[Največji iloTcmki dnevnik ▼ Združenih državah ž ! i VeUa^ea m leto ... $6.00 leta.....$3.00 ° pofle New Za Za New York celo leto - $7.00 Za inoumitvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. KI The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELKFON: CHXL8KA 8878 Xffttred u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CHELSEA 8878 NO. 2SS. — STEV. ZSS. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1929. — PONDELJEK. 9. DECEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. VSTAJA NA HAITI JE BILA NASILNO ZATRTA 12 domačinov usmrčen1h, dosti pa ranjenih, ko so vojaki streljali v množico Domačini so bili oboroženi samo s palicami in kamenjem. — Amerik an cem se ni nič zgodilo. — Aretacije v masah. — Petsto mornariških vojakov je odšlo na pomoč tamošnji posadki. — Predsednikova poslanica. PORT-au-PRINCE, Hr iti, 8. decembra. — Med patruljo ameriških vojakov in ljudsko množico, ki je štela nekako 1 500 ljudi in ki so bili oboroženi le s palicami in kamenjem, je prišlo včeraj zvečer do spopada. Izgredniki so skušali vreti v mesto Aux Cayes. Dvanajst domačinov je bilo ubitih, večje število pa ranjenih. Patrula je štela le dvajset mož ter ji je poveljeval kapitan Roy Swink. Po enournem posvetovanju so oddali mornariški vojaki tri salve v zrak, nakar so pričeli streljati s strojnimi puškami in avtomatičnimi pištolami v množico. Noben Amerikanec ni bil ranjen. Včeraj zjutraj so sporočili iz Cayesa, da je tam vse mirno. Preiskave v Yacmelu so včeraj baje dognale, da so skušali uporniki vtihotapiti večjo množino avtomatičnih pištol. Vsledtega je bilo izvršenih več aretacij. NORFOLK, Va.>7. decembra. — Zastavna ladja oddelka za zračno obrambo je od plula včeraj popoldne s 500 mornariškimi vojaki v Port au Prince. Na Haitij u je sedaj 700 mornariških vojakov, vsled česar bo znašala skupna posadka I 200 vojakov. Ojačenja so dospela semkaj iz različnih postojank v Virginiji. ford zopet sprejema __delavce Zaenkrat bodo sprejeli le t'sti, ki so bili že prej u> službeni pri njem. — -Kmalu jih bo zaposlenih 123,000. DETROIT, Mich., 7. decembra. — Ford Motor Company je zopet sprejela na delo nekako 700 delavcev, ki so bili pa vsi že prej zaposleni pri nji. To je najbrž dokaz, da bodo začele Fordove tovarne kmalu v masah izdelovati izoljšani model A. Kompanijski uradniki izjavljajo, da ne bo sprejet v službo noben nov delavec, pač pa le tisti, ki so bili že prej zaposleni v Fordovih napravah. Zdaj je zaposlenih v Fordbvin tovarnah kakih 99,000 delaycev. Njih število bo pa polagoma povišano na 123,000. Toliko jih je bilo namreč zaposlenih preteklo poletje. BOLGARSKI MINISTER ODSTOPIL SOFIJA, Bolgarsko, 8. decembra. Včeraj je odstopil bolgarski zunanji minister A. D. Buroff. Odstopil je zato. ker se ni strinjal z načrtom, da bi Bolgarska plačala zaveznikom v 34 letih tisoč osemsto milijonov dolarjev odškodnine. Zastavna ladja je odvedla tudi veliko množino municije. Na krovu je tudi par aeroplanov. Ce bo vreme ugodno, bo dospela ladja v Port au Prince v štirih dneh. WASHINOTON. D. C , 7. dec. — Ameriški vrhovni komisar na Haitij u, brigadnl general John Russel, je naprosil danes poveljnika kri-žarke "Galveston", naj se takoj poda iz Guantanama na Kubi v Yac-mel na Haiti. Državnemu departmentu je sporočil, da je bilo prebivalstvo naščuvano od opodcijskega časopisja in agitatorjev. Predsednik Hoover Je poslal kongresu posebno poslanico, v kateii je obrazložil položaj na Haitij u ter sporočil, da Je dal povelje, naj se odpošlje na otočje nadaljna ojačenja. V poslanici je ponovil svojo prej-injo izjavo, da se mora pečati z resnimi razmerami na Haitij u. da ima namen poslati tjakaj posebno komisijo, ki bo premotrila tozadevni položaj. AGA KAN SE POROČIL S FRANCOSKO DEKLICO IX-LES-BAIN8. Francija, 8. dec. V tukajšnji občinski hiši se Je poročil sultan Sir Mohamed Sah z An-dree Caronn, prejSnjo prodajalko slaščic. Sultan j* duševni vodja velike sekte Kodžas ter voditelj indijskih mohamedancev. S poroko so bile «vezan« številne cerlmonije tukaj in v Orijentu, ker je sultan velik gospod med svojimi pristaši in precej moderen v svojih nazorih. umbert01 _pri papežu Papež Pij je slovesno sprejel v avdjenci otroke italijanskega kralja. Ob cestah je bilo razpostavljeno vojaštvo. RIM, Italija, 7. decembra. — Danes so obiskali papeža Pij a otroci italijaiskega kralja, italijanski prestolonaslednik Umberto in njegovi dve sestri princesinji Giovanna in Marija. Obiskovalce je spremljal grof de Vecchi, italijanski poslanik pri Vatikanu ter jih predstavil papežu. Ceste, po katerih so se vozili, so bile močno zastražene z vojaštvom. 31edalci so prav posebno nazdrav-jali prestolonosledniku, ker se je pred kratkim zaročil z belgijsko princesinjo Marijo Jose in je bil malo pozneje vprizorjen nanj atentat. Obiskovalce so odvedli v papeže-v prestoino dvorano, kjer Jih je papež prijazno sprejel ter jim podelil papeški blagoslov. Avdijenca je bila kratka. Papež je obiskovalce obdaril z dragocenimi darili. PREDLOG. NAJ SE IMENUJE BYRDA "ADMIRALOM" ) LONG BEACH, Cal., 8. decembra. — Tukajšnji Long Beach Sun je stavil predlog, naj se imenuje commanderja Byrda admiralom za njegove zasluge za znanstvo in ker je nudil mladini dežele sijajen vzgled možatosti in vztrajnosti. Byrd naj postane admiral, brez p-zira na službeno dobo in starost, ker je star komaj trideset let. BOLJŠA BODOČNOST ZA AMERIŠKE INDIJANCE Kljub nezadostni dobavi živil in obleke za številne indijanske reserved je, se obeta vendar vsem Indijancem v deželi lepša bodočnost radi direktnega in simpatičnega zanimanja, katero kaže sedanja administracija, ki se povsem razlikuje od prejšnjih, ki so imele le lepe besede «oia jeziku, a so vendar zatirale Indijance. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdru-ienlh državah. PREMOGOVNA NESREČA MORGANTOWN, W. V., 7. dec. — Reševalcem se je danes posrečilo dobiti zvezo s tremi premogarji.Va-'. ere je včeraj zasulo v rovu Continental Coal Company v Cassville. Premogarji so sporočili, da imajo zraka dovolj, manjka jim pa pitne vode. Reševalci so noč in dan na delu ter upajo, še danes dospeti do njih. poljski kabinet ___odstopil Če bo Pilsudski sestavil novo ministrstvo, g a poljski parlament ne bo odobril. — Posledice napada na amer. konzulat. VARŠAVA, Poljska, 7. decembra. Ministrski predsednik Svitalski je vložil danes demisijo svojega kabineta. Predsednik poljske republike Moscicki je resignacijo sprejel. Ministrski predsednik bo še toliko časa vodil posle, dokler mu ne bo imenovan naslednik. Zaenkrat se ni znano, kdo mu bo sledil, vendar pa omenjajo ime polkovnika Matiszewskega. Vrjetno je tudi, da bo Pilsud-skemu poverjen sestav novega kabineta. Če se bo to zgodilo, se veže vnaprej, da Sejm ne bo odobril Pilsudskije-vega kabineta. Zunanji urad se je danes opravičil pri ameriškem poslaniku, ker so komunisti vprizorili v četrtek demonstracije pred ameriškim konzulatom ter obmetavali poslopje s kamenjem. Zunanji urad je obljubil, da bodo vsi krivci strogo kaznovani. MEHIŠKI KMETJE V BOJU S POLICIJO MEXICO CITY, Mehika. 8. dec.' Dve osebi sta bili usmrčeni, tri pa ranjene, ko se je završil v bližini tukajšnjega mesta spopad med par sto kmeti in policisti. Kmetje so vprizorili napad na neko haciendo. MRAZNASEVERO-ZAPADU Po severozapadnem delu Združenih držav je nastopilo zelo mrzlo vreme. 1T nekaterih delih Kanade ie Kazal včeraj toplomer 32 stopinj pod ničlo. trije otroci žrtev bombe Odvijali so 4'božični za. voj", ko je naenkrat nastala silna eksplozja.—• Njih oče je dobival sva-, rilna pisma. V stanovanju italijaiskega podjetnika Josepha Falzone v Brook-ynu so našli otroci na mizi zavoj. Misleč, da vsebuje božično darilo, so ga odprli. Nastala je strašna eksplozija, ki je porušila stanovanje ter stresla hiše v razdalji več blokov. Otroci. Marj-, Philip in Rose, so bili stari od osem do petnajst let. Dva sta bila pri priči mrtva, tretji je pa pozneje umrl v bolnišnici. Policijska oblast je uvedla takoj preiskavo, ter domneva, da gre za maščevanje črne roke. Falzone je dobil že meseca oktobra več pretilnih pisem, v katerih so ncznanci zahtevali od njega denar. Falzonova žena se je nahajala ob času eksplozije v sosednji sobi z dvema mlajšima otrokoma. Zgodilo .se jim sicer ni nič, toda vsled razburjenja so nahajajo vsi v zdravniški oskrbi. Detektivi so našli ostanke bombe ter dognali, da je bila napravljena iz 10 inčev dolge železne cevi, napolnjene s smodnikom in železnimi drobci. V bombi je bila ura, ki je bila v zvezi z malo baterijo. Stari Falzone se je začasa eksplozije mudil v državi New Jersey na lovu. viharji ob obali anulije par Strela je udarila v nik "Lancastrian .