GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE leto III. TRBOVLJE. 24. novembra 1950. Štev. 47- Tekmovanje {lanov OF v (ast 10. obletnice OF Slovenije velika manifestacija vseh naprednih frontovcev PRVI USPEHI RADEŠKIH PAPIRNICARJEV V TEKMOVANJU ZA POČASTITEV 10. OBLETNICE OF SLOVENIJE Novoletna Jelka radost naših najmlajših Konec leta se bliža z vsakim dnem, zato je tudi v naših kolektivih vsak dan živahneje. Kolektivi vršijo uporno borbo za predčasno izvršitev svojih planskih nalog. Ali pa je to vse? Ne! Izpolniti hočemo ne samo plan, ampak da tudi našim malčkom izpolnimo velike želje: veselo in radostno praznovanje ob Novoletni jelki. Organizacija AF2 je že pričela razmišljati o tem, kako bo letos v posameznih krajih izveden praznik naših otrok. Novoletno jelko bodo priredili delovni kolektivi in ustanove, Domovi igre in dela in otroške jasli. Marsikdo si bo mislil, češ: rudniki in tovarne, kot so to steklarna", cementarna, papirnica in drugi, za te bo lahko, vprašanje pa je, kako bodo novoletno jelko pripravili drugi. Zato je brez dvoma pametno, če se v okviru vsakega krajevnega odbora pripravi pripravljalni odbor za proslavo novoletne jelke, ki naj pritegne v praznovanje vse otroke okraja. Naše žene bodo pa skrbele, da bodo v to radovanje potegnile tudi otroke staršev, ki so v službi izven Trbovelj in druge. Glavni poudarek bomo dali vsebini, prostore, kjer se bo vršila slavnost, bomo lepo okrasili, dedek Mraz pa bo pridne pohvalil, poredne pograjal, in marsikaj lepega povedal. Ponekod, kjer imajo naštudirane pionirske igre, kakor na primer v Trbovljah, naj se ob tej priliki malčkom prikaže »Rdeča kapica«. Prav tako v Radečah, kjer študirajo pionirsko igro. Zelo pa bo malčke razveselilo, če bomo organizirali tudi harmonikarje, plesne skupine, žene pa jim bodo pripovedovale pravljice. Ne smemo pa pozabiti na ugankarje! Te imajo prav radi, zlasti starejši pionirji, ker si bodo za pravilne rešitve nabrali polne žepe orehov. piškotov, jabolk in drugih dobrot. Ponekod bodo kolektivi svoje najmlajše ih »gostili, drugi pa tudi obdarili. Vse je pač treba pripraviti v okviru naših možnosti, pri čemer pa se lahko izkaže iniciativnost pripravljalnih odborov. Važno je, da okrajni pripravljalni odbor takoj prične z delom in napravi načrt, da se bo v letošnje praznovanje novoletne jelke vključil sleherni pionir in pionirka. Praznovanje novoletne jelke naj bo manifestacija naše mladine, veselo praznovanje, ki naj ji ostane v spominu. Ko smo lani prinašali vesti o jelki, smo med drugim napisali tudi izredno visoke zneske, ki so jih izdali predvsem nekateri delovni kolektivi in ljudski odbori za Novoletno jelko. Kljub pomanjkanju in večjemu varčevanju obstajajo te možnosti tudi še letos, posebno še, če bomo povsod tam, kjer bogata obdaritev ne bo mogoča, poskrbeli, da jo nadomestimo z bolj skromno, a zato toliko bolj prisrčno obdaritvijo in pogostitvijo otrok. Na vsezadnje je običaj obdarovanja otrok živel že od nekdaj in bil izvedljiv vselej. tudi takrat, ko ni bilo sredstev na pretek, tudi ne posebne blagajne, ki bi zajemala z obema rokama. Pripravljenost najde sredstva in možnosti tudi tam, kjer se nam zdi neverjetno. Treba je samo dobre volje in novoletna jelka bo zažarela povsod v našem okraju in prinesla veselje našim najmlajšim. — To bi bilo nekaj pri-JHmib za začetek naših priprav za letošnjo Novoletno jelko. Kolektiv papirnice v Radečah je sprejel 6-mesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF Slovenije in tekmuje s papirnico Vevče, Količevo in Sladki vrh. V oktobru, prvem mesecu tekmovanja, je kolektiv radeške papirnice dosegel rezultate, ki so prav lepi. Tako so papirničarji v Radečah v preteklem mesecu presegli plan proizvodnje količinsko in vrednostno. Iz-vršenje plana je znašalo 119,33 %. Velike težave pa imajo z nabavo raznega materiala in bo bitka za izpolnitev letnega asortimenta izredno težka. Kolektiv se zaveda teh težkoč in daje vse iz sebe, da čim boljše izvrši svoj letni plan in to še pred zaključkom leta. Vrednostni plan je bil dosežen s 124»/», iz čegar se vidi delovna vnema kolektiva, ki hoče tudi v tem pogledu doseči čim večji uspeh. V tovarni so se znižali zastoji in to s čuvanjem strojnih naprav, pravočasnimi popravili in pravilnim ravnanjem in nego strojev. Posebna pažnja se je posvetila čuvanju surovin; s pazljivostjo in vestnostjo skupin so pri vnosu znižali izgube surovin za 30*/». Tudi odpadki, so se zmanjšali za 5»/*. V šestmesečnem tekmovanju za počastitev 10. obletnice ustanovitve OF vzbuja med zagorskim prebivalstvom posebno pozornost tekmovanje proizvodnih brigad za dosego letnega proizvodnega plana. Zaradi pomanjkanja delovne sile je plan precej visok ter je rudnik Zagorje v znatnem zaostanku iz prejšnjih mesecev. V okviru 