/a?/4y y/ c J' / Z&t Ififl v Tretje biikvlce/ / J ' LT N K UIHLJOTHlj f^SuA S privoljenjem pesnikov nabral mmn volcicv. Z dovoljenjem visokoeaslitljiviga Ljubljanskima Škofijstva. ¥ ILjiMJaai Natisnil J. Blaznik. Noto pesem zapojte Gospodu, Cela zemlja naj poje Gospodu. Ps. 95.. O de bi mogel jest kdaj doživeti, Da bi Marijo vse serca ljubile! S. Alfonz Ligvorjan. „Jožef' Kranjski" dobi kar bo čistih dohodkov prodanih teh bukvic. l^-oZcm mu> Pesmi sv. Alfonza. (Poslovenil Blaž Potočnik.) Marija nase upanje. I. O upanje mi lepo! Vse moje zaželenje, Ti moje si življenje, Moj mir, Marija Ti. Če Te, Marija kličem, Al če se spomnim na Te , Sladkost, veselje za Te Prevzame mi serce. Če kdaj težavna misel, Serce v grenkost pobije, .. Samo ime Marije Prežene vso britkost. Na morju t’gu življenja, Si zvezda meni mila, K’ bo moj čolnič vodila, De pridem srečno v kraj Pod Tvojim ljubim plaj.šam Preljuba moja Mati!' Želim jest prebivati, Umreti tud pod njim. Če srečen, o Marija! Vmerjem v ljubezni Tvoji; O blagor duši moji! V nebesa pohitim. Z vezmi ljubezni svete Mi Ti serce ukleni, Tvoj sužin , blagor meni f Hom Tebi zvest ostal. Sej to serce, Marija! Od zdaj ni nič več moje Bogu ga daj, je Tvoje, Ga nočem več nazaj. 5 ' Marija naše upanje. II. Z nebes visok’ga trona, O Mati vse dobrote! Poglej nas revne srote Enkrat, samo enkrat. In če serce se Tvoje Nas vbogih ne usmili, Ne bomo več prosili, De b’ se ozerla v nas. Poglej , de smerti vredni Smo mi pred Sinam Tvojim, De smo z napuham svojim Vžalili mu serce. Pa Ti ga potolažiš, Hesedo eno dati Če hočeš , ljuba Mati! In bo odpustil nam. Gospa mogočna, blaga! Le rec’ v ljubezni svoji, De smo otroci Tvoji In milostljiv nam bo. Pač res, de nismo vredni Z a volj hudobe svoje Se štet’ še otroke Tvoje,, Pa Ti si Mati še. Svoj mili plajš razgerni, Brez straha bomo stali V ljubezni prebivali, Če nas objameš vanj. O Mati sladka mila! Poslušaj kličejoče, Zveličaj ljubijoče! Ki v Te zaupajo. Marija naša Mati. Marija preblaga! Preeista in draga! Vse duše vedo, De Matere slajši Nikolj ni bilo. O Mati presveta! Hči svet’ga Očeta, Vse milosti vir, Mi upanje daješ, Veselje in mir. Marija preblaga! itd. O Mati Devica! Nebeška Kraljica! Kdo Te je častil, De b’ vender pri Tebi Uslišan ne bil? Marija preblaga! itd. O Mat’ ljubeznjiva! Nar bolj dobrotljiva I Ti prosi za me, De bodem Te ljubil In gorel za Te; Marija preblaga! itd. Mogočna si, Mati, Bog nič Ti ne ukrati Kar hočeš, storiš, Ti da, kar ga prosiš Ti da, kar želiš. Marija preblaga! itd. O Mati ljubezni! Ozdravi bolezni Ti moj’ga serca , De začnem ljubiti Preljub’ga Boga; Marija preblaga, itd Ljubezen do Marije. I Veš, o Marija! Moje veselje! Veš moje želje? Ljubil bi te; Zmiraj pri Tebi Hotel bi stati, ljubljena Mati! Zverzi me ne. Kaj pa Ti hočeš, Moja Kraljica! Sladka Devica! De Ti podam? Druži ga nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Rad Ti ga dam. I’a Ti, Kraljica! Si ga že vzela, In si ga vnela, Za Te gori. Mati preblaga! Ti ga ohrani, lludimu brani, Reši ga Ti. Slava Marije. Nar bolj blaga, mila, draga Si, Marija D’vica, Ti, In čistejši, in .svetejši NI bilo nikol 1 stvari. Tvoje obličje, lepotičje , Je zgolj milost in sladkost, Ni človeško , je nebeško, Zmaga angelsko svetlost. Dopadljive, ljubeznjive Zvezde, očesa Tvoje so; Kakor psice, vse sladčice Naše serca ranijo. 10 Peric drage, ljube, blage Tvoje svete so roke, Polne gnade, ktero rade, In obilno nam dele. Ti, Devica, si Kraljica Cele zemlje, vsih nebes; Pa ponižaš, in približaš Se do revnih nas zares. Kdaj boš dala, prikazala Tudi mojim se očem? Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj, De s Teboj Te gledat grem. IJrez števila duš rešila Si sovražniku iz rok, Pridi k meni, in me deni V trumo rešenih otrok. O častimo ga, hvalimo, K’ nam je tako Mater zbral, Ga ljubimo, ga molimo, K’ je vso čast Marii dal. Živi! živi! vpimo: živi! V sercih nam Marije ime! Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto serce. Lepota Marije. Dajte, hribi in doline, Oojzdi, travniki, planine, Vsi Devico počastite, Ki je lepši nima svet. Vsi potoki, vi, šumeči, Ljubi tički žvergoleči, Premogočni vsih Kraljici Pojte hvalo, pojte čast. Vsi recite: o Devica! Kako lepa si Kraljica! Bodi čast in hvala večna! Tvoj’mu Stvarniku, Bogu. Ti si solnce, serca greješ Od ljubezni, ktero seješ; Ti si luna razsvetljena Od svetlobe vsih nebes. 12 Lil’ja, roža si cveteča, Nar prijetniši dišeča, Si brez madeža, vsa čista Polna ljubeznjivosti. Kar še dela ljubeznjivo, fn Gospodu dopadljivo, To je Tvoja prelepota, Polila vse pbnižnosti. O Marija, Bogu draga! Nam pa sladka, mila, blaga 1 Kakor ljubiš svoj'ga Sina Bodi milostljiva nam. Smert Marije. Zapojmo! častimo Hčer, sveto nevesto, In Mater vso zvesto Presvefga Boga! Oj , živi Marija! Marija, oj, živi! Oj živi Marija! In Bog, k’ nam jo da! Odločena Mati Od Sina v daljavi, Ko lil’ja v gošavi Med nami je bla. Oj , živi Marija ! itd. Se z Rogam skleniti. V nebo hrepenela, In serčno želela, De smert bi prišla. Oj, živi Marija! itd. Nje Ženin preljubi, Spolniti ji želje, Jo kliče v veselje , K počitku serca. Oj, živi Marija! itd. Zdaj pride ljubezen S sladko svojo psico , S prijazno desnico Jo v serce ji da. Oj, živi Marija! itd. Tak sveta Devica Medli od ljubezni, V tej sladki bolezni Življenje konča. Oj, živi Marija ! itd. Presveta dušica Od zemlje se vzdig-ne, Sam Sin ji pomigne, V nebo jo pelja. Oj, živi Marija! itd. V nebesih , Marija ! Se razveseljuješ, Na desni kraljuješ Zdaj Sina svoj’ga. Oj, živi Marija! itd. Nebeška Kraljica! Oh prosi tam za me, De m’ v sercu se vname Ljubezen sladka. Oj, živi Marija ! itd. Marija v nebo vzeta. I. Moj duh iz telesa Z Marijo v nebesa Povzdigni se ti. Gospa je postala, Bo tam kraljevala, Kjer