otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.)
Št. 7.	Ljubljana, dné i. julija 1899. VII. tečaj.
Nebeška lestvica.
VII. Lepi zgledi.
riden otrok je tudi vsem svojim tovarišem prelep zgled, kako naj si prizadevajo za krščanske čednosti in kako naj varno stopajo po nebeški lestvici. In prav tak lep zgled je dokaz, da je tudi otrok sam na pravem potu.
WJjJP	1. Izvrsten učenec, Ubaldin po
r^W ìàggiP imenu, se je trudil, vse svoje součence ''SilÉÉiB^ navaditi čednostnega življenja. Kmalu •^jJPf	je pridobil nekatere, ki so ga pod-
pirali v tem delu. Vsi so pa takoj y^glpMr	spoznali, da bodo to najložje dosegli
<aR>	z lepim zgledom in molitvijo. In kmalu
se je vsa šola navzela duha dobrih tovarišev; kar tekmovali so učenci mej seboj, kdo bode bolji. Pridnost dobrih učencev je pregnala iz šole lenobo zanikrnih tovarišev. Zgodilo se je to po božjem blago-
slovu, katerega so izprosili Ubaldin in tovariši z molitvijo. To je bilo pred dvesto leti na Laškem. Pa tudi v današnjem času prav tako dobro vplivajo lepi zgledi.
2. Leta 1896., petega svečana, se je vršila v neki kapeli v Meranu jako lepa slovesnost. Osemnajstletna deklica, Klara Glaeser z Bavarskega, je bila sprejeta v katoliško cerkev. Prejšnji dan je opravila sv. spoved. Na dan sv. obhajila je potem, ko je mašnik odmolil vero, molila z močnim in čistim glasom apostolsko vero; po mašnikovem sv. obhajilu pa je prejela sveto obhajilo. Bila je presrečna; rajsko veselje ji je sijalo iz obličja. Kako se je izpreobrnila h katoliški veri? — Največ ji je pripomogla bivša součenka Ana Ring. — Klara je imela očeta protestanta, mater pa katoličanko. Oče jo je poslal v protestantovsko šolo. Pozneje je prišla s stariši v drug kraj, kjer je hodila tri leta v katoliško šolo. V šolo in iz šole je hodila s součenko Ano. Tudi ob nedeljah sta bili večkrat skupaj. Tedaj je Ana pripovedovala svoji součenki o ljubem Jezusu v tabernakelju, o Materi božji, o angelju varihu, pripovedovala ji je o ubogih dušah v vicah in presrečnih svetnikih v nebesih. Klara vsega tega ni nič vedela, ker ni hodila h krščanskemu nauku. Pogostokrat sta tudi prepevali ; najljubša jima je bila pesmica o Srcu Jezusovem, ki sta jo slišali v cerkvi. Pol ure od vasi je stala na gričku majhna kapelica. Tjekaj sta večkrat v prostih popoldnevih zahajala otroka. Po poti sta nabrali najlepših cvetic, zvili jih v šopek in položili na Marijin altar. Tudi rožnivenec se je Klara naučila moliti od svoje prijateljice. Tedaj zgubi Klara svojo mater. Oče se preseli zopet v drug kraj ; deklica je morala hoditi v protestantovsko cerkev in šolo, v cerkvi je molila rožnivenec, tako, da je na prste štela češčena-marije. Ko je nehala hoditi v šolo, je služila v raznih mestih. Vedno bolj je čutila v svojem srcu veliko suhoto, s protestantovsko vero se ni mogla zadovoljiti. Večkrat je ponavljala besede onih svetih pesmij, ki jih je prepevala s svojo nekdanjo součenko. V jeseni leta 1895. pride v Meran. Ker ni takoj našla službe, je prosila za vzprejem v zavetišče za deklice, ki so brez službe. Tu/ se je odločila, da se odpove protestantovski veri. Prosila
je pobožnega kapucinskega patra, da jo je poučil v katoliški veri. Petega svečana 1. 1896. je bila sprejeta v katoliško cerkev. Njena sreča je bila nepopisna. Samo to jo je žalostilo, da ni mogla njena součenka Ana, pričetnica njene sreče, biti pri slovesnem vzprejemu.