8-mesečnega tekmovanja so sestavili operativni plan za vsak obrat, za vsako delovno skupino in brigado. V teh operatrivnih planih je upoštevan izpad produkcije v preteklih mesecih. Ce se bodo operativni piani v novembru in decembru 100-odstotno izvršili, potem je tudi zagotovljena izpolnitev letnega plana. Uspeh tega tekmovanja smo opazili že n« koncu oktobra, ko je rudnik rio- Vzgledna je delovna disciplina, saj v mesecu oktobru nimajo nobenega neupravičenega izostanka. Tudi na področju kulture in prosvete delajo. Priredili so dve politični predavanji, prav tako se redno vršijo študijski krožki. V mesecu oktobru je obiskalo študij 122 oseb. Člani kolektiva so sodelovali z moškim pevskim zborom pri odkritju spomenika padlim borcem NOV na Dolu pri Hrastniku. Kolektiv še nima svoje dvorane, zato ne more vršiti svojih kulturnih prireditev samostojno. V načrtu je izgradnja zasilne sindikalne dvorane, ki jo hočejo napraviti do 1. maja 1951, in so v ta namen že pričeli s pripravljalnimi deli. Člani kolektiva sodelujejo pri godbi, pevskem zboru in dramskem odseku SKUD »Ivan Cankar« v Radečah. Tekmujejo tudi v pridobivanju članov v OF, v kateri je vključenih že 97»/» vseh delavcev. V tekmovanju pri prostovoljnem delu so bili uspehi slabši in to v glavnem zaradi slabega vremena. Kolektiv tekmuje vztrajno in lw$če biti v tekmovanju z ostalimi kolektivi papirne stroke najboljši. segel plan z 9««/» proti 9«,2*/, v mesecu septembru, torej poboljšan je za 1,8»/». V novembru se borba vztrajno nadaljuje. V tekmovanju prednjači obrat Kisovec. V tem obratu in sploh v rudniku Zagorje je najboljša brigada št. 28. Brigado vodijo 18-kratni udarnik in petletkar Burkeljc Ferdo. 17-kratni udarnik in petletkar Mikelj Ciril in 6-kratni udarnik Klopčič Jože 5. V brigadi so se dobro izkazali še tovariši Ocvirk Ferdo. Ocepek Stefan, Strnišnik Valentin, Lovrač Ivan 3.. Grošelj Franc 13., Vulčič Alojz in Brvar Franc 15. Brigada je do vključno 17. t. m. nakopala 1340 vozičkov premoga ter dosegla učinek 6,5 ton pranega premoga na moža Ta brigada presega povprečno operativni plan za 18»'» in ima vse izglede. da odnese prvo nagrado, ki je razpisana v zvezi z doseganjem letnega plana. Nadaljnje delovne skupine v tem obratu so dosegle operativni plan: štev. 33 107»/», št. 40 105»/,, št. 28 102»/,. V obratu Ko-tredež je najboljša brigada štev. 143 (Stancar Feliks) dosegla plan s 99»/,, a brigada št. 141 (Dežman Ivan) 98»/,. V obratu Podstrana je najboljša brigada št. 217, ki jo vodijo znani večkratni udarniki in petletkarji Čretnik Jože, Garantini Vinko in Jazbinšek Jože. Brigada presega plan za 6»/,. Borba med posameznimi tekmovalnimi skupinami se stopnjuje iz dneva v dan. Tekmovalci na obratih z zanimanjem zasledujejo potek tekmovanja. Iz grafikonov je razvidno, koliko voz je brigada dala dnevno, ' koliko ima skupaj, in koliko ima viška oziroma dolga na izvršitvi postavljenega operativnega piana. V teh dneh so uprava rudnika In sindikalna in partijska organizacija pfistopile k temeljiti preobrazbi delovnih proizvodnih skupin ter se na novo ustanavljajo proizvodne brigade, ki sprejemajo operativni plan tekmovanja. Brigade bodo delale po brigad-nem sistemu, kar je neobhodn« pov trebno za dosego letnega plana. Izpolnili ho letni plan pred rokom Prvi kolektiv v trboveljskem okraju, ki je izpolnil lemi plan, je kolektiv okrajnega magazina v Trbovljah, ki je letni plan izvršil že 17. novembra. Ta kolektiv se je obvezal, da ga bo opravil do Dneva republike, izpolnil gn je pa že 12 dmi preje in to po količini in vrednosti. Ves kolektiv se je zalagal v tekmovanju, ki »e vrši mtd trgovskimi poslovalnicami okrajnega magazina, rudarskega in ostalih magazinov, Na. proze in kmetijskih zadrug. Plan gotovinskega prometa je bil 17. novembra presežen za 3 milijone dinarjev. V tekmovanju se je pokazala vzdržljivost in razumevanje vseh uslužbencev, na drugi strani pa dobra podpora od partijske in sindikalne organizacije v povezavi z upravo, in konkretno sedaj z Delavskim svetom ter upravnim odborom Pohvale vredna je skrb nekaterih tovarišev kot n. pr. tov. Permeta, Medveška, Rozine in drugih, ki an skrbeli, da so se nakupili predmeti, ki niso bili predvideni za okrajni magazin, so se pa nabavili na iniciativo in prizadevanje posameznih članov kolektiva okrajnega magazina Prvega maja je okrajni magazin prejel preliodno zastavico. Tekni oranje e trboveljski elektrarni Kolektiv trboveljske elektrarne je v prvem mesecu tekmovanja dosegel lep uspeh pri doseganju planskih nalog, saj ga je dosegel količinsko s 108,98»/0, vrednostno pa s 109«/». Imeli so samo en neupravičen izostanek. Na kulturnem prosvetnem področju tudi delajo. Priredili so 2 predavanji, na no\»o pa ustanovili en študijski krožek ter izvršili reorganizacijo odbora Ljudske