— Moštvo paraika ''Home • r:c" je rešilo posadke neke potopljene ladje. IZVOLITEV RUBIA PROKLAMIRANA MEXICO CITY, Mehoka. 8. dec. Danes je bilo po vsej deželi ofici-jelno razglašeno, da je bil izvoljen mehiškim predsednikom Pasqual Rubio. Tukaj se je vršila parada, katere se je udeležilo več tisoč vojakov, ^tubio bo nastopil svoj urad dne 5. februarja. KAROLSKUŠA OBISKATI ROMUNSKO BUKAREŠTA, Romunska. 8. dec. Prejšnji prestolonaslednik Karol, ki živi sedaj v Franciji, skuša dobiti dovoljenje za kratek obisk na Romunskem. Na temelju sedaj veljavnih postav se ne sme vrniti pred letom 1936. Prinčev tajnik pa je dospel semkaj še pred kratkim. j SMRT ARMADNIH AVUA-TIKOV Armadna poročnika Gilley in Adams sta se včeraj v Californiji smrtno ponesrečila. Vozila sta se v aeroplanu, ko je naenkrat odpovedal motor. Aeroplan je treščil na zemljo, še predno sta se zamogla 'etalca poslužiti parašutov. NOV DAR HECKSCHERJA Hecksher ustanova na peti Ave. in 104. cesti v New Yorku je objavila. da je velik ljubitelj otrok. August Heckscher, dStroval vnovič veliko vsoto, ki je namenjena številnim otrokom, ki so duševno in telesno zaostali. CHERBOURG. Francija. 7. dec Po Rokavskem prelivu je divjal včeraj strahovit vihar. V Cunardov pamik "Lancastria" je udarila strela ter poškodovala aparat za brezžično brzojavljanje. Na krovu je vladalo veliko razburjenje. toda povzročena šl Ma je le malenkostna. Vihar je bil tako silen, da je pamik le s težavo pristal v tukajšnjem pristanišču. Posadka parnika "Homeric", ki bo dospel nocoj semkaj, je rešila na visokem morju moštvo neke potapljajoče se ladje. LONDON. Anplija. 7. decembra. Nekako dvajset parnikov se je borilo danes ob angleški obali prot. silnemu viharju. kakoršnega nc i pomnijo niti najstarejši pomoršča-! kli. Meter je pihal z naglico 108 milj ! na uro. Kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, je izgubilo življenje šestindvajset oseb. Število smrtno ponesrečenih je pa brez dvoma dosti večje. Parik "Frances Duncan" se je potopil pri Land's End. Šestnajst mornarjev je utonilo. DVOJICA USTRELJENA. _SIN RANJEN ITALY, Texas, 3. decembra. — Avce Riley in njegovo ženo so našli ustreljena ir njih sina težko ranjenega na farmi v bližini Lone Cedar občine, štiri milje od tukaj. Trupli in ranjenega moža je našel neki sorodnik, ki je povedal u-radnikom, da. je šel trinajst milj daleč na dom drugih sorodnikov, da jih obvesti o streljanju. Pridržali so ga za nadaljno zaslišanje, dočim so uradniki Ellis okraja uvedli preiskavo glede teh umorov. kritičen položaj na _kitajskem Trije polki so se uprli. — V Sanghaju je bilo proglašeno vojno pravo.— Angleška križarka 'Suffolk' odplula proti Nan-kingu. MUKDEN, Mandžurija. 7 dec Iz oficijelnega vira .*e je danes izvedelo. da se bo vršila konferenca za popolno uravnavo spora Rinile Kitajske iztočne železnice koncem decembra v Harbinu. Vsled tega je upati, da bodo Rusi takoj odšli iz obmejnih okrajev n da bo zopet otvorjena transsibir-ska železniška zveza skozi Mandžurijo. PARIZ, Francija, 7. decembra Iz Peipinga poročajo, da je odstopil general Cang Kaj-Šek. predsednik nankinške vlade, in da Je pro-vizorično prevzel njegovo mesto Tank-Ycn-Ka. ŠANGAJ. Kitajska. 7 decembra Kitajski komisar za narodno ob rambo je proglasil danes vojno pravo v kitajskem mestnem delu Šan«;-haja. Posebni oddelki so zastražili železniško progo med Šanghajem in Wusih. Angleška križarka 'Suffolk' bo nc i brž še jutri odplula v Nanking. da vzame na krov angleške ženske in otroke, ker Je položaj ja-ko resen. Včeraj so se baje uprli trije vladni polki. Telefonska zveza med Nanklngom In Šanghajem je prekinjena. SMRT DEČKA CROTON, N. Y., 8. decembra — Prva smrt vsled smučanja se je pripetila v tekoči zimi danes zjutraj, ko se je dvanajstletni Stephen King zaletel v neki avtomobil na Westcehested Ave., ko se je smučal po Farrington cesti. 2dravnik si je zaman prizadeval, da reši življenje dečku, ker so bile poškodbe preveč težke. Odvedli so ga v Ossining bolnico, kjer pa je kmalu umrl. SKRLATICAVOTTAWI OTTAWA. Canada, 8. decembra, j Čeprav so danes zdravili v tem kraju kako Lto slučajev škrlatlce, je izjavil vendar mestni zdravstveni urad. da je ta bolezen zelo milega značaja in da bolniki zelo hitro o-krevajo. STARODAVEN GROB denarna nakazila Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Dia. 600 ........ 9 9.30 Lir 198 M 1,000 ........ 9 18.40 M 100 M 9,800 ........ 9 45.75 m 800 N »,000 ........ 9 80.60 M •00 M 10,000 ........ 9180.00 M 1000 ▼ Italijo fiiJt 1511» Stranke, ki nam naročajo izplačila 9 ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporatuma ■ nahm eveeam 9 etarem kraju v stanu eniiaii pristojbino ta taka izplačila od 8% na >%. Arfaotofi newyorskega Metropolitan muzeja so odkrili pri E1 Bahre ▼ Egiptu grobnico, staro 3300 let. V nji je počivalo še dobro o-hranjeno truplo egipčanske kraljice Mariet Am on. I Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za isplačiio večjih metkov kot goraj navsdeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljft« pogoj«. Pri Tolikih naka-olih priporočamo, da m poprej a nam •poranmoto glede nakasila. IZPLAČILA PO POOTJ SO REDNO IZVft«BNA V OVIN DO TRCR TEDNI« EUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABLM LKTTM* 1Jt P BI STO J VINO 75a. 5AKSER STATE BANK P OOBTLANDT BTBSET, WMW XOU, ft & Telephone t Borotof f "Glas Naroda" Metla v roški komunistični stfai i • Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING GOMPANI (A Corporation) Frank Safcssr. President x Loals Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers:j K W. Hth Street, Baragah of Bianhatan, New York City. W. V * "O LAS NAHODA" ____(T»We of the Poople)_ Issued Sverr Day Except Sundays and Holidays. Za eeio leto velja list in Kanado---- £a pol leta ---------- Za četrt leta ____________ Ameriko _____J3.00 „.....$3.00 .......$1-60 Subscription Yearly $6.00 Ruska komunistična stranka izpolnjuje sicer vse, kar ji je naročil Lenin, vendar se pa ne drži točno vseh negovih direktiv. Vodstvo stranke je menda najbolj pri srcu Leninova zahteva, da je treba komunistično stranko od časa do časa temeljito očistiti elementov, ki se ne strinjajo z njenim programom ali pa ne žive tako, kkaor zahteva ________komunistična moralka. Perijodično Za New York sa celo leto__47.001 čiščenje si more dovoliti malokatera Za pol leta ____________________4&50' stranka v demokratičnih državah, Za inosemstvo sa celo leto____47.00 za rusko komunistično stranko je pa Za pol leta--------------------$3.50 to nujna potreba, kajti sicer bi krenila s poti, ki sta jo določila Marx •Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. in Lenin. Komunistična s+ranka ima v Rusiji monopol legalnosti in zato sili- Komisija po tem odloči, ali ostane dotični še član stranke ali pa je izključen. Če ga izključijo, se lahko pritoži na višje instance in končno na osrednje kontrolno komisijo. Sejam kontrolnih komisij lahko prisostvujejo komunisti in nevtral-ci, pod nobenim pogojem pa nc razredni nasprotniki komunizma. Letošnja revizija članstva bo kmalu končana. Končni rezultati še niso znani, ker se bodo mnogi izključeni člani pritožili. Ker se je pa stranka na letošnjo revizijo članstva dolgo in temeljito pripravljala, je malo verjetno, da bi pritožbe kaj zalegle. Število izključenih članov je doseglo povprečno 50 Dopisi bree podpisa in osebnosti se ne pri občni®jo - »mer naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, Svoje vrste čisti stranka prosimo, da «e nam tudi prejšnje bivališče nasrani, da hitreje