Američani in Kitajci z navezavo stikov lahko našli skupni imenovalec, na podlagi katerega bo mogoče rešiti sporna vprašanja. Končno je Čuenlaj ugotovil, da je Nixon s sklepom, da obišče Kitajsko, pokazal »določen pogum*. O vprašanju ameriško - kitajskega zbližanja beležimo danes tudi zanimiv komentar moskovske »Prav-de», ki nekoliko bolj previdno kot doslej ocenjuje perspektive Nixo-novega obiska v Pekingu. Ust trdi med drugim, da bo treba, preden bi izrekli dokončno sodbo, počakati na razvoj dogodkov. Po mnenju glasila KP SZ obstajata v ameriško - kitajskem zbližanju vsaj dva elementa, ki bi jih lahko ocenili za pozitivna. Prvi je zahteva »naprednih krogov* po izboljšanju odnosov med ZDA in socialističnimi državami, vštevši s Kitajsko. Drugi element pa bi se uresničil, če bi izboljšanje odnosov s Kitajsko pomenil tudi prehod ameriške politike k bolj konstruktivnim stališčem glede največjih mednarodnopolitičnih problemov. Sicer pa »Pravda* ponavlja tudi nekatere obtožbe proti Nixonu ter med drugim ugotavlja, da se je šef Bele hiše poslužil Čuenlajevega povabila, da je zavlačeval z odgovorom na mirovne predloge za Indokino. DUNAJ, 10. — Na avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve so danes podpisali avstrijsko-jugoslo-vanski sporazum o ureditvi obmejnega železniškega prometa. Sporazum sta podpisala avstrijski zunanji minister Rudolf Kirschlaeger in jugoslovanski veleposlanik Mitja Vošnjak. KAIRO, 10. — Egipt in Izrael se pripravljata na bližnji sestanek generalne skupščine OZN, na katerem b0 ponovno v ospredju — poleg vprašanja kitajskega sedeža v svetovni organizaciji — kriza na Bližnjem vzhodu. Danes je dospel v Kairo zastopnik egiptovskih interesov v ZDA Ashraf Ghorbal, ki bo poročal vladi o zadnjih razvojih ameriške politike do Bližnjega vzhoda ter predvsem o rezultatih obiska pomočnika zunanjega ministra Sisca v Izraelu. Istočasno pričakujejo prihod veleposlanika v Moskvi Murada Gha-ieba, medtem ko je že nekaj dni v Kairu stalni egiptovski predstavnik pri OZN El Zajat. S temi egiptovskimi predstavniki v treh ključnih mestih bo podpredsednik vlade in zunanji minister Mahmud Riad imel dolga posvetovanja, ki bi morala trajati kaka dva tedna. Na teh srečanjih naj bi pripravili smernice nove diplomatske ofenzive pred začetkom generalne skupščine. Egipt naj bi vztrajal na zahtevi, naj ZDA zavzamejo nedvoumno stališče do politike Izraela, čeprav naj bi po drugi strani prevladovalo mnenje, da je treba omiliti polemiko z Wa-shingtonom ter z vsaj delnim zaupanjem čakati na rezultate sicer zelo milih pritiskov, ki jih Američani izvajajo na vlado Golde Meir. Druga skrb egiptovske diplomacije pa bo odpraviti trenutna nesoglasja s Sovjetsko zvezo, ki so nastala ob dogodkih v Sudanu. Že včeraj je odpravnik polov SZ v Kairu izročil predsedniku Sadatu spomenico sovjetskih voditeljev; vsebina dokumenta ni znana, po splošnem mnenju pa naj bi zadevala tako imenovani «inddent Vinogradov*. Gre za intervencijo sovjetskega veleposlanika Vinogradova pri Sada tu ob izbruhu krize v Sudanu, ko je diplomat zaprosil egiptovsaega predsednika, naj sproži potrebne korake pri predsedniku Nimejriju v zvezi s protikomunistično gonjo v Sudanu. Sadat pa ni hotel sprejeti sovjetske prošnje, češ da gre za »nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve prijateljske države*. Vinogradov se je pred kratkim vrnil v Sovjetsko zvezo, kjer je uradno »na počitnicah*. V Tel Avivu pa se izraelska diplomacija pripravlja, da primerno odgovori na egiptovsko »ofenzivo*. V krogih izraelske vlade se boje, da ne bi Egipt predlagal »ekstremističnega* tolmačenja znane resolucije varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu, ter so zato že javno napovedali, da Izrael ne bo pristal na nikakršne »izboljšave* ali »popravke* dokumenta iz leta 1987. Vsaka sprememba sedanjega besedila, piše na primer list »Davar*. bi pomenila, da bi resolucija izgubila vsako obvezovalno vrednost za Izrael. Kot je znano, vlada med Arabci in Izraelom spor o tolmačenju dokumenta varnostnega sveta, predvsem kar se tiče odstavka evakuacije izraelskih čet z zasedenih ozemelj. Prav ta spor je doslej onemogočil Jarringu, da bi uspešno izpeljal svojo posredovalno misija Arabci se sklicujejo na francosko in rusko verzijo dokumenta ter trdijo, da resolucija zahteva umik »z vseh zasedenih ozemelj*. Izrael pa se drži angleškega besedila, ki govori samo o »umiku z zasedenih ozemelj*, kar naj bi po mnenju Tel Aviva pomenilo, da gre samo za »nekatera* ozemlja, ne pa za vse zasedene teritorije. Izrael očitno pripisuje veliko važnost bodoči razpravi v generalni skupščini, kot dokazuje že samo dejstvo, da bo izraelsko delegacijo v stekleni palači ob tej priliki vodil sam zunanji minister Aba Eban. Na zunanjem ministrstvu v Tel Avivu preučujejo medtem možnost, da bi poslali odposlance v vse važnejše prestolnice, kjer naj bi orisali izraelsko stališče pred razpravo v svetovni organizaciji. V tej zvezi popoldanski list «Yedioth Aharonoth* napoveduje, da bo generalni ravnatelj zunanjega ministrstva Gideon Raphael odšel v kratkem na »diplomatsko turnejo* po skandinavskih državah. Posebno pozornost posvečajo izraelski voditelji evropskim državam, članicam EGS, predvsem po odobritvi znanega »delovnega dokumenta* o položaju r»a Bližnjem vzhodu. Ta dokument, ki so ga odobrili na francosko pobudo, so v Tel Avivu ocenili kot »proarabskega*, kar je tudi povzročilo precejšnjo napetost med zadnjim obiskom šefa zahodno-nemške diplomacije Walterja Scheela v Izraelu. Zato je razumljiva skrb Golde Meir, da ne bi v primeru glasovanja v generalni skupščini zahodnoevropske države stale na istem stališču, ki dejansko zahteva umik Izraelcev »z vsega zasedenega o-zemlja*. Zaradi toga pričakujejo, da bo Tel Aviv v kratkem stopil v stik z zahodnoevropskimi prestolnicami, da bi »sondiral teren* ter skušal pregovoriti šesterico, da M zavzela bolj »proizraelsko stališče*. Počastitev ubitih antifašistov na Trgu Loreto v Milanu MILAN, 10. — Danes so predstavniki vseh antifašističnih organizacij postavili vence na Trgu Loreto. kjer so fašisti 10. avgusta 1944 ustrelili 15 pripadnikov odporniškega gibanja, ter na pokopališču v Muscu. kjer so pokopani. Zvečer so na trgu govorili podpredsednik ANPI sen. Banfi. podpredsednik ANED sen. Ma-ris in poveljnik partizanske divizije »Toče* Pacchetti. ki je odlikovan z zlato medaljo. siiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|lii,iiii,iiiiii,|„,i,milllll|lll|ll|l|||||,||||||||||||M)|||||||||||||||||)|||||||ma||||||||g||||||j|||||||a........mimmiHiMi ČLANEK TAJNIKA KB fOBLANIJA Vsedržavni svet KD se sestane šele od 16. do 18. septembra Forlani zavrača očitka, da so hoteli krizo la zagovarja reformo ■ Polemičen odgovor socialista Vittorellija RIM. 10- — Glasilo KD bo jutri objavilo članek tajnika stranke Forlanija z naslovom »Odločilna vloga strankea. Forlani pravi, da so zaradi težavnega položaja vlade odložili sejo vsedržavnega sveta na september, ko se bodo sestali od 16. do 18. Skrbela jih je namreč usoda vlade in da se ne bi napetosti prenesle tudi na njo ter bi se tako zaostrile že obstoječe težave. Vladi pa je pod predsedstvom Colomba uspelo prispeti v pristan, saj je senat odobril zakonska predloga o reformi stanovanjske in davčne politike. Forlani nadaljuje, da so s tem zadovoljni, saj so se hoteli izog- niti vladni krizi In krizi zavezništva, ki je temelj za vlado. Nato Je očitno v polemiki z zadnjim stališčem vodstva PSI Forlani dejal, da gledajo predvsem na dejstva in ne na besede, čeprav so tudi besede pomembne in jih ne podcenjujejo. Bolj jih zanima odobritev zakonov, kot tiskovna poročila. Tajnik KD nato obravnava vlogo E varšavski pakt. kakor da sc sporno področje in interesne sfere premikajo iz Sredozemlja na južno Ev ropo. Vendar pa so to prvi ma- j solidarnosti ter prijateljstvu*, ucvri vsršfivskccn onktn nfi Bsl- kanu kar še zlasti neprijetno de ,,,,i»,»»»*,i,»,»,,H*»»,i,iiH,iiiiii,iMiiniimiininiiniiiuiiiiiiiiiinniii»iiiiniiniiimiMiiiiiininiiiii»niiiiniiii»iiiimiiiniii»i»»imiiii»iin»iiHniiiiiiniiim»iinnininll| SSftf “ S PO PODPISU INDIJSKO - SOVJETSKE POGODBE ono balkansko državo. Demonstracija sile na Balkanu ie v naspret ju s stališčem, da ie treba ustva rita področje varnosti in popušča nja napetosti. «Vjesnik» zaključuie, da se ponovno postavlja vprašanje, če ne obstaja posebna taktika in strategija supersil v odnosu do Balkana in Jadrana Če se hoče ustvariti področje miru v Evropa, potem taka dvojna taktika ni razumljiva. Zagrebški list zaključuje, RAZGOVOR GROMIKO-INDIRA GANDI Sovjetski zunanji minister ne bo obiskal Pakistana NOVI DELHI, 10. — Sovjetski zu-_ . „ . nanji minister Andrej Gromiko se je da Jugoslavija meni. da ie vse to danes dve uri razgovarjal s pred-nespre.jemlfivo in škodljivo za za ! sednico indijske vlade Indiro Gandi upanje, za varnost, sodelovanje in i in indijskim zunanjim ministrom v končni meri tudi za mdr na j Svaranom Singom. Popoldne pa ie Balkanu ter v Evropi | Gremikn ričel razgovore 0 vojaških Iz Bukarešte poročajo, da je ge vprašanjih z obrambnim ministrom neralni tajnik romur,'ke komunistič I Ir »ji vanom Ramon. ne partije Ceausescu priredil pri- Gromiko ni hotel ničesar povedati jateljsko kosilo v čast predstavni- o razgovoru z Indiro Gandi in se kov bratskih partij, ki so na do-1 je omejil na lakonično izjavo, da je bil »izredno koristen*. Odločno pa je zanikal, da bo obiskal Pakistan in je dejal, da o tem ničesar ne ve in da ni v programu ta obisk. Iz Moskve poročajo, da se je že pričel postopek o ratifikaciji so vjetsko - indijske pogodbe o prijateljstvu. Že danes je namreč pogodbo odobrila sovjetski vlada in jo predala predsedstvu vrhovnega sovjeta, ki jo mora ratificirati. Sovjetska agencija TASS poroča, da je tudi prezidij o pogodbi že razpravljal ter da jo morajo sedaj proučiti komisiji za zunanje zadeve sovjeta narodov in ljudske skupščine. Ni dvoma, da bodo pogodbo ratificirali, značilno pa je, da gre ta bolj birokratski postopek izredno hitro, kar odraža izreden sovjetski ............,„ „w< „„ interes za vzpostavitev novih odno KD ni stranka krize SopiMto.ifni sov z Indijo. I predstavnik nadaljuje, da je treba demokristjanskih senatorjev pri »izboljšavah* zakonskih predlogov, češ da so imeli senatorji prav. Nato pa nadaljuje: »Nihče ne more trditi, da je bila KD proti reformam. Reforme so uživale našo odločilno podporo, ko se jih je sestavljalo, ko se je o njih razpra-Ijalo in glasovalo*. Nato pa pravi, da je razumljivo, da je njih stranka zainteresirana za »uravnovešen razvoj družbe* in da mora upoštevati sedanji gospodarski položaj, kar bi morale upoštevati tudi vse politične sile in še zlasti one, ki s KD dele vladno odgovornost. »Mi torej nismo stranka krize*, je nadaljeval Forlani in dodal, da so ustavno povezani z usodo države in z njeno demokratično perspektivo. Ni pa dovolj njih volja, da se krizo prepreči, temveč morajo tudi drugi, ki sodelujejo s KD, prav tako spoštovati obveznosti. V zadnjem delu Forlani ponovno govori o seji vsedržavnega sveta stranke in pravi, da nanj ne bodo vplivali volilni rezultati in da hodijo po poti, ko so jo začrtali kongresi. Paolo Vittorelli, član vodstva PSI, pa bo objavil jutri v genovskem listu »Lavoro nuovo* odgovor na to stališče. Vittorelli pravi, da so zadovoljni ,ko Forlani odločno zavrača obtožbe in trdi. da priznati, da ta »stranka krize* ni nastala v enem dnevu, da je treba te sile iskati v PSDI in v drugih sestavnih delih sedanje večine, ki se trudijo, da bi prišlo do predhodnih volitev in do sprememba linije levega centra. Cariglia sa toliko trudi in mu je ie uspelo v nekaterih deželah in pokrajinah, da se spremeni obstoječe politično ravnotežje, ki se bo lahko dalj časa ohranilo samo s podporo mi-sovcev. Stavka na rimski postaji Termini RIM, 10. Enotni odbor baze (co-mitato unitario di base — «CUB» — skrajno levičarska skupina, ki jo podpira »D manifeste*) je sklenila, da bodo njih člani stavkali na postaji Termini v Rimu samo od 21. ure 13, do 21. ure 14. avgusta, medtem ko so prvotno stavko napovedali od 21. ure 11. do 21. ure 14. avgusta. Ta stavka je povzročila ostre polemike in odločno obsodbo sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. tako da so konfederacije pomagale upravi državnih železnic, da zagotove potrebno osebje, da bodo vlaki lahko redno vozili. Sindikati pravijo, da se bogataši v tem razdobju v večini ne vozijo z vlaki in da bi nered na rimski postaji prizadel predvsem delavce in široke delavne sloje, kar ni v korist železničarjem in bi jih izoliralo od ostalih kategorij delavcev. »Tl manifeste* pa obtožuje sifrft kate. da so organizirali stavtaok*-štvo. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 11. avgusta 1971 IZ NAŠIH LADJEDELNIC Kmalu izročitev dveh ladij Miljska ladjedelnica Alto Adriaticom in splavitev velikega tankerja V Tržaškem arzenalu-Sv. Marku dokončujejo «Fairsea» in «Fairwind», v trži-Žkem obratu Italcantieri pa 139.000-tonsko petrolejsko ladjo «Luigi Esse» V ladjedelnicah na Tržaškem in Goriškem bosta kmalu dva nova praznika dela. V Tržaškem arzenalu - Sv. Marku bodo izročili naročnikom predelani potniški ladji «Fairsea» in »Fairvvind*. v tržiškem obrtu Italcantieri pa bo v nedeljo, 22. avgusta, zdrsnila v morje 139 tisoč - tonska petrolejska ladja »Lui-gi Esse*. »Fairsea* in »Fainvind* sta dve večji enoti, ki ju je lastnik pred časom sklenil preurediti in posodobiti. da bi ju lahko uspešno uporabil za križarjenje po oceanih. Kakor se naši bralci prav gotovo spominjajo, se je svoj čas <£> teh dveh enotah — ki ju je lastnik sedaj prekrstil, sai sta se poprej i-menovali «Carinthia» oziroma «Syl-vania* — vnel tih. a zato toliko bolj zagrizen boj med raznimi ladjedelnicami. kdo si bo zagotovil pomembno naročilo, katerega vrednost znaša okoli 23 milijard lir V tem boju je končno zmagal Tržaški arzenal - Sv. Marko in »Carinthia* ter «Sylvania» sta februarja lani pripluli v Trst. da bi ju naši lad-jedelci preuredili v sodobni potniški enoti. »Fairsea* je skoraj pripravljena na odhod in .jo sedaj barvajo v be lo. «Fadrwind» bo verjetno pripravljena čez nekaj mesecev, v vsakem primeru pa jo bodo izročili naročniku pred koncem leta. Strokovnjaki so sicer računali, da bo delo zahtevalo dve leti, posamezne faze pa so se pozneje toliko pospešile, da bosta ladji nared znatno pred določenim rokom. To je toliko večjega pomena, ker so med tem časom nekajkrat spremenili prvotni obnovitveni načrt ter vnesli tudi neka tere izboljšave, ki prvotno niso bile predvidene. Tako zlasti število kabin, ki so ga povečali v skladu z novo zmogljivostjo ladij. Na vsa ko enoto se bo sedaj lahko vkrcalo do 2.200 - 2.300 potnikov, katerim bodo na razpolago sodob ne in komfortne kabine, številni skupni in zabavni prostori in sploh vse. kar zahteva današnji turist, ko se odpravlja na križarjenje po oceanih. Posebno skrb so graditelji po svetili kuhinjam, higienskim in kli-matizaoijskim napravam. Po prihodu v Trst. so notranjost ladij skoraj povsem predelali. Zaradi tega bo potrebna njuna ponovna kvalifikacija. za kar bo poskrbel itali; Janški pomorski register. Njegovi strokovnjaki sledijo od vsega začetka delu v arzenalu, pred po novnim vpisom «Fairsea» in »Fair-wind» v mednarodni pomorski register pa bodo morali preizkusiti V Tržiču, kjer se .je prav te dni ponovno pričelo delo po dvotedenskem poletnem premoru zaposlenega delavstva, bodo prihodnjo nedeljo, 22. avgusta, splavili 139.000-tonski tanker «Luigi Esse*. ki ga gradijo za družbo «Siciloil» iz Palerma (grupa Bibolini). Ladjo so začeli graditi februarja letos. V kratkem bodo dogradili tudi 254.000-tonsko petrolejsko ladjo — največjo, ki bd jo italijansko ladjedelstvo kdaj zgradilo — za družbo »Esso Company» iz Paname. To je prva v seriji osmih enakih ladij, ki zagotavljajo tržiškemu obratu ugodno zaposlitev še za dalj časa. Končno naj iz Tržiča zabeležimo, da bo kanec meseca predvidoma odplula v Lizbono novozgrajena 228.000-ton-ska petrolejska ladja «Santa Ro-salia*. sredovala državna statistična ustanova ISTAT, je razvidno, da so v prvih treh mesecih letošnjega leta zgradili v vseh občinah naše dežele skupno 4.423 stanovanj, kar je za za 3.038 enot več kot v istem obdobju lani. Poleg tega so v januarju, februarju in marcu letos izdelali načrte za 1.848 stanovanj. V istem obdobju lani pa so izdelali 2.596 načrtov. Kar zadeva javna dela v splošnem v naši deželi, so v istem tromesečju porabili za razne gradnje 4 milijarde in 117 milijonov lir. če primerjamo te stroške z lanskimi, ugotovimo, da so se letos nekoliko zmanjšali. Lani je namreč šlo za javna dela 4 milijarde in 469 milijonov lir. Za vsa ta dela pa so uporabili skupno 129 tisoč delovnih dni. Slovensko gledališče v Trstu išče garderoberko ali garderoberja in rekviziterja ali rekvizi-terko. Interesenti naj se zglasijo v upravi Slovenskega gledališča, v Ul. Petronio 4, vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure. OBRAČUN PETIH MESECEV NOVE UPRAVE BIVŠE «FELSZEGY» dela s polno paro na vseh splaviščih Poleg dveh motornih tankerjev in več vlačilcev so v Miljah splavili tudi ladjo za oceanski ribolov - Zanimive perspektive za specializirane gradnje Od leta 1967, ko je skoraj popolnoma prenehala proizvodnja v ladjedelnici »Sv. Marka* lahko govorimo o tržaški ladjedelnici samo, če obrnemo pogled preko zaliva k Miljam, kjer obratuje še zadnja, nekoč najmanjša ladjedelnica »Alto Adriatico*. Gre za staro ladjedelnico »Felszegy*. ki so jo pred nekaj leti preimenovali v »Navalgiuliano* in pred petimi meseci z zadnjim imenom, ki je skoraj simbolično, saj nas opozarja, da je poleg tr-žiške ladjedelnice - velikanke edino delujoče splavišče v severnem Jadranu prav Miljsko, v katerem dela nekaj nad 500 ljudi. Brala se verjetno spominjajo, da so o tej ladjedelnici mnogo pisali takoj po »vroči jeseni 1969», ko so se pričele močne stavke. Tedaj je namreč skoraj vsem delavcem grozil odpust zaradi prenehanja dejavnosti. Gospodar ladjedelnice se je izgovarjal, da proizvodnja ni donosna in da se stroški višajo z vrtoglavo naglico. Propadel je amortizacijski načrt, medtem ko se je podjetje zadolžilo. Delavci so tedaj odgovarjali, da gre za navadno špekulacijo človeka, ki bi rad iztisnil iz sicer radodarnih deželnih blagajn Porastek v gradnji stanovanj v naši deželi V primerjavi z lanskim letom je letos gradnja stanovanj v deželi Furlaniji-Julijski krajini vidno na-rastla. Iz podatkov, ki jih je po- »iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiKMiiMHiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiHiiiHiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiin ZA BOUŠI PROMET NA CESTAH OB VELIKEM ŠMARNU Poveljstvo prometne policije v Trstu odredilo vrsto varnostnih ukrepov Poleg običajnega osebja bodo nase ceste nadzirale številne pomožne izvidnice Kadar nastopi za delovne ljudi čas dopustov in si skoraj vsakdo lahko privošči nekaj dni zasluženih počitnic, tedaj nastopi za določeno kategorijo uslužbencev čas največjega in najbolj utrudljivega dela. Ta kategorija so agenti prometne policije in orožniki, ljudje, ki vestno pazijo, da bi vsi srečno odpotovali na počitnice in se z njih tudi srečno vrnili. V sedanjih časih, ko kroži v prazničnih dneh samo po cestah naše pokrajine poprečno od 40 do 50 tisoč vsakovrstnih motornih vozil, so ti ljudje v uniformah, ki jih večkrat gledamo postrani, ko nam včasih mimogrede prisolijo pošteno globo, tudi njuno stabilnost, pogonski stroj ] pravi angeli varuhi, ki s svojim in zlasti njune varnostne naprave. I nehvaležnim delom preprečijo mar- VPRAŠANJE TRŽAŠKEMU ODBORNIKU ZA JAVNA DELA RAZŠIRITI JE TREBA CESTO NA PROSEKU Občinski svetovalec Badalič predlaga, naj bi tudi asfaltirali cesto od Zebrovce proti Dolenčevi gostilni v Devinščini Že večkrat smo zabeležili pobude občinskega svetovalca Josipa Badaliča s Proseka, tudi zato, ker je v občinskem svetu v Trstu komaj dobro leto dni, a si lahko šteje v čast, da je uvedel — na lastno pobudo — dvojezično poslovanje v svojih odnosih z občinskimi odborniki. Vsem namreč piše v, slovenščini in prejema odgovore prav tako v slovenščini preko prevajalnega urada občine. V glavnem so Badaličeva vprašanja domačega značaja .čeprav jih preveva zavest, da je treba tudi pri teh gledati na načelno plat ohranjevanja naših narodnostnih značilnosti. Tako je bilo, ko je poslal vprašanje, zakaj na avtobusih, ki vozijo v okolico, ni dvojezičnih napisov, ki so jih imeli celo »omnibusi* v časih avstro-ogrske monarhije, ali tedaj, ko se je zavzel za ohranitev obale pod Prosekom in Križem. Zadnje vprašanje, ki ga je Badalič poslal občinskemu odboru, zadeva ceste na Proseku in proti Devinščini. Poslal ga je odborniku za javna dela dr. Ugu Verzi, v vednost pa še pokrajinskemu odborniku Lucijanu Volku in občinskemu odborniku zgoniške občine Srečku Orlu. Badalič je tržaškega občinskega odbornika za javna dela obvestil, da se bodo v kratkem pričela dela za obnovitev asfaltnega tlaka pokrajinske ceste z Opčin na Prosek. Pri Zebrovcu pa se odcepi cesta proti Dolenčevi gostilni v Devinščini. Ta je v zelo slabem stanju na odcepu, ki spada pod upravo tržaške občine. Badalič v svojem pismu predlaga, naj bi tržaški občinski odbornik za javna dela posredoval, da bi tedaj asfaltirali tudi ta del ceste. Gre za pol kilometra poti, ki se je poslužujejo prebivalci zgoniške občine, Devinščine in Proseka. Ti so tudi zaprosili, naj bi ta del ceste asfaltirali. Zgoniški občinski odbornik za javna dela Srečko Orel je pristal na to, da bi v takem primeru poskrbel pomoč v delovni sili, kar je dokaz dobre volje, da se vprašanje reši. Ob tej priliki opozarja Badalič odbornika Verzo še na drugo vprašanje, ki je še bolj pereče kot prvo. Gre za cesto skozi Prosek, ki j« na mestu, kjer stoji društvena gostilna, zelo ozka. Tam prihaja večkrat do prometnih zastojev in do raznih nevšečnosti, ki razburjajo prebivalce. Hišo, ki stoji na vogalu, bi bilo treba porušiti, in to dobro ve sam lastnik hiše, ki je že dalj časa ne popravlja, pa tudi olepšuje ne, pričakuje pa ugodno rešitev v najkrajšem roku. Treba bi bilo torej takoj razširiti cesto na glavnem križišču na Proseku, pa čeprav bi — zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morala trpeti druga, manj potrebna ali socialno pomembna javna dela. Badalič navaja le nekaj primerov, kot je tlakovanje dvorišč v bližnjem naselju ali stroški za vodovodne napeljave k rezi-denčnim vilam izven kraških vasi. Pri tem dodaja Badalič jikro pripombo, da je vsaka pomoč javnih uprav lastnikom razidenčnih vil na Krasu »prikrit ali tih primer, kako se lahko zasleduje čisto raznarodovalni cilji*, medtem ko ,e vprašanje razširitve cest socialno koristnega značaja. sikatero prometno nesrečo. Sedaj smo v polnem predšma-renskem vzdušju, kar pomeni, da po cestah kar mrgoli avtomobilov z domačimi in številnimi tujimi evidenčnimi tablicami. Poveljstvo prometne policije je zaradi tega že sprejelo vse potrebne ukrepe. Kot običajno je že s 25. julijem, ko se začne glavna poletna kampanija za varnost na cestah, ukinilo vse dopuste ter mobiliziralo vse razpoložljivo osebje. Celo uradniškega osebja so se poslu-žili, da je bilo na cestah čim več nadzorstva. Vsak dan kroži v naši pokrajini nad deset izvidnic. Na dan velikega šmarna, ko navadno doseže cestni promet višek, bodo poleg običajnega nadzorstva še ojačili nadzorno službo, tako da bodo na glavnih cestah, kot sta državni cesti 14 in 202 ter obalna cesta, krožile od 7. do 13. ure ter od 15. do 24. ure vmesne pomožne izvidnice. Poleg tega bodo strogo nadzorovali vsa pomembnejša križišča, saj je v ta namen tržaška kvestura že določila nekaj svojih mož. Na ta dan bo prometna policija nadzorovala tudi promet na cestah, ki vodijo k mejnim prehodom, kjer se navadno ustvarjajo neskončne vrste in ovirajo normalni potek prometa. Nadzorno službo bodo na ta dan ojačili tudi orožniki, ki bodo mobilizirali tudi osebje iz vseh manjših orožniških postaj. Za učinkovitejše varstvo na cestah je tudi letos poskrbelo vodstvo Rdečega križa, ki bo imelo na križišču pri Sesljanu rešilni avtomobil. Na koncu moramo o-meniti še gasilsko službo, ki bo poskrbela za hitro pomoč s tem, da bo dala na razpolago nekaj svojih džipov, ki jih bodo razme- Ob 60-letnici RUDOLFA CAHARIJE iz Nabrežine št. 184, mu želijo še na mnoga leta družine Križmančič iz Bazovice št. 185 in 247. stili na vseh važnejših krajih. Kljub vsem tem varnostnim u-krepom je poveljstvo prometne policije mnenja, da bo ravno na dan velikega šmarna manj avtomobilov na cestah, kot druge dneve, bo še nekaj stotin milijonov. Zatrjevali so, da je proizvodnja donosna in da tudi poviški plač, ki so bili posledica stavk v tedanji jeseni, niso vplivali na proizvodne stroške na tak način, kot so računali v upravi podjetja. Svoje prepričanje so utemeljevali z dejstvi, obenem pa zahtevali, naj dežela in njena finančna družba «Friulia» sami prevzameta upravo nad podjetjem, v katerem je odstotek zasebnega kapitala zelo nizek. Kapitan Segalich je upravo podjetja zapustil pred petimi meseci, ko je deželna družba «Friulia» sklenila sporazum z brodarjem Pierom Napcleonijem. Ta je vložil svoj delež kapitala, ali točneje — prevzel glavnico kapitana Segalicha, nato pa začel, dokaj smotrno, uresničevati proizvodni plan podjetja. U-spehi petih mesecev dela so dokaz, da so bili izgovori prejšnjega lastnika iz trte izviti in da so delavci imeli prav, ko so deželno upravo opozarjali 'na nevarnost špekulacij. Naročil za ladjedelnice ne manjka nikjer po svetu, to je že znano. »Alto Adriatico* pa je že splavila dve tovorni ladji, ki jih sedaj o-premlja. Tanker »Maria Rosa Napoleone* je bil že splavljen 24. aprila, podjetju pa bo izročen v septembru, ko bodo delavci (kljub poletnim dopustom) uredili vso potrebno opremo. Splavljena je bila tudi «Angiolina Napoleone*, ki — prav teko kot njena predhodnica — lah ko natovori 2800 ton surovine. Tudi «Angiolino» opremljajo in jo bodo izročili lastniku, se pravi brodarskemu podjetju samega upravitelja ladjedelnice, v novembru letos. Splavili so tudi nekaj manjših ladij, v glavnem motornih vlačilcev za Neapelj — »Vivara* in «Monte Faito*, ki lahko razvijeta po 1950 konjskih sil. Na prostih splaviščih pa so že postavili temelje in uredili osnovno ogrodje «dvojčkov». Tudi te bosta motorna vlačilca, ki so jih naročili iz Neaplja. Predvidevajo, da jih bodo splavili istega dne, sredi oktobra letos. Popravili so tudi pet ladij, v na pa zato več prometa v dnevih pred tem praznikom in po njem. ............