tehnike. Pri gradnji Partijskega doma so opravili 118 prostovoljnih ur. V oktobru so se na novo formirale tri brigade pri premogovni skupini. Viden uspeh se opaža pri znižanju PLC. Rudarji I izmene brigade št. 26 pri odhodu iz jame (Kisovec-Loško polje) X spredaj ob strani brigadir Burkeljc Ferdo Zagorske proizvodne brigade tekmujejo za naslov najboljše Ki se dosegli pni n lemia zagorski nuli V tekmovanju v počasiitev 10. ob-> letnice OF Slovenije so zagorski ru- | darji dosegli že v prvem mesecu lepe uspehe, akoravno mesečnega plana niso dosegli in ga izvršili le z 98"/». Neupravičene izostanke so znižali na 0.6"/®. Najboljše brigade, ki so sprejele obveze, so dosegle naslednje rezultate: Prva je številka 141) na obratu Kot redeč. Podstrana, ki je dosegla normo v oktobru s 140"/». V tekmovanju sodeluje 25 brigad in odkupnih številk. Nobena ni ostala izpod 115"/« doseženega plana. Za cim boljši uspeh tekmovanja so se po vseh obratih obnovili grafikoni kakor tudi steneasi. Delo pri kopališču Mčdija-Izlake dobro napreduje. Stalno delu tamkaj 13 ljudi, od katerih so 4 upokojenci, ki tudi tekmujejo za 10. obletnico OF. V oktobru so pričeli z zidavo same gornje stavbe. Mladinci z rudnika so opravili 132 prostovoljnih ur. Prostovoljno delo članov rudarskega sindikata se odraža tudi na delu na ekonomiji v'Senožetih, kjer so ela- V Trbovljah so bili zbori volivcev, na katerih se obravnava delo MLO Trbovlje ter predlagajo kandidati za bližnje volitve v okrajni ljudski odbor, Na vseh zborih volivcev je bila obrazložena politična situacija ter predlagani kandidati za OLO. Iz poročila MLO odbora Trbovlje je bilo razvidno njegovo delo. Plan izvenproračunskih investicij za lil. tromesečje je bil v celoti realiziran, izvršila se pa ni gradnja stanovanjske hiše, razna popravilu v klavnici ter poprava ograje na Vodah. Neizvršitev teh del gre predvsem na račun pomanjk&njn delovne sile. MLO Trbovlje namreč nima stalne delovne sile, temveč si pomaga na ta način, da z delavci, ki so zaposleni pri drugih podjetjih, naredi pogodbo za delo, da izvršijo razna delta po svoji službi. DokonŽavajo se dela na Domu kulture v Trbovljah, ki že služi svojemu namenu vendar pa so nastale tcžjkoče, ker ni mogoče dobiti potrebnih cevi in peči za centralno kurjavo; zaenkrat se bodo montirale i«'či. Adaptacija doma se nadaljuje, predvsem na prizidku, v katerem se bo uredila knjižnica, stanovanje za hišniku, na podstrešju pa sobe za gostujoče skupine. Z dokončno dovršitvijo tega doma bodo Trbovlje mnogo pri-diofoile. Da se omeji stanovanjska kriza, sr v letošnjimi letu pokazali veliko iniciativo privatniki z gradnjo lastnih hišic. V ta namen je MI.O Trbovlje dal na razpolago nad 80 zemljiških parcel, ki so jih dobili v najem za 100 let proti letni odškodnini 0,50 din za ny. I ni strojnega obrata napravili pvoslo-I voljno turbino in popravili več kmečkega orodja."Pri teh delih so napravili 271 prostovoljnih delovnih ur. Pri gradnji športnega stadiona so izvršili rudarji 379 prostovoljnih tir. Po vseli pododborih so se vršila predavanja" o prevedbi delavcev v stroke. — Odbori ljudske inšpekcije so bili izvoljeni ‘v mesečil oktobru pdvšbd, in to do '21! oktobra. Pri tekmovalni točki higiensko-teh-nična zaščita' v jami in zunaj so bila izvršena' sledeča dela: na obratu Pod* struna so napravili varnostne odre, prav tako tudi na obratu Kisovec. Očistili iin prebelili so po vseh obratih straniščne prostore. V obratu Semnik se je preuredila in izboljšala ventilacija. V obratu Kisovec jc proga izredno mokra. Na nekih krajih so tukaj prekrili strop s pločevino v dolžini 220 metrov. Čistili so nadalje jame in odstranjevali stari material, ki so ga poslali na zunanje obrate rud-, nika. MI.O Trbovlje je sprejel Zn IV. tro mesečje plan izvenproračunskih investicij v znesku 2,000.000 dinarjev, ki predvideva v prvi vrsti izboljšanje komunalne dejavnosti, predvsem pa posipanje cest, graditev smetiščnih jam, nabavo raznega gradbenega materiala, zidanje opornega zidu pri potoku poleg OLO. Na področju komunalne dejavnosti bi bilo lahko storjenega mnogo več, če bi imel MLO pri teli delili več povezave s terenskimi odbori O F. Za izvršitev vseh del na terenu je bil storjen sklep, da v prihodnje za vsa manjša javna dela na terenu preskrbi material in denarna sredstva MI.O, za delovno silo pa poskrbijo terenski oj!, bori OF. Finančno poslovanje komunalnih podjetij jc prav dobro, izgubo izkazujejo le ekonomiji Potiorek in Božič ler uprava hiš. Odkupi na območju MLO Trbovlje so v redu izpolnjeni, saj je v pogledu odkupa mesa, mleka in žita na tekočem, edino pri odkupu krompirja je zaostanka 3u V Zagorju so na zborih volivcev predlaga! kandidate za okrajni ljudski odbo Itoko hotno proslavili ustanovitev fiove Jaffttsla- rije v revirjih Na