3. Rad pripoveduj svojim tovarišem tudi ti, ljubi otrok, kar pobožnega slišiš ali bereš. Prav mnogo dobrega stori primerna beseda o pravem času. — Sveti Alojzij je bil v mladosti na dvoru španjskega kralja Filipa II. Nekdaj je spremljal njegovega sina prestolonaslednika Karola. Mej potjo ukaže kraljevič v svoji otroški preprostosti vetru, naj začne pihati. Mali Alojzij mu reče: „Vaša visokost pač lahko ukaže podložnikom, in Vas bodo ubogali, naravi pa ukazuje le Bog sam, in tudi Vaša visokost se mora pokoriti božjim'zapovedim." Ko je kralj Filip zvedel te besede, govorjene v božjo čast, je jako pohvalil Alojzija. Koliko bolj bo Kralj vseh kraljev sam pohvalil besede, ki jih boš ti, ljubi otrok, izgovarjal v njegovo čast in slavo!
Al. Stroj.
Svidenje.
(Spisal Angelar Zde'nčan.)
I.
^Bozdravljen mi bodi novi kraj mojega vednega po-"gjp tovanja ! Posebno mi bodi še radi tega pozdravljen, ker se mi zdiš tako znan, tako domač. Dozdeva se mi, kakor da bi bil tod že hodil, in vendar nisem bil še tukaj, kar pomnim. Spomini pa mi nevzdržno vstajajo in odhajajo; slika za sliko se prikazuje pred duševnimi očmi. Dà, oni-le griči, po njih sem že pasel ; dà, one-le trate, po njih sem že nabiral prvo cvetje. In ti, bela cerkvica, sredi vasi !
Kako prijazno se blesté tvoji zidovi meni v pozdrav ! Se li smehljaš neznancu ali znancu ? Morda je poslednje pravo. Morda mi odkrije ta vasica kos mojega prvega življenja, ki mi je bil doslej teman, neznan.
7*
Zato mi bodi še enkrat srčno pozdravljena - Tako je govoril sam s seboj visokorasel mož, koje stopa? po vasi in ponujal svojo drobnarijo kupovalcem
Pred in zad pa so se gnetli ekrog njega vaški / otroci in dajali težavno prihranjene rovere v skupfček
tujemu možu, ki jim je dajal svetlormene piščalke, ro-potulje, orgeljce in balončke.
Tudi Balohova dva : Vinko in Cénica, sta se gnetla med drugimi otroci in pasla poželjivo oči nad svetlimi igračami; kupiti nista mogla ničesar, ker nista imela nič krajcarjev pri sebi. Res sta bila iz najbogatejše hiše v vasi doma in tudi sama sta imela marsikak krajcar prihranjen, a njuna hranilčka sta bila v varni materini omari. Kako je pa bilo, da jima mati za semenj niso nič dali, bomo slišali pozneje.
Ravnokar je sosedov Nejče kupil za desetico uro, ki je šla in kazala čas, dokler si jo navijal, in ves presrečen zavpije Vinku in Cenici :
„Kaj se pa vidva tako kislo držita, Balohova? Vama niso nič mati dali, da bi si uro kupila? Le prosita, vaša mati imajo denar, so rekli naš oče."
Kakor da bi kdo z nožem v srce sunil, tako je spekla beseda Balohova tujega prodajalca. Saj Baloh
se tudi sam imenuje. Kaj, ko bi ta.....? A ni mogoče !
Saj ta priimek je razširjen po slovenskem ozemlju. In veselje, ki je prešinifo za trenutje tujčev obraz, je prešlo in obraz je zavzel zopet prejšnje ostre, tužne poteze.
A vendar ! Znova in znova mu je šumel ta priimek po glavi in v srcu se je užgala mala iskrica nade. ki je rastla, plamtela in prešinjala tujca.
Blagohotno se ozre po obeh otrocih in ju pokliče prijazno :
„Pojdita semkaj, Balohova ! Vama bom dal tudi brez denarja. Na, dečko, tu imaš uro. Ti, mala, boš dobila uhane. Kje pa je vaša hiša?"
„Tukajle, precej prva na desno od vodovoda", hitita oba hkrati in se zahvaljujeta za dragocene darf, kakor sta sama mislila.
Drugi otroci so bili pa nevoščljivi, češ, najbogatejša sti,vpa dobita zastonj igrače, in so začeli sami prositi: „Se meni, dajte, prosimo, še meni !"
A tujec je bil gluh za njih nadležno moledovanje, ozrl se je na Balohovo hišo in zamišljen odšel dalje po semnju. V srcu pa je žarela čimdalje bolj iskra veselega upanja, da bo morda tukaj odkril doslej mu zakrito mladostno življenje.....
102 n.