•■■■>................. NA POBUDO DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V prvem tednu septembra študijski dnevi v Dragi Sodelovali bodo ugledni predavatelji Slovenije, zamejstva in zdomstva Šesti študijski dnevi v Dragi pri Trstu, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, bodo kot vsako leto, prvo soboto, 4. in nedeljo, 5. septembra 1971. Tudi na letošnjih dneh bodo sodelovali ugledni predavatelji iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Spored je naslednji : SOBOTA, 4. SEPTEMBRA Ob 16. uri: Začetek in pozdrav, nato predavanji »Zdomska Slovenija* (dr. Jože Velikonja, prof. na univerzi v Seattlu VVashington — ZDA) »Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu* (dr. Drago Štoka, deželni svetovalec). Diskusija. NEDELJA, 5. SEPTEMBRA Ob 8.30: Nedeljska maša z nagovorom dr. Vilka Fajdige, univ. prof. slovenske teološke fakultete v Ljubljani. Ob 10. uri: »Psihologija raznarodovanja in narodnega zatiranja* (dr. Jurij Zalokar, primarij psihiatrične bolnišnice v Begunjah na Gorenjskem). Diskusija. Ob 11.20: »Ustavne spremembe v Jugoslaviji na področju njene druž-beno-politične ureditve* (dr. Gorazd Kušej, univ. profesor v Ljubljani, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Ob 13. uri: Kosilo. Ob 15.30: «Politično-ekonomski položaj Slovenije po novi ustavi* (dr. Vladimir Murko, univ. profesor Ljubljani). Ob 17. uri: »Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji* (dr. Ludvik Vrtačič, štipendist Švicarskega nacionalnega sklada za znanstveno raziskovanje, Friburg — Švica). Diskusija. PONEDELJEK, 6. SEPTEMBRA Izleti v tržaško okolico (če bo zanje zadosti udeležencev). Zdi se, da so tatovi posebno »vzljubili* tržaškega poverjenika tovarne avtomobilov «renault», 34-let-nega Silvana Frisorija iz Ul. Erte-midoro 7, saj so ga v kratkem ča su kar dvakrat obiskali. Prvič pred meseci, ko so obiskali razstavišče avtomobilov pri Rotonda del Bo-schetto 3/1, zdaj pa kar na njegovem domu. Tu so neznani vlomilci ukradli železno blagajno, v kateri je Frisori hranil 200 tisoč lir ter iz predala pisalne mize razno orodje. Okrade-nec je prijavil tatvino komisariatu javne varnosti pri Kolonji. Na istem komisariatu se je zglasila tudi 60-letna Amelia Delaz vd. Pavone iz Vicolo dell’Edera 8. A-gentom je potožila, da so neznani tatovi izmaknili njeni hčerki, 36-letni Giorgini, iz omarice na hodniku psihiatrične bolnišnice denarnico 390.000 lirami. Črtu pa je še montaža dveh tankerjev po 12 tisoč ton nosilnosti, ki bosta dokončana verjetno konec le-1972 in v začetku lete 1973. Gredlje za oba tankerja so že postavili takoj po splavitvi motornih vlačilcev. Omeniti pa moramo še, da je ladjedelnica v kratkem času zgradila motorno ladjo za specializirani o-ceanski ribolov «Mare Undarum*. To moramo poudariti predvsem zato, ker se za teke specializirane gradnje, kot so oceanske ladje za ribolov, odpirajo široke perspektive. Italija je dežela, ki jo obdajajo na tisoče kilometrov obale in ji srednjih ... manjših pristanišč ne manjka. Kljub temu pa se še vedno ubada z malim plitvinskim ribolovom obrtniškega značaja, ki res lahko krije potrebe manjših vasi ali mestec, nikakor pa ne celoletnega povpraševanja po ribah. V te namen uvaža Italija ogromne količine zmrznjenih rib, ki jih norveške, portugalske, španske in celo češkoslovaške oceanske flote nalovijo v severnem Atlantskem oceanu in v Sredozemlju. Organizacija (s pomočjo Finmare — 1KI) velikega državnega oceanskega brodovja za ribolov bi verjetno okrepila industrijsko dejavnost na Jugu države, istočasno pa bi zaposlila večje število mornarjev južne tirenske in jonske obale, ki sedaj plovejo pod zastavami tujih (panamskih, liberijskih itd.) podjetij Organizacija večjega oceanskega brodovja z., ribolov pa bi dala spodbudo za okrepitev ladjedelniške dejavnosti v Italiji, tudi tistih ladjedelnic (in tu ne mislimo samo »Alto Adriatico* v Miljah, temveč tudi «Muggiano» iz La Spezie in «San Marco» v Trstu), ki zaradi re-strukturacije iz lete 1966-67 ne morejo sprejemati naročil za velike tankerje ali parnike. Presušena gmajna: lahek plen požarov V teh vročih poletnih dneh, ko je neznosna suša posrkala že vse sokove kraškega nizkega rastlinja in se je vsa gmajna prelila v značilno sivorumeno barvo, je nevarnost požarov stalno prisotna. Dovolj je cigaretni ogorek, pa se presušena trava pogostokrat vname, ko bi bila polite z bencinom. Tudi včeraj je gorelo na več krajih, čeprav je škoda, ki so jo naredili požari, neznatna. V jutranjih urah je gorelo na Dolgi kroni med Žavljami in Mač-kovljami. Kot rečeno pa so gasilci kmalu zadušili ognjene zublje, ki so upepelili le nekaj tisoč kvadratnih metrov suhe trave. Podobne požare so morali gasilci pozneje gasiti še na Trsteniku, pri Slivnem in pri repentabrskem križišču. V vseh treh primerih je požar zajel suho travo in suhljad. Prepovedano je dajati poštarjem napitnino SINOČI NA GRADU Lepa predstava Puccinijeve «Boheme»! Sinoči je bila na Gradu sv. Justa prva predstava Puccinijeve opere - štirih dejanjih -Charles Bronson, Richard Bočne. George Hamilton, Luana Patten. Arthur 0'Connel. Technicolor. N" nemaskope. Eden 16.00 »Lettera aperta a un S?lor' nale della sera*. Technicolor. Pre" povedano mladini pod 14. letom- Grattacielo 16.30 »Le piacevoli not di Justine*, Terry Torday, Gle*” Saxon, Rosaiba Neri, Poldo Be dandi. Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom. . Excelsior 16.30 »La spletata legge “e ribelle*. D. Warren, Anna Karin*. Technicolor. . Ritz 16.30 »Le altre*. Monica Strehe. Erna Schirer. Barvni film. PreP0-vedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 »La notte dei serp$ ti*. Colorscope. Luke Askevv to da Konopka. . Filodrammatlco 16.30 «Zona 421 0 biettivo Manila*. Technicolor. Edvvard in M. Danden. ,j Aurora 16.00, zadnja predstava ob *!• «Questo pazzo, pazzo, pazzo m* do*. Technicolor. Impero zaprto. Cristallo 16.30 «L’uomo chiamato c vallo*. Technicolor. Richard Sar’ Capitol 16.00 Začetek revije »...kakor Hitchcock...* »Cadave dagli artigli d’ acciaio*. R0®? Schneider, Maurice Roonet. Teci#11 color. Moderno 16.30 «Pendulum», Ge0jf Peppard. Jean Seberg. Technico®' Vittorio Veneto 17.00 »Nelle P’e‘g della čarne*. Technicolor. E- ' Drago in A. M.. Pierangeli. PreP^ vedano mladini pod 18. letom-Ideale 16.30 «La schiava di Bagd*^ Technicolor. Anna Karma in b liano Gemma. . ^ Astra 16.00 «Scacco intemazion*1 Abbazla zaprto. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole Tajništvo obvešča, da bo v seču avgustu urad sindikata p®™ vsak četrtek od 18. do 19. ure- Slovensko gospodarsko zdrui^ obvešča sve svoje člane, da im* j razpolago dvojezične napise o rfiv1 lokalov zaradi počitnic in tedenske počitka javnih lokalov. Dvignite > lahko vsaki dan v tajništvu *dr* f nja. Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV Rj*' škega ozemlja obvešča svoje čl*® da ima do 31. avgusta t. 1- L letni umik in sicer od 8. do 13- ^ Slovenska Vinccncijeva konfer^, sporoča, da bo 15. avgusta izlet s šev v kolonijo v OVARO. Vpišite se lahko ^ 1. v Trstu na sedežu Slov. konf., Ul. S. Nicolč 31 (tel. 62'9 od 17. do 19. ure: „ a 2. v Gorici na upravi Katolik1 ^ glasa od 9. do 12. ure in od 1“-19. ure. jj, Vpisovanje se zaključi dane*, avgusta. i5, Avtobus bo odpotoval v nedeljo-avgusta in sicer: yj. 1. iz Trsta ob 7. uri izpred trs ne Godina v Carduccijevi ulici: ( 2. iz Gorice ob 8. uri izpred cer sv. Ignacija na Travniku. Danes, 11. avgusta ob 20.30 b°^r sedežu prosvetnega društva v j kovljah v Ul. Cerreto 12 sest^J»-enotnega odbora v zvezi z vlLt, njem »hitre* ceste skozi Barko'’ UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGAR^ d* obvešča cenjene odjemalce, . bodo od 15. do 22. avgusta nJe prostori zaprti zaradi počitnic- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. nre) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA lekarn (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. se,st p’ Zore Sancin roj. Godina daruJe ^ rija Trebeč 500 lir za PD «IvaP bec* v Skednju. Nepričakovano nas je zapu*1-'* dragi Slavko Andree Pogreb nepozabnega pokojni'1® jj), jutri, v četrtek, iz mrtvašnice Pietš na pokopališče v Gorici-žalostno vest sporočajo čen® ^ LENA, sin SLAVKO z ženo t1 kinjo VESNO, brata LEOP01L MARIJAN z družinama in dru» rodstvo. Trst, Ljubljana, Sarajevo, 11. avgusta 1971. Včeraj je preminila naša draga mati in nona ANTONIJA OKORN roj. BELETIČ bo jutri, 12, t.m. ob 9.45 iz kaPe' Pogreb drage pokojnice glavne bolnišnice. Trst, 11. avgusta 1971. Žalujoča družina OKORN in drugo sorodstvo ^morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 11. avgusta 1971 USPEŠEN POSEG SODNE OBLASTI Pred sodiščem trije kapitani ki so onesnažili naše morje V anJ so odtočili nad 500 litrov surovega olja in nafte - Prelor jih je obso-ll na skupno poldrugi milijon lir globe in 90 tisoč lir denarne kazni gan: jla oblast je pričela ostro pre-snajLU ki pripomorejo k one-j,r»ti nJu našega morja. Prvi proces je k.-, tak'm neodgovornim ljudem °kro7 Vceraj zjutraj pred tržaškim Pr j'nim sodiščem, kjer je pretor treh faP'° sodil pomorske častnike ietvj .Petrolejskih ladij. Obtočil. , bili, da so odtočili nafto in j, * naše morje. grške,1 Proces je zadeval 39-letnega r0sa ®a državljana Dimitriosa Xe-' ouin.I!OVe^nika Petrolejske ladje lojni z liberijsko zastavo. Ob-apri]„a,Sa je dolžila, da je 26. sidran etos’ k° Je bila Indja za-Pior: a eb pomolu SIOT, odtočil v toj^n ™ litrov surovega olja. Ob-severi*0, b°t tudi sicer ostala dva, Po ® .l1 bil prisoten. Zato je pretor šal V^^nju obtožnice takoj zasli-bškpo'0 ’n edino pričo, kapitana Pisnik - P°veljstva, ki je potrdil za-tnofj ,n dejal, da je odtok olja v Pisati vsej verjetnosti treba pri-tjfiitj slabemu delovanju zaklopke ®idoH° ij? .Prevzel besedo tožilec dr. stav)j’ kl uvodoma dejal, da pred- kapit- s°dni postopek proti trem bojo n0rn. ze'° Pomemben mejnik v letp i?r°d onesnaženju morja. Po-Trja^° ie dejal, da ne govori kot Upra ‘?.n’ ki bi bil zaradi procesa kot t(v'on° osebno prizadet, ampak -.1, f.ec’ se je zaustavil pri vi-tiiorja ** . Povzročajo onesnaženje katigi,-' j',.so v P™* vrsti odtočni odlaganje industrijskih dalje snovi Vorj,' ! morje in končno neodgo-čin , ’?Praznjevanje mastnih teko-ladij ba 'n nafte) s petrolejskih dole n ■ ^nje- točneje v tiste pre-pf^dstanišča, v katere je zaradi in ribolovskih potreb in strogo prepovedano odla-^ katerihkoli snnvi Dinosu kate koncu je dr. Bidoli izrazil k. n kot nn’ da bo vsaj ta proces veljal in- Pothin 7,a vse tiste, ki neodgo-«o tu bazpolagajo z morjem in konč-i«nc.u ?■ našim zdravjem. Za obto-Elobe -Je predlagal 600 tisoč lir kr tisoč lir denarne kazni dejai 'i, mb« ladje. V ta namen je ni J.oa predlog o zaplembi ladje Ste 1 Jena njegova muha, ampak Ibsebn 28 dosledno izvajanje čl. 26 Via?,8 zakona o onesnaženju Slotje’ k> poleg denarne kazni in Predvideva tudi zaplembo eova[ni'ec odv. Fast pa se je skli-?