Sin nje živi. Moj duh iz telesaitd. Brez nje jest na sveti Ne morem živeti, Veselja več ni. Moj duh iz telesa itd. Oh hudo ločenje! Kdo da mi življenje? Kdo pomoč deli? Moj duh iz telesa itd. Ce tud se ločila, Je Mati premila. Nas ne zapusti. Moj duh iz telesa itd. Je Mati skerbijiva, Gospa ljubeznjiva, Za nas govori. Moj duh iz telesa'itd. -Otroke v težavah, V skerbeh in skušnjavah Vse rešit’ želi Moj duh iz telesa itd. 16 Ga hoče oteti, Kdor čisto živeli Serčno hrepeni. Moj duh i/. telesa itd. Serce polno sreče, V ljubezni goreče Za njo pohiti. Moj duh iz telesa itd. Marija v nebo vzeta. II. Marija 1 Teh’ serce v ljubezni je gorelo, Ljubilo je, in od ljubezni kopernelo. O srečna sraert! če sme se smert imenovati, K’ Ti jo je hotel Bog, Devica sveta, dati. Veselo, mirno in presladko si zaspala, Od zemlje se v nebeški paradiž podala. Si šla v nebo, o Mati moja, in življenje 1 Si šla k Zveličarju v nebeško poslavljenje, S Teboj želim tud jest to zemljo zapustiti, In se pri Tebi, moja Mati! veseliti. O blagor meni! in o blagor duši moji, Ge kdaj dosežem stati pri Kraljici svoji. ir O srečen, kdor Te gledati pri Sinu more, Povzdignjeno čez angelov visoke kore! Na z a dnjo uropridi k meni, o Devica ! De se razveseli takrat moja dušica, De, ko se bode pred Sodnikam prikazala, Boš, Mati vsmiljena, ji 'Ti na strani stala. Zalostiiii Mati Božja. O vi, ki v mojih silnih prebritkostih, Veseli tu po poti memo greste , Poglejte, če za bolečino veste, De bi bila enaka moji kdaj. Ta, ki pred nami tu na križi vmira, Razbit, kervav, ko grešnik zaničljivi, Taje moj Sin, nedolžni, ljubeznjivi, Ljubezni, ne sramote vreden je. Ta Sin je Stvarnika nebes in zemlje Očeta svoj’ga oznanval in molil," Ta Sin je mene si za Mater zvolil, Še preden je cel 1 svet ustvarjen bil. 18 On je moj Bog, ki sim vidila ga perva Presrečno tisto noč rojeno Dete; Njegov nebešk’ obraz je želje svete Ljubezni do njega mi v sercu vžgal. Je mene, svojo ljubo tovaršico Izvolil zvesto v tukejšnim življenji, Me ranjeno, v ljubezni zaželenji Z lepoto svojo vklenjeno dcrži. Oh! njega vmirati zdaj tukej vidim Na zasramvanja postelji, v slabosti, V terpljenji hudem, v žalosti, britkosti, De žalostne tud skale pokajo. Oh! kamor se oberne, ga ne najde Nikjer prijatla, tud ne pomočnika; Hudobnih truma, gleda ga velika, Ki le britkejši smert mu delajo, Bog, Oče večni! ki ga serčno ljubiš, Kako se moreš v ljubiga ozreti? Kako ga gledati, toljkanj terpeti, Pa vender se usmiliti ga ne? 19 Z dolgim sveta ga Bog pokrifga vidi, In serd njegov ne da se vstanoviti, Dokler ne vidi smerti ga storiti Iz zgol’ ljubezni do krivičnih nas. Preljubi Sin, ki vmirati Te vidim, Oh! de bi mogla jest Ti pomagati! De b’ mogla v svojih rokah Te deržati! De bi v naročji maternim umeri. Joj! de Ti jest polajšati ne morem! Kjer sama s svojo žalostjo , slabostjo Navdajam Ti serce še bolj z britkostjo, Ti delam še grenkejši Tvojo smert! Oh duše! oj, ljubite ga, ljubite! Ki tu terpi za vaše odrešenje, Ljubezni poln, daje za vas življenje, In le ljubezen tud od vas želi. Ljubezen do Marije. II. Tisto Gospo in Devico jest ljubim, Ktere serce je v ljubezni goreče, Ljubi vse duše po nji hrepeneče, De si nevredne, jih čertit’ ne zna. 20 V svetih nebesih je ona Kraljica, Vender se milostljivo perbližuje Vsacimu, kteri v ljubezni zdihuje, Njeno nebeško lepoto časti. Ta tako lepa in čista Devica , Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Zvolil si Maler, in Hčer in Nevesto, Ta mi je vnela in vzela serce. O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile, Slišati, de bi vse trume častile, Sveto in sladko Marije ime. De bi se pela po zemlje pokrajnah Razlcgajoč se vsih sere harmonija, Živi, oj živi Devica Marija! Živi tud Jezus, k’ jo ljubi tako. Iše naj druge ljubezni, kdor hoče, Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli, Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud Bog. 21 Stegni roko, o Marija premila! Roparca sere moja sladka! in vzemi Moje serce mi iz pers, in ga vnemi, De bo gorelo, medlelo za Te. Vnemi ga s tistim plamenam ljubezni, V kterim je Tvoje prot Bogu se vnelo,. De bo tud moje v tem ognji gorelo, V večni ljubezni do moj’ga Boga. Pesmi pri sv. Obhajilu Pot prot ncbcsam. Poznate dom? na zemlji ne leži, Od kter’ga britko serce govori, Kjer vtihne mil’ glas, solze ne teku In dobri srečo, slabi moč dobo. Poznate ga? Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj’. Poznate pot? je ternjeva steza; JVaprej ni moč, skerbi popotnika ; Spotakne se, pogleda v prahu gor ; Okrajšaj Oče! tek, omagam skor! Poznate jo? Ta gre Tje gor, kjer upa vse serce. 23 Poznate ga? prijatel je z nebes, Clovešk otrok, in več še, Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stezo, Popotnikam pristopi milostno. Poznate ga? Le ta Prot nebu srečno nas pelja. Peter Hicinger _ I*ri sv. Obhajila. O kam? Gospod! Gre Tvoja pot; Kam stopnje Te peljajo? Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že miglajo. Zveličar moj! Pri men’ obstoj, Te čem pod streho vzeti Res, hišica J Je srotina, Pa željna Te sprejeti. Straši me noč, Sovražna moč; Gospod! pri men’ ostani; Kjer Ti stojiš, Noe razsvetliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča nezrečena! Živ kruh mi bo Tvoje Telo; Men’ duša oživljena. Gospod, želim in hrepenim, De spolniš svete želje: Posveti me, De ljubim Te, Doverši mi veselje. O bod’ z menoj, Preljubi moj! Ki v lilijah prebivaš: S cveticami Posteljem Ti Serce, de v njem počivaš- 25 Pri meni čuj, Me prebuduj, Ne daj mi v grehu umreti; Daruj pomoč, De mine noč, Nebeški dan zasveti. Blaž Potočnik. Nar slajši serce. Serce nar ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnim’ sinu, Od Tebe pesem peti? — O Jezus! Tvoje sladko serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angelske verste. Ti serce si pohlevno, Si serce Jezusovo; Ti serce si vse krotko , Si serce Jagnjetovo. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. s 26 Ti serce si ponižno, Oh! daj spoznat’ mi Tebe, De Tebe vsak čas išem, Ne išem sam’ga sebe. O .Jezes! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si vse čisto, Nad belo lil’jo belo; O de b’ tud moje serce V nedolžnost’ obelelo! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si dobrotno, Debrotno vsim ubožnim, Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš Te ljubeče. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo! Kdo Te dohvalil bode? 2 Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sveto serce! Si vse ljudi rešilo; Človeško, ktero serce Ti to bo povernilo? O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne , Zveličanje jim dajaš. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, dobro serce! Vse grešne k sebi vabiš; Vse hudo, kar so storTi, Poboljšanim pozabiš. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, ljubo serce! Zakaj Te svet ne ljubi? Unemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. 2 * 28 O serce, milo serce ! Zakaj Te star’ ne ljubi ? Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce! Zakaj Te mlad’ ne ljubi? Serce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O Jezus! v vsih sercih Ljubezni iskro vterni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Dolžni smo vsi Te ljubit’, Ker vsih dolge si vrniva!, Za vse britkosti terpel, Oh! kri za vse prelival. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce nar sladkejši! Nli vsi v stotere glase 29 Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Luka Jeran. Pred sv. Rešnjiin Teiesam. Cvetice ve! ki noč in dan cvetete Pred Jezusam, o trikrat blagor vam! Očesec vele, dokler ne zaprete, Se srečne, pred ne ločite od tam; O de bi mogel jest, kjer ve vmerjete, Na vaši stopnji bit’ pred Jezusam, De bi pred Njim za Njega dal življenje Ki dal je sebe v moje odrešenje. Tud blagor vam, vi svetlobele sveče! Tam gorite Zveličarju na čast; O de bi jest deležin bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast! De bi, enako vam, serce goreče Povžilo v meni se Gospodu v last; Bi jest zamenjal z vami stopnjo svojo, Dosegel koj bi srečo, radost svojo? 30 Bod’ slava tebi, blažena posoda! Ki v tebi On prebiva, ljubi moj; Vdeljena ti je prečastna osoda, Kot Božji liram se svetiš pred menoj; O ko bi služba, v se hranit’ Gospoda, Mi dana bila le en dan — nocoj! Ves gorel bi, ljubezni se povžival, Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival. Al vendcr kelh in sveče in cvetice! O koljko srečnejši sim jest, kot vi! Če pride k meni zvest Pastir ovčice, Mi vžiti svoje da Meso in Kri; Če v Jezusu prejmem nebes slaščice, In v sercu mojim Kristus sam žjvi! Takrat medlim, merjeni moči ognjene, Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene. O duša, kakor vešica se sukaj Okol’ te Luči neprenehama, Od vere in ljubezni živi tukaj, Ogrevaj se v svetlobi Ljubiga. In kadar se ti da'prejeti, ukaj, S teboj mu poje truma angelska; 31 Objemi ga, terdo se ga okleni, Ter"prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni! Blaž Potočnik. Marija. (Po sv. Alfonzu.) Marija! v Tebe upam, O sladko tolažilo! V Tebi ohladilo Serce se moje bo. Ce v Te, Marija! mislim, Te hočem zgovoriti, Mi če serce stopiti Čutilo presladko. Britkost al kalna žalost Obleže serce moje, Ime presladko Tvoje Zaziblje ga v pokoj. O svitla morska Zvezda! Ko val visoko vstaja, Ko grom, neviht razgraja, Ti kermiš čolnič moj. 32 Pod Tvojo brambo zvesto, Gospa preljubeznjiva! Dni mojih tek izliva Naj v rajski se zaton, Zaupam o Marija! Ak se v ljubezni Tvoji Stečejo dnevi moji, Bom šel pred Božji tron. Zakuj serce mi moje V svoje spone zlate: Gorelo v njih bo — zate, Gorelo vekomaj. Serce, serce, Marija! Moje zame ne bije — Na ga, — le k Tebi dije, Ga Sinu, Sinu daj. Luka Jeran- Marii. O Devica! bod’ češena! Ti Kraljica vsih nebes! Ti si vsim nam vir življenja, Ti, si sladka, mila res. , 33 l * • Svit blišobe Te obdaja, Solnčno sije Tvoj obraz, Vsa lepota svetfga raja, Služi Tebi v večni kras. Vender Tvoj obraz je mili, Mile Tvoje so oči; — Vse kar Tebe bi prosili, Nas poslušaš Mati Ti! Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas, Si nam Mati, kot si bila Se na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike, De od zlega, pros’, in zmote Ljubi Jezus reši vse! In, ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo, Takrat k nam ozri se milo, Spremi v sveto nas nebo. Tebi vdani hočmo biti, Te ljubiti vsaki čas, I Zmiraj hočmo Te častiti, Peti slavo Ti na glas: 2 ** 34 O Devica bod’ češena! Bod’ češena vekomej, Taka mati ni nobena, Kot si bila Ti vselej. Andrej Praprotnik. Marija, zgodnja Danica. Marija, o zgodnja Danica! Prisveti vsili milost Kraljica! Nam Jezusa, milosti Solnce znanuj: Nam grešnim v temnicah hudobe, Prižgi luč nebeške svitlobc , Luč vere katol’ške nad nami razsuj. Vihar po valovih nas meče, ’z oblakov nam strele blišeče Razbiti čolnič, nas končati prote; De h’ skorej nam Ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z upanjem svetim umiri serce'! Tak blizo se solnca sprehajaš, Se v morji radosti napajaš, 35 Ter v ognji Njegove ljubezni goriš; Ti merzle nam serca ogrevaj, ln prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš. Nas grehi, krivice težijo, Pravične nam kazni protijo, In cerkve katolške je žalosten stan; Dobrotljiva Mati se skaži, Serd Večniga Ti potolaži, ' De milost in spravo doseže kristjan. Blaž Potočnik . Sveti Devici. Visoko bod’ Marija Ti češena! Zmed žen vsih milost Božja je zvolila, Te Sinu svoj’mu Mater, ohranila Devištvo, si brez madeža rojena. Tam