Balohova Vinko in Cenica pa sta hitela vsa presrečna proti domu. Samega veselja in sreče nista mogla govoriti, ampak nemo sta strmela v blestečo se uro in uhane. A nista uživala dolgo te neskaljene sreče. Komaj sta prestopila domači prag, že ju je nekaj zbodlo v srce tako ostro, boleče in strupeno kakor najhujša ost. In tej osti bi rekli« Balohovimi stariši : neubogljivost. Spomnila sta se, da sta jo potegnila brez dovoljenja in rednosti starišev na semenj. In ta zavest krivde jima je uropala vse veselje. Kaj, če bodo mati zvedeli? Kaj, če so znabiti že doma ? Aj, ti hudi črv vesti, ki grizeš in gloješ globoko v človeško osrčje, kako morilen, a tudi kako koristen si ti !
Korak jima je postal nestalen in nista vedela, ali bi šla naprej ali ne. Ostala sta v veži neodločena. Vest pa jima je očitala in ponavljala ostro materino prepoved, da danes ne smeta iti na semenj. Oče so šli od doma, mati na semenj. Ponavljala jima je tudi sladko obljubo, ako bosta ubogala. ..Prinesla vama bom semnja, ako bosta lepo pridna in doma." Kaj naj počneta z lepimi darmi, če pa nimata mirne vesti ? Iz kesanja se je pojavilo očitanje :
„Ti si kriv, ker si me nagovarjal, da naj greva pogledat semenj," mu očita skesana, Cenica.
„In pri volji si bila precej. Če si kaj boljša, bi bila doma ostala", huduje se z druge strani poredni Vinko.
Ravno sta bila v najhujšem prepiru, katerega pa nečemo ponavljati tukaj čitateljem v morebitno posnemanje, kar zagledata naenkrat mater, ki so na pragu poslušali srditi prepir. Vedeli so vse, ni jim bilo treba mučno izpraševati svoje poredne dvojice.
Kakor grmeča sodnikova obsodba, ki potare v trenutju z jedno samo besedico hudodelca, tako je pretresla očitajoča, preteča in ostra beseda materina mlada grešnika.
„Lepo je to : neubogljivost, prepir in pretep. Tako mi delata res veselje !"
Ostro je zadela, prav v srce ju je zbodla ta beseda. Uvidela sta, da sta se pregrešila.
„A kaj imata pa tukaj ?" Predno sta se zavedela, imeli so že mati v rokah svetlormeno uro in blesteče uhane.
„Ej, to sta ukradla, paglavca ! Kupiti nista mogla, ker nimata nič denarja. Nesita brž nazaj, vkjer sta vzela. Kaj bodo oče rekli, ko pridejo domu ? Se to sramoto moram doživeti, da moja otroka kradeta.
„Ne, mati, res ne : nisva vzela. To nama je podaril oni visoki mož, ki prodaja balončke. Vprašal je tudi za našo hišo in prav prijazen je bil."
Oba hkrati sta se izgovarjala in tudi njujin obraz je pričal materi, da tatvine nimata na vesti. Saj iz očij sije laž in resnica, potuha in odkritosrčnost. A mati niso pokazali, da jima verjamejo, in njihov resni obraz se ni omilil. „Bom vprašala prodajalca, saj sem ga videla. Pa če tudi nista ukradla, bosta kaznovana za neubogljivost in pretep, kadar pridejo oče domu."
Lep je navadno semanji dan za otroke, a za Ba-lohova ta pot ni bil. Brez obljubljenega sejma, brez ure in uhanov, s težko zavestjo krivde in s pretečo kaznijo, to menda niso vabila in mamila za otroke, kajneda?
(Konec prih.)
Bolnega pastirčka tožba.
i u j^i iLAiii /-c li ava »
Po nji se jelenka pase:
Po gričkih že trava rase.
Jaz pa doma sem —
Nič več ne pasem.
Kakó veselé se drugi, Neznani so vsaki tugi: A jaz nesrečen — Bolnik sem večen.
Oh, rad bi po gričkih hodil, Jelenko na pašo vòdil :
Bolnik tu stočem.
Kaj revež hočem —,
Kdaj Bog me bolezni reši, Kdaj srce mi tužno vteši ? O mili Bože — Kdaj bo mi lože?
Daj, vzemi me rajši k sebi,
jjaj, v Z.V.1111 iiiw ittjoj jn.
Vesel bom in zdrav pri tebi: V nebeškem vrti Ni zla in smrti.
A. P.
V prvi
Ah, ti mali, ah ti mali. Kaj,bi tebi k godu dali?
Rože imam zbrane v kito, Ptice imam zlatoklunčke, Ali rečem ti očito: To stvari so le za punčke.
Muco bi ti kupil gibko; Muca pa je poniglavka, Vedno skače in mijavka: Še prevrgla bi ti zibko !
Morda naj ti kupim ribko » Ribica v mokroti plava; Morda kdaj še zlatoluska V mlekce tvoje ti zapluska; Ribka ni igrača prava!