° ni88 °kvaro omenjene zaklopke, 'isto n°Vern mnenju je šlo le za k ig/i^vsdno okvaro, kolikor jih Vile na stotine. Po mnenju Sibg j a Pa se noben «slučaj» ne I>r^i a ne more kaznovati. Zato je za svojega klienta popol- Costitev- ktškegif dr. Losapio je obsodil *lobe j kapitana na 500 tisoč lir %tožo (l tisoč lir denarne kazni. ec na drugem procesu o k,siC1oUo,rnorj'a bil tudi Grk a,fte naj bi prišlo 6. ni,,Vs zaradi znatnega zviša-t nku. čj’ temperatur^ v ladijskem s Pori a ^ tezo, ki jo je potrdil : je vJPjročnik luškega poveljstva, >C ^ranUec ?dv- Frczza; ki '"fte v ,jaj zvišanje temperature ,v'šanj(. ladijskem tanku z istim “vt°tp0La temperature olja v tanku a Pri tem je odtok olja povsem normalna zadevščina, ki nikakor ne more postaviti kapitana pod obtožbo, da je onesnažil morje, pred sodišče. Zato je predlagal za grškega kapitana oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi, podrejeni stopnji pa najnižjo kazen. Povsem drugačnega mnenja je bil tožilec dr. Bidoli, ki je dejal, da je «.slučajnost* sicer lepo opravičilo, vendar pa v tem primeru neumestno. Ladijski poveljniki so dolžni, da so obveščeni o vseh nepravilnostih, ki se dogajajo na ladji in da takoj ukrepajo. Za obtoženca je predlagal 400 tisoč lir globe, 20 tisoč lir denarne kazni ter zaplembo ladje. Okrožni sodnik dr. Losapio je spoznal Kokkalisa za krivega in ga obsodil na 500 tisoč lir globe in 30 tisoč lir denarne kazni. Zodnji proces na včerajšnji razpravi pred okrožnim sodiščem o onesnaženju morja pa je zadeval primer sovjetske petrolejske ladje «Bukarešt», katere kapitan, 52-letni Arkady Maslov, naj bi 30. maja letos ob pomolu 2 v novem pristanišču odtočil v morje od 300 do 400 kg surovega olja. Z razliko od ostalih dveh procesov, je prišlo pri tem do nekih nejasnosti, ki pa niso bistveno vplivale na zaključno razsodbo. Edina priča, kapitan luškega poveljstva, je dejala, da je v dneh, ko je v novem pristanišču bila zasidrana sovjet- ska ladja, priplula v pristanišče tudi neka druga petrolejska ladja in sicer «Esso Castelon*. Med obema ladjama je plaval na morski gladini madež, vendar pa je bil madež okoli sovjetske ladje mnogo večji. Zato so tudi poveljnika sovjetske ladje prijavili sodnim oblastem, poveljniku druge ladje pa samo naprtili globo. Tožilec dr. Bidoli je predlagal za sovjetskega kapitana 600 tisoč lir globe in 30 tisoč lir denarne kazni ter zaplembo ladje, branilec odv. Matejka pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, v drugi, podrejeni stopnji pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Pretor dr. Losapio je obsodil obtoženca na 500 tisoč lir globe in 30 tisoč lir denarne kazni. Trčenje dveh fiatov pri Nabrežju Včeraj zjutraj, nekaj pred 7. uro. je 30-letni Enrico Bardella iz Ul. Cologna 49 vozil svoj fiat 500 proti Sv. Andreju, ko je pri križišču Nabrežja N. Sauro z Ul. Venezian trčil v fiat 1500, s katerim je iz nasprotne strani privozil 36-letni Bruno Zgur iz Milj. Pri trčenju se je šofer malega fiata pobil po glavi in levi nogi, za kar se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno 10 dni. II mil III llllillll tl lili llllllllltlllllltlilillll lili IIIIII illlltlllliiiiilllll IIII lil II1111111111111111111111111111111111111111111111 SEPTEMBRA SREČANJE Nfl TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU Nekdanji bruci bodo slavili skupaj 25-letnico diplome Srečanje prireja Združenje diplomirancev tržaške univerze - Prireditelji so imeli velike težave pri iskanju njihovih naslovov V dneh 18. in 19. septembra bo na tržaškem vseučilišču srečanje vseh diplomirancev, ki so zaključili univerzitetni študij v akademskih letih 1943 - 44, 1944 - 45 in 1945 - 46. Srečanje, ki ga prireja Združenje diplomirancev tržaške univerze (AL UT), je postalo že tradicija, saj ga omenjeno združenje prireja že nekaj let. Doslej sicer ta srečanja niso žela posebnega uspeha, ker se je vabilu združenja odzvalo malo ljudi. To pa je po drugi strani razumljivo, kajti nekdanji študenti tržaške univerze so sedaj razkropljeni po vsem svetu. Združenje zagotavlja, da se bo letošnjega srečanja udeležilo več ljudi, ker so vabila poslali tudi vsem tistim diplomirancem, ki so sicer zaključili študij na drugih univerzah, a so trenutno zaposleni v naši deželi. Seveda gre tudi v tem primeru samo za slavljence 25-letnice diplome. Nekdanji bruci, ki slavijo torej letos srebrno obletnico svoje univerzitetne diplome, bodo imeli priložnost, da se po tolikih letih spet sestanejo v prijetnem vzdušju, da si izmenjajo spomine in svojih najlepših let ter razne izkušnje iz svojega dosedanjega delovnega področja. Prireditelji srečanja so imeli velike težave pri iskanju naslovov teh diplomirancev, ki so, kot rečeno, razkropljeni po vsem svetu. Vsekakor zagotavljajo, da niso pozabili na nikogar, ter izražajo upanje, da se tudi povabljenci ne bodo izneverili njihovim pričakovanjem. Program srečanja bo zelo pester. V soboto, 18. septembra ob 16.30 bo v glavnem poslopju univerze slovesno srečanje, udeležencev ki bodo nato prisostvovali okrogli mizi na temo: -»Kulturna, znanstvena in posredovalna vloga tržaškega vseučilišča v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Po okrogli mizi bo udeležence pozdravil rektor tržaške univerze. Naslednjega dne zjutraj*nsi bodo slavljenci ogledali razne zanimivosti našega mesta in dežele. Med drugim bodo obiskali tovarno Grandi moto-ri v Boljuncu ter tržiško ladjedelnico. S fiatom 850 v parkirani motorni voz Včeraj popoldne, malo po 14. uri, se je 42-letna Emilia Maria Erjavec vd. Niculin iz Ul. Villan de Bacchino 4 peljala s svojim fiatom 850 po Ul. Montorsino proti Rojanu, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov trčila v parkirani motorni voz na desni strani ulice. Ženski so v bolnišnici zaradi odgmin po čelu nudili le prvo pomoč ter jo odslovili s prognozo okrevanja v enem tendu. Predsinočnjim so neznani zmikavti vlomili v osebni avtomobil gori-ške registracije, parkiran na Narodni ulici na Opčinah in izmaknili iz njega osebne dokumente, 55 tisoč lir vrsto čekov v skupni vrednosti okrog pol milijona lir. Okra-denec, 55-letni Antonio Sferco iz Ronk, je prijavil openskemu komisariatu javne varnosti. V TRGOVSKEM DOMU V GORICI Dunajsko razstavo je obiskalo skoro 1500 ljubiteljev Med njimi so bili tudi številni strokovnjaki iz Jugoslavije in Avstrije - Priprava razstave o urbanistiki v Budimpešti V nedeljo se je zaključila razstava dunajske stavbarske umetnosti okrog leta 1900, ki je bila nekaj tednov odprta v dvorani bivšega Trgovskega doma v Ul. Dante v Gorici. Kljub temu, da smo sredi poletja, ko večina meščanov beži pred vročino k morju ali med gozdove v hribe, pa je bila razstava deležna precejšnjega obiska. Po podatkih organizatorjev Zavoda za srednjeevropska srečanja ICM si je skice, načrte in slike ogledalo v tem času skoro 1500 obiskovalcev, med katerimi so bili visoko kvalificirani kulturniki, urbanistični strokovnjaki in poleg njih tudi precej mladine, kar je morda še najbolj razveseljivo, saj dokazuje, da se mladina ne briga samo za šport in zabave, ampak tudi za resno umetnost in resne poklice. Iz knjige podpisov povzamemo, da so si prišli ogledat razstavo v Gorici obiskovalci iz Zagreba, Celovca, Ljubljane, Dunaja, pa še iz Nove Gorice. Grade-ža in drugih letoviških krajev. Med zadnjimi obiskovalci naj omenimo inž. Eberharda Kraigherja z županstva v Celovcu, prof. Quirina Principa iz Milana ter hčerko oo-kojnega arhitekta Maksa Fabianija, ki še vedno živi v Gorici, potem ko je do zadnjega stala ob strani svojemu bratu, ki je bil s svojimi deli tudi udeležen pri tej razstavi stavbne umetnosti z Dunaja v Gorici. Razstavljeni material bodo sedaj prepeljali v Graz, «Bauzentrum* z Dunaja, ki z njim manipulira, pa ima že celo vrsto vabil za ponovitev razstave po raznih evropskih deželah in državah. Poseben poudarek goriški pobudi pa daje tudi dejstvo, da je razstavo z naslovom «Aktualne vrednote srednjeevropske urbanistike* v okviru zadnjega srednjeevropskega srečanja uredil arhitekt Lueiano Di Sopra po nalogu in za račun deželnega odborništva za urbanistiko, da bodo to razstavo sedaj odpremili na Madžarsko, kjer jo bodo prikazali prihodnjega septembra na razstavi v Budimpešti. V okviru razstave bodo pripravili tam tudi številne konference. Občinska seja v Štarancanu Jutri zvečer ob 21.30 bo v Šta-rancanu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je med drugim odo britev prvega dela gradnje novega županstva, za kar je določenih 20 milijonov lir. Preučili bodo tudi načrt za gradnjo občinske telovadnice, za katero je določenih 88,6 milijona. Dalje bodo preučili nakup šolske opreme za 7 milijonov in nakup poltovornika za pobiranje trdih odpadkov. Na programu je tudi razparceliranje gradbišč za potrebe gradbene zadruge »La fa miglia*. Interpelacija deželni upravi o dogodkih v Klodiču V zvezi z dogodki prejšnjega tedna v Klodiču, o katerih smo že pisali in kjer so dali varnostni organi celo potuho razgrajačem, ki so hoteli preprečiti petje domačega zbora v slovenskem jeziku in beneškem narečju, je deželni svetovalec PSIUP Rizzi poslal predsedniku deželnega sveta interpelacijo z zahtevo pismenega odgovora, v kateri želi vedeti, kakšne ukrepe nameravajo podvzeti deželna uprava in notranje ministrstvo za učinkovito zaščito pravic etničnih manjšin na osnovi določb, ki jih vsebuje republiška ustava. Taki u-krepi se zdijo interpelantu nujni ter jih je treba izvesti brez nadaljnjega odlašanja zlasti kar se tiče pravic in zaščite slovenske narodne skupnosti. RESOLUCIJA SLG V GORICI V Dr. Stoka naj bo do konca deželni zastopnik stranke SLG želi zaključiti polemiko o tem vprašanju Izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici je imel v ponedeljek sejo, na kateri je izgldso-val resolucijo, ki nakazuje stališče SLG v polemiki glede predstavnika Slovenske skupnosti v deželnem svetu. V tej resoluciji ugotavlja, da se je že v pretekli mandatni dobi goriški predstavnik dr. Anton Kacin sam odpovedal ponujenemu mestu. Dalje je poudarjeno, da morajo politični predstavniki služiti le svojim volivcem, oziroma vsej naši manjšini in ne le svojim osebnim koristim. Ker bi zaradi volilnega izida tudi po odstopu dr. Štoke ne prišel v deželni svet goriški predstavnik ampak zopet Tržačan in ker je dosedanje delovanje dr. Štoke, je rečeno v resoluciji, plodno in aktivno tudi glede problemov na Goriškem in lIllIllllillllIllIlIllllillllliiiiiliiMliliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiilililllllllllllilli« V DOBERDOBU OB PASJIH DNEII Domačini si znajo najti osvežilne kotičke ob jezeru Tudi delavci si v avgustu privoščijo nekaj oddiha po napornem delu v tovarnah Te dni, ko je bilo vroče poletje na višku in je marsikomu sončna pripeka prevlekla belo kožo s porjavelo barvo, se je večji del kra-škega prebivalstva odpravil do tržiških ali gradežkiv plaž. Kljub temu je še mnogo ljudi, posebno kmetov, ki si niti v pasjih dneh ne morejo privoščiti urico na plaži, ker pravijo, da tam ni sonce drugačno kot na njivi, ali v senožeti, kjer oplevejo koruzo, ali spravljajo seno in klajo pod streho. Res je, da je večji del kraškega prebivalstva že zapustil kmetije in se zaposlil v tržiških tovarnah, kjer je zaslužek lažji in socialna oskrba zajamčena. Prav zaradi tega postajajo v teh dneh kraške vasi, ko so dopusti v polnem teku. prav tako puste in zapuščene kot velika mesta. Delavci se z družinami odpravljajo na krajši oddih na morsko obalo, ali v notranjost Slovenije. Tisti, ki si ne morejo še privoščiti daljših dopustov, se vsak dan napotijo k najbližnji morski plaži, kjer se za nekaj ur odpočijejo na vročem pesku in obenem zdravijo revmatizem, ki si ga čez žimo naberejo v tovarni; Veliko Je tudi takih, posebno mladine, ki se najraje zatečejo v senco mogočnih topolov ob do-berdobskem jezeru. Tam je kljub vročini zrak svež in čist, da človek kar zaživi, če se le za trenutek ustavi ob vodi. Mladinci, najdejo tu pa tam košček travnate plaže, kjer se manj zahtevni plavalci ali začetniki lahko tudi okopajo. Seveda je jezerska voda sladka, bolj mrzla od morske in tla so blatna, tako, da se vanjo NA DOBERDOBSKEM JEZERU je bilo v dneh najhujše vročine, zlasti popoldne, vedno živahno. Mladina pa tudi starejši so iskali osvežitve v hladnih jezerskih tolmunih. lahko spravijo le najbolj vneti ljubitelji vodnega športa. Čeprav je Doberdobsko jezero presihajoče, ohrani tudi v največji suši nekaj vode. Čista tekoča voda je v vseh odtokih, ki dovgjaio vodo od izvirov iz «ppdreht;e*, do požirov v «trnišču* od koder se steka dalje v, Laško jezero. Sedaj je v teh kanalih še vode, a ob večji suši tudi ti izviri prenehajo zalagati jezero z vodo tako, da ta ostane samo v štirih večjih votlinah, ki jim Doberdobci pravijo «b.jezm». Priljubljenih kotičkov za kopanje, ali prostorov za piknike ie ob do-berdobskem jezeru več. Glavni in največji je «rovna», kjer je po- leg obsežnih senčnatih prostorov tudi dovolj prostora za parkiranje avtomobilov. Malo na levo pa je romantičen otoček «zerdin». katerega ob večjem dežju pokrije voda. Tu je največ sence in zelene trate; vendar kraj ni primeren za kopanje, ker je priljubljena točka samotarskih izletnikov in zaljubljenih parov. Na nasprotni strani, pod «stajami», je »portiček*. kjer je tudi veliko trave in sence za otro-čad. Tam se večkrat kopajo Najbolj vroča voda in tudi najbolj primerna za kopanje je na «jamelj-skems, vendar je tista strar. jezera najbolj podvržena suši in ostane kmalu brez vode. v Beneški Sloveniji izraža izvršni odbor SLG dokončno stališče na o-snovi sklepa z dne 25. maja letos, naj bo dr. Drago Štoka na svojem mestu do konca mandatne dobe, ter poziva politične partnerje, da sedanji položaj trezno presodijo in opustijo vsako nadaljnjo akcijo, ker bi le škodila naši skupni politični stvari. Danes v Gorici koncert ameriških študentov Po včerajšnjem prvem nastopu v prostorih restavracije Lanterna di oro na Goriškem gradu bo danes zvečer v dvorani vokrajinskega muzeja Attems na Komu že pred časom napovedani koncert ameriških študentov «Project ltaly 71*. Pevci bodo izvajali ameriške ljudske in spiritualne pesmi. Koncert je pripravilo goriško pevsko društvo «C. A. Seghizzi*. ki vabi vse. kateri se zanimajo za lepo petje, naj se udeležilo koncerta. Vstop je brezplačen. Gostinci iz Gradcza zahtevajo nagrado Sindikalne organizacije gostinskih uslužbencev so zahtevale nujen sestanek s predstavniki zveze gostincev iz Gradeža na uradu za delo v Gorici. Ob tej priliki naj bi razpravljali o izplačilu enkratne nagrade gostinskim uslužbencem, ki naj bi jo izplačali skupaj s plačo za mesec avgust. Pogovorili naj bi se tudi o izvedbi drugih določil nove delovne pogodbe te kategorije. Razčiščenje je potrebno, ker si delodajalci tolmačijo zadevna določila v omejenem smislu na škodo uslužbencev, ter je treba to zadevo razčistiti. Sindikalni organi so trdno odločeni razčistiti zadevo še tekom tega tedna, ker bodo v nasprotnem primeru podvzeti odločno akcijo za točno izvedbo