najdemo naslovnika "GLAS NARODA". Zlfi W. tttta Street, New Yark. N, T. Telephone: Chelsea 3878 VSTAJA NA HAITI V zadnji poslanici, ki jo je naslovil predsednik Hoover na kongres, je izjavil, da mora imeti Amerika po raznih i;entniliwTim$rišfeih republikah svoje voja~ št v«. Do tega sr je ameriška vlada le nerada odločila, ker »smatrajo ta mošnji domačini tako zastopstvo za jako ne" zaželjmi ' W;"'; f Toliko bolj- je pa vse presenetila novica, da je bilo poslanih v soboto na Haiti petsto nadaljnih ameriških mornariških vojakov. Hoover mora že imeti gotove vzroke, da je poslal na Haiti več vojaštva, dasi je malo prej sam priznal, kako osovraženi so ameriški vojaki v tujih deželah. Haitsko otočje je — ne samo po imenu, pač pa v resr nici'kolouijalna posest Združenih držav. V tej "republiki" je 2,300,000 temnopoltih in 3000 belili prebivalcev. ''Republika" je dobila posojilo od ameriških bair kirjev ter s tem zapisalo sebe in vse svoje bogastvo ameriškemu finančnemu kapitalu. Leta 1915 je bila sklenjena med Haiti in vlado Zdrcr ženili držav pogodba, ki je bila izsiljena od narodne skupščine. Soglasno s to pogodbo so Združene države obljubile, da bodo pomagale stvoriti na Haiti odgovorno vlado. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi Združene države imenovale gotovo število ameriških svetovalcev, ki' naj bi bili prideljeni predsedniku haitske 4 * republike1 \ Haitski predsednik bi moral ta imenovanja potrditi, j lil tako se je zgodilo, da so izza meseca maja 191J j resnični glavarji Haitskega otočja ti "ameriški sveto Talci", "Ameriški svetovalci'" kontrolirajo finance, vojake in konštablerje, vsa javna dela in vse gospodarstvo otočja. Na btočju je 184 ameriških častnikov, 2508 ameriških mornariških vojakov ter 551 tenmopoltnih policistov. Z drugimi besedami rečeno: Vse, kar se zgodi na Ha" iti, se zgodi z izrecnim dovoljenjem ameriških poveljnikov in ameriških komisarjev. Že štirinajst let poskušajo ustanoviti na otočju A>odgovorno vlado", toda dozdaj se jim to še ni posrečilo. Ameriški mornariški vojaki so še vedno tam. Nikomur ne pride na misel, da jih odpoklical!. % Te dni je pa izbruhnila na otočju vstaja. Najprej so bili zastavkali poštni uslužbenci. Iz stavke se je razvila vstaja in potegnila v svoj vrtinec vse.tetjmoTK^o'prebivalstvo otočja.- Ameriški vrhovni komisar je proglasil obsedno stanje, in vojna proti domačinom Se je pričela. Mornariški vojaki se poslužujejo strojnih pušk, dočiin so oboroženi domačini samo s kamenjem in palicami. Tekom prvega spopada je bilo mrtvih dvanajst domačinov in dosjti ranjenih, dočim m bdi Amerikacem skriv Ijep niti las na glavi. • Hooverjeva vlada poziva Rusijo in K majsko, naj se pomirita. Hooverjeva vlada sklicuje mednarodne konference proti oboroževanju in se aavzema za odpravo velikih bojnih ladij, male križarke pa pošilja na Haitsko otočje, v Nica-r&gvo in razne druge "neodvisne republike", da ščiti inte-res© sBWTisktg® ta Ja. odstotkov. Na kmetih je doseglo jo v njo najrazličnejši elementi. — j število izključenih 15, po mestih pa z veliko i 7—8 odstotkov. Najmanj komuni-spretnostjo. Generalno čiščenje pa stov, in sicer 4.5 odstotka, je bilo ni lanko in zato pride na vrsto šele,: izključenih iz rdeče armade, ki jo če so bila manjša čiščenja brez u- . vodijo skoro izključno sami komu-speba. i nisti. Častnik rdeče armade lahko Tak položaj je nastal zdaj, ko sej poslane samo reden član kemuni-je število komunistov zelo pomnoži- i stične stranke ali v izjemnih pri- Duesseldorfski morilec žen in otrok. lo in ko so se vtihotapili v stranko razni opozicijonalni in oportunisti-čni elementi. Od zadnjega generalnega čiščenja je minulo že osem let. Po letu 1921 sta bili dve manjši reviziji članstva, ki sta se pa nanašali samo na poedine krajevne orga -;iizacije. Generalna revizija članstva se je pričela letos v maju. Najzanesljivejši komunisti pričejo v komisije, pred katere mora vsak reden in pripraven član. Izvzeti so samo člani osrednjega odbora stran ke in osrednje kontrolne komisije, torej od 1,555,000 članov samo kakih 200. Te zvezde prve velikosti pa tudi niso stalnice, temveč lahko odlete iz stranke na drug način, kakor se je zgodilo s Trockim, Ka-menevim in Zinovjevim. Vsi drugi redni člani pa morajo osebno pred komisijo, ki jim temeljito pretiplje obisti. Na seje revizijskih komisij lahko pridejo tudi ljudje, ki se v politiko nočejo ali pa ne morejo vmešavati. Teia je dovoljeno nastopiti proti' vsakemu komunistu, ki ni dostojen biti član komunistične stranke. Vsak komunist opiše pred komisijo svojo preteklost in sedanjost in skuša dokazati, da je vreden c— stati član komunistične stranke. Zborovalci so pa dolžni opozoriti komisijo, če komunist laže in zabrusiti mu v obraz vse, kar je zagrešil proti komunistični ideologiji. merih vojaški strokovnjak, ki pa mora svečano obljubiti, da bo njegovo delovanje v popolnem skladu., z načeli komunizma. Letos izklju- , čenim je treba prišteti še 53,000 j članov, ki so jih vrgli iz stranke od i januarja 1928 kot pristaše Trocke-g?. in 16.000 članov, ki so v tem času prostovoljno izstopili. Po revizi- { ji članstva bo tqrej štela ruska ko- j munistična stranka okrog 1,330,000 članov. Iz stranke mečejo seveda i v prvi vrsti nasprotnike sedanje Stalinove večine in značilna je izjava predsednika centralno-kon-trolne komisije Jarlovskega, ki je o izključenih članih izjavil, da bi bili v ponos vsaki socijalnodemokrati-čni stranki. LIZBONA OBNOVILA OMAJE LIZBONA, Portugalska, 6. dec.— Zunanji urad je objavil, da je portugalska vlada sklenila zopet obnoviti diplomatične odnošaje z Mehiko, ki so bili prekinjeni precej let. Oficijelna Gazeta je objavila da-neh besedilo portngalsko-ameriske arbitracijske pogodbe. Obe vladi sta jo že odobrili. ' m ADVERTISE GLAS NARODA" KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1« 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovencc, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva KOZAK^c ZGREŠENI CILJI povest mladega pisatelja JU S A bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko U življenja. Za pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR xa leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street ~ New York, Y. Dueseldorfski morilec. ki zelol Varnostni organi so začeli iskati spominja na londonskega Jacka grobove nadaljnih žrtev. Osem dni Razparača, mori že več mesecev, je prekopavalc 30 brezposelnih pa je postala javnost pozorna na zemljo. V petek popoldne se je neki njegovo sadistično početje šele zaa- delavec naslonil na lopato in ozrl nje 'čase. Se nedavno so označili po okolici. Bil je solnčen dan in na berlinski Isti duesseldorfske umore strani se je debro videlo. Kar si je kot senzacijo lokalnega pomena.; delavec zastrl oči in nogledal na Za sadističnega morilca so se zani- smreke na bližnjem hribu. Potem je mali samo v Dupsscjdorfu in v bli- poklical v bližini stoječega komisar-žnji okolici, dočim se berlinska poli- ja in mu dejal, da stoji v gozdu na cija ni pobrigala, da Di ga začeli za- hribu moški. In res se je videla med sledovati. Končno se je javil umo- dvema smrekama visoka moška po-bolni delavec Strausberg, ki je de- j stava. Neznanec je držal roke na jal, naj zapišejo v protokol, da ima i očeh, kakor da drži v nji daljno-na vest pet umorov. Vtaknili so ga gled. To je morilec, je dejal ko-v umobolnico in policija je mislila, misar smeje. Takoj je poslal na hrib da je s tem zadeva poravnana. stražnika s policijskih psom. Pes je Toda kmalu so bili izvršeni novi j tekel daleč spredaj, a ko je prispel umori na isti način, kakor jih je iz- j stražnik na hrib, ni bilo neznanca vršil baje umobolni delavec, o ka- nikjer. terem je točno ugotovljeno, da sedi Delavci so ta čas nadaljevali raz-v umobclnici. cd koder ne more ni- j kopa vanje in naenkrat so naleteli kamor, da bi moril. Zopet je začel na truplo. S sodno komisijo je pri-neznani zločinec napadati žene in spla za mesto velika množica pre-otroke in jih obdelavati z bodalom, bivalstva. Delavci so odkopali tru-Kmalu se je izkazalo, da umobolni i plo umerjene služkinje, ki je