gor se truma angelov Ti vklanja, Pojo zveličani duhovi hvalo, Nebesa Te časte svojo Kraljico. Je bila smert po Evi zadolžena, Življenja vir si Ti nam podarila, 36 Z nebeškim miram zemljo napolnila, In krog- in krog lepo je spremenjena. Človeštvo, kter’mu ni tu stanovanja Je vselej k Tebi, Mati! zdihovalo , V Te vedno kliče, svojo Pomočnico. Peter llicinger. Jezus. Jezus, Zveličar! priserčno radost, Serafov slast in nebeško sladkost Čutim v brhkostih, če mislim na Te, V morje ljubezni vtopi se serce. Rosa prijetniši ne pokrepča Suhiga cvetja sred vel’ga polja, Veči ni slasti za dušne moči, Kakor, če Jezus mi v sercu živi. Čudno razvita pozemeljsko noč, Vero oživlja Njegova mi moč; Upanje dela mi duša serčno, Plamen ljubezni poganja v nebo. 37 Torej Te iše, Te kliče serce, V slasti, britkosti ozera se v Te, Vedno Te kliče zdihVaje od tod: Pridi o Jezus! kmal pridi, Gospod! Ime Marijne. Po Ligvorji. Zakličem Marijo , in polno že je Miru in veselja pri ineni tu vse: Pri glasu imena se vzdigne serce, Vsa žalost proč gre. O srečen, kdor ljubi Marijo zvesto! Zakličem Marijo, občutki sladki Presiljo zaljubljene duše moči; Svitloba lepote, ki izreči ni je, Vse v meni užge, O srečen, kdor služi Marii skerbno! Zakličem Marijo, in duh ves goreč Veselja prenesti ne more že več; Ime ljubeznjivo vse v meni konča, Živeti ne da. O srečen, kdor sklenil v ljubezni nje bo! Peter llicirujer. \ Pesmi od Matere Božje Marija pomočnica. O Devica! Pomočnica Bila si in boš nam Ti! Le sladkosti In blagosti Tvoja roka nam deli. Ko cvetoča In dišeča Si Marija rožica; Sem iz raja, Svetga kraja Diješ cvetje upanja. Ko danica Tolažnica 39 V temni noči siješ nam; Mati mila Vedno bila . Si ubogim grešnikam. Pri slabostih ln brhkostih Rada nam pomagaš Ti; Pri skušnjavah In težavah Pomočnica vselej si. Čast Marije Naj razlije Se po svetu krog in krog; Njo častimo In prosimo Pomočnico vsili nadlog, ljuba Mati V zarji zlati Nam prisijaj zadni dan, Boš prosila Govorila Srečno bode tek dognan. Andrej Praprotnik. Sladko serce Marije. 0 Marijno serce sveto, Proti nam ljubezni vneto, Polno Božje milosti, Polno lepe čednosti! Naj Marija! petje moje Hvali sladko serce Tvoje! Kar se giblje in živi, Naj ga hvali in časti! Cisto serce za-se zbrati V njem prijazno stanovati Hotel Stvarnik vsih reči, Vlil je va-nj z nebes dari. Naj Marija! itd. Sveto serce se je vnelo, Za Boga je zdaj gorelo; Ni ljubilo druziga, Ko Gospoda samiga. Naj Marija! itd. Blago serce je vse milo, Nas otrok ni pozabilo; 41 Dobrotljivo je za vse Prosi še za grešnike. Naj Marija! itd. Krotko serce je terpelo, Je britkosti dosti imelo, Ko je nosil ljubi Sin Težo smertnih bolečin Naj Marija! itd. Sladko serce zdaj kraljuje, Se v nebesih zveseluje; Z Dogam svojim sklenjeno Nam v pomoč pripravljeno. Naj Marija! itd. Peter Hicinger. Marii, v spomin na sv. Y ušarje. Češena Kraljica, Češena mi bod’! O čista Devica , Češena mi bod’! — Pred Tebe, Marija! Tje v duliu hitim, Po Tebi Marija! Serčno hrepenim, Češena Kraljica! itd. Pa nekaj predraga! Nazaj me derži; Devica preblaga Oh! greh me teži. Češena itd. Sim deleč zabredel Od Tebe, moj up! Globoko je vjedel, Pregrehe me strup. Češena itd. Kak hočem jest vstati Brez Tvoje moči? Usmili se Mati! Oh, reši me Ti! Češena itd. Pomagaj Marija, O prosi za me! Pomagaj Marija, De pridem pred Te! Cešena itd. Vse upanje svoje Postavim na Te Le Dete Ti svoje Poprosi za me! Cešena itd. Kaj ne? o Devica De upali znam, De Tebe, Kraljica, Za, Mater imam. Cešena itd. Saj Ti si Devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si bla, Zatorej Marija! Cešena mi bo d'! Na veke, Marija! Češena mi bod’! 44 Pesem mornarja. Ko noč po morji plajžs razvije, In zvezdica pri zvezdi sije, Ko v lučih sinja plan miglja, Za Te čisto Se mi vnamo Marija! čutja v dnu serca. Ko samoč na koralilji čujem, In zoro Božjo ogledujem , Ko vzdiga glavo nad morje; Tud meni z-njo Dvigujejo Marija! k Tebi se želje. Ko zvezde se začno srebriti, Nebo in morje rudečiti Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Te jutranjo Marija! Tvoj mornar slavi. Ko mi pa zadnji dan zasveti, Na svetu ko neham živeti. 45 Marija! Ti me pelji v raj! De bom s Tabo V sveto nebo Se šel radovat vekomaj. Jama Valjavec. Marija. koleg laskiga: O amabile Maria! Marija ljub e z njiva! Ti moje si veselje, Vse moje serčne želje So, vedno Te častit’. Ce se me žalost loti, Al grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k Tebi pribežim. Ime presveto Tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nositi V sercu, kjerkoli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo trne Marije Mi serce vpokoji. In kadar bodem vmiral Bom klical Ime Marije, To mi tolažbo vlije V prežalostno serce. Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja, In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem: Oh Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. To sveto Ime Marije Klicaje, bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkej veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta Mati, Zato se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. Zatorej bodem klical Marijo v vsaki sili, Ker Ona se usmili, Kot Mati ljubljena. Stefan Kociancič. Izročile) Marii. Misionarjem. O Marija, naša Mati! Uez valove, od nevihte gnane, Ti e v dežele, potnikam neznane, V Te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mati! Ue nesreča nam bo konc kazala, Up naš pobijala terda skala, 'Takrat Mater nam se skazi! O Marija, itd. 48 O Marija, naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K Tebi se, Marija! obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj! O Marija, itd. O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do konc življenja! O Marija! itd. Janca Volčič. Božji