določil nove delovne pogodbe v vseh ozirih. Padec mopedista v Sovodnjah Prejšnji večer ob 19.20 so pridržali v splošni goriški bolnišnici za 5 dni na zdravljenju 62-letnega delavca iz Gradiškute Ivana Volka, ki so mu ugotovili rano na lasišču in pretres možganov. Kot so ugotovili orožniki, ki so napravili zapisnik, se je peljal Volk z mopedom po Goriški cesti v Sovodnjah v smeri proti Gorici, ko, je izgubil kontrolo nad vozilom in padel z omenjenimi oosledicami. DEŽURNI LEKARNI V TR21CU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-2701. V GORICI Danes ves dan m ponoči v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI. UL Rastello 26. tel. 3349 """""""""i""" iiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.umi,Hlinil, ....................................................nun..................................................................................................................n GORIŠKI MATURANTI PO JUGOSLAVIJI V ŠTEVERJANU IN PEVMI V osmih dneh potovanja ogled Dalmacije in Bosne V Splitu so si ogledali Dioklecijanovo palačo in Meštrovičev muzej - Nočna vožnja z ladjo ob dubrovniški obali - Spremljali so jih šolski strokovnjaki iz Slovenije hlNšnji 1^ °tyavireSec Sm° V na**em dnev- S fotografijo deklic, ki so ,-hji u, - mesec julij v počitniški 1 ^v'jatri v Dragi. Danes pa 1, ffti ,° fotografijo dečkov, ki so 3i inzamenjali deklice v tej ko- LSmT- v &1« let tej drugi izmeni je slovenskih fantičev od '^h starosti iz mesta in iz 8 tržaškega ozemlja. v*1 W red v tej koloniji je pač j.' 4a v Vr,Vsek kolonijah s to izje-i , Dragi, ki ji lahko rečemo oniJa, gredo otroci trikrat tedensko na kopanje v morje. Trikrat tedensko prihaja v vas posebni avtobus, v katerega «naložijo mularijo*, in jo odpeljejo k morju v Lazaret, kjer imajo na plaži rezerviran prostor. Drugače pa imajo otroci krajše izlete v prelepo Glinščico, na Jezero, v Botač, na hrib Kokoš, največ časa pa so v zelenem borovem gozdičku v bližini kolonije. Kadar so otroci v Dragi, imajo na razpolago razne igre. kot na primer žogo, vrtiljak, gugalnice in tobogan. V četrtkih pa imajo predvajanje otroških filmov. Kot prej deklice, tudi dečki goiijo našo lepo pesem, saj so sestavili celo pevski zbor. Otroci se pripravljajo že na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 22. t.m., na kateri bodo poleg pevskega zbora nastopili še posamezni otroci z recitacijami in deklamacijami in šaljivimi prizorčki. Seveda so na to prireditev vabljeni vsi starši in prijatelji naše mladine. Pravzaprav starši lahko obiščejo otroke, ki so v tej koloniji, vsako nedeljo Za vse otroke, ki so v Dragi, skrbi kar H oseb, ki so vedno na razpolago za vsako potrebo. Preko našega dnevnika otroci pozdravljajo starše in prijatelje ter jim zagotavljajo, da se počutijo dobro. Slovenski maturanti iz Gorice so se letos že v drugo napotili na izlet po Jugoslaviji. Na pot je odšlo 24 deklet in fantov, ki so zastopali vse tri slovenske višje srednje šole v Gorici: klasični licej, učiteljišče ter trgovsko šolo. Spremljala sta jih profesorja dr. Karlo Primožič in Sergij Di-lica, na drugi strani meje sta jih pričakovala Helena Vogelnikova iz urada za šolstvo v Novi Gorici ter Ivo Furlan iz Inštituta za geografijo iz Ljubljane. Na izletu so bili osem dni, prepotovali so kar tri jugoslovanske republike, Slovenijo, Hrvatsko in Bosno. Eden izmed udeležencev, Igor Komel, maturant trgovske šole, nam je povedal svoje vtise. Odpotovali so s prehoda pri Rdeči hiši s posebnim avtobusom. Seveda niso odpotovali ob napovedani uri, ker so v skupini imeli neke običajne zamudnike. Po kratkem postanku v Postojni so bili že v predpoldanskih urah prvega dne na Reki. Tam so si ogledali mesto, luko, ladjedelnico in še druge značilnosti tega velikega mesta. Razne podatke o gospodarstvu, zgodovino krajev, zemljepisne značilnosti, jim je razlagal tov. Ivo Furlan. Nadaljevali so pot proti tigu, ob skalnati obali Hrvatske-a primorja. Pot je bila dolga '\radi tega so se tudi ustavili in •e kopali v jadranskih vodah. V Zadru so se ustavili le nekaj časa, da so si lahko ogledali mestne značilnosti, že proti večeru so se spet ustavili, tokrat v Tro-giru, kjer so si ogledali med drugim katedralo, nato pa so pohiteli v Split, kjer jih je čakal udoben hotel. Kljub utrudljivi vožni. daljši od 500 kilometrov, so naši dijaki našli «moč», da so se ta večer še naplesali. Drugi dan je bil posvečen ogledu Splita in njegove okolice. Naši mladinci so najeli vodiča, da jim je razkazal Dioklecijanovo palačo, katedralo z oltarjem Jurija Dalmatinca, muzej ter druge mestne značilnosti. Nato so sp povzpeli na goro Marjan, ki se dviga nad me- stom. Z Marjana so imeli zelo lep razgled, videli so otok Brač (tu kopljejo beli marmor; uporabili so ga tudi za gradnjo Bele hiše v VVashingtonu). Sledil je obisk v Mestrovičovem muzeju, ki leži na samem, tik pri morju. Popoldne so si goriški dijaki lahko prosto ogledali mesto. Nekateri so se kopali, drugi pa so hodili sem ter tja po trgu, kupovali razne spominke, pisali domačim in prijateljem razglednice, občudovali vrvež orientalskih in zahodnih ljudi. Zvečer so v zasebni hiši pili dobro dalmatinsko vino ter prepevali slovenske pesmi. Poizkusili so tudi kako dalmatinsko. Tretji dan izleta so bili spet na poti. Pot je bila tokrat lepša kot ona med Reko in Zadrom. Opoldne so se obvezno ustavili v Makarski, kjer so se tudi kopali (naši mladinci so znamenito plažo zelo občudovali) in pokosili. Po prehodu Neretve so ugotovili, da so se Bosanci prerili do morja, saj ima republika Bosna-Hercego-vina tu kar 26 kilometrov obale. V Trstenem so se ustavili in občudovali platano (platanus orienta-lis) ki je stara okrog 420 let, obseg njenega debla je 13,5 m, visoka pa je nad 40 metrov. Tu je tudi botanični vrt v najrazličnejšimi rastlinami. «Proti večeru smo v daljavi zagledali zaliv in ob njem utrdbo, ki je štrlela v morje*, nam je dejal Igor Komel, «Ko smo se bližali utrdbi, smo takoj opazili, da je to pravo mesto. Bil je Dubrovnik, perla Jadrana*. Ustavili so se v hotelu Stadion. Po večerji pa so navalili v mesto, kjer so se utopili v množici domačih in tujih turistov. Naslednjega dne, bil je že četrti dan potovanja, so si ogledali mesto. Že ko so stopili iz hotela so tekli do prodajalca časopisov, da bi ugotovili, kako poteka mladinsko košarkarsko prvenstvo v Gorici. Novice so sicer prihajale z enodnevno zamudo, vendarle so z zanimanjem sledili poročilom o tem prvenstvu. V Dubrovniku so najeli vodiča. Ta jim je povedal zgodovino tega mesta, ki je stoletja kljubovalo beneški nadmoči ter turškim vpadom. Povedal je tudi pomen turizma za gospodarstvo mesta in okolice. Seveda je bil obvezen obisk Knežjega dvorca, katedrale, cerkve sv. Vlaha, pomorskega muzeja. Hodili so tudi po mogočnem obzidju, ki je mesto v preteklosti varovalo pred napadalci. Vsi utrujeni so se iz tega pohoda po mestu vrnili v hotel, po kosilu so kar navalili na postelje. Popoldne pa so nekateri izkoristili za kopanje v prelepi jadranski vodi. Večerni program pa je bil čudovit; šli so na izlet z ladjo po morju. Ta jih je peljala ob obali, nato dosegla «otok ljubezni*. Na tem otoku je ribiško naselje, v katerega je vstopilo veliko turistov. V domači gostilni so imeli godbo, ljudje so plesali, prepevali in pili dobro dalmatinsko vino Na povratni vožnji v Dubrovnik je orkester igral na ladji in mestne luči so se nagloma bližale. (Konec prihodnjič) VSA BRDA NA POGREBU TERPINA IN RADIKONA 5 Številnimi venci in žalostinkami so se poslovili od obeh mladeničev šele včeraj popoldne, nekaj po 16. uri. je mrtvaški voz iz Nove Gorice pripeljal na Oslavje in v števerjan trupli obeh mladeničev, 25-letnega I udvika Terpina s Sovence v štever-janu in 19-letnega Bogdana Radikona z Oslavja, ki sta v soboto utonila v Idrijci. Ludvika so položili na mrtvaški oder v domači hiši, od koder se je ob 18.30 razvil dolg sprevod proti vaškemu pokopališču. Krsto so nosili mladeniči — vrstniki, med katerimi je bil tudi brat Bogdana Radikona. Pred krsto so nosili mnogo vencev, med katerimi so bili poleg družinskih še venci mladine, pa vaščanov in celo venec vaščanov iz Spodnje Trebuše, kjer sta oba mladeniča tako tragično preminila v soboto popoldne. Tudi cerkev je bila vsa v belem cvetju in dekleta v belem so spremljala krsto, za katero se je razvila dolga vrsta pogrebcev. Ob odprtem grobu so se poslovili od Ludvika tudi domači pevci z nekaj žalostinkami. Na obrazih vseh, zlasti pa mladine, se je zrcalila globoka žalost zaradi tako nenadnega in tragičnega konca obeh mladeničev. Takoj po končanih obredih v Šte-verjanu so se pogrebci zbrali pri mrtvašnici pokopališča v Pevmi, kjer je Goriški maturanti so so slikali v Dubrovniku čakala krsta s truplom Bogdana R dikona. Tudi njega so spremili v ci kev in domači pevci pod vodstven Franca Valentinčiča so mu zapeli -slovo. Tudi tu je bilo mnogo cvet in vencev in vsi so se s solzami očeh še poslednjič poslovili od ml deniča, ki je odšel, ko je bil šele r pragu življenja. Med pogrebci je bi tudi mnogo znancev in prijateljev druge strani meje in iz Spodnje Tri buše, ki so se hoteli še enkrat pc sloviti od obeh mladeničev. VERDI 17.00, 22.00: «Noi due», R. Forster in L. Hutton; kinemaskop ski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15, 22.00: «Le tigri di Mom pracem*, I. Rassimov in C. Gravy: kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 17.00, 22.00: «Indii black*, Jul Brynner in D. Reed Italijanski kinemaskope film v bar vah. CENTRALE 17.30. 21.30: «Che notb ragazzi*. F. Lercy in M. Mell; ki nemaskopski film v barvah. V1TTORIA. Zaprto. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 17.30: »Dramma deli. gelosia*. M. Mastroianni in M. Vitti Ital. barvni film. PRINCIPE 18.00: «1 cinque della ver detta*, G. Madison in M. Randali Barvni film. IMova Gorica SOČA (N. Gorica): »Oni ubijajo sam enkrat*, ameriški barvni film - ol 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter); «Grič škor njev», italijanski barvni film, ot 18.30 in 20.30. RENČE. Prosto. KANAL. Prosto. ŠEMPAS: »Vetrovi Jamajke*, ameriški barvni film. ob 20.30. PRVACINA. Prosto . DESKLE: »Meščan gangster*, francoski barvni film. ob 20. PRIMORSKI DNEVNIK 11. avgusta STROKOVNO POROČILO UGOTAVLJA Mednarodni turizem v nagli ekspanziji Najbolj smotrno razvijajo turizem v Jugoslaviji, na Japonskem in v Grčiji, najbolj naglo pa na Portugalskem, v Španiji in Avstriji RIM, 10. — Smo sredi turistične sezone, zato ne moremo še govoriti o tem, ali je letošnja turistična sezona uspela ali ne, zato se bodo naše ugotovitve omejile na lansko leto, navedli pa bomo tudi nekaj drugih podatkov. Kakor poročajo ustrezni krogi mednarodne organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj, se je v lanskem letu, to se pravi v letu 1970 turistična ekspanzija v deželah članicah organizacije še bolj razvila. Ta pojav opažajo že tretje leto zapored. V lanskem letu «se je premaknilo* v okviru dežel, ki so vključene v to organizacijo, 134 milijonov oseb, ki so kot turisti potrošili v posameznih deželah 14 milijard dolarjev. Potemtakem predstavlja turizem za te dežele eno najbolj pomembnih dejavnosti, vsekakor zelo pomembno gospodarsko panogo. Pravzaprav so te številke le osnova nekega poročila, ki ga je izdelal odbor za turizem držav članic mednarodne organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj. V tem poročilu je tudi rečeno, da se je število turistov v lanskem letu povečalo za 11 odst., vtem ko se je turistična receptivnost povečala za 16 odst. Samo ob sebi se razume, da se ta nagli razvoj turizma ne more o-mejiti le na države, vključene v to mednarodno organizacijo, pač pa da je to širši, mednarodni pojav, ki zajema države, bloke in tudi celine. In ta dejstva, ki jasno izpričujejo dinamičnost mednarodnega turizma, se v celoti — tako piše tudi že omenjeno poročilo — pripisujejo splošnemu ekonomskemu napredku na svetu, nadalje razmeroma mirnemu mednarodnemu vzdušju in končno ukinitvi o-mejitev, ki so jih pred leti uvedle države članice britanskega združenega kraljestva in tudi Francija, dokler Je bila v finančnih težavah, kmalu po preureditvi svoje notranje monetarne službe. Logično je, da je v tem naglem razvoju turizma deloma vplival tudi ameriški turizem v Evropi, ki pa je, vsaj posredno, imel bolj negativno vlogo, kot bi bilo pričako- MaiMliiiMiMaiiittiiiiiiiiiiiiimiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimfniiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiiifHiimiiiiiiiimii MEJA MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO SE ODPIRA V prvih 7 mesecih milijon prehodov Romuni ne pridejo tako lahko v Jugoslavijo, kot Jugoslovani v Romunijo • Motnje zaradi «krošnjarjenja» Jugoslovanov BEOGRAD, 10. — V zadnjih ča sih. ker smo pač v polni sezoni, se veliko govori o tem, kako je Jugo slavija polna tudi tujih turistov. Za preteklo soboto in nedeljo so trdili, da je bilo na kvarnerskem Dodroc-ju domačih in tujih gostov okoli 330 tisoč, za obalna mesteca zahodne 1-stre pa Je znano, da so polna in prepolna gostov, prvenstveno tujih. Sedaj bomo navedli nekaj podatkov z drugega