zborih volivcev, ki so sc vršili minuli leden v Zagorju, so bili predlagani kandidati za okrajni ljudski odbor. Zagorski teren je razdeljen na 10 volilnih enot. Izvolili bodo 10 kandidatov in 10 namestnikov. Med drugimi kandidirata v Zagorju tudi sekretar OK KPS Trbovlje, tovariš Kovač Viktor in predsednik OLO Trbovlje, tovariš Burkeljc Viklor. Zbori volivcev v Zagorju so bili zelo živahni in s« prinesli lepe zaključke za nadaljnje delci. Delo krajevnega ljudskega odbora samega je bilo v zadnjem času uspešno, ker je bilo s pomočjo prepričevanja in razlaganja volivcem pravilno postavljeno. Zaradi tega KLO Zagorje pri plačevanju davkov in pri odkupih ni imel težav. Krajevna gospodarska podjetja lepo delujejo, kar izpričuje med drugim bilanca, ki izkazuje za tretje četrtletje tega leta 3 milijone dinarjev čistega dobička. Tudi v okviru komunalne dejavnosti so bili doseženi uspehi. Tako je izgradnja vodovoda že lepo napredovala, je pa pozneje zaostala, vendar je storjeno vse potrebno, da se bodo ta dela nadaljevala, da pride Zagorje končno do potrebne vode. Izkopati je le še 380 metrov terena, s čimer bodo dela rm vodovodu v glavnem končana. Lepo je napredovalo tudi delo na omiljenju stanovanjske krize. Tako je dala uprava na razpolago 30 parcel za gradnjo' zasebnih stanovanjskih hišic. Za prihodnjo gradbeno sezono se predvideva gradnja nadaljnjih 100 takih privatnih hišic. Glede del v ostalem gospodarstvu, konkretno v kmetijskem, bi bilo pri-pric-.viti da je bila setev v Zagorju oprav)je«ia 100-odstolno, izvzemši olj- Na predvečer praznika ustanovitve Nove Jugoslavije bodo v vseh večjih krajih trboveljskega okraja slavnostne prireditve. Ta dan se bodo sestali tudi v vseh podjetjih Delavski sveti k slavnostnemu zasedanju. V Trbovljah bo proslava v Delavskem domu š sodelovanjem godbe na pihala, pevcev ter recitatorjev. Po kolektivih pa bodo na dan 29. novembra interne proslave. V Zagorju, Hrastniku, Radečah in Loki pri Zidanem mostu bodo priredili 28. novembra akademije z izbranim sporedom. Proslava v Zat/orjti Na predvečer pražnilka obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije dne 28. novembra t, 1. bo v Zagorju slavnostna* prireditev, pri kateri bodo sodelovali sindikalna godba, sindikalni moški pevski zbor »Vesna«, mladinski ženski pevski zbor, ipiiklorne skupine. Na sporedu so tudi deklamacije in igre »kazi ter še v*eč lepih bičk*. Prireditev se bo začela točno ob 19. uri v veliki dvorani Fizkulturnega doma: V sak zaveden Zagorjan in iskren rodoljub se bo udeležil te proslave. Glavna tovka bitka xa plan V CRD Trbovlje so sl kot -glavno točko zadali v tekmovanju za počastitev 10. obletnice OF predčasno dosego planskih nalog. Tako so v prvem mesecu izvršili plan proizvodnje s 113.4"/». Zelo so izboljšali delovno disciplino, saj znašajo neupravičeni izostanki ie 0.27*/®. V tekmovanje so vključene tudi brigade. Teh je 25. Brigade v kovinarski delavnici so plan izvršile s 80.5"/», v mizarski delavnici pa s 104.7"/». Povpreček doseganja piana vseh brigad znaša 92.6"/». Posebno se je zaostrila bitka Za kvaliteto proizvodov; planirana kvaliteta je bila dt>? sežena 100-odslotno. Pravni kotiček »Zasavskega udarnika** Iluilura in pru§vet« v mislim so sodelovali pri kulturni reviji Cemšeniku »e je zopet začela sezona igranja. Zopet torno nudili ljudem nekaj zabave. Cerrvšeničam imajo prav nudi dramske uprizoritve, zato si želijo skoraj vsi, da bi jim dali kaj povšeč-nega na oder. Saj se stalno popraš uje kdaj bomo igrala. Pripravili smo se za sezono) uredili kulise in prostore, kar bo dala našim elanom Ljudske prosvete vač razmalia, s tem pa tudi- več zanimanja ostalemu prebivalstvu. Manjka nam le režiserja, ki bi imel veselje do režije; ne samo veselje, marveč da bi bil vešč tega dela. Učiteljica Preimova se trudi im nam pomaga, toda v letih je, in težko jo je zadrževati pri vajah tako pozno v noč. Ni še dolgo tega, kar je prosvetni odsek poklical na okraj vse funkcionarje, ki delujejo po prosvetni liniji. Slo je za organizacijo festivala. Termin za pripravo na festival je bil zelo kratek, zato se je le malo društev odzvalo za sodelovanje. Zaželeno je bilo, da bi tudi čemšenišrko izobraževalno in umetniško društvo sodelovalo s kakim dramalskim delom. Pod moč. nim vplivom in urgenco smo oblju-biii, čeprav zelo težko, da bomo odigrali Finžgarjev« dramo »Razvalina življenj«« v Domu kulture v Trbovljah dne 11. 10. 1950. ob 7. uri zvečer. Za prevoz kulis in igralcev je prevzel odgovornost poverjenik za prosveto. Dne 7. 11. t. 1. je predsednik prosvete telefonično vprašal na prosvetnem odseku OLO Trbovlje, da sc zatrdno prepriča, kako je s prevozom. Odgovor je bil: »Samo pripravite se, vse bo urejeno« Nadalje je šla tajnica prosvete osebno na prosvetni odsek in dobila ravno tak odgovor: Prižel je dan odhoda. CcmšeniškI igralci so z vso opravo čakali na obljubljeni avtomobil dne 11. t. m. od’ dogovorjene ure oo 11. ure dopoldne do ti- ure zvečer, a avtomobila ni bilo od nikoder. Polc Ludvik je celo ob cesfi čakal v mrazu cele 4 ure na nesrečni avto. Lazar Franc pa 3 ure v Zagorju. Nato se je s težko prtljago na kolesu napotil v Trbovlje, misleč, tla smo nanj pozabili in se odpeljali na določeno mesto. Ravno tako so čakali celo popoldne čemšeniški dijaki v Trbovljah in končno mi bilo snidenja. Bila pa je tudi gola laž, da je prosvetni odsek telefoniral ob y. uri dopoldne, da ne bo avtomobila; to smo zvedeli na pošti. Mnogo potrpljenja smo imeli že s samim čakanjem, a še več, da smo se trudili cele 3. tedne z vajami. Takšne pogreške, brezbrižnost in malomarnost pripisujemo lahko nekaterim funkcionarjem, ki Prej obljubijo, preden si potrebno zagotovijo. Letos spomladi je bil v Cemšeniku isti halo. Ker- -je bilo prvotno tekmovanje, smo obljubili, d« bomo nastopili s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi.« Najavili smo točen daturn in uro za nastop. Odgovor se je glasil: »Se nimamo sestavljene ocenjevalne komisije!« Kako b<»do odgovorili naši sodelavci? Kaj je laže: naučiti se igro »Kralj ne Betajnovi« ali sestaviti ocenjevalno komisijo? Cemšeničani še nismo izgubili v tem pogitedu morale za nadaljnje delo v prosveti. Se bomo igrali, toda odpovedali bomo tekmovanje ter pogostje igrali domačim ljudem, ki želijo in so potrebni razvedrila. Za enkrat toliko kritike, ki bo, upa. mo p iv se m zdravo vplivala na vo. deče, želimo pa, da bi se v prihodnje ne dogajale takšne in podobne napake. 1UZD Cemšenik. Xa kulturni reviji je *otlelovala tudi godba ix It tuleč V zadnji številki smo prinesli članek »O kulturni reviji v Trbovljah«. V članek se je vrinila neljuba pomota in sicer so bili izpuščeni godbeniki iz Radeč, ki so se tudi udeležili te kulturne revije, kjer so dosegli tretje mesto. Sindikalno gledališče Trbovlje Sobota, 25. novembra ob 19.30: B. Nušič; »Gospa ministrica«, petič. Sreda, 29. novembra ob 19.30: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Slavnostna premiera ob proslavi dneva republike. Predstavi bosta v dvorani Delavskega doma. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni državne založbe v Trbovljah. 1 Kako se plačajo delavci na splošne državne praznike in dneve, ki jih posamezne ljudske republike razglasijo za republiške državne praznike? Delavci, ne glede ali so plačani po delovnem učinku, urni mezdi ati mesečno, imajo na dan splošnega državnega praznika, v kolikor ta ne pade na dan nedeljskega počitka, pravico na plačo, ki jim pripada za redni delovni čas delovnega dne, čeravno t« dan ne delajo. V kolikor so delavci plačani po delovnem učinku, se jim plača za ta dan obračuna na podlagi povprečnega dnevnega zaslužka po delovnem učinku preteklega meseca. V osnovo za obračunavanje povprečnega dnevnega zaslužka za pretekli mesec pridejo poleg faktične plače za ta čas v poštev tudi »talni dodatki. Ce so delavci plačani po urni mezdi, se pripadajoča plača za ta dan dobi, ako se znesek plače po urni mezdi pomnoži s števili«« ur rednega delovnega časa. K tej pjači pripadajo tud istalni dodatki. Za delavce, plačane z mesečno plačo, je pripadajoča pl tiča za ta dan že vsebovana v njihovi mesečni plači. Ako delavci, plačani, po delovnem učinku, urni mezdi ali mesečno, delajo na dan splošnodržavnega praznika, ki ne pade na dan nedeljskega počitka, imajo poleg navedene plače pravico še na plačo delovnega dne, ob- V Vrhovem imajo novo šolo Minuli petek se je pričel v Vrhovem redni šolski pouk v novi šoli in sicer v adaptirani hiši KLO Vthovo, ki je last tov. Mesojedca. Ob pričetku šolskega leta so morali otroci KLO Vrhovo in okoliških vasi hoditi v 5, 6 in celo 9 km daleč v šolo Radeče, ker soba za pouk še ni bila zgotovljena, prejš-nje šolske prostore pa je lastnik po poteku pogodbe odpovedal. Da dolga pot za majhne otroke, zlasti iz prvega in drugega razreda, ni bila ravno prijetna, si lahko mislimo, saj so morali otroci v jesenskem deževju že ob pol 7. zjutraj z doma, tretji in četrti razred pa se je vračal šele zvečer v mraku domov. Matere so z veseljem sprejele novico, da se šola prične v Vrhovem. Veseli pa so bili otroci vseh štirih razredov, ker so dobili nazaj svojo prejšnjo, tako priljubljeno učiteljico Marto. Da smo tako kmalu dobili novo šolsko sobo, gre zahvala požrtvovalnemu računano po 'dosežnem delovnem učinku oziroma po stvarno opravi je nem času na delu oziroma na alj k volni del plače, t. j. dnevni znesek mesečne plače, podeljen s 26. Ako splošnodržavni praznik pade na dan nedeljskega počitka, tedaj delavci, ne glede ali so plačani po delovnem učinku, urni mezdi »Ji mesečno, v kolikor tega dne ne delajo, nimajo pravice na plačo. Ce pa ta dan delajo, tedaj • delavcem, plačanim oo delovnem učinku ali po urni mezdii oziroma l)o stvarno opravljenem času na delu pripada plača, povečana 2a 50»/», a delavcem, ki imajo mesečno plačo, oK-kvotni del plače, povečan za 50*/,. Isto velja tudi za dneve repubtiškili državnih praznikov. 