Eh, imam jih res denarce, Ali kaj te nične stvarce? Ti tako držiš se moško, Ti moj dragi, mili Joško-... Zate darek sem ugibal. •. To naposled sem uganil: Naj krilatec Božji zibal, Nad teboj roke bi sklenil; Dobri Bogec po otročje Naj sprejel bi te v naročje.. Pridkan bodi otročiček In vesel kot drobni ptiček ; Mame, ata, vseh ljubljenec, Božje milosti dojenec ... Pa ne jokcaj, to ni moško; Rajše malce porazsajaj, In zaninaj in zananaj, Ti moj dragi, mili Joško!
Fran Žgur.
Čebelice zum,
Čebelice zum, zum, zum, Zvonovi bim, barn, bum ...
Bim, bom, bam
V	božji hram, v božji hram... !
Poslušaj detece, nu: Zvonovi, bim, bam, bu.!
Koklja, kokf) čez dvorišče, Dete v božje gre svetišče;
V	.svetišče božje, sveti hram, Jezušček dete biva tam ...
V	haljici beli dete stoji, Lilija bela vsem se zdi. ..
Ročice detece sklene, Oči pa ima zatopljene
zum, zum . . .
V	presveti altar In lučić žar...
Tam gori je Bog na prestoli Marija, božji Sin ... Zvonček poje: ein, ein, ein!
Detece moli...
In angeljci zlate kadilnice
V	ročicah nesó,
In pesmi glasne, hvalilnice Bogu pojó! In med pesmi svete Tvoje molitve, dete, Vpletajo,
In ž njimi v sveto nebo Poletajo...!
Fran Žgur.
Moji znanci.
(Spisal G. Flori.)
(Konec).
srečen ni bil ta Francek.
IgPJg Že iz zgodnje mladosti ga je spremljala nesreča na ozki stezi življenja. Matere svoje ni poznal, umrla mu je, ko je bil še čisto majhen ; a očeta mu je Bog pred tremi leti poklical v bo'jše življenje. V gozdu je padla nanj bukev, in donesli so ga mrtvega domov. Sedaj pa ga je redila in vzgojevala stara mati. Ni se mu godilo dobro ; babica je bila siromašna in Francek je trpel večkrat glad. Včasih se je potikal po celi dan v gozdu, da bi malo pozabil na lakoto in ko se je zvečer vračal domov, je moral večkrat brez večerje iti k počitku. Nekoč je padel v gozdu čez strm rob in obležal na pol mrtev. K sreči so ga kmalu našli ljudje in odpeljali domov, kjer je še le čez tri tedne zopet okreval. Od tedaj pa niti v gozd ni več zahajal ; potikal se je okolo hiše, po vrtu, hodil okolo cerkve in poslušal zvonjenje. Sosedje so ga radi imeli, ker ni nikomur napravil nikake škode in nič žalega ; pa smilil se jim je tudi bledi dečko, ker so znali, v kakih razmerah da je. Zlasti se jim je prikupil zadnji čas, odkar so ga videli tako lepo gospodu streči, in skoro bi rekel, da so bili malce ponosni nanj, in vsled tega je imel mej vaščani mnogo podpornikov in prijateljev ; zlasti s Cikovim Jakom se je dobro poznal že izdavna. Bil je to mizar že precej star, svojo kočo je imel tam pod lesom na koncu vasice ; svojih otrok ni imel, žene ni imel, zato je Francka prav rad videl in mu postregel s kuhanimi krhlji ali češpljami, kadar je došel k njemu. In Francek ga je često obiskaval. Jaka pa mu je delal igrače, napravil mu je konja, močnega konja, kateremu nisi mogel priti do živega. Kaj so vsi oni pisani konjiči, ki jih po sejmih prodajajo, proti onemu, ki ga je imel Francek!
Bil je že dve leti pri njem, a bil je še vedno popolnoma cel ; naj si ga je vlekel za grivo, za noge ali
rep, kolikor je hotel, konj je ostal cel in nepokvarjen, kot je bil. In kako je bil lepo izrezan ; na prvi mah se je videlo, kot da je to pravi, živi konjiček, a ne iz lesa ; zavikneš mu : hi, in zdelo se je, da mora poleteti po ravnini ali zarezgetati. S početka ga je Francek silno rad imel, slednjič se ga je pa vendar tudi naveličal ; konjiček ni hotel niti zarezgetati niti poleteti, naj si ga je še tako tepel z bičem.