konca Jugoslavije, namreč s področja, ki meji na Romunijo. Po najnovejših podatkih je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta odpotovalo na počitnice ali na krajši obisk v Romunijo nad milijon 300 tisoč jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov so zabeležili na tistih obmejnih prehodih, ki vodijo proti Temišvaru, Aradu in Bukare šti Med najpogostejšimi Jugoslovan skimi turisti, ki obiskujejo sosedno Romunijo, so dejansko sosedi iz Vojvodine, konkretneje iz Vršca in o-kolice, nato pridejo prebivalci južnega Banata, končno pridejo na vi-sto še Beograjčani in prebivalci beo grajske okolice. če je prestopilo jugoslovansKo-ro munsko mejo v prvih 7 mesecih mi lijon 300.000 Jugoslovanov, tu bil enak dotok Romunov v Jugoslavijo Mnogi Romuni v zadnjih časih pri hajajo ob sobotah in preko nedelje v Jugoslavijo k sorodnikom m znar. cem, prav tako prihajajo po nakupih določenih vrst blaga, ki ga v Jugoslaviji dobijo, doma pa ne vendar je dotok Romunov v primerjavi z dotokom Jugoslovanov na Romun sko. manjši. Vse skupaj pa le že lep znak medsebojne izmenjave in temelj, na katerem bi se nadaljnji razvoj turizma mogel še hitreje in obširneje razvijati, ko bi ne biio prišlo v zadnjem času do določene, motenj na romunski strani. Povedali smo že. da prihaiajor.no gi Romuni čez soboto in nedeljo v Jugoslavijo tudi zaradi nakupov, ker je izbira blaga v Jugoslaviji vecia kot v Romuniji in tudi cene rtnlo-V nim vrstam blaga so nižje. Toda v tem ni vsa resnica, kajti mnogi Jugoslovani odhajajo čez mejo v Ro- munijo ne toliko kot turisti, pač pa kot krošnjarji, da ne uporabimo kakega hujšega izraza. Marsikateri kos blaga, ki ga Jugoslovani kupijo v Trstu, potuje čez dve meji, čez ila-lijansko-jugoslovansko, nato pa še čez jugoslovansko-romunsko. m Romuni so se tega naveličali in so začeli posameznim Jugoslovanom, ki so postali že malone poklicni kroš njarji, blago pleniti. Po podatkih, ki so jih objavili jugoslovanski listi, so romunske oblasti zaplenile v zadnjem času blaga za 90 milijonov sta-, rih dinarjev, hkrati pa so zaplenile tudi za kakih 20 milijonov dinarjev valute. Pri milijonskih prehodih to sicer ni kdove kaj, vendar moti in jugoslovanske oblasti si želijo, da bi se ta zadeva kakorkoli uredila, saj ti iz tega nastaja nekakšen začaran krog: nekaj Jugoslovanov so v Romuniji priprli, dokler ne odštejejo odškodnine. Če hočejo plačati odškodnino, morajo prinesti denar. Logično. da jim morajo »odkupnino* prinesti sorodniki. Na meji pa carinske oblasti sorodnike priprejo, češ da tihotaniio denar, ki ga ima jo dejansko s seboj zato, da odkupijo sorodnike iz pripora. To je orav gotovo nekoliko temna stran sicer zelo pozitivnega pojava, da se tudi na vzhodni strani Jugoslavije odpt-rajo meje in da se začenja izmen ta- vati, kajti v ZDA so omejili izvoz dolarja kot plačilnega sredstva v turistične namene, z druge strani pa je dolar kot nekoliko bolehna valuta posredno vsaj imel deloma negativno vlogo za izmenjavo med ZDA in Evropo. V poročilu se posebej omenja razlika v vrednosti med francoskim frankom in zahodnonemško marko. V zvezi s tem je govor o francoskem franku, ki je bil razvrednoten, kar da je zelo pozitivno vplivalo na dotok nemških turistov v Francijo, ker je njihova marka močno kvotirala nad tedaj dokaj šibko francosko valuto. Ne kaj tega se je čutilo tudi v prvih mesecih letošnjega leta, vendar bi danes ne mogli več govoriti o šibkem francoskem franku, ki si je medtem krepko opomogel. Ne bi pa mogli reči kaj podobnega za nekatere druge valute, seveda v razmerju z zahodnonemško marko, ki ji tako rekoč grozi nevarnost, da «od zdravja eksplodira*, V zvezi s tem naglim razvojem turizma ter v zvezi z dejstvom, da turizem nakazuje tudi za bodočnost nadaljnji tboom*, se v krogih OCDE zatrjuje, da je vedno več držav, ki smatrajo turizem za enega pomembnih dejavnikov njihovega gospodarstva. V ta okvir spadajo načrti za krajši in daljši rok, načrti za uvajanje novih tehnik, za urejanje in koordiniranje načrtov, ki bodo omogočali tudi javne naložbe v gostinstvu. Vlade neka terih držav se trudijo, da bi iz turistične dejavnosti razvile kar se da trdno panogo gospodarstva. Države, ki se vključujejo v mednarodno organizacijo za sodelovanje in gospodarski razvoj, pa bi po mnenju vodilnih krogov organi zacije ne smele razvijati te dejavnosti, razvijati svojega turizma vsaka zase, pač pa bi morale u-smeriti vso to dejavnost v nekakšne regionalne načrte, ki bi bili vključeni v nacionalne pa tudi v mednarodne okvirne načrte. Končni cilji slehernega nadaljnjega razvoja pa bi morali biti usmerjeni «v nekakšen svetovni okvir, če ne jutrišnjega pa vsaj bližnjega razvoja svetovnega turizma*. V istih krogih Je govor tudi o mednarbdnih normah za strokovno ! formiranje ljudi, ki bi se ukvarja li s turistično dejavnostjo. V svojem zaključnem delu govori poročilo konkretno tudi o povečanju turizma v posameznih drža vah članicah organizacije. Najbolj se je turizem v zadnjih časih razvil v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji in Avstriji. Sledijo nato Irska, Norveška, Italija in Belgija, kjer se je turizem sicer močno razvil, vendar ne v tolikšni mer1 kot v zgoraj omenjenih deželah. Končno poročilo poudarja, da so Jugoslavija, Japonska in Grčija ti ste tri dežele, ki so ubrale v turističnem razvoju, konkretno celo v tej nagli turistični ekspanziji še najboljšo in najbolj učinkovito pot, medtem ko da so švedska, Luksemburg in Belgija »zaostale, občepele na položajih izpred dveh let*. TJUMpfcifcl K 100 SAK * Wt IJ .< v* neurecc*« Slovenski maturanti, ki so bili te dni na tradicionalnem maturitetnem po tovanju po Jugoslaviji, so Primorskemu dnevniku pozdrave poslali RIMSKO KASACIJSKO SODIŠČE SE JE IZREK «Walkie - talkie so prepovedani N Ne smejo se uporabljati, celo ne dati na ra-P delavcem, da bi jih uporabili v izjemnih pri»w^ RIM, 10. — Tukajšnje kasacijsko sodišče se je te dni ukvarjam tudi s tistimi oddajnimi in sprejemnimi radijskimi aparati, ki so znani pod imenom «walkie-talkie». Gre za popolnejše in tudi manj popolne naprave. po navadi na baterije, ki jih zelo pogosto uporablja policija ob kaki večji množični prireditvi ali še posebej prometna policija, moremo pa jih zaslediti tudi v rokah 12—13-letnih dečkov, ki se po parkih in ulicah igrajo vojskovodje ali kaj podobnega, saj so nekatere tovrstne elektronske naprave res še prave igračke in jih moremo kupiti dobesedno med igračami, dočim so zahtevnejše naprave »vvalkie talkie* naprodaj le v ustreznih trgovinah z radijskimi in podobnimi aparati. MODNA REVIJA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Ženske, moške in otroške obleke ki bode dostopne res vsakomur Med prikazanimi modeli so v glavnem tisti, ki so se najbolj uveljavili - Vse do 17. t. m. bodo vsak dan revije modelov, ki jih prikazujejo dobre manekenke So modne revije in modne revije. Poznamo na primer modne revije visoke mode v Italiji in Franciji, pa tudi modne revije v drugih državah tu in onstran Atlantika. To so modne revije, ki dajejo svoj pečat moški in ženski modi in ki jo usmerjajo. Poznamo pa tudi modne revije z manjšimi pretenzijami, ki pa niso za oblačenje moškega in ženskega sveta prav nič manj važne. To so modne revije, namenjene širši potrošnji in konfekciji. In če so prve — to je pariške in italijanske, namenjene le eliti, ki razpolaga z denarjem — so druge namenjene veliko večjemu krogu in so zato tudi bolj zaželene, verjetno pa tudi bolj koristne. Med take revije spada tudi revija, ki jo organizatorji Gorenjskega sejma v Kranju vključijo v to sicer izključno gospodarsko manifestacijo. To je revija, ki ima povsem svoj stil in ki se razlikuje na pr. že od ljubljanskih, zagrebških ali beograjskih modnih revij prav zaradi tega, ker prikazuje vse tisto, kar more sprejeti in o-svojiti tisti del ženskega sveta, ki njenim idejam konkretno sledi. »Veste, naša revija ni revija visoke mode, želi in hoče smernice nove mode čimbolj prilagoditi in približati našim ženskam, pa tudi moškim in otrokom* — nam je rekla Marjeta Ruter, tehnična voditeljica kranjske modne revije, ki bo na sporedu vsak dan v Kranju do 17. avgusta. Ko smo si to modno revijo ogledali, smo morali priznati, da so imeli organizatorji tako pri izbiri modelov, kot tudi pri izbiri kro- va ljudi med sosednima deželam« ................................................... umil il i ........................iiiiiiiiiiii.m umi umi ni n i"iii"""""""li"*iii vsem na svoj razum. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan bo primeren za ureditev nekih gmotnih zadev. Otresite se osamljenosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Splošne okoliščine za vas niso najbolj ugodne. Držite se bolj ob strani. Udeležili se boste prijetnega izleta. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite vztrajni in ne dovolite, da bi vas že prvi uspeh omamil. Ne zanašajte se samo na svojo intuicijo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Skušajte čimprej rešiti neko svoje zelo važno organizacijsko vprašanje. Ne napihujte napak drugih. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nastopilo bo za vas zelo dejavno obdobje, primemo za poslovna potovanja in skle- HOROSKOP panje kupčij. Dobre možnosti za u-veljavitev neke svobodomiselna ideje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Danes vam bo uspelo uveljaviti vse sposobnosti. Prišlo bo do spopada z nekim sodelavcem. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izkoristite ambicije, ki jih kažejo vaši sodelavci. Pretiran ponos vam bo škodil. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Uspešno boste premagali razne tež-koče finančnega značaja. V nekem čustvenem vprašanju se oprite pred- STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Dan bo zelo ploden, čeprav bo nekaj sprejetih sklepov neizpolnjenih. Plemenito dejanje varni bo zagotovilo moralno zadovoljstvo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan bo ugoden za razvoj vseh poslovnih načrtov. Pazite se pred osebo ki se vam prilizuje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Postavite se po robu spremenljivosti svojega razpoloženja, ki bi utegnila škoditi vašemu delu. Manjši spor s sosedi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Deležni boste zadoščenja, ki vam ga bo omogočil dvig vašega ugleda. V čustvenih zadevah kažete premalo poguma. jev in blaga zelo posrečeno roko. Vse je bilo tako, da je bilo sprejemljivo čim širšemu krogu obiskovalcev, pa tudi kupcem in to kljub temu, da je vsak model nosil v sebi vsaj nekaj značilnosti nove mode. Aplavzi, ki so spremljali prikazane modele, so bili dovolj zgovoren dokaz, da so organizatorji modne revije zadeli »v živo». Kaj vse prikazuje modna revija v Kranju? Vsega skupaj je nanizanih na njej kar 180 modelov — od povsem športnih, delovnih in otroških, pa vse do že zelo zahtevnih popoldanskih in večernih oblačil. Od teh je bilo kar 60 modelov, ki so jih prikazovale modne hiše, oziroma konfekcijska podjetja iz dežele Furlanije Julijske krajine (med temi tržaški Beltrame) in Koroške. Od domačih so zastopana številna podjetja, kot na primer Ideal iz Nove Gorice, nato Almira iz Radovljice, Rašica, podjetja iz Ljubljane in Zagreba, boutique Boža iz Kranja, Bovec-Ljubljana s svojim nakitom, tovarna čevljev Peko, tovarna umetnega usnja Sava iz Kranja in druga. Manekenov je kar 12 — osem deklet, dva moška in dva otroka. Vsi so kos svoji nalogi in prav nič se ni poznalo, da so med njimi nekateri že profesionalci drugi pa šele začetniki. Da sta bila najmlajša manekena deležna še posebnih aplavzov, ni treba posebej poudarjati. Otrok je pač ljubek, kamor ga postaviš in če se zna še lepo zavrteti in prikupno nasmehniti, je uspeh tu. Novih smernic modna revija v Kranju seveda ne nakazuje. Pa to tudi ni njen namen, kot smo že v začetku poudarili. Lahko bi rekli, da je pri izbiri krojev in modelov težila za tem, da utrdi med svojimi odjemalkami in odjemalci tiste smernice lanske mode. ki so bile najbolj posrečene in najbolj sprejemljive ter da jim doda še nekaj tistega, kar modni ustvarjalci visoke mode predvidevajo, oziroma diktirajo za prihodnost. Tako so se hlačnim kostimom in večernim pižamam, številnim tunikam in oblačilom z »vročimi hlačkami*, pridružila močno romantična oblačila, pa tudi zelo športno krojeni kostimi, ki so bili novost tudi na ostalih svetovnih modnih revijah. Barve, ki na kranjski modni reviji prevladujejo, so ali zelo temne, ali pa zelo svetle — vmesnih tonov skorajda ni. Tako je veliko modelov prav v črni barvi ali pa v zelo temnih vzorcih, dosti je pa tudi takih, ki so beli ali svetlo rožnati (to velja seveda za ženske modele). Med večernimi oblekami je bilo prikazanih kar 30 modelov in to zelo klasičnih, čeprav ni manjkalo globokih izrezov, tako hrbtnih, kot prsnih. Zelo so nas presenetili otroški modeli, saj je bilo že dostikrat govora, da jugoslovanska konfekcija šepa prav na področju otroške konfekcije. Že na lanski modni reviji, ki smo si jo ogledali, je bilo kar precej lepih in okusnih modelov za otroke — letos pa je bilo teh še več in še lepši