rožici. Karkoli rožic je polja, Kar gora, vert, jih log ima, Počasi omerjejo; Al Ena se še le derži, Ko ji nikjer več sestre ni Ime ji je: Marija? V jeseni zadnja rož merje Ji slana cvetjiče ospe In rožica je vela; 49 Al Ene pa cvete obraz, Ko druge je umoril mraz, Ime ji je: Marija. Za rožice ni vsaki svet, Al Te povsod se najde cvet, Liskeči cvet dišeči; Ki leto, zima in pomlad Jo cvesti najde vsakikrat, Ime ji je: Marija. Ne skloni je vihar, ne mraz, Peresic ji ne spuli čas , Tej rožici prečudni; Zatorej bodi hvaljena Nebeška večna rožica, Oj rožica Marija! Janez Valjavec . V god Marijniga serca. Tvojmu sercu Dvica sveta! Moja pesem naj bo peta, 3 De doni v nebeško plan E V kviško šinite glasovi Poslavite vred z duhovi Božje Porodnice dan. Oh! kako je Ijubeznjivo, Serce Njeno občutljivo, Kadar vanj se vzre oko:; Ono, naših duš medica, Samih angelov sladčica, In Kerubov je nebo. Kot bi lune svit dobilo, Sveti Njeno serce milo, In nam vžiga upanje; Ono, zvezda odrešenja, Varuje nas pogubljenja. Prosi za nas grešnike. Nje serce dobrote polno Kak je pomagati voljno , Kdor le k Njemu pribeži r Ono z lučjo svojo žarno Njemu vjasni noč viharno Vselej, ko se mu zroči. 51 Tvojiga serca čistota O Marija! je belota Pervo padliga snega; Rosni demanti po travi V Tvoji gasnejo blišavi, V /.dihih triplje lilija. Tvoje celo serce sije, Take rajske lepotije, Ki ves časni bliš stemne! Torej, o devic Kraljica! Večna pela se slavica Bo za sveto Ti serce! Janez Valjavec. ' Marii, naši Materi. Koga boš, o Kraljica! Ti ljubiti jela? Koga boš z roko svojo Ljubeznjivo objela? Al mar ne mene, Ki Te serčno ljubim ? 3 * Al kdo bo, o Danica! Lice Tvoje gledal? Al kdo, o Mati moja! K Tebi se bo vse dal ? At mar ne bom jest, Ki Te serčno ljubim? Koga boš, o dobrotna! V mili plaj.š zavila? Koga boš vsih nevarnost Skerbno ubranila? Al mar ne mene, Ki Te serčno ljubim? Komu boš, o Marija! Serce svoje dala? Komu premilo Mater Vselej se skazala? Al mar ne meni, Ki Te serčno ljubim? Koga boš, ljuba Mati! K Jezusu peljala? Komu nebes blišobo Bodeš kdaj skazala? Al mar ne meni, Ki Te serčno ljubim? Oh! naj Te prosim, Mati! Men’ daj serce svoje! Še lepši pa Te prosim: Vnemi serce moje, De res Te večno Serčno — serčno ljubim! Janez Volčič. Marija. Mati milosti. Če revne huda moč zatira Nadloge britke nas more, Že ves rešenja up umira, Pobite serca koperne, Takrat povzdignemo svoj glas: Marija , Mati milosti! Marija, Mati milosti! O sliši, ne zapusti nas! V v Ce nas obidejo težave In pride stiske hud vihar, Če nas obdajajo skušnjave, O ne obupajmo nikar, Le kličimo s serca, rekoč: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O pridi, pridi nam v pomoč! Če ti v bolezni in slabosti Telo opešano medli, In teža notranje britkosti Otožniga duha mori, O takrat serce »dihne naj : Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Oh! omagat’ mi ne daj! Če vest te peče brez ponelie, Nikar v obup se ne podaj, Zapusti naglo grob pregrehe, Glej, čas je milosti še zdaj! Le moli, kliči iz serca! Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O prosi za-me grešnika! In kadar strašna ura bije, Življenja pride zadni boj , Ko pot mertvaški nas zalije, Ze sodbo vid’mo pred seboj, 'O prosimo za tisti čas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Takrat Ti ne zapusti nas! Vselej nam Mati mila bodi, De Tvoje hvalimo Ime; Dobrote Tvoje vsi narodi Spoznajo naj ,in Te slave, De eden se razlega glas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Cešena bodi večni čas ! Matevž Frelih. Dobri pastir! Ti, o Jezus serčno mili! Naš pastir naj boljši si; Kak bi vender ne ljubili Zvesto Te iz vsili moči? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud nezdušni Te je križal, Za naš greh si smert terpel. 50 Kak uboge me ovčice Tebi to vernile bi? — Svoje damo Ti dušice V duhu čiste vdanosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spolnovali Radi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v Tvoji čedi se ! Kak je sladko Ti slediti In ljubiti večno Te! Pasi nas, o Jezus milil V cvetji svojiga medu; Daj, de bi sladkosti pili V viru večniga miru. In ko steče čas se paše V dom nebeški pelji nas , Gori v prebivaFše naše, Gledat mili Tvoj obraz. Tamkej zveste boš ovčice, Ti udane k sebi zbral, Boš podelil vse sladčice, In plačilo večno dal. Andrej Praprotnik. Čcšena si Marija. Ko v jasnim jutru primiglja Že zvezdica daničica, Se sliši milo že zvonenje Marii čast in počešenje,. In z zlato zarjo vse časti: ,,Ccšena si Marija Ti! Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se čez poldne gre, Se sliši zopet nam zvonenje Marii čast in počešenje; C‘ez hrib in plan se oglasi: „Cešena si Marija Ti!“ In kadar solnce že ljubo Nam 'za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonenje, Marii čast in počešenje; -r V večernim hladu se glasi: „Češena si Marija Ti!“ „Češena si Marija Ti!“ Naj se glasi do konca dni! 3 ** 58 Naj vedno sliši se zvonenje, Marii čast in počešenje; — Nebo in zemlja naj g-lasi: „Cešena si Marija Ti!