2 Ali Ima delavec, lei ni zadovoljen z odločbo o prevedbi, pravico do pritožbe? Vsak delavec, ki z odločbo o preved-bi ni zadovoljen, ima v smislu člen« 13 Uredbe o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev pravico d> pritožbe. Pritožba se vloži v roku osmih dni od dneva vročitve odločbe in sicer pri podjetju, kjeT je delavec zaposlen. Prevedbeoe komisije imajo nalog, da na prednjo odredbo opozorijo v«ur kega delavca ob prevedbi oziroma ob vročitvi odločbe. predsedniku in tajniku KLO, ki sta ves svoj trud vložila v to, da se učilnica čim prej dogradi. Ne vemo pa seveda, kakšno bo uradovanje na K L® ob vpitju in divjanju otrok med šolskim odmorom. Upajmo, da ga ne bodo preveč motili. — Želeli bi tudi, da bi ta nova šolska soba ostala vsaj do zgra-3itve nove, prepotrebne štirirazredni-ce, in ne samo za par let. It ud ho bttgastvo •Jugoslavije Pod tem nasloovm bo v petek, dne 24. novembra t. 1. v kinu »Triglav« v Zagorju zanimiv«) predavanje, ki bo zadovoljilo vsakega obiskovalca. Predavanje se vrši v okviru Ljudske univerze. Predava inž. Kocbek. Začetek točno ob 16.30 Zagorjani, udeležite se polnoštevilno tega nad vse zanimivega predavanja, iz katerega boste potem lahko sklepali, zakaj imajo naši sosedje tak pohlep i)o naši domovini. Film „Daj nam danes“ Malo je filmov, ki bi na tako pre-'. prost, realističen način, z visoko umetniško kvaliteto prikazali vso kruto resnico kapitalističnega sveta v izkoriščanju delovnega človeka, kak«>r to prikazuje angleški film »Daj nem danes«. Film je izdelan po romanu italijanskega pisal i-l ja P i etra di Dona ta »Cristo fra i muratori« (Kristus med zidarji), zrežiral pa ga je v angleških ateljejih Edward Dmytryck, znani ameriški režiser, ki je zaradi svojega naprednega mišljenja prišel v nemilost v Holly-w«odu bil obtožen kot komunist pri Komisiji za protiameriško dejavnost in izgnan iz domovine. Film, ki ostro kritizira socialne razmere v ZDA, kjer zakon ščiti samo tinte, ki znajo izkoriščati, nam prikazuje borbo italijanskih izseljencev-»idarjev v ameriškem mestu Brook-lynu, kako se v svojem brezupnem življenju pehajo za vsakdanji kruh. V večnem strahu pred gospodarskimi krizami in brezposelnostjo.. Eden izmed zidarjev Geremio, se kljub vsem težavam, s katerimi se bori, sklene poročiti. Zaljubi se v rojakinjo Arami )7.i ato, ki jo je videl na fotografiji svojega starega tovariša Luigija, Piše ji, da ima svojo hišo — čeprav to ni resnica — in jo povabi v Ameriko. Nevesta pride iz Italije k človeku, ki ga ni nikdar prej videla, vendar se med njima takoj razvije velika ljubezen. V splošnem veselju mine poroka, toda že prve dni doživi An-nunziata prvo veliko razočaranje, ko se mora iz najete hišice izseliti. Kljub temu prenese ta udarec s trdno voljo, da si bosta z možem kupila hišo, čeprav s pritrgovanjem od ust. Annun-ziata ima samo eno željo: prištediti si 500 dolarjev in se priboriti do lastne strehe. Toda življenje je vedno težje, rodijo se otroci in končno pride leto 1929., ko nastopi splošna gospodarska kriza, kot vsi ostali zidarji, se tudi Geremio znajde na cesti, pade v največjo' bedo in družina začne gladovaii. Po dailjšem stradanju dobi končno težko in življenjsko nevarno delo pri rušenju neke stare zgradbe. Geremio. ki je postavljen za preddelavca, zbere tovariše, ki morajo zaradi svojih težkih socialnih razmer prijeli za vsako delo. Tu se najprej ponesreči stari Luigi, ki postane invalid. Kmalu doleti še hujša usoda Geremio. Pade iz višine, ker je popustil zid in na njega se vsuje vsa masa betona. Zgodba, na kateri sloni ta osnovna tematika, je preprosta, vendar podana z odličnimi režiserskimi prijemi in prepričljivo igro, ki priklene gledalca od prve do zadnje slike. Film je klic po pravici in obtožba vladajočega razreda, ki ne pozna usmiljenosti in pra. vice in m-u je delavec le predmet, iz katerega črpa dobiček. Ne učinkuje prisilijeno, ne vsiljuje tendence s /razami ion parolami, kar se opaža v ne- katerih sovjetskih filmih. Idejo izpoveduje z življenjem samim in vsebuje nešteto drobnih prizorov, ki človeka pretresajo do dna, (Prizor z otroki, ki strme skozi okno in pričakujejo, če bo padal sneg, da bo oče s kidanjem lahko zaslužil denar; prizor, ko se mora Geremio z ženo izseliti iz hišice, ki jo je kupil na obroke, in prizor, ko gre Geremio domov, ves zagrenjen, potrt in razkrojen, ker kot preddelavec opravlja službo valpta). Zanimivo je v tem filmu tudi to da sploh ne opazimo druge