so bili. Tudi modeli za moške so bili o-kusni ter v stilu novih modnih napotkov, ki poudarjajo povratek k bolj klasičnemu kroju, kot tudi k temnejšim in1 umirjenejšim barvam in vzorcem. Tudi pri čevljih, tako moških kot ženskih, so opazne tendence nove mode. Zato so bile pete ženskih čevljev dosti tanjše in višje, oblike bolj elegantne in barve zmernejše. Prav tako so torbice iz pravega in umetnega usnja manjše in elegantnejše kot smo jih bile vajene nositi zadnje čase Kaj naj rečemo o pričeskah? Ker imajo manekenke v glavnem dolge in bogate lase, so bile tudi pričeske temu prilagojene. Bile so lepe in okusne, bogate a ne pretirano nakodrane. Tudi letos je bil njihov kreator domači salon Mili, ki se je izkazal posebno pri večernih pričeskah. Tudi kozmetični salon Janka iz Kranja je udeležen na modni reviji in moramo priznati, da so bile vse manekenke lepo in diskretno naličene — v duhu nove mode, ki odklanja močne barve in prevelik poudarek očem ali ustnicam. Naj še enkrat omenimo tovarno umetnega usnja Sava iz Kranja, ki je prikazala vrsto dežnih plaščev, škornjev in torbic prav iz tega materiala. Umetno usnje vedno bojj osvaja tržišče in vtis i-mamo, da so bili prikazani modeli tako Kranjčankam kot tudi drugim obiskovalkam zelo všeč. Ce hočemo svoje poročilo zaključiti, potem naj gre posebna pohvala tehničnemu vodstvu, ustvarjalcem modelov, domačim in tujim sodelavcem in razstavljavcem in ne nazadnje vsem manekenkam in manekenom. Če bo resnično vse tisto, kar je bilo prikazano na letošnji modni reviji v Kranju (z izjemo seveda modelov iz Italije in Avstrije) tudi na trgu že letošnjo jesen in zimo, potem ni strahu, da bi tudi ženske tetra prelepega de'a Slovence, zaostajale za novo modo v svetu. N. L. Tudi v teh vročih dneh bo menda tolikšna čaša piva preveč, ali vsaj po vsem dovolj. Prvostopenjsko milansko je uporabo teh prenosnih raw oddajnih m sprejemnih avf, prepovedalo. Ukvarjalo se jo problemom v obravnavi proti * cescu Gelfiju, upravniku neke lanske družbe, ki je bil obto«"^ je opremil svoje delavce 1 1 telefonskimi napravami, to 11 «walkie-talkie», da bi m0^eLji učinkovito nadzirati njihovo J. f nost v primeru, če bi prišlo e® kega izrednega stanja. Gelfi ni zanikal dejstva, da i*, je delavce in nameščence <**. aparati, da bi jih vodil Pre* radijske zveze, vendar je sodnikom dopovedati, da teh # tov ni nikoli konkretno UT ker nikoli ni prišlo do stanja v podjetju. Sodnik, k* jansko ugotovil, da »vvalktfc™ niso nikoli prišli v rabo, Je skega industrijca oprostil **' manjkanja dokazov. Prizivno šče je prvostopenjsko razsodi* trdilo, toda vsa zadeva je nato pred rimsko kasacijo. se ni zadovoljila z dejstvi radio-telefoni «walkie-talkie» prišli v rabo. Sodniki prvega ka rimskega kasacijskega so smatrali, da je zahteva pravilna in so svoj pravdoi meljili med drugim tudi s »poštni zakoni kaznujejo v: ki uporablja kakršnokoli *e sko, telefonsko in radioeli napravo, ne da bi bil prej <* strežno dovoljenje od koihl nih oblasti. Dejanske raz' ne dopuščajo nikakega dvoi bi bili delavci uporabili Ml če bi se pokazala potreba- j pa je bil kršen 178. člen P° j zakonika, ki kaznuje tudi & t tev naprave, če ni pravočas veščena ustrezna oblast*. Kasacijsko sodišče v Ri*11 jj rej obsodilo milanskega pa čeprav njegovi delavci r3 : ga telefona «walkie-talkie» ” porabili. Vi v, V C1 ki V Sinju je zi»^ Zvonko Videkfl Se “>sk S1NJ, 10. - V nedelj letošnjih vitežkih tekv Alki odnesel prvo mesto sinjske predilnice Zvonko 1 ka. Letošnja prireditev r. že 256., kajti začela s? j/ tar» davnem letu 1715 in so II C«. nili le v času zadnje vofj ]■ je bilo vse, kar bi mo9l° movati, v partizanih. Zvonko Videka je f ^ tia del «v sredino», enkrat r jj S 0* 't0 K? t del v dva obroča, tretjit i $ala del v en sam obroč. S “ bil najboljši med imenu predsednika ref\? maršala Tita mu je izr«1“J m i tekffp ka ref. hodni srebrni ščit v P' Karlo Mrazovič-Gašpar, . r, zastavo *Plamenac» pa i * Im m 'M pel na zmagova’čevo k°P^jf karski vojvoda generalni r kovnik Bruno Vuletič. M sl* Pri letošnjem 256. teku- ™ ™ 15 Alkar f V so hkrati slavili v Sini" << • ■-* 4? > i je tekmovalo 30 letnico vstaje Cetinjske J c jine, so tudi tradicionalna 'f v. ditvi prisostvovali še ’ 5n ■ palo, dr. Savka Uabčf ■ m čar, dr. Jakov Sirotkov :6. stavnik zveze združenih Ivan Šibi in mnogi drugi j J l n i,/#; in 0 , vlfe ši predstavniki oblasti ’n si nih organizacij. Prireditve iž Sk ri b velika množica . udeležila najmanj 15 tisoč doma< gostov. KnJ,1 PREJELI SMf K"; T Vis fi' LA DISCUSSIONE - Ku politični tednik. Štev, ?V|c julija, letnik XIX. VredfJ uprava: Rim, Via IV- 00 149. TONE SVETINA 154. IHANA 0RUGA KNJIGA «četo bomo spremenili v mišnico. Ana, ti boš pa za slanino!« se je zasmejal Vojko, ki Je bil že napravil načrt, Jtako bodo obdali dekle s predanimi ljudmi. Pogovarjali so se pozno v noč. Potem sta Primož in Ana zlezla v šotor in se odela z dvema odejama. Bill so visoko v hribih, kjer je bilo ponoči mrzlo in vetrov no. Po dolgem času sta se spet stisnila skupaj. v Da j, Primož, objemi me, da bom čutila, da si resnič no ti, da se mi ne sanja!« Nežno se je pritisnila k njemu. Spala sta kot nekoč na Jelovici, tiste prve dni, ko Je prišla k njemu. Zjutraj navsezgodaj, ko se Je plazil mrak iz doline, Ju Je zbudil Bosanec Keča. Primoža je moral potegniti za nogo, šele potem se je oglasil. «No, vodnik, če želiš, ti izjemoma prinesem sok v šotor in peljem tvoje h kotlu.« Primož Je planil pokonci, splezal lz šotora, sl pomel oči in se pretegnil Obregnil se ie ob Bosanca, naj ne zafrkava že takoj prve dni, potem ko Je prilezel iz bol nišnice. Zbral je vod in ga odpeljal za greben, kjer je Nande kuhal sok Okoli kuharja se Je že vila vrsta Drua za drugim so molili menažke, da Jim je nalival sok, Ja nez pa jim ga je belil z žlico ocvirkov. Ana je prišla ko ao se že zadnji razgubili po položajih. »Zate sva prihranila najine ocvirke. Vidim, da sl shuj- šala, odkar se ne hraniš pri meni,« se je dobrikal Nande in dobro se mu Je zdelo, ko mu je rekla, da se ga je vsak dan nekajkrat spominjala. Medtem ko je jedla, je Nande segel prav na dno svojega ogromnega nahrbtnika — ki so mu bila kos sa- mo njegova mogočna pleča — in privlekel na dan torbico za prvo pomoč. Ana je Je bila zelo vesela. «Nande, najlepše je pomagati ljudem. Ce bom preživela vojno, bom zdravnica.« «Kar bodi! To je dober poklic. Ali veš, kako pravi- jo? Kar pogreši zidar, pokrije malta, kar pa zdravnik, pokrije zemlja, he he he! Konec koncev pa ima vsak svoja nagnjenja. Mene veseli kiihinja, dasi sem drugače sekač. Ali veš, zakaj? Doma nas je bilo cel ograbek lačnih otrok. Kruh Je bil za nas potica, tako redko smo ga videli. Meso pa smo jedli le takrat, kadar je oče kot divji lovec kaj ustrelil. Menda sem imel štirinajst let, ko so ga zasačili — u-strelil je gamsa — in ga zaprli za nekaj mesecev. Takrat smo jedli samo po enkrat na dan. Si predstavljaš, kako smo bili lačni? Najmlajši so jokali z mamo vred. Bil sem najstarejši in sem se čutil nekako odgovornega za dru- žino, ko očeta ni bilo. Nekaj časa sem odlašal, potlej sem se odločil. Vzel sem sani in odšel z mlajšim bratom v laz. Tam je Imel oče skrito puško v votlem tramu. Brat Je pognal in mimo mene se je pripodil trop sm. Puška se mi je tresla v rokah, ko je zahrstelo po grmovju. Ubil sem najdebelejšo. Z nočjo sva pripeljela meso domov, kože pa sva zakopala v hosti. Mati je jokala in me božala. Tako smo bili lačni, da se ni mogla hudovati nad mano Spet smo se najedli mesa po mili vdlji. Vidiš, zato sem tako zadovoljen, kadar četi lahko skuham, da vsem žarijo oči in se |im še kosti ne ljubi glodati. Tudi ko sem delal v hosti sem sn kuhal sam, in če sem hotel, da ml je kaj ostalo, sem moral kuhati malo. Zdaj pa lahko vsaj tiste dni, ko poberemo premožnim skuham ko takrat doma. Vidiš Ana, tako je. Kuhar sem, čeprav me je Fazan proglasil za oportunista.« Zdanilo se je. Nande je naložil na ogenj. Ko je njegov pomočnik privlekel h kotlu krompir, so ga začeli lupiti vsi trije. Sredi dela sta jih zmotila Svarun in Dren, ki sta pregledovala položaje. Svarun je prisedel k ognju. Nikoli ni obiskal čete, ne da bi se ustavil pri kuharju. Pri njem je zvedel več kot na četnem poveljstvu, šmajser je položil na kolena in obraz se mu Je razlezel v prikupen, skoraj hudomušen nasmeh. «Daj, povej nama, Nande, zakaj ti, stari partizan, ne moreš zapustiti kuhinje. Razumel bi te, če bi bil jehovec. Toda ti med borbo celo poveljuješ, zmerjaš, tepeš s kuhalnico in jurišaš.« «Rad sem kuhar!« Potem Jima je začel praviti zgodbo, ki jo je bil pravkar povedal Ani. «Toda Nande, ti si komunist,« mu je ugovarjal Dren. «Ali misliš, Dren, da komunisti ne smejo biti kuharji?« se je zahehetal Nande. Svarun pa ga je pritisnil: «Vojska raste. Mi potrebujemo voditelje z Izkušnjami, trde in čvrste ljudi, kot si ta! Menili smo se, da te bomo postavili za vodnika in da boš oddal kuhalnico.« «Jaz nikamor iz čete!« Jo je kar po bohinjsko urezal Nande. bi se upiral!« dovolj zame, ki sem poznal pred vojno le žago in Ce je tako, te ne bomo silili,« Je rekel Svarub-Je, da si najboljši kuhar med komunisti in najh°' miunist med kuharji kot pa poveljnik brez veselja.* Nande se Je zasmejal: «Saj sem vedel, da ^ pogruntal! Pa ne pravita drugim, posebno komisari01 S S c« fr!* 48t % Po kosilu Je bil zbor bataljona po četah. ^ pritovorili k podzemski kasarni na Črnem vrhu ^ j mundoijo in razstrelivo. Nastalo Je živahno vrvenje- rokofiV| ^ cm J® V'« “ *»» »U*>IW »wt*w Ol j« F*"‘ ----l-J Id ji} strelil nogo in odvlekli so ga v zaledje. 1 luske ta-i* ? je pa le videl in tudi bojni hrum katjuš je s54_, ^ «Nimaš razlogov, da «Dosti jih imam.» ((Kakšnih le?« «Ce hočeta in če ne bosta zamerila, Jih bom pa pove dal. Zdi se mi, da je bolje, če imate dobrega kuharja kot slabega komandirja. Po štabih imate nič koliko takih, ki bi več koristili, če bi nosili kotle in lupili krompir. Pa terenci.... Koliko se je v zaledju nabralo zabušantov! Jaz bi najmanj polovico teh ljudi takoj poslal v čete.« «Skoda, da ni z menoj komisarja. Dali bi ti politično funkcijo.« «Tudi te ne maram. Kuhar sem in komunist, saj je to ■ ce'1' t lii ložajih je ostalo samo nekaj dežurnih mitraije2 joj drugi pa so se v kolonicah spuščali k cesti, kjer orožarji delili strelivo za italijanske brede, anglešK®,(f £j ^ nemške Šarce in puške. Vsak Je lahko vzel, koliM* . hjj gel nositi. Primoževega Šarca Je zdaj nosil Slave, Širc dezerter iz nemške vojske. Pred enim mesecem ^ iz bolnišnice. Na ruski fronti si je bil prvi dan f fi' $ tanK . l teti . _______ . . . fv je zanj predlagal Vojko, s katerim sta bila skupaj v ^ jj* ^ Primoževemu pomočniku Milanu so dodelili w ^ strojnico bren. Fant je premagal stiah, pohodi w p ^j0 so mu pozdravili želodec; Vojko ga je spravil ( (^ čeprav je Orlov ugovarjal. f \ • v aN vim očesom, pod katerim mu Je bila izstopi a s Tudi Nande se je usajnl, naj se ne lato/i?^1’ / ker ne bo nikogar, ki bi nosil četni kolektiv, j jih je strašil, kako bodo stradal; na Jeiovirc. C jj Tudi Ana se je pomešala med živali v; vi vež y ^ Jev. Brigadni zdravnik Je delil povoje m sciravi*' V, ^ angleških pošiljk. Pred nekaj dner. so U;tma f Cerkno toliko materiala, da bi ga bUo dovolj za '** ((Primož, glej da tvoj vod ne bo pobral vse se je hudoval vodnik Jelen, nepresiar.o mež,k&Jt*'|i , ^ tilvM aŠakami maiI l/n 1/v uri vvi mil in V.1 IA ('/■(. so . ’ a Rf’ jo | KlO M0 terih s#1 ra«** »""J I* 'JI ati fT# eke w to* i f>' I««' ? o * 0 J»" Ob# ■i? rs up<£f zjei# ki J'J je ^ ar i! /no * ;odW r-1 volk 1 a “Lr oi# I •a VS8% teleg el?S' j ^ orni*, '.me-'* | /O!11*' nf5 na#J mu JJ, idui iflg1 ca o V, ^■morski dnevnik 5 rr ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. avgusta 1971 !gjgflJ SE JE ZAČELO EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V HELSINKIH Dve dati kolajni at Sovjetsko zvezo Domačin Vaatainen premagal Bedforda S«? Čižova potrdila svojo premoč v metu krogle - Konca med iMljšimi na 10.000 m - Skoraj vsi Italijani so se uvrstili za Klinja tekmovanja - Za vzh. Nemce tri druga in eno tretje mesto helsinki err^J 7 ]0.-15.8. 1971 % ;inki 10. — Toliko priča- viVjj. ______ _ % Sg ?vr°Psko prvenstvo v atle-t. le končno rf^r- že ~ le končno le začelo. 10U’j':i# 5^ t>«* * dan Je Prinesel dokajš-*»*fi * *** < * ".P** ^■•*'WA ***': A^ff/^4 V ČILSKEM mmyju Sealeju. ko porotmki v šestih mesecih nisi' dosegli enotnega sklepa, se zdi taka zah‘eva nerealna. Proces, ki se le zaključil vče raj ie bil za Nevvtona drugi v šti r:h letih leta 1963 je namreč so d!š*e v San Franciscu obsodilo leHeria »Črnih panterjev* na pet najst let zapora, vendar prizivno sodišče je razveliavilo to nhsod bo zaradi nepravilnega postopka. Med nrocesom ie Nevvton vedno j trdil, da ga je policist napadel in J ranil Za njegovo smrt je izvedel šele pozne ie. ko le že bil v bolni* niči. Krivična obtožba proti vodi j telju črnske revolucionarne stranke' ne bi bila nič tako čudnega. *aj bi se ujemala z načrtom za eliminacijo »Črnih panterjev*, katerega je začela ameriška vlada izvajati že pred leti. etimi panterji* so v San Fran dseH dosegli danes podoben usneb. j k* |* predsednik sodišča ‘ na procesu proti trem temnopoltim mladeničem, katere so obtožili, da so v zaporu zabodli čuvaja. Proces se je začel v posebni dvorani, kjer so obtožence ločili od občinstva s posebnim steklom. Kmalu po začetku, je predsednik sodišča izjavil, da bo odstopil. Kalifornijski sodniški svet bo moral določiti novega predsednika. SARAJEVO, 10. — Trije otroci so danes umrli v Tuzli v požaru, ki so ga staršev. Mati se je odpravila v trgovino, ker so otroci spili. Ob povratku je videla, da ji gori hiša in njeno prizadevanje, da bi rešila sinove je bilo zaman, ker so bili malčki že mrtvi. Po prvih ugotovitvah preiskovalnih organov zgleda, da je požar zanetil eden izmed otrok, ki se je igral s škatlo šibic. Pohotna dejanja očeta do hčerke MESTRE, 10. — Agenti javne varnosti so danes v Mestrah aretirali 50-letnega nočnega čuvaja Al-da 'Smanitta, ki naj bi za eno leto z grožnjo prisilil svojo enajstletno hčerko k pohotnim dejanjem. Potem ko je dolgo prenašala očetovo početje, je deklica nekega dne povedala vs€ materi, ki je prijavila moža ženski policiji v Mestrah. Ta je obvestila pomočnika državnega pravnika, ki je danes izdal ukaz za aretacijo Smanitta, katerega so prepeljali v zapor »Santa Maria Mag-, giore*. ZERMATT. 9. — Nesreče v hribih niso prav redek pojav, še posebno ne poleti, ko se planinci prav radi zatečejo v višine. Zimskega planinstva si namreč vsakdo ne more privoščiti, poleg tega da terja poseben trening in seveda tudi posebno opremo. Včeraj in danes so se v hribih pripetile kar tri hujše nesreče, zaradi katerih je izgubilo življenje pet oseb, 18 letni mladenič pa leži hudo ranjen v bolnišnici. Vse so se zgodile v zahodnih Alpah. Trije mladi nemški planinci so se ponesrečili na vzhodni steni vrha Cer-vino v skupini Penninskih Alp. Skupina je odpotovala iz Zermatta včeraj zjutraj. Povzpeli so se do skoraj 4 000 metrov nadmorske višine in dospeli tik pod kočo Hornli, ko je enemu od treh spodrsnilo in so vsi trije strmoglavili za skoraj 300 metrov in padli na ledenik Furgg-Glettscher. Skupina drugih planincev, /ki je plezala po neki bližnji steni in je z grozo sledila padcu in smrti bratov Josepha in Elisabethe Martin — stara sta bila 20 oziroma 21 let — ter 20-letne Christine Keupt, je pohitela spet v Zermatt in obvestila reševalne skupine. Vendar je bilo vse zaman. Reševalci so lahko odnesli samo trupla, ki so sedaj v pokopališki kapeli v Zermattu. Družini sta bili seveda obveščeni. Druga nesreča se je pripetila zakoncema iz Berna, ki sta plezala po vzhodni steni Eigerja v skupini Jung-frau v Bernskih Alpah, člana švicarskega planinskega kluba 44-letna Albertina Hilliger in 48-letni Tommas Gefeller sta iz koče odpotovala včeraj zjutraj. Iz neznanih razlogov sta nenadoma padla s stene in se ubila 200 metrov niže. Trupli so rešili z letalom »Air Zermatt* in ju odpeljali v Sion. Medtem ko sta se prvi dve nesreči pripetili v precejšnji višini in se je tretja nesreča pripetila skoraj v dolini. 18-letni Turinčan Marco Ber-tinetti se je s štirimi prijatelji odpravil v sedaj zapuščeni rudnik zlata pri kraju Brusson, da bi poiskal nekaj kremenčastih kristalov, ki vsebujejo tudi manjšo količino zlata. Mladenič se je sicer ukvarjal s planinstvom, vendar ni bil izredno spreten in je nenadoma padel v globoko jamo. Po skoraj sto metrih ga je ustavilo drevo in mu tako preprečilo padec še 300 metrov — do dna brezna — kar bi mu prav gotovo bilo usodno. Prijatelji so ga rešili iz nevarnega položaja in ga odnesli do vasi, od koder so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico \ Ivreo. Mladenič je dobil zelo hude poškodbe po glavi in prsih, poleg seveda raznih udarcev. Zdravniki si niso upali izreči prognoze, morda pa se bo mladenič le rešil. iskavo, ki jo vodi višji sodni zbor iz Firenc. Na zasliševanju odpoklicanega sodnika, ki je — malo pred tem — zahteval ponovno obdukcijo, da se ugotovi, če je res Pinelli pred padcem prejel močan udarec v tilnik, s tehniko «karate», so v Firencah raznesli celo vest, da bi utegnili milanskega sodnika obdolžiti zanemarjenja uradnih dolžnosti in korupcije. Zanemarjanje uradnih dolžnosti naj bi zagrešil, ko je nadaljeval sodno razpravo primera »Calabresi — Lotta continua* in ukazal ponovno obdukcijo anarhistovega trupla, čeprav naj bi vedel, da bo dr. Lener kmalu sprožil zahtevo po odpoklicu. Zločin korupcije pa še ni bil dokazan, vendar se javno mnenje sprašuje, zakaj naj bi (če bi obtožba veljala) bil sojen samo sod nik, ne pa tisti, ki ga je skušal podkupiti. Zaenkrat v Firencah ni še nič točnega. Razen dejstva, da je dr. Calabresi prispel na sodišče preoblečen v šoferja, ker mu je šla reakcija publike na živce. Sodni primer umrlega anarhista torej še zdavnaj ni zaključen. Njegova vdova, Licia Rognini, je medtem vložila tožbo proti dr. Cala-bresiju, dr. Allegri (vodji političnega oddelka kvesture), karabinjerju Mucilliju, brigadirju Panessi. Ob-dolžuje jih, da so njenega moža namenoma umorili. BAR, 10. — Pristaniško poveljstvo v Baru je pričelo sodni postopek proti podjetju «Brodospas» iz Splita, katerega vlačilec je brez dovoljenja potegnil na plažo v Ulcinju grško ladjo z liberijsko zasta-' loška «bomba*, je mea “"J'1 vo. Udja se je vnela na meji ju- širni vzorci, ki so jih do seoaj goslovanskih teritorialnih voda v bli- lizirali znanstveniki, saj J. žini Bara. 16 članov posadke skupaj s kapitanom je ladjo zapustilo, ko je še gorela. Rešil jih je trajekt »Sveti Štefan*, last podjetja Prekooceanske plovidbe iz Bara. Čim so to zvedeli, so iz pristaniškega poveljstva poslali svojega inšpektorja in vlačilec. Ekipa splitskega Brodospasa pa je bila hitrej ša. Njeni mornarji so stopili na ladjo in so jo gorečo odvlekli proti Ulcinju. Splitsko podjetje je ravnalo po mednarodnih predpisih, pri čemer gre predvsem za lastništvo ladje, saj postane ladja last onega, ki stopi na njo, kadar jo zapusti posadka. Istočasno pa je podjetje grobo kršilo druge predpise, saj je treba goreče ladje odpeljati daleč od naseljenega področja. Lahko bi eksplodirali tanki z nafto in izlilo bi se od 50 do 60 ton mazuta, ki bi onesnažil vse plaže od Ulcinja do Dubrovnika. Morska struja na tem področju je namreč takšna, da je bilo to področje ogroženo. Po vsej verjetnosti je podjetje »Brodospas* vse to dobro vedelo in se tudi zaveda, da bo strogo kaznovano, vendar bo kazen mnogo nižja kot bo znašal dobiček prodane ladje. Grška trgovska ladja «Aegis Pio-ner* ima 15.000 ton in je last pomorske družbe «Aegis Shippdng* iz A-ten. Še vedno je na plaži v bližini šibeniškega kanala, kamor so jo pripeljali že v soboto. Ladja je plula iz Brazilije v Šibenik s tovorom manganove rude za potrebe tovarne elektrodov Inferovegur v Šibeniku. Sedaj pretovarjajo tovor na neko dansko ladjo. Ko bodo izkrcali okrog 1400 ton manganove rude bodo skušali ladjo ponovno potegniti s plaže. NEW YORK, 10. — Ameriški znanstveniki, ki so danes začeli preučevati kamenine, ki so jih prinesli kozmonavti z Lune, so s presenečenjem odkrili med temi vzorci kos oksidiane, črnega steklastega kamna vulkanskega izvora. ki je na Zemlji precej redek. Presenetljivo novico je danes sporočil vodja geološkega zavoda v Houstonu, ki je dejal, da je to prvi vzorec te kamenine, ki so ga zasledili na našem satelitu. Znanstveniki si niso še na jasnem, kakšen je pomen tega odkritja, ker do sedaj niso imeli še dovolj časa, da bi podrobno analizirali vzorec. Prvi pregled kamenin, ki so jih prinesli Scott in Irwin, je precej Jane Konda je trenutno opus*** ^ tlko, da bi se spet ukvarjala 9 ^ Prav v teh dneh Je začela 9 njem Pakulejevcga filma «Pr#s za inšpektorja Kluk*9- . iw Vročina in »hot jazz* kar lepo paseta skupaj, še posebno, če Je v bližini osvežilna voda. Tako ri le lastnik hotela mislil, ko je najel ansambel «N«r Orionu Juu, U bo igral r njegovem kopallUn. Zadeva Pinelli* spet pred sodiščem: tokrat je na vrsti sodnik Biotti MILAN, 10. - Te dni je spet izbruhnil v javnost primer dr. Calabresija, komisarja (točneje — nadzornega komisarja, po nedavnem napredovanju, ki ga je odredilo notranje ministrstvo) političnega oddelka milanske kvesture, v čigar uradu so zasliše vali v noči med 15. in 16. decem brom 1969 anarhista Pina Pinellija, ko je skrivnostno strmoglavil z okna četrtega nadstropja na dvorišče kvesture. Dr. Calabresi je namreč, preko svojega odvetnika dr. Lenerja, onemogočil ponovno obdukcijo trupla a narhista s tem, da je zahteval odpo klic sodnika, dr. Biottija. Proti tani u mdaj uvedli pre TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle i-gra Gregor; 12.10 Evropske prestolnice; 12.20 Za vsakogar nekaj; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost. književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.55 Bennettov trio; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.45 Istrske pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mladina poleti; 15.50 Radijska pripovedka; 16.00 F. Cilea: A-driana Lecouvreur; 16.35 Mali koncert. KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je... 10.15 Plošče; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 13.40 »Fumora-ma»; 14.05 Pojeta zbora »Tre Pi ni* in «Sot la Nape*; 14.30 De tektivka; 14.35 Pesmi: 15.00 Igra orkester Boston pops; 15.40 Zabav na glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Pri morski dnevnik: 17.15 Melodije, za vsakogar: 18.10 Jazz; 18.30 Pojejo Bobby Moore in The Rhythm A ces: 18.45 Oktet Don Frontiere: 19.00 Radliska Igra; 19.30 Odlomki iz oper; 20.30 Prenos RL: 23.20 Orkester D. Carrolla; 23.35 Komor na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00. 15.00. 20.00 in 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glas ba: 8.30 Jutranje pesmi: 915 Vi in jaz; 11.30 Poje mezzosonranist ka Ebe Stignani; 12.10 Plošče: 13.15 Spored z Renatom Pascelom: 14.09 in 15.30 Italijanski Zibaldon: 15.10 A. Dumas: črni tulipan; 15.4? SREDA, 11. AVGUSTA 1971 Radijska igra; 16.00 Program za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Klavirski duo Gorini-Lorenzi; 19.30 Pesmi in glasba iz slavnih glasbenih komedij; 20.25 G. Donizetti: Don Pasquale. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30 in 24.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Zvoki in barve orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje: 10.35 »Otto piste*: 12.30 »Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbeni spored: 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 16.05 Popoldanski spored: 18.15 Plošče; 18.38 Vesele harmonike: 18.45 Prenos iz Helsinkov; 19.00 Spored z Angeli-nijem; 20.10 »Supersonic*; 21.30 Svet opere: 22.10 Glasbeni spored; 22.40 W. Scott: Ivanhoe; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachovi koncerti; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.00 Etnomuziko-loški informator: 12.20 Mojstri Izvajalcev; 13.00 Medigra: 14 00 Chopinova glasba: 14.20 A. Dvorak: Karneval: 14.30 Opera 15.30 Portret avtorja: 16.15 Komorni kon- cert; 17.10 Lahka glasba; 1720 Strani Iz albuma: 17.35 Glasba izven sheme: 18 00 Srečanje v Parizu: 18.05 Lahka glasba: 18.45 Bela Bartok: 19 15 Vsakovečm-ni koncert: 20.15 Indijska filozofi’«- vo 45 Ruske narodne pesmi: 21.30 Kvartet za godala. FILOO'FUTIJA 8 00 Koncert za začetek: 9 15 I-laliianska sodobna glasba: 9 45 Pa-• očnl koncert: 10 10 Corneliu Car-dew; 10.20 Odlomki iz oper: 11 90 Medigra: 1200 Pesmi 19 stdeHa: 12.20 Sergej Prokofiev; 12.30 Plošče v izložbi: 13 30 Simfonični koncert: 14.35 Havdnov koncert; 15.30 Komorna glasba-stereo. SLOVENIJA - 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17-00’ ^ in 24.00 Poročila; 9.10 Operna tineja; 10.05 Kaj vam glasba; 10.20 Z orkestrom w $ Carlo; 10.40 Stare slovenske j; dne; 11.15-12.00 Pri vas j3j« 13.10 Pesmi Pavla Sivicai vJii Kmetijski nasveti; 13.40 . s\j>: do vasi*; 14.15 Zabavna s (f> 14.30 Priporočajo vam... t P lahki glasbi; 15.30 Pet m'" m EP; 15.35 Naši poslušalci jo in nozdravljajo; 15.55 Ve za EP. 16 30 Glasbeni >nte’j j(l L ca udom: 21 oo Dnevnik: ]jL)v lefilm: 22.00 Slovenska glasba. JUG TELEVIZIJ*^ 14 55 Evropsko atletsko pijj stvo; 19.15 Obzornik; I®' |ut^: Nogavička: 20.05 Risani ft* m filmi; 20.30 Na sem’’ f 21 00 Dnevnik: 21.35 K® divje svinje: 22 35 Naša na tujem; 23.15 Poročila- Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic* GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprav* TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnin* Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 Ur celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir. J SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 11. avgugta 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v LJubl|anl 501-3 270/J »ADIT. • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/U nad telefon U Oglasi Za vsak mm v višin! enega stolpca trgovski 200, fina"J?:,|f upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalia ?00 lir .Mali °9 , 50 lir beseda Oglasi ra tržaško m gonško pokranno se naroi®!° upravi. Iz vseh drugih ookraim Italije pri «Socie*i Pubblicltš Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala in tiska ZTT * 1