“ Andrej Praprotnik. Vesela pesem Jezusu. Po sv. Jederti. O Jezus! ves moj blagor Ti! Ljubezin sladka čez moči! Serce po Tebi vse gori , Ko v Tebi le se zveseli; Ne zmaga zlato soluce Te, Ti vmakne mila luna se, Prijazna zarja zad Ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto lilje ne cveto, Ne blage rož’ce tak lepo, Duha vijol’ce ne dajo, Ne dragi klinčki tak ljubo; Tak sladka ni nobena stvar, Ni toljko drag nekaki dnar, Tak mil prijatel ni nikdar, Kot sere Ti mili Gospodar. Ni proti Tebi višjiga, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spremine množica, Zbledi luč neba svitliga. — V ljubezni pesem podarim, Jo v serce Tvoje izročim, Se s trumo angelov združim, Veselo z njimi Te častim. Ti dušo mojo sam živiš, Seboj v ljubezni zaročiš, Mi toljko radost dodeliš, Serce obilno z veseliš. O ljubi ženin, sladki cvet! Si dražji mi, kot celi svet; Za Te vse slasti štejem v smet, In raji križ si zvolim spet. Po Tebi le so želje vse, Ki zame v smert podal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercam, z »strni prosim Te! 60 Serca veselje Ti sladko! Ki si me ljubil tak močno, Ko steče mi življenje to, Me pelji v večni mir v nebo! Peter Hicinger. K svetiniii Onim. Po Ligvorji. O želje in upi posvetni bežite, Nasitvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite, Ve razveseliti ne morete me, Preserčno veselje sam Bog le mi je. — O Rosa nebeška! ki serca zrahljuješ, In ogenj nesvetih čutil pogasuješ; Zdihujem, de v meni ljubezin zmnožuješ, De išem v življenji Boga le samo, — O Rosa nebeška! dodelj mi to! Bežite! vi niste mi v stanu dopasti, Več nisim, ne vam, in ne sebi v oblasti, Oprostena duša le v Božji je lasti; 61 O Jezus preljubi! le Tvoja samo, Dobrota narvikši! le Tvoja naj bo! — Ti Ogenj! žariš le čistejši, čistejši, In duše vžiguješ sladkejši, sladkejši; O pridi mi v serce, ga stori svetejši; Naj plamen naj lepši le v njem se zbudi, Za Tebe, o Dog! naj živi in gori! Duh Božje toplote! Ti Ogenj presveti! Te prosim ponižno, med svoje me vzeti, Z nebeško gorkoio serce mi ogreti; Če Tebi nosproti se vzdignilo kdaj, O ogenj dobrotni omeči ga zdaj! — Neskončna ljubezen! presrečin je šteti, Kdor gleda v nebesih obraz Tvoj presveti, Oh! kdaj mi bo dano, to srečo imeti? Že serčne ljubezni se taja serce, O vleci ljubezen me večna na se! Peter Hicinger. Spokorna pesem. Oh! prizanesi Mi, Oče mili! Se me usmili Ki tu klečim Milostiv bodi! — Greh zapustiti, K Tebi verniti Se spet želim. De sim zaslužil V peklu goreti, Večno terpcti, To me ne skli; Pa, de sim Tebe, Dobroto večno, Zgubil nesrečno To me boli. Preljubi Oče! Tebe sim zgubil, Ni,sim Te ljubil ’z cel’ga serca. Žalosten vernem Zopet se k Tebi; Vzemi še k sebi Me grešnika! In če je z jokam Sprati mogoče Pregrehe, vroče Solze bom lil: 63 Vsim zgled pokore, Bom britko jokal, Jokal bom jokal, De sim grešil. In ako hočeš De dam življenje Za zadostenje Vsih hudobij : Rad tud umerjeni, De se vtolažiš, In ne sovražiš Tvoje stvari. Vterdi mi vero, Up mi pomnoži, Ljubezin vloži V moje serce: In kadar vmerjem, Kliči iz telesa Dušo v nebesa Med z voljene? Stefan Kocjančič. 64 Sv. Cecilija. Vzdigni pesem glase svoje V sveto čast Cecilije, Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! Rada, o Devica sveta! Svete pesmi pela si, V Božjim petju bila vneta Pletla venec čistosti. Pri nevercih zvesta bila Svoj’mu si Zveličarju; Si za vero kri prelila Se darVala Jezusu. Valerjanu tovaršica, V sveto vero ga dobiš; Z njim živela, ko devica, Z njim v nebesih zdaj živiš. Marternica in devica, Dvojni venec venca Te; V raji svetim si cvetlica, Kjer spomlad Ti večna je. Zdaj prepevaš brez nehanja DViško pesem Jagnjeta! S trumo zvoljenih obdana Slaviš večniga Boga! Vzdigni pesem glase svoje V čast zato Cecilije; Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! „Bod’ pozdravljena devica!“ Naj. stoglasno zaverši: Pevcam svetim pomočnica Bodi zvesta vselej Ti! Andrej Praprotnik. Marii, prečisti Devici. Za sv. leto 1854. Žari sc. Danica veselo priplava, O Marija! Ti Danica, Ti prečista si Devica; O Marija! davno že to vem. Vsa si lepa, vsa si sveta, Eve greha si izvzeta , To očitno jest spoznati smem. 66 Dan že je. Že solnce visoko vstaja. Ti Marija! si Kraljica Ti si vsih devic Devica! To povzdigne Te čez angele; Si brez madeža spočeta, Si Devica — Mati sveta, Le še višji to povzdigne Te. JVoč pride. Že solnce za gore zahaja. Takrat, o Devica mila! K’ bo mi zadnja ura bila, Ko bom tek odločen dokončal; Bodi meni pomočnica! De bom s Tabo , o Devica! Tam v nebesih večno kraljeval. Jane « Volčič. ( » Slava Marii, naši Materi. I. Tebi Marija, o Mati premila! Rad bi jest pesmico novo zapel, Rad bi razlil Ti vse serčne čutila, Revež ne vem le, kako bi začel. 67 Veš, o Marija! kako čem začeti? Šel bom na griček, in tam bom začel: „Slava Marii, oj slava prelepi! Tak, o Marija! bom Tebi zapel. Klical bom tamkej, na griču krog sebe, Klical bom brate, naj z mano pojo; Klical bom sestre, naj slavijo Tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj Tebe častijo, Voda v potoku naj Tebi Šumija, Tički preljubi naj Ti žvergolijo, Vetrec po gojzdu naj Tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline, Travniki, logi, široko polje, Gojzdi, ravnine in sterme meline, Vsi naj Te z mano, o Mati! časte. Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi Krog in okrogi v obnebni višavi, „Slava Marii!“ naj večno doni. Janest Volčič. 68 Slava Marii, naši Materi. II. Slava Marii, v nebesih visocih, Kjer se z Zveličarjem vred veseli, Slava ji v zemlje pokrajnah širocih, Kamor obrača premile oči, Angelski kori nje hvalo zglasujte, Ker je Kraljico vam dal jo Gospod! Trume izvoljenih jo povišujte, Ker je oblast ji zročena povsod. Družba očakov, prerokov ji spevaj, Mati — Devica prečudna je to, Zbor apostolski nje čast razodevaj, Hvali jo svojo visoko Gospo. Verste mučencev se njej vpogibajte, Krona nje zmage nar slavniši je, Slovesno jo spoznovavci spremljajte, Ona posoda svetosti je vse. Pojte veselo ji v raji device, Čistosti venec nar lepši je njen, Poveličujte jo gor vse svetnice Blagoslovljena je v množici žen. 69 Tudi jo verni vsi tukaj slavite, Mati nam dana je vsim od Boga; V njo se narodje iz zmot obemite, Svetla danica je v sredi tema. Peter llicinger. Slava Marii, naši Materi, lil. Tebe Marija! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem Ti v dar, Sklenil sim zvesto, Te vselej ljubiti, O ne zaverzi darilca nikar. Zgornji veršiček je liliin cvet beli, Čistiga serca podoba naj bo, Čistost darujem na duši Ti celi, Daj mi storiti po sklepu serčno ! Druga cvetlica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercam ponižnim, kot Ti si kazala,. Tako obljubim posnemati Te! Tretja cvetlica, kot iskra žareča, V šopku tak svitlo nasproti miglja;. Tako naj klije ljubezin goreča, K Tebi, o Mati! iz moj’ga serca. 70 Vgc, kar premorem, darujem veselo, Tebi, ki Mati vse milosti si, Oh, kako rado pač serce bi pelo Slavo Ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči, in britki težavi Tebe, o Mati! bom zmeraj častil; Upam pa tudi, de v rajski blišavi S Tabo tam gori se bom veselil! Andrej Praprotnik » V čast brez madeža spočeti Devici Marii. I* latinskiga. Zdrava! zemlje vse Gospa, In nebes Kraljica! Zdrava zvezda jutranja! Vsih devic Devica. Zdrava! polna milosti, Vsih nebes svetloba! Pridi grešnim na pomoč, Tare nas hudoba. Tebe je od vekomaj Zvolil Oče večni V Mater Sina svojiga, De bi mi bli srečni. Zvolil Te je sveti Duh V ljubljeno nevesto, Cisto in brez madeža, Vselej Njemu zvesto. Modra D’vica hvaljena! Hiša vse modrosti, V sedmih stebrih stavljena, Miza vse sladkosti! Greha si obvarvana V duhu in po mesu; Sveta in brez madeža V maternim telesu. Vrata v raj si grešnikam; Jakopa danica;. Živijočih Mati si Angelov Kraljica. Luciferju groza, strah, Nam vojšaška bramba, Kristijanom vsim pomoč, Vsim zavetna shramba. Zdrava, skrinja Ti miru! Sedež prečastljivi! 1 Ti nebeška mavrica! Germ neizgorljivi. Šiba roda Jeseta, Kerzno Gedeona! Vrata neodklenjene! Satovje Samsona! Res se je spodobilo Božji Porodnici, Med ženami žegnani, Zvoljeni Devici, De jo večni Božji Sin Hudi kači ubrani, Čisto greha Evniga Mater si ohrani. Mati in Devica skup, Tempel Ti Trojice! Ti veselje angelov, Hiša lepotice! Ti tolažba žalostnih, Vert razveseljen ja! Cedra svete čistosti Palma poterpljenja! 73 Zemlja blagoslovljena, Duhovniška, sveta, Tn prekletstva Božjiga Prosta in izjeta. Mesto Ti nar vikšiga, Protizorne vrata! V Tebi milost zgol je vsa, O Devica zlata! Mesto pribežališe, Turn Davida znani, Ves z orožjem obgrajen, Varvan s persobrani. V svojem svetem spočetju Si v ljubezni ognjeni Zmagala peklensko moč, Gada pub strupeni. Prava močna Zena si, Judita vesela; Ti, Devica Abisag, Jezusa si grela. Za Egipt odrešnika Rahel je rodila; Vsih ljudi Zveličarja Ti si Mati bila. •i V Tebi prečudujemo Ahacovo uro; Je človeško nase vzel V Tebi Kog 1 naturo. De bi revni grešni rod Zvikšal, z Dogam spravil,. Se je Tvoj nebeški Sin V revšino prestavil. V žarkih solnca Božjiga Se Marija sveti; Čast njej, svetli zarii, V čistosti spočeti. Lilija med ternjem si, Sterla kači glavo; Lepa luna svetiš nam, Kažeš pot nam pravo.. Ti Devištva beli cveti Mati in Devica! O visoka, z zvezdami,. Kronana Kraljica! Zmagaš Božje angelc V čistosti, svetosti; V zlatni plajš oblečena V Kraljevi stvetlosti.. 75 Ljuba Mati milosti; Upanje zgubljenim; Mila zvezda mornarjem, Vtišje potopljenim. Ti nebeške Vrata nam, Zdravje Ti bolnikov, Daj de Kralja gledamo V hiši vsih Svetnikov! Ulai Potočnik. Ozir, v nebo. Povzdigni se, žalostna duša! v višave, Zapusti en čas to dolino solza, Ozri se v deželo zveličanske slave Tje gor, kjer otroci so Božji doma. Olej trume izvoljenih tam neštcvilne Vtopljene v radosti nezmirno morje; Pred kratkim pod teže britkosti še silne Na zemlji točile so grenke solzč. Pa večno minule so zanje britkosti; Le rajska zdaj spomlad med njimi dlhlja; 1'ain gledajo, vživajo v vedni radosti Tri večne lepote — velic’ga Boga. 4 ' 76 O kraj veličanski, d o m’vanj e presveto, Ki v solncu se slave nebeške bliši! Pri tvojim spominu serce mi zavzeto Omolkne, — zastane, — čudenja stermi Tu večni so dnevi, noben ne zakrije Več solnca radosti viharen oblak, Tu rajske lepote blišava le sije, Prot kteri so zvezde in solnce le mrak. In Jagnje nebeško kraljuje tu gori, Serafov milj oni obdajajo Ga, Pojejo mu slavo vsi angelski kori, Ker dai je življenje za grehe sveta. — Glej tukej v sred’ angelskih korov Marijo Ji slavo prepevajo skozi vsi čez, Jo srečno in blagodarjeno slavijo, Ki mati je Jezusa — krone nebes. Vsim, ktere je žalost na svetu morila, Marija tu grenke zbrisuje solze , Jih sprimlja v naročje, jim Mati je mila, Ker bili na zemlji otroci so nje. Tu truma prebiva Serafov nešteta, K’ je v luči začetku postavil jih Bog, Ki bili vesela so priča Očeta Ko vstvarjal nezmerni sveta je okrog. Veselja ukali so Božji duhovi, Takrat, ko o besedi visoc’ga Boga So rastli povsod neizmerni svetovi, — In čuda stcrmeči molili so Ga. — In čakali željni so srečniga veka, De stopil na zemljo nebeški je Sin, hi ž-njimi pobratene duše človeka Odrešil je ječe, pogube in tmin. 'Olej, trume miljonov iz neba zdaj vrejo, Odrešenim dušam naproti gredo, In v družbo jih svojo veseli sprejmejo Skoz solnčnate vrata k Očetu v nebo. O liliiu verteC, o srečna dežela, Kjer Ženina rešena duša dobi, i’o kterim tak dolgo je prej hrepenela, — Ga večno objame, Ga več ne zgubil Tu duše cvetejo, kot nagelj dušeči, - Lepote je ene vsirn drugim zadost, Ker v vsaki je Jezus, jih večno osreči, Kralj čiste ljubezni — nebeška sladkost. Vsi m ena je volja: Ljubezin ljubiti, Le ena, skoz nova, se pesem glasi^ *n v sercih neskončno ljubezin slaviti; Ta želja goreča nikdar ne vgasi. 78 Jeziki se mnogi tu več ne glasijo r Le sveto zavzetje njih jezik je sploh; Nebeške lepote navzeti stermijo Ljubezni goreči v začudenem „oh!“ Njih pesem v soglasje presladko je vbrana, Kot reke dereče razlega se šum, Vse skozi, vse čez: „Aleluja! hosana! Svet, svet si mogočni Bog vojskinih trum!