In Jaka je uvidel, da bi Francek zopet rad nekaj novega, nekaj lepega, kar bi ga zopet veselilo in mu sladilo samotne dneve. In nekega dne ga je vprašal :
„Francek, kaj bi rad, da ti naredim, ali majhen voziček ali pa skrinjico, kamor boš jeseni spravljal lešnike in orehe?"
Francek ga je pogledal s svojimi svetlimi očmi in odmajal z glavo.
„Kaj nečeš niti vozička, niti skrinjice?"
„Zvon mi naredite, veste, zvon, ki bo zvonil tako lepo, kot oni v cerkvi."
„Zvon bi ti rad ? A čemu ti bo, saj nimaš cerkve in zvonika, da bi ga vanj obesil ?"
„Pa ga obesim doma pod streho, ali pa na drevo za vejo."
S tem je pa Francek staremu mizarju sapo zaprl ; že dolgo je mislil samo o tem, kako bi bilo lepo, da ima svoj zvon, da bi ga obesil pod streho za oni veliki, črni drog ali pa za kako vejo na drevji. Vedno je hotel Jaka poprositi zanj, a nič kaj si ni upal ; na, sedaj mu je^pa vendar povedal, kar mu je hotel že tolikrat reči. Cikov Jako je pa molčal in mislil, kako bi napravil primeren zvon iz lesa za svojega mladega znanca ; in ko je kmalu potem Francek odšel, je počel izbirati mej deščicami, katere bi bile najbolj pripravne za to.
Od tedaj pa je bil Francek gotovo vsaki dan po dvakrat pri mizarju, vedno ga je vpraševal, kdaj bo zvon izdelan.
„Veš ti, Francek", mu je odgovarjal mizar, „zvon pa ni tako lahko napraviti. Ako ga hočeš imeti, mi ga boš moral tudi plačati. A kje boš ti vzel denarje?"
„Počakali bodete; ko bom velik in bom zaslužil, pa vam plačam." „Pa mero moram tudi vzeti za zvon ; ako dajo tebi mati napraviti hlače, jih mora tudi krojač prej pomeriti."
„A kako bote vzeli mero?"
„Iz zvonika mi moraš prinesti zvon," mu je smehljaje odvrnil hudomušni Jaka.
Francek je obmolknil. A drugi dan je v istini zlezel v zvonik, tipal in ogledaval zvonova; toda po dolgem premišljevanju se je prepričal, da mu je to nemogoče. Prišel je zopet k mizarju, in ta ga je vprašal, če je donesel zvon ? Francek se je izgovarjal, da ga ne more prinesti, in vabil Jaka, naj gre ž njim v zvonik, pa tam vzame mero.
A Jaka ni bil voljen.
..Jaz sem star, pa bi lahko padel in se ubil ; potem pa bi ne bilo ne mene, ne tvojega zvona."
Na ta način je Jaka brzdal preveliko poželenje po zvonu v svojem mladem prijatelju.
In tako je Francek zopet neki dan došel k njemu.
„No, kaj boš povedal, ti mali zvonar?" Jaka je bil zopet hudomušen.
„Ali ste že napravili zvon ?"
„A, kaj boš ti z zvonom; zvon je za cerkev, a za te je kos kruha ! Na, sedi za mizo pa pojej te le hruške in češplje, in tu imaš črne pogače!"
Francek je storil z veseljem, kar mu je bilo ukazano. Ko je vse pojedel, mu reče Jaka :
„Ker si bil priden, ti hočem nekaj pokazati. Na, poglej, kaj pa je to?"
Pokazal mu je s prstom pod strop, kjer je visel med razno šaro dolgo zaželeni leseni zvon, in vrvica, viseča do tal, je bila privezana pri strani.
„Na, potegni!"
Francek stori in zvon se je oglasil votlo bobneče in še precej glasno. Na celem svetu ni bilo tedaj ve-selejšega človeka od našega Francka. Hej, sedaj je imel zvon, krasen zvon, prav tako okrogel kot oni v zvoniku in bil je velik prav kot cerkveni, a zvonil je še lepše, vsaj Francku se je dozdevalo tako. In bil je ta zvon v resnici lep ; ni treba misliti, da je bil kar samo
zbit od kakih navadnih polen in desk, ne, bil je napravljen iz lepih, tankih orehovih deščic in iz gladkih kol cev.
Francek ni vedel, kako bi se najlepše zahvalil Jaku, potem je pa odnesel zvon domov in ga obesil pod streho za tisti črni drog. Nato je pa vedno tičal pod streho, zvonil in zvonil brez prestanka. A babica, ki je sedela tedaj navadno v sobi spodaj, je bila stara in ni mogla dolgo prenašati tega zvonjenja, zato ie Francka pokarala, naj ne zvoni in ropoče vedno, ker jo že ušesa bole. Toda Francek se ni mogel odreči tej svoji nasladi, zato je odnesel zvon izpod strehe in ga obesil na oni stari, veliki hrast tam pod gričem.
Bil je ta hrast v istini ogromen; bil je visok in širok, dolgih zakrivljenih vej in imel je tri vrhe. Dva sta bila silno visoka in gosta, v tretjega pa je pre i leti udarila strela in so se mu počele počasi veje sušiti.
Pod tem hrastom je sedaj navadno bival naš Francek; tu je bil njegov zvon, njegov zaklad, tu njegovo srce. Rano zjutraj, ko je bilo še povsodi vse mirno, je bil že Francek pod hrastom, natezal vrv in zvonil. Nad vasjo je ležala prosojna megla, prvi solnčni žarki so se počeli usipati po zemlji, ko so že doneli votli zvoki od hrasta in se glasili po vasi. „Klom-bom, klom-bom" je bilo čuti, in vaščanje so govorili: „Francek že zvoni, ej, ta otrok je pa vendar priden !" In zvečer, ko je zvonilo v cerkvi „Zdravo Marijo," je bil Francek zopet pod hrastom, in zopet se je razlegalo votlo zvonjenje ter se mešalo z z\ onjenjem v cerkvi. Tako se je Francek kratkočasil in razveseljeval s tem zvonom dan na dan. Kar tekmoval je z vaškim cerkovnikom.
A danes pa takšen krik in vik v naši vasi: vse je bilo v silni vznemirjenosti in velikem strahu. Moram vam brzo vse povedati, da spoznate sami, je li bilo vse to upravičeno.
Tako vročega dne kot je bil današnji, jaz že dolgo ne pomnim: na vse zgodaj je že solnce pripekalo in žgalo, da se je kar videla vroča soparica: listje po drevju se je krivilo in slamnate strehe so bile razbeljene, kot bi se imele kar ta hip vžgati. Zdaj pa zdaj
je privršel veter ter gnal cele kupe listja in dračja v zrak, ga v vrtincu dvigal v silne višine in spuščal na drugih mestih zopet na tla. Veter za vetrom je nastal, pa se zopet pomiril, a solnce je pripekalo še vedno. Tedaj pa se je pokazal tam na zahodu gost, siv, kopi čast oblak, ki se je vedno bolj širil in grozeče približavah In zopet je završal vihar, da se je drevje pripogibalo in šumelo, ter se je žito, kar ga je bilo še na polju, valovito klanjalo pa zopet postavljalo po-koncu. A oblak se je širil in bližal; kmalu je bilo zastrto vse nebo s pepelnatimi kopicami, iz katerih se je vsak hip zablisknilo in zagrmelo. Počele so padati debele kaplje.
V zraku je vršelo in šumelo, grom je bobnel strahovito in čez par hipov se je usula toča pomešana z dežjem. Vse nebo se je izpremenilo v ogromno oblačno plast, iz katere je lilo, bliskalo se in grmelo, kot da je pekel v zraku. Vihar je postajal vedno jačji, drevesa so se šibila, škripala in pokala, veje so se lomile, a vmes toča, blisk in grom.
Francka je zalotila huda ura pod hrastom. Zvonil je kot po navadi, ko se je približaval vihar. Ko je pa pričela padati toča, in je vedno jačje grmelo in se bliskalo, se je počel bati. Hrast nad njim je škripal, se pripogibal, majal in pokal, kot da bi se imel vsak hip zrušiti nad njim. Francek je pričel moliti. A vihar je divjal s podvojeno silo, kot da so se zbrali vsi vetrovi vesoljnega sveta in se hoteli znesti nad našo vasico. Drevje se je lomilo, smreke so padale in izgubljale vitke vrhove. Kar strahovito zahrešči ravno Francku nad glavo, in tretji hrastov vrh, v katerega je bilo nekoč treščilo, se prelomi in strmoglavi na tla. Pod hrastom ni čuti glasu, le zvon viseč na drugem vrhu, se je včasih oglasil votlo, turobno; veter ga je majal sem in tje in zvon je zvonil kot bi pel smrtno pesem! —
Zopet se je nebo prevedrilo, dež je ponehal, vihar je utihnil in zopet je zasijalo solnce. Vaščanje so hodili okolo in ogledovali škodo provzročeno po viharju. Pridejo pod hrast, vidijo vrh odlomljen in pristopijo bližje; glasen krik se jim je izvil iz ust.
Francek leži pod hrastom bled in mrtev; odlom-Ijeni vrh ga je zadel v prsi s tako silo, da je umrl na mestu. Nos in usta je imel okrvavljena in pod glavo je bila mala mlaka krvi. Oči je imel široko otvorjene, kot bi se bil čudil tej strahoviti igri v zraku in po vsem obrazu mu je bil razlit izraz prestane groze.
Prijeli so ga in odnesli v vas. Tudi Čikov Jaka je bil poleg, stopil je bližje hrasta, prijel za vrvico in zvon, jedina priča Franckove smrti, je zapel. Možje so nesli mrtvo truplo od hrasta, od najljubšega Francko-vega bivališča, ločili so ga od zvona, jedinega zaklada, in tudi zvon se je žalostil: pel je otožno, jemal je slovo od Francka.
Položili so ga na mrtvaški oder in prižgali luč. Plakala je babica, plakal je Čikov Jaka in plakala je malone vsa vas, ko so se oglasili še v cerkvi zvonovi tako milo, kot še nikdar poprej. In tudi staremu cerkovniku je v cerkvi potekla solza za solzo po nagubanem licu in zvonil je dolgo, dolgo — ljubemu, preprosto nedolžnemu strežniku. À Francek je ležal miren in tih, kot bi prisluškaval cerkvenim zvonovom, kot bi slušal glas svojega lesenega zvona in primerjal, kateri se glasi lepše.
Ob pogrebu pa se je ljudem zvonjenje zdelo ža-lostnejše kakor sicer, ker so se spominjali, da nenavadno veliko veselje do zvonjenja je rajniku naklonilo tako naglo smrt. Dolgo so se še spominjali „dobrega" Francka in splošna sodba je bila : „Ta je gotovo že mej angelji. Blagor se mu !" Čikov Jaka je pa leseni zvonec shranil kot dragocen spominek svojega blagodušnega prijateljčka. In da tudi jaz ne zaostanem za drugimi, sem napisal te le vrstice svojemu nepozabnemu znančku.
41. Mačku.
Andantino. V
P. Angelih Hribar, f
♦	♦ T 5: X U y u. _
P ^ . y U« " in» ^	— —
1.	Kaj ta-kó po vr - tu la-ziš, Maček, ti - ho -
2.	Kaj si ti za - to pri hi - ši. Da bi pti - ce
3.	Mačke, ve ste vse hu-dobne, Brez sr - ca in
4.	A - li, ma-ček, ni ve - se - lje, Ko ta-ko le-
..	> JS K % ^ JS
^^ U ? £ ? ? ' ' / ' š
1.	ka-kor tat?
2.	nam moril ?
3.	brez ve-sti :
4.	pó po - jó ?
f &
Mol-či. ti na	pti-ce	pa - ziš,
Za pod - ga-ne	si in	mi - ši,
Kla-ti, je - sti	ptič-ke	drob-ne,
Kro - ti to - rej	greš - ne	že - lje,
s :' y - \ i
u	' f
p
f ♦
r S 4>
1.	Rad za - vil bi	kte - ri vrat.
2.	Da bi prid-no	jih lo - vil.
3.	To vas naj-bolj	ve - se - li.
4.	Če ne, ši - ba	pe - la bo.
Jo*. Stritar.
Zastavice in šaljiva vprašanja.
(Priobčil J. Korec).
1.	S čim pokrivajo kmetje koče?
2.	Kdo najbolj trpi, kadar zboli cerkovnik ?
3.	Kdo lovi svoj plen tako kakor lisica?
4.	Okrog je drevo, v sredi pa „ihaha". Kaj je to?
5.	Z r sem na travi, s k pa pod travo. Kdo sem?
(Odgonetke in imena reiiJcev v prih. listo.)
Odgonetka zastavice v 6. številki: Čaša — kaša — masa — pasa.