strani družbo, da vidimo le siromašni Brooklyn. predmestje proletariata, samo skupino italijanskih zidarjev, pa vendar občutimo, družbeni spopad, vemo, da je to življenje odraz nepravičnega reda v kapitalistični družbeni ureditvi. Čeprav je celotna drama strnjena okrog Geremia in Annunzyiate. na ta ozki družinski krog, vendar skozi njihova doživljanja vidimo celotno sliko družbene stvarnosti. Geremio in Annunziata nista prikazana šablonsko. Geremio je človek z dobrimi in slabimi človeškimi lastnostmi. Po mnogih letih brezplodne borbe, ko se kot preddeiatev izneveri svojim tovarišem in od^ njih zahteva, da hitreje delajo, dobiva la sloneti k vazi kapitalist ičnega izkoriščevalca. Toda, ko opazi svoje početje, se spet spreobrne in postane nekdanja stari Geremio, čeprav že pred padcem. Iste sla. bosti ima tudi takrat, ko ves ogorčen in razočaran udari Annunz.iato in zahrepeni jx) svoji pirejšnji ljubezni. Ven- dar je bil to le čas slabosti, ki pride in mine, in ravno to je pripomoglo da nam njegov lik ostane plastičen, drae matičen in življenjski. Annunziata je kot žena nežna, vendar trda in uporna v borbi z kvlje. njem, kljub temu pa polna ljubezni do Geremia in številnih otrok. Tudi skupina italijanskih zidarjev je prikazana realistično in uspelo. Stari zidar Luigi je podan kot neki dober duh, nosilec ljudske solidarnosti Tudi on .je med temi mladeniči večkrat sanjal o svoji sreči in poleg tega stradal, toda klonil ni. Se vedno je uporen in veruje v človeka. On vidi vse slabosti Geremia, ki mu j,ih vedno odpušča. Razen tega pa je trdna vez med zidarji, da so vedno tovariški in prir pravljenj drug drugemu pomagati. Gradnja filma je precej zapletena, vendar vseskozi jasna. Scenerija se ni razmahnila; nima bogato opremljenih scen, prikazuje ie nekaj delovišč, dvoje stanovanj in krčmo v mali ulici, vendar pri tem gledalec ne občuti za. morjenosti. ker so vse scene med seboj dobro povezane. Pred seboj vidimo ljudi, ki doživljajo enako grenko uso. do, resnično in življenjsko. Razume se, da je režiserska tehnika doprinesla k uspehu dela in čeprav so posamezne scene razmeroma kratke, so vendar lepe in zanimive. Igralci so svoje vloge dobro rešili. Posebno se odlikujeta Sam Wanama-ker v vlogi Geremia in I«ea Padovanl v vlogi Annunziate. Pa-ga, Glas naših čitateljev Fizkultura iti šport Kako je uspel»»Teden tehnike" v Zagorju Kljub vsestranskim in pravočasnim pripravam’ nismo v Tednu tehnike dosegli tistih rezultatov, ki smo jih glede na izvedeno organizacijo pričakovali. Vendar je pa bil Teden tehnike letos mnogo boljši kot v preteklem letu. Posebno privlačne so bile razstave v izložbenih oknih. V treh izložbah je bil prikazan napredek rudnika Zagorje. Na 30 velikih in malih slikah-fotogratfijah smo videli podzemeljsko stromtro rvri Vinskem jašku v gradnji in Vinski jašek v perspektivni sliki, kot bo v doglednem času izgledal, kadar bo opremljen z najmodernejšo mehanizacijo. Na slikah smo nadalje videli moderne akumulatorske lokomotive, ki nadomeščajo zastarele bencinske lokomotive, nadalje električni bagar za nakladanje zasipnega materiala, trafopostajo, žičnico Podstrana In razne druge naprave zunaj in v jami. Tovariš Štravs se je zelo potrudil, da je napravil vse te številne in lepe posnetke in slike ter jih opremil i primernim besedilom. Tudi foto-društvo Zagorje je razstavilo slike-motive iz Makedonije. V eni izložbi smo nadalje videli izložbo najrazličnejših rud in rudnin iz Jugoslavije. V knjigami je Aeroklub Zagorje izložil padalo, dva letalska modela ter strokovno literaturo in časopisje o letalstvu. Ker je zanimanje za razstavo Telovadno društvo Radeče je s svo- . Jim delovanjem zopet oživelo. Prav | pridno se pripravlja na akademijo, ki se bo vršila v decembru in bo zopet nov dokaz, da podeželska društva delajo — zaslužijo pa tudi za to priznanje. 12. novembra je društvo imelo svoj jesenski cross, ki naj bi navdušil mladino ter vse one. ki še vedno postopajo po cesti, pritegnil v svoje vrste. Referent tov. Vovk, ki mu gre vse priznanje, je za ta cross uredil vse potrebno, tako da je bil dosežen uspeh in sicer tak, kot ga še Radeče niso doživele. 179 tekmovalcev je star-talo ločeno po grupah in sicer pio* nirji na progi 500 m, pionirke 700 m, mladinke 700 m, starejše mladinke 900 m, starejši člani 1100 m, članice 1100 m, starejše članice 1100 m, mladinci 1100 m in člani 2000 m. Rezultati so sedeči: (Cas prihoda na cilj) — Pionirji: Tepež Zvonko 1 min 30.3, Zahrastnik Janez 1,39, Ernesti Albert 1,40. bilo zelo živahno, so razstavljene predmete pustili še en teden dalje v izložbah. Zagorski kino je v Tednu tehnike predvajal rudarski film »Rudnik Jutranja zarja«. Ozki film »Podzemni kop« so prikazali v Izlakah in v Vranskem. Pri vseh treh predstavah je predaval ing. Kohne Emil. Tudi šolska mladina Zagorja je v Tednu tehnike zadihala »tehnično«. Učenci osnovnih šol in gimnazije so si pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev ogledali razne tehnične naprave v Zagorju in okolici, tako n. pr. apnenice, rudniško separacijo itd. Učitelji in profesorji so pri teh ogledih imeli primerna predavanja. Tudi film »Jutranja zarja« so si ogledali. V podjetjih so v Tednu tehnike pregledali strojne naprave, izvedli popravke in čiščenje. Elektro-strojna zveza j^. na ekonomiji v Ponovičah, od koder rudnik prejema dopolnilno hrano, montirala sesalke in vodovodno omrežje. Nameravano električno napeljavo v Mlin-šah in na Sv. gori kakor tudi napeljavo vodovodnih cevi skozi loški rov so morali zaradi tehničnih ovir preložiti na poznejši čas. V glavnem smo se leto« naučili, da je za izvedbo Tedna tehnike, potrebna večmesečna temeljita priprava. ■ Pionirke: Šinkovec Joža v času 2.31.5, | Bizjak Nada 2,37, Rozman Ivana 2.39. Mladinke: Kuhar Dragica 3,06, Siko-vec Sonja 3,50, Knaus Sonja 4,03. Star. mladinke: Kumelj Elica 3,38, Sikovec Olga 3,50, Zagorc Marija 4,03. Star. člani: Troha Franc 4.14, Laznik Janko 4,17, Krajšek Franc 4,18. Članice: Kovšček Ljudmila 4,18, Zarn Darinka 4,45, Blajner Zora 4,57. Star. članice: Močnik Minka 5. Mladinci: Novak Franc 3,52.6, Kenda Stanko 3,54, Gospodarič Franc 4,02. Člani: Ferjančič Marjan 7,06.4, Lindič Lado 7,31, Kos Marjan 7,36. Vsi ti prejmejo lično Izdelane diplome, ker so kot prvi, drugi in tretji prispeli na cilj. — Občinstvo je napolnilo trg in dalo duška svojemu navdušenju nad tekmujočimi. Godba SKUD je pridno igrala in prireditvi pripomogla k še večjemu uspehu. — Končno so tekli še gasilci na progi 400 m in dosegli cilj v 1 min. 30 sek. Prostovoljno delo na vasi Kolektiv- papirnice Vevče je sprejel 6-mesečno tekmovanje, ki ga je napovedala papirnica Vevče v čast 10. obletnice OF vsem papirnicam v Sloveniji. To tekmovunje obsega razne obveze, med drugim tudi udarniško delo v tovarni in na vasi. Sindikalni odbor in vsi grupni poverjeniki, ki so razmotrlvali napovedane točke tekmovanja, so na svoji izredni seji sklenili, da se bodo še posebej posvetili delu na vasi. Prvo zadano obljubo so izvršili v Tednu tehnike, v soboto 11. XI. t, 1., ko je skupina ključavničarjev, kovačev mehanikov in mizarjev odšla v požgano vas Dole pri Litiji, ki je za časa NOB mnogo pretrpela. Skupina 30 strokovnih delavcev je v tej vasi popravila nad 300 kuhinjskih posod, nadalje poljsko orodje, naostrila sekire, žage in krampe ter popravila razne verige, ključavnice in še mnogo drugih predmetov, ki jih naš kmet nujno potrebuje. S seboj so pripeljali ostanke okenskih šip. s katerimi so zasteklili okna kmečkih domov in drugih prostorov. Mnogim kmetom so pred nastopajočim mrazom zavarovali stanovanjske prostore, (l-i jim bo zima v njihovih domovih milejša. Poleg dela, ki so ga opravili, so se s kmečkim ljudstvom pogovarjali o socialistični . graditvi naše domovine. Ta dan udarniškega dela na vasi je porok zbližanja delovnega ljudstva naših tovarn z vasjo. V poznem mraku so odhajali in se poslovili od kmetov. Obljubili sč jim, da bodo še prišli in jim popravili predmete, ki se še danes težko dobijo in jih kmet nujno potrebuje. Obsojeni na temo so že 9 dni prebivalci enega dela Izlak pri Zagorju, kjer vlada čuden »elek. trični« režim. V zgornjem predelu Izlak, to je v Toplicah, Fodlipovci in Orehovci imajo čez dan do nastopa mraka električni tok. ponoči so pa brez njega. V spodnjem delu Izlak pa imajo redno električno razsvetljavo. Ali je to zaradi tega, ker imajo v spodnjem delu Izlak električne števce, medtem ko jih v zgoraj orabila. Za vse te njene pustolovščine ji je sodišče prisodilo 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom. KINO TRBOVLJE predvaja ameriški film »DaJ NAM DANES« Predstave od četrtka do ponedeljka. Ogled tega filma toplo priporočamo. RAZGLAS 23. oktobra jen izgubil od Trt«iw41 do Hrastnika 5000.- din, 70 točk. ISO industrijskih bonov, izkaznico za popravilo čevljev kmečke bone, legitimacijo OF M. Poštenega najditelja prosim. da navedeno vrni proti visoki nagradi na naslov Brečko Alojz. Ranbo*'-Lokii pri Zidanem mostu, ali na Narodno milico v Hrastniku. V ivaapmše nem primeru proglešam d*ktimenie za neveljavne. OPOZORILO Oseba, ki je kupila moško uro od tov. Lončariča Steva, se opozarja, da se naj zglasi v uredništvu »Zasavskega udarnika*, da se s tem izogne neprijetnim posledicam. Zaključeno TEKMOVANJE ZA POKAL FLRJ DINAMO (Zagreb) : RUDAR (član I. zvezne lige) v nedeljo popoldne na stadionu SSD Rudarja. Vabljeni. V domači delavnici napravljen presejevalec za premog, let je prihranil naši državi težke devize Telovadno društvo Kadeče je izvedlo jesenski cross Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.