“ O srečna, presrečna dežela ti sveta! Dom rajske lepote, kraj večniga dne! Izvoljena hiša preljub’ga Očeta! Kako hrepeni mi po tebi serce! — O svatje nebeški ovenčani v slavi, Ozrite se v nas, ki v dolini solza Prot vam se ozeramo v boja težavi; Prosite, o bratje, za brate Boga! Enkrat de po zmagi veselo končani Na svatovšno večno pokliče tud nas, De z vami krog Božjiga Jagnjeta zbrani V nebeški „Te Deum“ zedinimo glas! Matevž Frelih. Sedem žalost Marije Device Božje Matere Device Čast prepevaj jezik moj, Marternikov vsih Kraljice Žalosti sočutje poj. — Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati De se grehov spokorim, Odpušenje zadobim. Ko si v tempeljnu darila V rešnjo smert Zveličarja, Ti je duša občutila Meč terpljerija britkiga. Britkih žalost itd. V britkim potu skoz pušavo, V begu pred Hcrodežam, Si terpela trud, težavo S svojim svetim Detetam. Britkih žalost itd. S serčno žalostjo iskala Si zgubljeniga Sinu, Si po ljubljenem prašala, Britke dneve brez miru. Britkih žalost itd. Oh neznana bolečina Ti je tergala serce, Ko si srečala tam Sina, K’ na Kalvarjo s križem gre. Britkih žalost itd. Tvojo dušo meč prešine, Ker na križu Sin visi, Čutiš smertne bolečine, Kadar dušo izroči. Britkih žalost itd. Žalosti si kopernela Z dušo voljno in serčno, Kadar si v naročje vzela Ljubiga mertvo telo. Britkih žalost itd. Oh, prežalostno ločenje, V grob Ti Sina polože, Nad serce Tvoj’ga življenje Težek kamen privale. Britkih žalost itd. lilai Potočnik. 81 K Marii za odvernjenje skuš¬ njav. . Poželjivo se meso vzdiguje , Gine, vpada slaba moč serca, Satan močno vabi, zapeljuje, Zakovati v greh mi če duha. Kamo v stiski mi je pribežati? Kje pomoči revež čem iskati ? Tebi, o Marija! kam drugam? Tebi, Mati! veržem se k nogam. De bi Ti koga zametovala, Ki objokan k Tebi pribeži, De bi Ti roke mu ne podala, To se slišalo nikoli ni. In zato se k Tebi vsak zateka, Ki mu grešni plamen serce vpeka: Ti mu mik žareči ugasiš, Ti serce nemirno vpokojiš. Ti svetilo moje miložarno, V Te obračam noč in dan oči*- Oh posij, Te prosim, blagodarno, Na Adamovo pregrešno kri! 4** Ti nain kresna luč si v nočni tinini, Ti danica zgodnja na višini! Razsvitluj nam goličav steze', Ki iz rev življenja k Teb’ derže. Matija Torkar. Molitev. Iz globine, Solz doline Klicem k Tebi Stvarnik moj, Glasi mali Razlegali Naj pred sedež bi se Tvoj! V sercu vneti, Slavo peti Tebi, Oče! hrepenim, NI mogoče Sercu, vroče Vs’ga izreči, kar želim. Tvoja roka Ze otroka Zvesto je vodila me. 83 Oče mili! V vsaki sili Si pokazal ljubka se. Ti si vsadil, In zagradil Vere cvelko v serce mi; Ti me vižaš, Luč prižigaš, De mi up v ljubezni tli. Vir modrosti In blagosti Le od Tebe mi lije: Vse dobrote In slad kote Milost Tvoja mi daje. .Se plačilo Za slavilo Večno si obljubil mi; Nezvenljivi Prečastljivi Dal boš venec serčnosti V večni slavi Po višavi yse moči naj Te časte. Vse naj služi In se združi V Tvojo slavo in Ime. V slavi sveti Mi umreti Enkrat ljubi Oče daj ! In de srečno V slavo večno Pridem k Tebi, v sveti raj! Andrej Praprotnik. £isto spočeti Devici. Ena zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepši kot danica zala Lepši, kakor zvezde vse; Cio stvarjenja bliš nar veči Nje lepoti ni enak; Solnca žar sveti logoreči Je prot Nji le temen mrak. Glej Marija imenuje Zvezda se izvoljena, Ktere prihod oznanuje Srečin dan zveličanja; Ta je zarja lepa lista, K’ sveti v rajskim žaru se, Bolj, ko zlato solnce čista, Lepši, kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud ni blo; Pride čas in spremenilo V prah se zopet vse to bo, Njena pa lepota zala Vsih preseže časov tek, Je vse veke prcsijala, In cvetla bo z veka v vek. Predin Oče trikrat sveti Vstvaril je nezmirni krog, Niso bli še časi šteti, Bla je večnost le in Bog; Predin vodam je tečaje, Predin luč je zemlji dal, In postavil morju graje, Še nebes obok ni stal; Ti Devica, si presveta Bila že izvoljena, Bila v Večni mu spočeta Čista vsa, brez madeža. — Kadar delati naravi Je podstavo bit začel, Kadar sive na višavi Je oblake gor pripel; Ko nezmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi se Njegovi Vse gibalo je povsod: . Takrat Ti pri Njem si bila, Z Njim ravnala si že vse; V Njem se vedno veselila, In pred Njim igrala se. Blagoslov je ves Gospodov Sc nad Te obilno zlil, Blagoslov pa vsili narodov Spet iz Tebe je priklil; Toraj vse Te srečno števa, O velika Ti Gospa! Tvoja slava se odmeva Po okrajnah vsih sveta. Matevž Frelih. Marii, moji Materi. 0 Marija, moja Mati! Ti Kraljica angelska! Nič ni treba mi se bati, Tvoja roka me pelja! — Kadar satan spone kuje, V mreže svoje me lovi, Se hinavsko periizuje, Vidi Tebe — in beži. O Marija, moja Mati itd. Gerda kača me ovija, Cio v samoto gre z menoj; Ko pa zdihnem: o Marija! Hitro teče pred Teboj. O Marija, moja Mati! itd. Cio v svetosti se pervije [no vžiga grešni žar; Sliši pa Ime Marije, Mora bežat’ gerda stvar. O Marija, moja Mati! itd. Kadar koli sc vzdiguje; Svoje zanke stavi mi, Me v pregreho zapeljuje; Zapodiš ga Mati Ti! 88 O Marija, moja Mati! itd. Psice njemu Ti zdrobila, Vso moč njemu vzela si, 8i na glavo mu stopila, De ne more škodvati. Jane s Volčič. Ljubezen do Marije. K tebi, o Marija, Mati mila! Moje tožno serce hrepeni; Ti z vezmi dobrot si ga vklenila, Tebi torej vdano naj živi. Si zmed vsili edina Ti odbrana, Nar svetejši, kar jih svet ima; Z vencam vsili popolnamost obdana: Ti si tempelj živiga Boga. Ni na zemlji Ti nikjer enake, Ni je zdaj, in je ni blo nikdar, Nimajo nebesa same take, Kakor ti Marija, rajski žar! Ti prijazna zgodnja si Danica, Ti ljubezni Božje žlahtni vir, Ti vsih čednost slavna si Kraljica, Ti nam zgled, tolažba, sladki mir. Torej z upam nate se oziram, Ko sveta me prazni blis slepi, Za ljubezin sveto le umiram, Za ljubezin k Jezusu, Marij. Oh dovoli mi, Kraljica, Mati! De otrok tvoj klicati se smem; Ak mudiš se, milost to mi dati, l*a od tebe, Mati! preč ne grem. Jane