držala delavec v resnici nima na vesti u- : eno roko na srcu. drugo pa ob stra-morov, katere je priznal. Policija j ni. Varnostni organi vedo o sadi-je seveda nerada priznala svojo stičnem morilcu več, nego je ve-biamažo, na drugi strani pa sama | dela policija, ko je izsledila Haar-ni verjela, da je Strausberg res j manna, Grosmanna in druge. — večkratni morilec. To dokazuje tu-! Kljub temu pa duesseldorfski modi dejstvo, da je pozneje aretirala j rilec še sedaj ni v rokah pravice, še nekoga, ki je v gostilni izjavil. Po zadnjih vesteh z Berlina go na-da gre v Duesseldorf morit dekle- i šli blizu kraja, kjer je ležalo truplo ta. Duesseldorfski umori so bili še i 51etne Gertrude Albermannovc. o-vedno lokalnega značaja. Šele, ko j krvavljeno satenasto ruto in pen-so nekateri meščani poslali obširna ' dreku podobno palico, s katero poročila inozemskem listom, je po- ' duesseldorfski morilec najbrž pobi-stala duesseldorf ska afera voraša- ja svoje žrtve. Policija upa. da bo! nie prestiža nemške policije. s tpm msiprinv^nio mnrii^ 7ratnn' Peter Zgaga j ————Mr— ~irr itnrf Mati in dvanajstletna hčerka sla sedeli pred hišo. Na obzorju se je pojavil črn o-blak. Bila je jata štorkelj, ki je letela preko hiše. — Vidiš, štorklje so. — je rekla mati. — Vem. mati. vidim — je odvrnila hčerka. — Zdaj te pa lepo prosim, da mi ne pripoveduj nikakih pravljic o štorkljah in otrocih. * Železniške družbe bodo potrošile prihodnje leto za nove gradnje poldrugo milijardo dolarjev. Ford je zvišal plačo svojim uslužbencem. Načelniki vodilnih industrij so obljubili predsedniku Hoover ju. d-i bo prihodnje leto toliko dela. da ne bo v Ameriki nobenega brezposelnega. — Bomo videli, — je rekel slepec. — Če sem obljubil, nisem še dal — je Ribnican dostavil. X. Pred hišo se je ustavil ambulanč- :ii vez. In kot je običajno pri takih prilikah. se je zbrala okoli voza velika množica radovednežev. — Kaj pa je? Kaj pa so je zgodilo? — je vpraševal radovednež v ozadju. — Kaj se je zgodilo? Koga bodo odpeliau? Kaj je? . .. . — I. nič hudega — mu jc pojas- s tem zasledovanje morilca znatno' . . . _ nil sosed. — V tretjem nadstropju V času. ki je policija uvedla c-1 nergično preiskavo, je bla duessel-i . dorfska bilanca že grozna. Sadistični morilec je zabodel do smrti že 10 otrok in žen. drugih 10 pa težko ranil. Vprašanje je seveda, če gre v vseh primerih za istega zločinca.! Policija je ugotovila samo, da ima Sletno Gertrude Albermannovo in 201etno služkinjo Marijo Hahnovo na vesti isti zločinec. Prva rane je zadal obema v sence. Ker so bile zadane tudi vsem drugim žrtvam i prve rane z ostrim bodalom v sence. je zelo verjetno, da gre v vseh primerih za istega zločina. Da ima vse duesseldorfske žrtve na vesti en zločinec, dokazuje tudi pričevanje neke neklice ta neke težko ranjene žrtve. Deklica, družica male Gertrude, se je igrala s svojo prijateljico na ulici. Pripovedovala je, da je stopila k njima ostudna žena, ki si je med govorenjem obli-zovala ustnice. Deklica je pobegnila, njena prijateljica je pa ostala na ulici. Služkina Gertruda Schulz se je seznanila 28. avgusta slučajno s 301etnim moškim, ki je imel čudno navado, da si je med govorjenjem oblizoval ustnice. Na polju za mestom je služkinjo napadel in H zadal z bodalom 20 ran v glavo in hrbet, kakor vsem drugim žrtvam. Zanimivo je tudi, da zločinec sam hoče, da bi javnost za njegova grozodejstva zvedela. Policija upa, da ga bo ta čudna lastnost kmalu izdala.. Pred tremi meseci, kmalu po umoru služkinje Hahnove, je poslal policiji pismo, v katerem je bil načrt kraja na Pappendellu, kjer je bila pokopana ena njegovih žrtev. Policija se pa za to pismo ni zmenila. Na podlagi novega obširnejšega pisma so našli umorjeno dekiico. Uredništvo duesseldorf skega lista je pa dobilo ta čas tudi načrt kraja na Pappendellu in dopis, glaseč se: "Am Fusse bei Pappendelle — An der angekreutzten Stele — Wo kein Unkraut waechst — Und die mit einem Stein bezeichnet ist — Liegt eine Leiche anderhalb Meter tief." olajšano in da ga končno izsledi. Kot rečeno, je policija mislila, da je našla prve sledove za morilcem, toda kmalu se je izkazalo, da se moti. Aretirala je nekega kuharja, katerega je pa morala izpustiti, kajti kemična preiskava je dognala. da satenast robec ni okrvavljen. Osumljen je bil 201etni kuhar, češ. da izvira okrvavljeni robec od njega. Mladenič je pa takoj dokazal svoj alibi in morali so ga izpustiti. Dopisi. Bessemer, Pa. Sezona veselic in koncertov se je pričela, zatoraj je tudi naša naselbina oziroma društvo Krim, št. 97 S. N. P. J, sklenilo, da povabi našega pevca g. S.vetozara Banov-ca, da nam priredi koncert dne 28. decembra. Pričetek je ob 7. uri zvečer. Koncert se vrši v Wolfovi dvorani. Po koncertu bo tudi ples. Vabimo tudi rojake iz bližnjih naselbin iz Girard, O., Farrel in Sharon, Pa., da nam prioomorejo do boljšega uspeha. John Jevnikar. JUSTIFIKACUA HABIBUL-LAHA CENA DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angieško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane mo $2.— P Pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SIC West IS Street M City a Znani pustolovec Bacha Sachao ki se je kot razbojnik polastil af-ganskega prestola, je vladal nekaj mesecev kot emir Habibullah, potem se je pa moral umakniti novemu vladarju. S tem je bila končana njegova karijera. obenem pa tudi njegovo življenje. Obsojen je bil na smrt v prvi vrsti zato, ker je pričal proti njemu Amanullahov pristaš, katerega je Habibullah zaradi vohunstva obsodil na smrt, pa? je srečno ušel smrtni kazni. Na Habibullahovo povelje so ga privezali k avtomobilu in ga vlačili po kabulskih ulicah. Potem so mu zlomili roke in noge ter mu razmesa-rili vse telo. Ko ga je vsega razmesarjenega privlekel' avtomobil nazaj v kabulsko trdnjavo, je še dihal. Zato so ga vrgli v ječo, iz katere ga je čez nekaj dni rešil brat novega afganskega vladarja Nadi-ra. Zdravniki so mu morali amputirati obe nogi in desno roko, kljub temu pa ni rnrrrl. Poraženega Habibulaha so odvedli z njegovim bratom in vsemi ministri na morišče. Prebivalstvo ga je na zadnji poti preklinjalo Vse obsojence so ustrelili na ka-bulskem letališču. Oči niso nobenemu zavezali. Habibullah je prišel na vrsto zadnji. Junaško se je vedel do zadnjega trenutka in smeje je stopil na morišče. V kratkem času svojega vladanja se Je polastil državne blagajne, katero je skril nekje v gorah. Ker ni hotel povedati, kje je skrito držafvno premo-ženjp, bo novi vladar Af^anig^^a v hudi stiski glede denarja. stanuje neki možiček, ki ima strašno sitno ženo. Dolgo, dolgo >e poslušal njeno godrnanje, danes popoldne se je pa vsega naveličal, razjezil se je in Jo udaril. — Upam. da rana ni smrtno nevarna. — je rekel tujec. — O, je precej nevarna. — Kaj pravi zdravnik? Ali bo ozdravela? — O. ona je zdrava. — je odvrnil sosed, — ampak njega bodo odvedli z ambulanco. Sf. Dobrih štirinajst dni je do Božiča. Po Božiču so Nedolžni otročiči in pa sv. Štefan — in tako naprej — sami ugledni svetniki prav do Novega leta. Nato bomo pa od kraja zaceli. Z dobrimi sklepi, seveda. Jaz naprimer sem sklenil, da sc bom v tem predpustu naučil plesati. Marsikatera mi je rekla, da je skrajni čas, da se naučim, marsikatera je pa žalostno odkimala z glavo, češ, da je preoozno, dosti prepozno. Jez še nisem obupal, in s tem je zajamčenega devetdeset procentov absolutnega uspeha. * Papež je sprejel v avdijenci italijanskega kralja in kraljico. Nato so obiskali papeža kraljevi otroci: prestolonaslednik in dve princezlnji. Papež je slehernega bogato obdaril. Zdaj je Mussolini na vrsti. In ko ga bo sprejel v avdijenci, naj mu ne daje nikakih darov. Darov ne potrebuje, ker je vendar vsa Italija njegova. Utegne mu pa koristiti, če ga priporoči sv. Katarini. * Mehiki se bliža revolucija, na Haitskem otočju je vstaja. Kitajci se puntajo proti nacijonalistom, pa tudi na Poljskem se ne bo tako zlepa razšlo. Ali ni nerodno, da je vse to baš pred Božičem, ko je toliko govorjenja o "slavi Bogu na višavah in miru na ljudem na zemlji, ki so dobre volje"? * V splošnem je pa dandanes odvisna mera dobre volje od razpoloženja in od posode, ki jo hodiš polagoma praznit v klet. Če ni tega, prijatelj, ti je dobra volja jako omejena. Odvisna je od tvojega zaslužka in od butlegarje-ve milosti. Za dva dolarja ne dobiš danda-danes poštenega kvarta. Pa kaj je kvart med znanci in prijatelji, ki hočejo biti dobre volje? * Kmalu bo leti dni, ko je bila uveljavljena diktatura v Jugoslaviji. Najbrž bo kralj ob obletnici predložil svoje račune. Narod najbrž ne bo knel prilike, da bi predložil svoje. Zanimivo bi jih bilo pa primerjati in jpreštudiratl, diferenco. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1929 Th« LARGEST SLOVENE DUL1 tm. O. &. scs ZANIMIVI iB KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—)i|«hT ZOBJE IN ZDRAVJE. Dr. LADISLAV FRANK: Tako ob koncu meseca postaja mnoge nesrečnikov, ki si lastijo žalostni naslov podnajemnikov, nemirnih. Sobo so bili odpovedali že 15., a nove strehe si niso še poiskali. Že sobotne popoldne so prebili v nekakšni napetosti, ker so sklenili, da si kupijo nedeljsko številko dnevnika, ki ima največ stanovanj-sKih oglase v. To pa pomerili, da morajo bolj zgodaj s postelje, da si list zares kupijo, ga prebrskajo in pohite na lov za sobo. "Moram spat' pravi samec družbi svojih kavarniških prijateljev, ki ga bi radi zvabili v kakšno klet, "jutri imamo obilo poti." In tako ostavi ljubljene karte in se vrne cb 23 ves to-goten v odpovedano sobo. Ob 6. z J u tra j se potem prične. Od pol 7. do 7. pregled in ureditev oglasov po okrajih. Potem hajd na noge po določenem načrtu, da si prihraniš na času in poti. Vsaj jaz sem naredil tako in pri tem se mi je primerilo sledeče: Prva postaja je bila strra, štirinadstropna hiša — najemnik je prebival seveda v četrtem nadstropju. O dvigalu ni govora, ugotovim in stopam že malo slabe volje po stopnicah navzgor. Ni malenkost, mi gre skozi možgane, če bom moral ob 2. ponoči premagovati štiri stopnišča. Na moje zvonenje mi odpre majhna, stara milostiva, me ošine s pogledom od noge do glave in o-tvori izpraševanje. "Reflektirate na sobo? Predno vam jo pokažem, bi vas vprašala, da-li jo mislite uporabljati sami. Da? Kaj ste po poklicu? Oh, novinar? 'ielo prijetno." "Zakaj?" vprašam začudeno. "To vam takoj povem. Zato ker sc vračajo gospodje novinarji pozno ponoči domov, čitajo potem do jutra, porabijo ogromno luči in spi-io končno do poldne." Zagotovil sem ji, da vstajam vsak dan ob 7.. porabim malo luči in domu jem tako neočitno kakor kakšen krt. "Tedaj ste torej čez dan doma? "Sem pa tja." "Neprijetno! Sprejemate obiske?" "Neprijetno! Tega ne trpim. In ključa od vrat tudi ne dobite, ker hočem vedeti, kdo prihaja v moje stanovanje. Ali močno kadite? Neprijetno!" NOVO STANOVANJE Zbežal sem in se ustavil šele pred veliko, moderno, najemnilko palačo. Tretje nadstropje, dvigalo. — Sprejela me je suhaljata. starejša dama in me povedla v sobo. Soba ima dve okni, je lepo opremljena, ugaja mi. Vprašam za ceno. 1000 Din s postrežbo, brez luči in spet brez ključa. "Potrebujem pa mirnega podnajemnika, ki ga poklic drži zvečer z doma. Dvakrat, trikrat na teden se zberejo namreč v mojem stanovanju gospodje, ki jih učim francoščine in takrat rabim sobo, ker je tik salona." Tudi ta kupčija je šla po vodi. Grem in stopim v predsobo nekega stanevanja v tretjem nadstropju. Diši po morskih ribah. Debela, majhna ženska s črnimi, razku-štranin.i lasmi se mi ljubeznivo prismeje naproti. "Prosim, prosim, takoj vas pove-dem v sobo. Toda veste, med vašo sobo in predsobo spi sedaj moja hči. Ali se ne bi vrnili čez uro?" "Da, toda oprostite, milostiva, prihajam večnoma pozno ponoči domov." "Seveda. Toda igfa klavr v nekem baru in prihaja tudi zelo pozno domov. "Ampak jaz vstajam ob 7. in moram cb pol 8. že proč." "Ne de nič," prav vljudna gospodinja. "Če se že vselite sem, potem vendar niste več tujec." Obljubim ji, da se vrnem čez u-ro... ste. kadar vam drago, gospodar ste. Samo en pogoj vam bi postavila. Živim tu s svojo vnukinjo. — Šteje 17 let. Obljubite mi, da. ji ne beste dvorili." __ Ogledal sem si sobo in mlado gospodično, ki je šla pravkar skozi predsobo. Potem sem prosil staro damo, naj mi da pomisliti ... VELEMESTNO VRVENJE VZROK RAZPOROK Neki angleški zdravnik, znan specialist za živčne bolezni, je izjavil, da povzroči velemestno vrvenje 75 odstotkov razporok. Ta trditev u-tegne biti resnična samo v toliko, v kolikor postanejo ljudje v velemestih nervozni in je nervoznost posredni ali neposredni vzrok ločitve. Pa tudi na kmetih so ljudje nervozni in se naveličajo zakonskega življenja. Zdravniki pravijo, da je nervoznest posledica hudega eksistenčnega in socijalnega boja ter splošna d^moralizacija. Nasprotno pa ne smemo pozabiti, da so razpo-roke na dnevnem redu tudi med živčno zdravimi zakonci. Res je. da se prebivalci velikih mest nervoznejši ali vsaj razburlji-ve.^ši, nego mirni, trezni in skromnejši prebivalci manjših krajev. — Zdravniki bi morali povedati, ali Dobri zobje prispevajo k dobremu zdravju. Dobri zobje prispevajo tudi k telesni lepoti. Ni nič bolj pri- 1 Pozor Rojaki! oslabša telo in dovaja do brezkrvno slabega zdravja in bolezni. Dostikrat se je zgodilo, da so bol-kupljivega kot žar močnih, zdravili j niki ozdraveli od revmatizma ali zob. | živčnih bolezni le zato, ker je bii i §j Pred 1990 leti je rimski zdravnik i odstranjen gnoj v zobu. Gnjil zob Celsoius pripisoval nezmernoeti v1 utegne izgledati kot popolnoma onih dneh "višje civilizacije" okol- zdrav, med tem pa strup v njegovi nost, da so ljudje večinoma imeli i korenini zastruplja vse telo. gnjile zobe. Ni težko razumeti, da Ni treba čakati, da zob boli, pred- i 1 zobne bolezni prevladujejo med no se človek, odloči iti k zobozdrav- ' J ljudmi, ki so udani gostijam, kot; niku. Treba prperečiti zooobol vna- j 3 Rimljani one dobe.. Kuharstvo je prej s tem, da se gre k zobozdrav- | g bila dovršena umetnost — gostije i niku ne manj kot enkrat vsakih n Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — u GLAS NARODA" 21 6 West 18th Street New York so bile velikanske — gostom se je streglo z vsemi mogočimi sladkarijami in delikatesami. To sliko iz starorimske aobe lahko prenašamo v moderni okvir 20. stoletja. Nismo sicer udani orgijam požeruštva v takem obsegu, kot se pravi o Rimljanih one dobe. Ali tudi danes grešimo veliko v dljeti preveč — sladkarij, slašic in drugih sledkih jedi. Kjerkoli najdete med in sladkor v velikih količinah, tam tudi najdete gnjile zobe. Sladke in škrobne jedi tesnate narave so podvržene vrenju ali fermentaciji, pri čemur se ustvarjajo kisline, ki razdirajo steklenino zob. Ni pa fermentacija jedi in razvoj kislin vse, kar pov-zročuje razzpadanje zob. Najnovejše raziskave so dognale, da razlog šest mesecev. On utegne najti gnitje, ki ga človek še ne občuti. Male vdolbine v zobu se zlahka napolnijo. Ni treba čakati, da postanejo tako velike, da jih ni mogoče več napolniti In treba zob izpuliti. Nepravilno zraščene zobe treba popraviti v mladih letih. Drugače utegnejo povzročiti sitnosti v poznejšem življenju. Povrh tega pa kvarijo lepoto obraza. Ne morejo pravilno žvekati. Povzročujejo vnetje dlesna, kar dovede do piorije Taki zobje propadajo tem lažje in utegnejo kvariti ves telesni razvoj. Ako zobje *btroka so zakrivljeni, treba ga dovesti k zobozdravniku. Čim mlajši je, tem lažje je uravnati zobovje. Treba tudi znati, da prvi zobje t vpliva na živce prebivalcev velikin Visokoparterno stanovanje. Pla- j mest bolj ropot raznih vozil, nego volasa dama v spodnjem plašču, vrvenje v nočnih lokalih, kjer pre- še precej zaspana, zeha neprestano.