Prav so uganili: Mate Avg. in Rbd.. Pelan Iv., učenci na c. kr. vadnici v Ljubljani ; Glawacki K., Vrančić C., J. in M. v Ljubljani; Šutej Slavica, učenka uriul. šole v Ljubljani ; Lapajne Pavla v Idriji ; Fatur Ivan in Slavko, učenca na Rakeku ; Hubad Jožef, gimnazijec, in Serafina, učenka v Kranju; Lovšin J., četrtošolec v Ljubljani ; Starnberger Ant., giran.. Inka in Nnša. učenki v Kranju ; Kappus Franica, Likar Pavla, Veber Fani, Trtnik Ilici, Gartner Mici in Deraelj Angela, učenke V. razreda,. Kuralt Anica in Zupančič Francka, učenki II. r. mešč. šole. Tavčar Linka, Korenčan Francka, Fcttich - Frankheim Miei, gojenke pri čč. gg. \iršul. v Ljub Jani; Korenčan FanČi, Ivanića iti Mici, učenke na Vrhniki ; Bauer Jožef, dij. v Novem mestu ; Nendl Marta. Florjan Ana, Hvaleč Frančiška, Fendrib Alojzija, Staute Amalija, Dobovišek Neža. Pobravec Marija, Pisanec Roza, učenke IV. razr. v St. Juriju ob južni železnici; Gomilšak Antonija, učenka I. letnika višje dekl. šole v Ljubljani ; Kočevar Ivek, učenec-V. razreda v Središču ; Einspieler Lambert. Morave Albert, dij. v Novem mestu; Levee Leon, prvošolec v Ljubljani : Jekel Jože, učen. v Celovcu ; Trafenik Nežika pri Svetem Florijanu na Boču ; Seršen Matej in Mišja Adolf, drugošolca v Mariboru : Kižan Fran in Pavel, učen v Ljubljani; Kavčič Anica, Kovačič Nežika, Hauptmann Micika, Weber Micika, Zencovich Ema, gojenke v zavodu ČČ. šol. sester v Mariboru : Kogej Lavošl., Poljanšek Ivanka, Tavzes Zvezdoslavn, Kokalj Justina, Tratnik Pepi, Mavrin Lojzir Hvala Tončka, učenke V. r. v Idriji; Reich Alojz, reaban v Ljutomeru; Dežela Frid., učenec V. razr. v Idriji ; Zorko France, iietošolec v Ljubljani ; Pire Ciril, realec. in Pire Stana, učenka na c. kr. vadn. v Ljubljani : Pabjančie Franjo, nadučit. sin v Bučki ; Potočnik M., uradnik v Gornji Radgoni ; Jelovsek Mimica in Emica, gojenki v uršnL Zavodu v Skofii yjoki ; Benedik Ciril, učenec III. r. I. mestne 1 j ud. šole v Ljubljani;. <»zebek Makso. učenec IV. razreda v Škofji Loki ; Dostal Adolf, učenec v Ljubljani; Šinkovec Ivanka, Božić Fani, Kavčič Fani, Tratnik Karla, učenke V. razr. v Idriji; Lebar Anica na Brdu pri Lukovici ; Ahačič Matevž, maturant v Ljubljani ; Meglic Koza» učenka III. razr. na Vranskem ; Velkavrh Stanko, učenec IV. razr. na c. kr. vadnici v Ljubljani ; Skefc Ivana, trgovčeva soproga, Mrevlje Pavla, učiteljica v Dramljuh ; Vrabl Ivan in Konvad, učenca v Središču; Bovha Ivanka, učenka IV. razr. v Celju; ž i her Pavla in Alojz, učenca v Vurbergu ; Kokel Fr., Lapa jne Srećko. Makuc Dragotinr Tavzes Pavel, Perko Leo, Pivk Leop., učenci V. r. v Idriji; Beja Rud., Cirar Karol, L-»gaj Mar., öeepek Ana in Genovefa, učenci na Sv. Gori pri Litiji; Gregore Franc, meneč v Novem mestu ; Kinef Minka. učenka v Cerkljah ; Schweiger Janko, učenec 111. razr. v Črnomlju; Belšak Jozefina. učenka III. razr. v Ptuju; Kragl Viktor, dijak v Tržiču; Koprivšek Tomo, org. v Spitaliču ; Stembal M. v LjubljanipStropnik Mar. in Zupane Antonija, učenki IV. razr, v Celju (lepa lfvala za voščilo '.) ; Romih Božidar, prvošo'ec v Krškem ; Lasbacher Albina, Novak Micka, in Vuk Jožefa, učenke III. razr.. v Rušah ; Trost Slavka. Rupnik Dragica, Pire Milica, Martinč>'č Angelca, Pleničar Konštancija, Zopanc Mici, Tome Rika, Majdič Filica, Klein Ančka in Brodnik Juli, gojenke uršul. samostana v Ljubljani ; Kalin Minka in Ivanka, učenki v Kostanjevici ; .Stare Vladimir, učenec v Ljubljai i ; Furlani Stefanka in Romana. Tomšič Terezinka v Ilirski Bistrici ; Kačič Jelica in Vera. učenki v Rečici ; Pirkmaier Micka in Otmar, učenca v Framu ; Fendè Ivana. Pečnik Jožefa, Sire Marija, Savnik Marta. Spenko Hel.,. učenke IV. razr. v Kranja ; Vidmar Bogumila, učenka III. razr. v Ljubljani.
Odgovorni uredDik Ant. Kriiö.
Tiska Katol. Tiskarna ▼ Ljubljani.