• krokajo ljudje cele noči. namesto da bi mirno spali in si utrjevali živ- prebavljanja ce. . . ANEKDOTE 0 BRiANDU Ali vasi otroci KAŠUAJO? Otrok»y k.iS^i.! jm.Hraj-t«» T i avartio! riamu *fcl k.iAelj je zahteval I. 1*27 T«.0«0 tjvljrnj. Ko »e pojavi kaš«lj. n-» py-Mtilite S*vera'» Pou^h BnUmm-n. Priljubljen v dnmih nad So let. rta hitro, pomirjujočo p<»mo<\ Recite ftvojemu lekarnarju zanj 25 In SO fentov. W. r. SEVERA CO. Cedar R*cid». low* a severn's "Aaaah! Soba. .. No da, sedaj je komaj 8. Vi vstajate zgodaj, kaj ne?" "Da.' "Opozoriti vas maram, da pri meni ni postrežbe. Če vam ie kdaj do tega. si lahko najamete postrež- nico. Aaaaah! In kaj sem hotela Annetta Kolbova je izdala te dni reči, kuhanja v sobi ne dovolim. — zanimivo knjigo o Briandu. v ka Stepate radi po sobi? Vprašam vas teri je tudi q^q anekdot o slav-le zato, ker je v tem slučaju, žal, nem francoskem državniku ne morem oddati. Poglejte, to so j v pogovoru o metafiziki je dejal perzijske preproge, teh si ne dam Briand nekoč: Metafizika je iska-kvariti. Ali se sami brijete. Tega ; nje črne mačke v črni sobi, kjer je ne merem dovoliti. Gospodje maha- j jo s čopičem in pena leti po opra- j Ko je jeta 1905 sarrien sestavil vi. Proti obiskom nimam nič. Po- J z Briandom vlado, je Briand izja-steljno perilo morate imeti svoje, j vil da mora biti v njej tudi cle_ In še eno: Igrate karte? Menim za- j menceau. Sarrien se je začudil, — to, ker sta pred dvem mesecema j Clemenceau vam je vedno na-stanovala tu dva medicinca. ki sta > sprotoval, pa ga vendar hočete i-prekvartala cele noči in jaz sem meti v vladi. Raje ga imam v vladi, nego izven nje, — ie odgovoril gnitja leži globlje in je ravnotako otroka, dasi so le začasni, potre-posledica pomanjkanja pravih se- bujejo ravno toliko oskrbe kakor 'tavšn v dijeti. stalni zobje. Drugi zobje bodo ravn- no toliko dobri, kolikor dobri so bili p:vi zebje. Tukaj je navodilo za zdrave zobe: . , ....... i. Jej pravilno vrsto hrane. "Pra- Mehke, kakšne jedi oslabljajo zob-.; .. . „ . . . . . I vilna hrana je ona, ki vsebuje dosti mineralne soli. Taka hrana obstaja večinoma iz mleka, sveže zelenjave, pšenica z otrobi vred in j sadje. 2. Izogibaj se prevelikemu uživanju slaščic, potic in enakih slad- Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. • Jt— C'. ; Vj dan, čeprav so ga imeli za bandita.! se jim udamo. kar je pa proti naši Nikoli ni dovolil svojim ženam od - > veri. Zalezovali so nas tako dolgo, kriti na ulicah Kabula obraze, ka-jda smo morale pobegniti, ker je to storila kraljica Souryja Kjer ljudje jedo surove jedi, ki trebujejo mnogo žvekanja in kjer ti ljudje jedo mnogo zelenjave in ; sadja, prevladujejo dobri zobje.! in prispevajo k propadanju istih.: Zobje imajo več priložnosti ostaa i zdravi, kjer se jedi pripravljajo na enostaven, surov' način in zebje j morajo trde delati, da vršnjo nalogo. za katero so bili ustvarjeni — prežvekanje jedi kot prva stopinja Med primitivnimi afrikanskimi črnci, med Eskimi, med urojenci pacifičnih otokov kari j. 3. Vadi zobe s tem, da žvekaš popolnoma. 4. Ne rabi zobe kot kake klešče ju morala v sosedni sobi poslušati venomer: Mene pa ne umoriš! — Šele pezneje sem zvedela, da sta le kvartala, a še zdaj planem včasih Briand. K 251etnici političnega dela je poslal Lloyd George Briandu na iz postelje. Ali kašljate? Podnajem- j slednjo brzojavko: Čestitam k vaši nik, ki je kašljal. mi je grenil življenje šest tednov. Ali smrčite?" Ker na to vprašanje nisem vedel odgovora, sem bojišče rajši ostavil. Moj zadnji obisk je veljal 80-letni mamici, ki mi je pokazala prepro6t kabinet. "Hočem' samo zato koga v stanovanju, ker se boiim. Sobe ne oddajam radi kupčije. Kakor vidite soba ni elegantna, a zato mirna. Tudi čista je. Lahko pridete in gre- Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: "'^i •• :-Tf&rl PRVlC: da m denar izplača prejemnikom vsaj en - -*. teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če nam naročite nakazilo še pred koncem novembra. DRUGIČ: icHmo Vam računati dinarje ie po naši sedanji ______ceni. Pred kratkim se je sačela nakupna cena dinarjev nekoliko dvigati ter je moroče, da borne primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih. odposlali. KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. srebrni poroki z Marianno (tako naziva francosko l}""^' vo republiko) in k prestoječi zlati poroki. Briand je pa odgovoril: Dvomim da bi hotela Marianna obnoviti tako dolgo pogodbo s tako starim možem, kakor sem jaz. Govoreč o težavah političnega življenja v Franciji je dejal Briand: Treba je mnogo ton gnoja, predno dobimo iz njega en gram radia. gnitje zob je, izjema - ne pa pra- ; gU stiska- za Qrehe vilo kot pri nas. . 5 obi5či zobozdravnika vsakih Dokler niso znanstveniki kred j sest mesecev, kakimi dvajsetimi leti začeli pre- j 6. Pazi na prve zobe otroka. So iskovati stvar, smo se le malo za- ! ravno tako važni kot drugo zo-veclali. kako drobec gnoja okolo | bovje. korenin zobe utegne povzročiti ja- t 7. Rabi krtačico za zobe redno — zjutraj, po vsakil jedi (ako mogoče) in predno greš spat. 8. Splahni usta z apneno vodo po okrtačenju. 9. Ne stavi igel v usta. 10. Rabi svileno vlakno za odstranjen je koščkov hrane med zobmi. ko resne bolezni. Sedaj vemo, -da ta dozdevna malenkost je dostikrat vzrok srčne bolezni, infekcij kosti in členov in nevarne podhranjenosti. Klica iz male tačke gnjilobe v zobu lahko prodirajo v krv in povzročajo kronično zastrupljenje. ki Ženske nožice zanetile revolucijo. BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski soli 5tv. W, East 41. cesta ▼ petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. Š Č E M svojo sestro KATHIE BIZJAK, rojena v Postojni, sedaj omožena LEKŠAN, nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo, da jo opozori na ta oglas, če pa sama čl ta, jo prosim, da se oglasi svojemu bratu: — John c o Hazel Constr. Co., Box 9Ifi, Salt Lake City, Utah. (3x 6,7&9) I S Č E S E IZVEŽBANA KUHARICA ZA VODSTVO RESTAVRACIJE V manjšem mestu. Prednost imajo innfcr, ali pa tudi vdove * odraslimi otroci. Za pojasnila pišite na: A. SVET, 82 Cortlandt St., Mew York City. (4x 3,5,78*9) V Pariz je prispela iz Afganistana mlada podložnica Amaullaha odnosno zdaj Nadir Khana Saradž. ki opisuje v francoskih listih nedavno afganistansko revolucijo in položaj žen v tej orijental-ski deželi. Moje ime pomeni žareči plamen in stara, sem 22 let. Prvi harem, kamor sem prišla, je bil harem Sa-J lem Dagha. Takrat sem bila še zelo mlada in komaj sem bila začela nositi pajčolan. Takrat bi bila storila vse za slaščice. Starši so mi dejali, da bom imela slaščic v izobilju, če se poročilm s Salem Dag-hom. Ubogala sem jih in roditelji so bili zadovoljni. Šalem jim je dal zame pet koz in mošnjo rupij, kar je bila nizka cena za heerko-edin-ko. Toda kot 12-letno dekletce nisem imela posebnih pretenzij. M9-ški v Afganistanu ne ljubijo suhih deklet. Šalem ]e mislil, da se bom v njegovem haremu zredila, pa se je zmotil. Čim bolj sem jedla, tem bolj sem bila suha. Prebrisane žene v Afganistanu si pomagajo z raznimi sredstvi, da si ohranijo z raznimi sredstvi, da si ohranijo ljubezen svojih mož. Eden mojih mož, ki je dobavljal Ama-nullahu preproge, ni vedel, da sem si ohranila njegovo ljubezen skozi celo leto s česnom. Kralj je pa to opazil, čim mu je prišel blizu in posledica je bila, da ga je takoj odslovil, ker |e smrdel po časnu. Moj drugi mož je bil uradni krvnik v kabulskem distriktu. Življenje v njegovem haremu ni bilo prijetno. Baghijalala — tako je bilo mojemu gospodu ime — nas je aelo zanemarjal. Takrat sem bila stara 14 let in Baghijalala je imel razen mene še dve mlaji! In lepfi ženi. Zavidala sem jima okrogle postave in nav- dušeno sem jedla slaščice, da bi se zredila pa ni nič pomagalo. Baghijalala je prihajal redko k nam ker ga je klicala dolžnost v gore. Njegova naloga je bila zadušiti vsakega zločinca, ki mu je prišel v roke. V hudem mrazu je vodil zločince k jezeru, kjer jih je polival z mrzlo vodo, tako da so se izpremenili v ledene kipe. Kraljica Souriya je hotela omejiti hareme na eno ženo za vsakega kc se je vrnila iz Evrope. Nihče ni razumel, zakaj je kralj Amanullah želel, da bi vse afganske žene sledile kraljičinemu primeru. Kraljica se sama ni zavedla, kako je afganske žene sovražijo, ker je odkrivala svoj obraz ter kazala kolona, ko se je izprehajala po Kabalu. Mclki nisc hoteli verj?ti svojim očem. Islamski zakon je v tem pogledu zelo strog, kajti žena, ki javno i odkrije svoj obraz, kliče na ves islamski svet nesrečo. V zakonu je tudi rečeno, da se sme žena peka-zato možu same v haremu in da je tudi ljubezen dovoljena samo v njem. Kraljica je pa hotela vs? to izpremeniti. Vrnila se je iz Evrope s, čudnimi nazori. Nosila je obleke po cvrcpski modi in kazala noer do kolen. To je bil eden gla\ vzrokov, da je prišlo do revolucije. Misel, da bi hodile afganske žene po ulicah v kratkih krilih, in brez pajčolana. kakor kraljica, je razburila vse moške. Naši zakoni so zelo stari in modrijani, ki so jih pisali, so imeli dovolj temne razloge, da zo določili naj nosijo afganske žene pajčolane, brez katerih se ne smejo pokazati izven harema niti svojim možem. O tem se je razvil.« huda debata. Toda žene niso imele pravice posegati v njo. Pa tudi č.-; bi nas bil kdo vprašal po mnenju bi ne imele poguma odgovoriti, da želimo hoditi berz pajčolanov in nositi kratka krila, kajti možje bi nas bili ubili. Kar-Zebb, ki me je zaznamoval kakor konja, je prisegel pri Allahu da me raje pusti umreti od lakote ali zgoreti na grmadi, kakor da bi pokazala svoj obraz drugemu moškemu. Kmalu potem, ko sem zbežala od njega je Zefcb umrl. Rada se ga spominjam, ker mi je dal toliko draguljev, da sem z izkupičkom oborožila sebe in 10 deklet, ki so pobegnile z menoj. Borile smo se proti Amanullahu v mnogih bitkah in sama sem ubila 20 kralje- vih vojakov. Pri Sarkhu smo bili premagani in izgubili smo 700 mož in 15 žen. Dva tedna smo trpeli silno pomanjkanje. Moški so godrnjali na Ba-moža. To je bil glavni vzrok, da so cha Sakaa. ker jih je pustil glado- nastcpili moški proti kralju Ama nullahu. Vsi, ki so imeli toliko denarja, da so lahko kupili po več žen, so nastopili proti kralju. Islamski zakon o haremu je zelo precizen. Mož si lahko privošči drugo in tretjo ženo, če je prva s tem zadovoljna. Če pa ni zadovoljna, se mož loči od nje. Afganske žene pa niso tako neumle. da bi se upirale. Noben mož ne vidi svoje žene, dokler ni v haremu. Zato se večkrat pripeti, da kupi grdo ženo. | Osleparijo ga njeni roditelji, ki mu zatrjujejo, da je hčerka prava lepotica. Mož zahteva denar nazaj in taki spori se končajo navadno pred sodiščem. Če mož zmaga, se mora hčerka vrniti k roditeljem. Petim možem sem se pristudila, predno sem postala žena kurskega poglavarja Kar-Zebba, ki je imel v Heratu krasen harem, šele v tem haremu sem se končno zredila. Kar-Zebb me je imel zelo rad. Nekega dne ml je pritisnil z razbeljenim nožem na prsa znamenje, misleč, da me bo to oviraloi, da bi mu ne ušla. Ko sem pa njegovim ženam zaupno povedala, da bi se rada pridružila stranki Bacha Sakaa, so mi pomagale pobegniti. V heratskih haremih je bilo še 10 deklet, ki so hotele pobegniti, da bi se borile proti Amanullahu. Bacha Sakao je bil dober mohame- vati. Celo naši duhovniki mu niso več zaupali. Življenje je postajal;} težko tudi za žene, kajti moški so kmalu pozabili, da smo vojaki, kakor oni. Poveljniki so videli v nas samo ženske in zahtevali so. naj Z dvema mladima ženama sem se vrnila v Kabul, kjer sem prodala nekaj draguljev armenskemu trgovcu. Ena žena je bila tako pogumna. da se jc napotila z menoj proti perzijski meji. druga jo pa o-ftala v r.^kem kabulskem haremu. I Nepopisne so b:le najine muke. predno svo prispeli do Maliki-5ya-ha. Najin spre.nljevaleo je umri j med potjo, ker se je neke noči preveč zanimal za mojo prijateljico Ker se ga ni mogla iznebiti drugače. je izpustila modrasa, ki ga Je nosila s seboj v škafljici. Pičil ga je in mož je bil zjutraj mrtev. Tudi jaz se vzela s seboj modrasa, ki sem ga pa vrgla proč. ker sem vedela. da v Evropi žene ne potrebujejo takega orožja Moja prijateljica je ostala v Bender Abassi in tako sem prispela v Evropo sama. Kako strašen mi je evropski svet v primeri z Afganistanom, sem spoznala že v Marseillu. posebno pa v Parizu. V Londonu še nisem bila. toda zdi se mi. da tam ne more biti slabše, kakor je v Parizu. Tu poljubljapo moški ženske na ulici vpričo ljudi. O evropskih plesih sploh ne govorim. Sram me je tako, da bi se najraje vrnila. Zakaj mora moški držati žensko čez pas, kadar plešeta? Kaj ne more plesati vsak zase? V Kabulu smo plesale samo za svojega gospodarja. To je bil naš edini način, da si priborimo njegovo ljubezen vsakega moškega. a njihovi mc^je so se pri tem zadovoljno smehljajo. Zakaj mož ne zapodi take žene? V Afganistanu se mož zelo enostavno odkriža žene. če ni zadovoljen z njo. Zadostuje. da pred pričami trikrat izjavi. da se hoče ločiti. Žena mora pobrati šila in kopita in se preseliti v drug harem. Čim sc duhovi v Afganistanu pomirijo, se vrnem v domovino in po izkušnjah v Evropi si bom prizadevala izboljšati razmere, v katerih žive afganistanska dekleta. Preštudirati hočem zlasti angleški šolski sistem. Prepričana sem. da bi se dalo v Afganistanu marsikaj izboljšati, ne da bi kršili islamske zakone. Afganske matere zahtevajo za svoje hče.'ke izobrazbo. Toda če vodi izobrazba k popivanju, plesu in razuzdanosti, je ne potrebujemo. ■noEinif mmm TPffiBfiffMMI imajo velik uspeh _ _ *G 1» A ® R i 1 O D I" NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1929 LAIQE8T ILOTEH9 DAILY h C. B. 1 MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Anina ni pa mogla dvomiti o tem, da je nenadno pojavljenje Va-lancona in njegove žene vzbudilo v srcu ljubčeka nakratno slabo voljo. Česa neki se mu je bilo treba bati, če ji bil tako sigi en? Ni bilo mogoče dvomiti o tem, da je Andrej sprejel vest o navzočnosti Valancona v Niči s slabo voljo, kajti iz istega razloga ji je tudi zamolčal vest o navzočnosti slikarja. Bil je sedaj prisiljen priznati, ker je vedel za soudeležbo pri vrtni veselici. Ta opazitev je strašno bolela Anino. Prvikrat izza enega leta* je imela občutek, da ne deli vseh misli Andreja in pričela je slutiti, da kuje v dnu svoje duše nakane in cilje, ki so ji ostali skrbno prikriti. Niti v najdaljši meri ji ni prišla misel, da bi se mogel ljubček ločiti od nje. Preveč taktna je bila, da mu očita, vendar pa je sklenila biti previdna ter se ne več tako vspavati v varnost ljubezni kot dosedaj. Takoj naslednjega dne jo je moral vsakdanji dogodek napotiti k lazmišljanju. Anina je odšla krog druge ure. kot vedno, k majhnim vratom, aa gre za par minut v gozd. a po par minutah ji je zopet padlo v glavo, da je pozabila svojo knjigo. Vrnila se je, odšla zopet skozi vrt ter se hotela že vrniti s knjigo, ko je naenkrat cula glasen prepir med Zoo ter komornim služabnikom Andreja v sosednji sobi. Prestrašena je obstala. — Sita sem tega, da bi vse moje prihranke zapravljal v kavarnah, kjer se potikaš cele ure, — je slišala kričati deklico. — Če je človek mlad in čeden kot sem jaz, da lahko plača svojega ljubčeka, je to neumno! Če bi hotela, bi imela lahko dovolj ljubčekov, ki mi kaj dali ter bili razventega ljubeznjivi! Arthur ni ničesar odgovoril na te očitke in pretnje, a silna klofuta je pričala o trdnosti njegovih principijev glede viteštva! — Tako, tukaj imaš! — je zakričal z glasom, ki je zarodeval silno jezo. — Sedaj vendar ne moreš več reči, da ti ne dam ničesar! Kraval se je dvignil. Pohištvo sta prerivala semintja in vsa hiša se je tresla od močnega hrupa. — Kanalja, le počakaj! — je zakričala mala. — Le poglej, to kroto! — se je rogal Arthur. — Ta prokleta bab-nlca mi hoče menda izpraskati oči! — Ali misliš, da Boš opravil z menoj, če boš enkrat udaril? Jaz se te prav nič ne bojim, ali me slišiš? Nisem taka prismojena ovčica kot milostljiva, da bi prepustila svojemu vicomtu vse svoje premoženje! Dosti si me obiral moj dragi, a sedaj je konec! In poleg tega me še varaš z vsemi cipami Starega trga, ki se le enkrat v letu umijejo ter smrde po česnu, da b iskoro omedlel! Meni je cela stvar odveč! Ali se učiš takih lepih manir od tvojega gospodarja? — Oospod vicomte je mož, ki stoji visoko nad tako kačo kot si ti in ti ga ne moreš niti razumeti! — je rekel komorni služabnik prezir-'no. — Moj gospodar je mogočen človek kot jih je najti le malo in iz tega izvirajo tudi njegovi uspehi, ker se babnice pulijo zanj. Če me hočeš s tem razžaliti, se grdo motiš, mala. Prav gotovo ga skušam doseči, čeprav z majhnimi sredstvi! Jaz moram ostati v svoji sferi in pri nizkih deklicah, a on uganja svoje stvari z odličnimi damami, ki se tro za njim! Nato je nastala tišina. Anina, kateri je srce utripalo pri tem umazanem pogovoru prav do vratu, se je tresla tako. da se je morala nasloniti na mizo, da ni omahnila. Medtem pa je zopet pričela Zoe s pomirjenim glasom: — Ti imaš ravno poseben šik, — je rekla porogljivo. — a kljub temu ostaneš kanalja!.... — Pusti me pri miru s svojimi neumnimi predsodki, — je od-* vrnil oni drugi, ki je bil ohrabren vsled zatrtega občudovanja Zoe. — Če bi morali imeti toliko sitnosti z vsemi babnicami, bi ne mogli priti nikamor naprej! V srčni igri zmaga vedno najbolj pretkani in kdor izgubi, temu se smeje vse! Misli le na moža tvoje milostne, kako so njemu zagodli! In poleg tega ni boljšega moža kot je on in vicomte se ne more meriti ž njim glede srca! Kako po stoji sedaj cela stvar? Človek je debel, neroden in siv, dobi hujši krvni pritisk, ker sedi po cele dneve v pisarni ter zbira tisoč za tisočakom, dočim se pri-sline mlad in brezvesten človek kot vicomte. s svojimi plavimi lasmi in tenkim pasom ter dela gospe j komplimente! — Lep je ta vicomte. podjeten in neodoljiv! On rabi žensko, ki ima denar in raditega je vprizoril naskok na ženo bankirja, dobro ve-doč, kam bo povedlo vse to! Milostljiva se bo ali nekega dne na tajnem izgubila ali pa se počasi sprijaznila s svojim možem, ki bo prenesel to težko denarno operacijo. Sedaj pa na dan s petdesetimi franki, kajti jaz jih potrebujem da napravim tebi prav posebno čast! — Ne, — je odvrnila Zoe, ki se je še vedno jezila. — Ti bi mogoče rada, da bi bil skopuh, čeprav imam mogoče v vi misli na poroko? Imej vendar pogum s svojim okusom vred! Anina je slišala šum poljuba med obema. S tresočimi se kol ui je cdhitela. da bi je ne zasačili kot poslušalke, na vrt ter od tam aasvoj samotni prostor sredi gozda. Tam je sedla na klop ter skuša'. urediti svoje misli. Najbolj je je presenetilo to, da so stavljali lj- dje svoje' lastne, onega vne odnosa je v isto vrsto z njenimi lastnimi o Andreja. Ko se je spomnila poniževalnih pripomb, katere je izustil Zoe in Arthur. se ji je zdelo, da sedi poleg kloake. Prvikrat je odkar je Anina zlomila postave druž' e, ji je stopilo pred oči in pamet, "kaj bodo rekli drugi ljudje". Imela je pogum, da premotri to mnenje, ne le. a si poda račun o svojem dosedanjem položaju, temveč tudi presod , kako se bo njeno življenje v bodočnosti oblikovalo. V tem oziru sr ji bila dragocena izvajanja Arthurja glede značaja njegovega go podarja. Če je pregovor resničen, da ni nikdo junak pred svojirr lastnim komornim služabnikom, potem je imela Anina dovolj vzroka tresti se nad njegovimi izjavami. Sedeča med praprotjem ter obdana od svežega vonja po smrekah, se je udajala Anina svojim mislir~ Nekaj tolažečega in za njo najbol važnega je lahko črpala iz vseh izjav Arthurja: — Andrej je ni var? ! Zoe je govorila o nezvestobi služabnika, a ne o nezvestobi gospodarja. Gotovo bi se ne obotavljala vreči tudi ta očitek na glavo gospodarja, če bi ga v resnici zaslužil. To pa bi gotovo ne ostalo prikrito. Dotaknila se je denarnega vprašanja, ki je bilo zanjo edino važno. Kako ppučne pa so bile pripombe služabnika v tem oziru! Kupljivost ljubezni so postavili kot princip! Ubogi ljubimec je potreboval bogato ženo. Srce Anine se je bolestno skrčilo, ko je morala sama sebi priznati, da je živel Andrej de Preigne vse to zadnje leto na njene stroške in da si je prilastil velike vsote a Jo tolažil z upanjem, da bo dobil v bodočem letu znatnejše vsote denarja. Da večji dobiček pa mu je dosedaj služiMe v to. da je riskiral že večje vsote ter jih redno izgubil. Nikdar se ni vrnil denar, katerega je vzel iz njenega predala, nazaj v njen predal! Samo posebi je bilo njej povsem brezbrižno, a velike skrbi ji je delala naravna slabost, katero je kazal s tem. Sedaj je vedela, da so njeni viri izčrpani ter ni mogla biti v dvomu, da so se tudi izpreme-r.ili odnošaji med njima izza od potovanja iz Condamine. Če pa Je Andrej, kot je njegov služabnik pravilno rekel, iskal na njej le bogato ženo, kakor pa bo postalo, če bo naenkrat spoznal, da je v resnici le rebrna? ' To Je bila dejanski. Trdno se je odločila, da ne bo več sprejemala denarja Treluarierja, a kaj se bo zgodilo nato? Ali jo bo Andrej prav tako ljubil ter vztrajal pri njej v omejenih razmerah? Ali pa se bo pokazal, kot je trdil njegov služobnik, kot pravi Do Juan, ki živi od žensk ter da ljubici slovo, koje edino bogastvo je ravno ljubezen? Besede, katere je izgovoril njen mož pri strašnem nastopu pred njenim odpotovainjem, so ji prišle zopet na um. Videla je pred seboj Trelaurierja, kako jo je rotil, z bolestno spa-čenimi potezami, naj se ne vpropasti in napovedoval, kakšen konec zo vzela, če se ne premisli. — Jasna si moraš biti o tem ,da živi od igre in žensk! — ji je vzkliknil s proroškim glasom. , * » ■ t , » ♦ se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish* J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel. Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes Močuii. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. BarJch, Ant. Janezitj MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. La Salle, J. Spelich. ■Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovftek in Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povie. Virginia, Frank Hrv&Uch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlaha. Little Falls, Frank Mute. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek7 gora. itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . wannmininMiiTri CENA fi DNI PREKO OCEANAl i NiJkriJI« in najbolj ugodna pot ca eotovanjo na ogromnih earnlklh: FRANCE 12. decembra. <6 P. M > ILE DE FRANCE 17. Jan.; 7. feb.i (7 P. M.> (1 P. M.) j PARIS 24. jan.: 21. februarja <5 P. M.) <1 P. M i Ntjkrojlo po t po frtosntct Vukd' j )« t posebni kabini a vsem) imxlaral ml udobnoaU — Pijač*, tn aLavnm francoska kuhinja !trt4oa nitk* cono Vprmtajto katororakoH T>oobI&SCon«c» agoota atl FRENCH LINE 1» »TATE STREET N1W YOWK. N. Y. $1. fcA CANADO $1.2« GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK OHIO Barber ton, Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek. Chas. .Carlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Ftank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. tJerm. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. B^ezovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-Č1Č, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TaužeiJ.v Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. SkerlJ, FT. Schifrer. ^ West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper* Fr. Krebs. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po tor m ti v start kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne izkušnje Vam ml r*moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tod! ne državljani zam**?:jo potovati v start kraj aa obl»\, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) iz Washington*. id je veljaven za eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti pazaj tudi v teka 6. mesecev in ba se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New York a, je najbolje, da v prošnji označijo, naj M jim pošlje na Barge Offie«, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljava z prvim julijem, znaša Jugoslovan' ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vlzejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti b) ti no: Stsrfši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. teta poročili, žene in neporočeni o trod Izpod 18. leb poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice p ft sfc opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta o nib • sodržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. j WISCONSIN »■• Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jos. Koren. Racihe in okolico. Frank Jelene. Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. < WYOMING Rock Springs, Louis Tauchcr. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo n svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New Yors City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto.