1. štev, V Kranju, dne 5. januarja 1907. VIII. leto, Političen in gospodarski list. Izhaja vsak« soboto svooor. Stane za Kranj 4 K., po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na n iročhe brez istodobne vpođiljatve naročnine se ne ozira. -- Uredništvo in upravniitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v oji nalogi. sprejel je program, ki vstreza v sem potrebam naštgu milega slovenskega naroda iti naj si bodo te potrebe strogo narodnega, kulturalne ga, političnega ali gospodarskega značaja. Sprejeti program jemlje skrbno ozir tudi na vse važnejše stanove našega nuroda. Sprejeti program je i eno besedo tak, da go more in tuui mora s polno dušo podpisati vsak zaveden, narodno in svobodomiselno Čuteč Slovenec. Od Vas, dragi somišljeniki, je pa zavisno, da postane sklenjeni program meso in kri in da potem zašije lepše solnce milemu slovenskemu narodu. Prvi plod po zaupnikih stranke ustvarjene strankine organizacije je nanovo oživljeno naše politično društvo, to je »Slovensko društvo v Ljubljanu. Ustanovljeno že leta 1888 je veliko let krepko stalo na braniku za politične, narodne in kulturne pravice našega naroda. Žalibog je pa prezgodaj nastopilo mrtvilo in •Slovensko društvo v Ljubljani* je — odkrito priznamo — obstajalo zadnje čase le še na na papirju. Shod zaupnikov je pa poklical tudi »Slovensko društvo v Ljubljani* na pozorišče, da bode v teh težavnih časih, ki čakajo vse narodno in svobodomiselno čuteče Slovence, zbiralo pod svojo čisto zastavo vse one, katerim je blagor, sreča in napredek našega naroda pri srcu. Program »Slovenskega društva v Ljubljani* je jasno začrtan v §2 njegovih pravil, ki se glasi: Društvu je namen: pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek; razširjati med njim politično izobraženje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravico in zlasti pripora agati, dase mu uresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost. Krasne, zlate besede in le od Vas, somišljeniki, je zopet zavisno, ali naj loosta-nejo samo mrtve besede alt noj se iz-premene v živo dejanja. Težki časi Čakajo narodne in svobodomiselne Slovence. Vsled tega je dolžnost, sveta dolžnost vsacega Slovenca, da z besedo in dejanjem delu,e na uresničenje namenov našega društva. V teh resnih časih ne iščimo onih, po večini malenkostnih prepornih točk, ki nas ločijo narodne in svobodomiselne Slovence v razne politične si ruj i ce. V teh resnih časih se moramo vsi Slu venci, katerim gori srce res za narodnost in svobodomiselnost, združiti v krepko falango in roku ob roki, ramo ob rami skupno nastopiti proti neštetim sovražnikom našega slovenskega naroda, ki ga hote oropati njegovih najdražjih, najsvetejših svetinj: narodnosti in svobodne mislil Osobito Tebi, naša akademična mladina, velja ta nas poziv, ker bije Tebi žarko srce za vse, kar je lepo in dobro. Zaupno se obračamo vslcd tega do vseh somišljenikov s prošnjo, da bi pristopili v obilnem številu našemu društvu kot društveniki. Gmotna žrtev ni velika — samo 2 kroni na leto, kar lahko pač vsak Slovenec utrpi. Lkreno Vas vabimo v svoj krog k skupnemu delu za narodne, kulturalne in politične svetinje našega milega slovenskega naroda. Da bi ta naš apel ne ostal brezuspešen, da bi našel krepak odmtv v srcih vseh narodno in svobodomiselno čutečih Slovencev: v to pomozi dobri genij našega narodal V Ljubljani, dne 1.januarja 1907. Slovensko društvo v Ljubljani. PODLISTEK. Neka] najnovejših del naših domačih umetnikov. Slikar Matija Bradaška v Kranju, ki se je učil početkov slikarstva s slavnima bratoma Janezom in Jurjem v hiši njunega očeta Štefana Subica v Poljanah in se pozneje povzpel po lastnem trudu do visoke stopinje umetniške dovršenosti, je v preteklem letu dovršil lepo število portretov, slik za cerkvene zastave in za altarje. Te mnogoštevilne slike pričajo o izredni plodovitosti njegovega čopiča. Tukaj hočemo našteti njegova glavna dela v minulem letu: 1. za župno cerkev vZapogah pri Vodicah velika slika sv. Nikolaja v nebeški slavi, visoka 2 81 m in široka 1*48 m; slika krasi glavni altar v omenjeni župni cerkvi; % božji KroD za župno cerkev v Velesovem, napravljen v velikem slogu; posamezni kosi so naslikani deloma na les, deloma no plotno; 3. za župno cerkev no Dobravi pri Kropi po naročilu župnika Valentina Aljančiča pet slik na presno; sv. Trojica v prez-biteriju; sv. Rok in povišanje sv. Križa na glavni ladiji; sv. Florjan in šv. Anton Puščavnik na stenah; 4. križe v pot za župno cerkev v Ribnem pri Bledu; križev pot je narejen po slavnem originalu Fuhrich-a; 5. monumentalna dela v župni cerkvi v Lešah pri Tržiču po načrtu prof. Celestina Misa v Ljubljani; 6. za neko podružnico župnije v Ložu na Notranjskem sliki: Marijino obiskovanje in Marijino kronanje. — Zadnji čas je napravil portret bivšega župnika Martina Narobe-ta v Zapogah. Sedaj pa izdeluje večje razpelo po naročilu g. Jan. Majdiča v Kranju; razpelo bo izdelano deloma po slavnem originalu Gabriela Maksa, ki je bil svoj čas razstavljen v Ljubljani. — Bradaška je jako hiter, spreten slikar. Njegova dela kažejo nekako izvanredno lahkoto in iznajdljivost v kompoziciji; barve dihajo pravo življenje in se odlikujejo po svoji krepkošti; kar pogrešamo pri mnogih slikarjih, to moramo pri Bradašku posebno pohvaliti: njegove slike so namreč anatomično vseskez pravilno izvedene; zdi se nam, kakor do bi nas mojster po- sebno to stran slikanja skrbno negoval. — Gospoda Bradaška prav toplo priporočamo ne le duhovščini ampak tudi zasebnikom, zlasti onim, ki si hočejo omisliti kak portret. Nova slika naših blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda. Gospod Alojzij Pavlin, veleposestnik in vele-tržeč v Podbrezjah pri Podnartu, ima v svoji lasti novo sliko naših blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, katero je pred kratkim naslikal gosp. Ivan Orohar, slikar v Škof j i Loki. Dosedanje slike nam navadno kažejo naša blagovestnika, stoječa drugega poleg drugega; starejšega, Metoda, v škofovskem ornatu, mlajšega brata Cirila pa v me-niški opravi. Groharjeva slika je zasnovana popolnoma drugače; smemo jo imenovati izvirno delo. Grohar nam predstavlja sveto brata na beneškem cerkvenem zboru, katerega sta se udeležila 1. 867 na svojem potovanju v Hivu. Ciiil stoji v vspredju in ognjevito razpravlja o verskih stvareh s cerkvenimi očeti, ki ieue okrog njega; Metod je po- Občinske volitve v Stari Loki. Nuprost ni smo objavili našle Inj članek: TUti Čas je prišlo povelj »l n satja Avgusta, naj se popiše ves svet. T sočdVvWsli»in$est let pozneje je izšlo podobno povelje od vseh župnikov, kaplanov in drugih farških podrepnikov v kaminski občini, da namreč morajo iti vsi v nekr av boj za sveto vero — ali prav povedano, za velino boio — da bi na vsak način štrli v prah nevarni liberalizem. In res, prihajali so vsi, od vseh strani: hromi, kruljavi, gluhi, bolni, mršavi pijani, trezni in učenjaški analfabeti. Z visoke Križne gore in Planice so se podali v nižino pod junaškim poveljstvom tudi ponoči neutrudljivega kavalirja kaplana Ferjančiča v bridki boj v Staro Loko. Ta bojna falanga, ki se je zavalila v dolino kot hudournik, je dobila pomoč od nižje bivajočih somišljenikov iz Pevma in okolice; upapolni zmage so jo mahali na krvavo bojišče. Ravno nd nasprotne strani, od jugovzhoda, sta prignala podpoveljnika iz Reteč in Sore v boj od dolgega pohoda že vse izmučene in sestradane, vendar pa za sveto stvar še vedno vnete junake. Z vzhodnim vetrom so jo prilomastili sem črez razorani Kamnitnik v neposredni bližini bojišča kočujoči mameluki, od tam, kjer je sv. Duha mačka snedla in farizejski pijančki iz suške srenje. Vse te navdušene bojne čete je vsprejel na licu mesta sam prebrisani harambaša škofjeloški. Pravijo, da sliši na ime prav malega ptička, kar morebiti popolnoma ne odgovarja njegovi obsežnosti; očividci pravijo, da mu je zadnja agitacija napravila nekaj škode na lastnem pohištvu — trebuhu. Od severovzhoda so jo prirezali od Boga pozabljeni nesrečneži, »nevarna gadja zalega* od nasprotnikov imenovani. Ti Žabničanje s svojimi zavezniki so bili pa tudi res nesrečni, ker jim ni načeloval njih priljubljeni pivski vodja, župnik Cik. Ta jih je na nehvaležen način pustil na cedilu, čeprav so mu že tolikokrat izkazali velike usluge s tem, da so od hude pokore onemoglega reveža spremljali domov iz kreme. V njih spremstvu mož ni nikdar izgubil klobuka, le zapomnite si dobro to. Ko so torej Zubnićanje z zavezniki prispeli na bojno polje in videli, v kako velikem številu se je zbral vrag, so se spustili v boj, seve, brez upa na zmago. Nasprotnikom je bil boj tem lažji, ker so ti deloma sami zavrgli svoje orožje — voliti namreč niso hoteli — in se jim vdali na milost in nemilost. In nad svojimi se ne bojujočimi nasprotniki so praznovali slavno zmago. Na volilno bojno polje se je prikazalo več prestavnih junakov, ki se morajo na vsak način izročiti zgodovini. Trebušnega harambaše adjutant je bil trebušni kaplan kavalir Ferjančič; v štabu so bili pa že od prej slavni borilci za sveto stvar, žabniški, reteški in sorski dušni pastirji in bero-pobiratelji. Na za vse, podnevi in ponoči podjetnega adjutanta so letale neprestano vzpodbujajoče pšice, kako je bilo n. pr. tedaj, ko so popokali klini pod veliko težo visečemu med nebom in zemljo in je prišel s svojim blagoslovljenim telesom v neljubo dotiko z materjo zemljo in kaj se je zgodilo z bogokletno lestvo; kakor so svedoki poročali, je hlapec polomljene kline že popravil in maknjen v ozadje, vendar ni nikak brezbrižen gledalec, ne, z njegovega obraza se bere, s kakim zanimanjem sledi učenim izvajanjem učenega brata svojega in kako potrjuje ta izvajanja s svojo dostojanstveno mirnobo. Grohar je zajel iz življenja svetih bratov nov prizor, h čemur mu moremo le častitati. Mojstrsko je naslikal ta prizor, da ga je naslikal na najmodernejši način, tega pri Groharju niti omenjati ni treba. AngelJ varuh. Črtica iz rusko-japonske vojake. Hmki apisd V. M. Mihejev. IV. F*J"i Silantjov je odpri ofii. CUtu, rujavkaste stem- nuktg.i v«.j sk» ga šotora so kakor v pomirjenje višek- n.id njim Polovica njegovega obraza je bila gosto zakrita z neko b> lo in metko stvarjo, izpod katere se je razširjal prijeten duh. Levo zakrito oko je bilo kakor pritrjeno po laskavi roki, ki mu ga ni pustila odpreti. Toda boločin ni bilo več ne v tem očesu in ne v licu lestva je zopet pripravljena za nova vrtnglnva podjetja. Kot dla^ni župnik Čik — s klobukom — največji prijatelj svojega žabniški ga naroda. Zgodovina bo poročala potomcem, da je opravljal tiojno službo, in sicer mesto pastirske, duhovske in krakovske, kar si on v svoji skromnosti domišljuje, službo klerikalnega agitatorja, komedijanta in liberalnega pijanca. Opazujmo ga v prvi službi. V cerkvi in spovednici ni navdušil le sebe in svojih faranov za sveto stvar, temveč tudi svoje duhovne sobrate pri kozarcu vina. V svoji navdušenosti je sklenil pri štabnem posvetovanju, da bo kazal prosto glavo sovragu, ne pa proste prsi kot stari junaki. Na svojem prvem povratku od posvetovanja je kot disciplinarni častnik takoj izgubil klobuk, da bi ostal zvest svojemu sklepu. Pa glej ga vraga! Poštenjak ga je našel, izročil mežnarju in ta ga je vrnil v veliko žalost njemu nazaj; zato so pa bile tudi vse zabav-ljice, če ima g. Cik še klobuk, tako neumestne, da se je moral kar sramovati. — Čik — komedijant. Zgodilo se je že večkrat, da se je mož zgodaj zjutraj hudoval nad abstinenco, da hoče uničiti božjo kapljico — njegovo dušno in telesno hrano. »Permojduš, če ima kdo kaj korajže, naj pa pride sem,» je rohnel sredi gostilne, kazaje pesti svojim vinskim tovarišem. — Cik — liberalni pijanec. Dandanes čivkajo že vrabci na strehi, da je tisti liberalec, ki gre namesto k maši v gostilno. Pa naj torej kdo reče, da naš župnik ni liberalec, ko lani on ni niti na s< eli večer, niti na sveti dan maševal, pač pa se je obhajal obilno z vinom v gostilni. Grdo je od Zabničanov, da ne posnemajo svojega župnika niti v tem. Radi teh lastnosti je on tudi tako priraste! na srca vseh faranov, da se silno boje, da bi ga jim škof ne vzel. V krščanski ljubezni ga spremljajo v tihih luninih večerih iz gostilne domov, da bi se mu kaj ne pripetilo in, da bi dolgi tereijalski jeziki ne zve ieli, k.tke vr-.it: liberalec je. Ge je treba, ga skrijejo tudi v senu, da bi se ne pohujšali nedolžni. Ja, pa da ne pozabimo, kar je g. čik v rožcah sam izjavil — in tedaj vsakdo resnico govori — namreč, da je socialni demokrat; torej še hujši framason, kot žabniški liberalci. Druga slavnoznana oseba je zloglasni intri-gator Brajc, ki je ubežal.. . slabemu sorskemu zraku za malo časa. Sicer on nima prav nič buš-nikov v ti občini, je vendar, ne videč bruno v lastnem očesu, prišel ruvat pezdir iz očesa svojega brata. Da bi pa ne zaostal v gorečnosti za svojimi tovarši, je pricapljal seve tudi reteški župnik. Vsemu štabu je pa delal zgago starološki dekan s tem, ker se je izrazil, da se tukaj ne gre za vero in je vsakemu svobodno voliti, kakor hoče. To se vidi, da stari duhovniki dandanes nimajo več prave vere. Istotako kot so se izkazali voditelji, so se tudi njih podaniki, seve po svoje. Bili so večinoma analfabeti, pa to nič ne de, saj Bog ne bo nobenega vprašal, Če zna pisati in brati, samo, da .po veri voli, pa bo vsak zveličan, če je še tak grešnik. Da je bila njih nadarjenost in inteligenca res pod njim. Tudi v poviti desni nogi ni bilo nobene bolečine, ali kadar jo je skušal Fedot premakniti, osupla ga je njena popolna okamenelost. Silantjev je obenem občutil, da ni na njem težke vojaške obleke in da je vse njegovo slabo, ali sedaj vseh bolečin prosto telo odeto v grobu, toda vendar mehko, čisto srajco, skozi katero posebno prijetno čuti po sveži koži dišeči kožuh, na nogah leži nekaj toplega, skrbno jih ovijajoč. Osobito je duh sveže kože kožuhov«* upliva! živo na Fedota in spominjal ga domače vasi po zimi. Fedolu se je naenkrat zahotelo povzdigniti se z vsem telesom. Ko je pa storil to, mu je glava nehote padla nazaj na mi lik o blazinico, napolnjeno z nečem, kar je prij»tno šumelo ob premikanju glave, ki je ležala na nj«j. Pri tem je drsno t ko Fed»>t< vo ugledalo nad seboj tdio žensko i stjo, bo-diečga, n tihi, ntkoliko >ahrnpeli gl.es je vprašal: — Ali si se zbudil, gohbček? Fe U t je m premične* gledal v oči temu poja\u, prašajoč molče s svojim pogledom o tej nenadni izpremembi, ki se je očividno dogodila v njegovi usodi. Ženska i pečo ga je razumela, fjrozno volika, sledi že iz trgi, Ha so se iih srani", vali lastni vodit. Iji. — Pred komisjoj* bil poklican od v-emogočn- ga adjutunta star mož. V roki je držal kos pajirja. Staremu človeku seve maln p- gled opeša in on j« obračal, da bi bolje videl, list na vse strani, na oesno in levo, na prav in narobe, Čitati pa le ni mogel. »Vražja smola,* je vskliknil. drže list narobe, »da se danes tako slabo vidi, da kar nič ne morem čitati.» Kar se zasliši iz množice hudomušna opazka: »Oča, Vi ste pa res zelo uči ni, Vi znate kar narobe čitati!* — Drug prizor: Adjutant citira pred komisijo starega gluhega reveža. Ko se srečno privije do mize, ga vpraša eden odbornikov: »Katere volile?« On nato: »Kaj pa je?» Adjutant ga vpraša glasneje: »Oče, volitve so, ali boste volili?* On: «0 volu pa boni!* Adjutant Ferjančič: »Katere pa volite?« On nato zopet: «0 to pn, volil pa bom!* Nato ga še glasneje vpraša: »Katere bodete volili?« On odgovori: »Saj Vi veste, saj ste jih že dostikrat povedali, jaz jih ne vem.* In še več podobnega. Omeni naj se le še to, da klerikalci ne poznajo več telesnih del usmiljenja. Na volišče so spravili starega bolnega reveža in se potem niso več zmenili zanj, tako da so ga nazaj domov morali spraviti liberalci. Tako so to raj volili na katoliški podlagi sami katoliški, prepričani, zavedni, verni, zabiti možje, ki so izvolili katoliško prepričane, zavedne, verne in zabite odbornike v drugem in tretjem razredu. Le v prvem razredu so zmagali krivoverni liberalci, ki bodo pač trn v peti našega blagoslovljenega fanta Ferjančiča, ki je tudi v odboru. Med njimi je bil enoglasno (1) izvoljen župnik Cik, ki je bil kar presenečen. Da je bilo za likof dosti jeruža in druge pijače, ni potreba omeniti. Dopisi. Iz gornje Doline. Vlaka, katera je nameravalo ravnateljstvo državnih železnic na progi Jes^nice-Trbiž opustiti, Ultanota še naprej do jeseni. Občine ob tej progi so se obrnile s prošnjo na železniško ministrstvo. Tudi poslanec Pogačnik je govoril z železniškim ministrom v prilog prebivalcev. Rateški župan, g. Jalen je pa šil osebno s poslancem k ravnateljstvu v Trst, kjer sta izposlovala, da so se vse postaje na tej progi takoj brzojavnim potom obvestile, da ostanejo še po novem letu vsi vlaki, kateri so prej vozili. Deputacija, obstoječa od vseh županstev ob progi, je iz nama neznanih vzrokov izostala. Vsa čast pa Ratečanom, ki imajo tako vnetega župana. Hvala g. poslancu in g. Jalenu. Iz Radovljice. Novoletnih voščil v prid »javni ljudski knjižnici* so se odkupile sledeče gospe, gospodične in gospodje: Leopoldina Homann, Milka Hostnik, Minka Pretner, Vinko Hudovernik, Miha Zalar, Ivan Sartori, Alojz Barle, Oton pl. Detela, Aleks. Roblek, Franc Štiglic, Olon Homann, Josip Pogačnik, Cvetko Jane, dr. Janko Vilfan, Alfred Uudesch, Vinko Resuian, Ivan Vurnik, Franc Korošič. [Sledi]. Za »javno ljudsko knjižnico* v Radovljici, dne 29. decembra 1906. Ivan Šega, t. č. knjižničar. Z Jesenic. Ustanovni občni zbor »Slovenskega kmetskoga in gospodarskega društva* na Jesenicah se je vršil minulo nedeljo popoldne v restavraciji g. Guština na Jesenicah. Prostori restavracije so bili nabito polni in izvršilo se je nad vse sijajno. Lahko rečemo, da je bil zbran — cvet gorenjske dobne. Navzočih ni bilo — Našli so le, dragec, in prinesli; lice in nogo so obvezali, vlili so ti mleko skozi zobe; prinesli so te napol mrtvega. Tri dni si ležal na polju, za holmi. Sedaj se pozdraviš, kroglo so ti izpulili, nogo vdelati v gips, na dveh krajih ti jo je konj prelomil s kopitom, zaraste se popolnoma, in postaneš čisto zefrav. Samo leži mirno in se odpočij. Ali želiš mleka? ' In ne počakavši odgovora, mu je prav nalahko vzdignila glavo z en loko, z drugo pa podstavila glinasto skledico z mlekom. In Fedot je v trenolku pooil mleko in naenkrat zaplakal. Solze so mu zmočile 1 tnezo na njt govem licu in začutil se je vsej >lab -ti i e zmerno srečnega . . . X oska je razumela to. zop< t je spu-t I i gmv j na bia/inico, pobožala nj< g»vo lice z bled*mi, ten-k. to i \ r»ti in čuteč, daje zadremal pod njeno rok , je; hitro odšla od irjeg<»\t>ga ležišča. Fedot je zipet zaaadel v svoje spanje, ki pa pr i ki a • v tt ku nt kol k h dni ni bilo podotmo smrti, temveč okrepčujoče* in sladko. iuje pni,. priloga „Gorenje u" it. 1 i i 1.1907. samo veliko Število kmetov iz občine Jesenice, nego tudi posestnikov iz Koroške Bele in Dovje^a, kakor tudi jako številni gostje iz Lesec in Radovljice. Nad vse pričakovanje obilno so posetili to zborovanje Blejci. Med navzočimi so bili tudi jeseniški župan g. dr. Kogoj, radovljiški župan g. dr. Vilfan, župan z Lesec g. 2ark ter župan z Bleda g Pretnar. Občni zbor se je pričel ob 3. uri popoldne. Otvoril ga je g. Vovk, posestnik z Jesenic, ter je bil enoglasno z vzklikom imenovan predsednikom gospod dr. Vilfan. O pomenu zborovanja za gorenjsko dolino ter namenu društva je poročal gospod Cham. Ko so o tej točki govorili še g. Čop iz Most, gosp. dr. Vilfan ter g. Shnv, se je razvila velezanimiva debata, pri kateri je dos< gel g. Peternel z Bleda s svojim navdušenim in sarkastičnim govorom popoln uspeh. Potem, ko so stavili še gg. Luka Bizjak, Žumer in Repe predloge glede izpremembe pravil, so se sprejela izpremenjena pravila po več ko triurnem zborovanju navdušeno in soglasno. V odbor, oziroma namestn'štvo tega političnega društva so se volili gg.: Gngor Zima. posestnik z Dovjegn, J. Zupan, posestnik z Mojstrane, M. Kobentar, posestnik s Hruške, Pavel Klinar, posestnik s Plav-škegarovta, Razinger, posestnik s Planine, Legat, pos. z Jesenic, Vovk, posestnik z Jesenic, i. Markež, posestnik s Save, Hkavc, posestnik z Javornika, Po točnik, župan s Koroške Bele, Luka Bizjak, posestnik z Jesenic, Lipove, posestnik s Planine, Noč in Soklič z Dovjega, M. Noč posestnik z Bele, ter A. Noč, posestnik s Hrušice. Na predlog g. I. Čopa z Most so sklenili gostje z Bleda in Lesec, d a v najkrajšem času ustanovijo islotako kmetska društva za Bled in okolico ter Lesce in levi breg Save. Jeseniškemu županu g. dr. Kogoju, kakor tudi predsedn ku zborovanja g. dr. Vilfanu, županu iz Radovljice, je izrazil odbor navdušeno svoje simpaljc ter zahvalo za njihovo delovanje, nakar se je to za Gorenjsko velepomembno zborovanje zaključilo. Mi želimo tej prvi organizaciji, ki se je ustanovila z namenom iztrgati slovenskega kmeta iz stoletnih verig robstva, obilo uspeha. Iz Stražišča, 4. januarja. Naše cTamburaško zabavno društvo* je priredilo dne 1. t. m. popoldne na Gašteju javno veselico. Glavna točka sporeda je bila znana Ogrinčeva veseloigra «V Ljubljano jo dajmo», katero so predstavljali zgolj domači diletanti iz Stražišča in Bitna. Prav radi priznamo, da smo doživeli precej presenečenja. Imenovana veseloigra zahteva dokaj izurjenih igralk in igralcev, boljših nego jih smemo iskati po naših vaseh. In vendar je uspela igra večjidel popolnima. Posamezni igralci so delali naravnost izborno. Da omenimo starega bahača Gašperja Srebrina (Puklov), hlapca dobro-voljčka Pavleta (Tončev) in pa klepetavo tercijalko deklo Nežo (Andrejevčeva). Vse tri moramo zaradi naravne, o popolnem razumevaju uloge pričajoče igre pohvalili brez pridržka. Tudi druge, precej obširne uloge so bile v prav spretnih rokah, tako n. pr. Srebrinova žena (Tončeva) in njuna hči Marica (Mameljnova), katerih igralki sla dokazali dokaj spretnosti in marljivosti. Splošno čestitamo vsem diletantom, da se jim je s požrtvovalnostjo in marljivosti posrečilo tako dobro. Naj jim bo to v vzpodbudo, da se prav kmalu zopet pokažejo na gledališkem odru; lep uspeh jim gotovo ne izostane. Torej, na svidenje l Krivično bi bilo, ako bi ne omenili z največjo pohvalo tudi vrlih tamburašic in tamburašev, ki so za izvrstno sviranje, tudi dosti težkih skladb, želi mnogo zaslužene hvale. Vrlemu € Tamburaškomu zabavnemu društvu« gre vse priznanje za tako lepo uspelo prireditev in le žal bi nam bilo, ako bi ne nadaljevalo z vso vstrajnostjo in tako lepo, kakor je pričelo. Priliko ima, da si pridobi marsikako lepo zaslugo za domačo občino. Z Dovjerja. V noči dne 1. t. m. se je vtihotapil ravi ofcar iz zapora došli Franc Fajfar iz Selc v prodajalno tukajšnjega trgovca go-poda Pezdir ika, da bi si napolnil žepe; a sreča mu ni bila mila, ki.jti de al je n koliko pregibno, tako da se je g. Pezdinnk zbudil, in ker se mu j« ropot zd>l sumljiv, sel ju pogledat v prod-j dno, kjer najde zgoraj imenovanega tatu, kateri si je pri nrižgani svetilki pridno polnil žepe. Tat v tem trenutku udari po luči m e z vso silo »pusti na gospodarja ter ga podere na tla. Po daljšem hudem tuvnnju posrečilo se je g. Pezdirmku pnmagati nas; rot ika. na kar so prileteli drugi domači — osobit« njeg"V brat — na ponn č ter pomagali tatu zveza ti. Tal je bil potem kmalu oddan v roke tukajšnje žandamierije in je sedaj v sodnijsk. m zaporu v Kranjski g« ri. Pezdirnik se ima pač zahvaliti svoji krepki naravi, da je premagal tako močnega, krepkega nasprot nika, ker sicer bi ga bil le-ta gotovo umoril. Fajfar j u je pri Pezdiiniku vse dobro znano, ker je svoj čas tam služil; za tak hudobni čin pač zasluži najostrejšo kazen. Jeseniške novice. — Božićnica jeseniškega Sokola je lepo uspela. Starosta brat Humer je ob božičnem drevescu pozdravil vse navzoče ter jih bodril k nadoljni vstrajnosti. Brat Fabinc je predaval o pesniku S. Gregorčiču, kojemu je bil večer posvečen in končno se je brat Spitzer zahvalil vsem članom in prija- teljem društva. Bil je lep večer in želeti je, da bi bilo več enakih! — Vlado kličejo na pomoč naši klerikalci, ker se ne godi pri občini vse tako, kakor bi jim ugajalo. Ali se jim že hlače tresejo pred novimi volitvami? Bodočnost jeseniškega občinskega odbora je nejasna in nihče ne ve, kaj se lahko danes ah jutri zgodi. Klerikalci bi radi pri volitvah nastopali samostojno, a predobro vedo, da pomenijo brez zveze s tovarno toiiko kot — nič. Upajmo, da jim pomore iz Zadrege — savski Tonček! — Fabrikspartei. Kakšno strašilo pa je zopet to? Stranka brez glave in nog. Liberalci nočejo biti, klerikalci tudi ne in najmanj pa hočejo biti — Nemci. Kavalir Tone pravi, da je liberalec in trd Slovenec, podpira pa «Sudmarko» in lazi po farovžih. Vse skupaj pa je le par tovarniških škticev, ki bi radi nosili v občini veliki zvonec, a ne morejo nikjer na površje. — Lepo novoletno darilo je dobi Tone Pongratz, tovarniški pisar na Savi. Kdor se zanima, naj čita «Gorenjca» z dne 29. dec. preteklega leta. Uiedništvo je poskrbelo uzoren življenjepis tega slavnega savskega politika, agitatorja i. t. d. — Jeseniški otroški vrtec se preseli s 1. ftbruarjem v hišo g. Balona na Jesenicah. — Jeseniški farovški podrepniki že iščejo novega občinskega tajnika. Čuje se, da nameravajo nastaviti tistega junaka, ki je šel k znani svinjar^ki predstavi in se potem izgovarjal, da je mislil na Kristusovo trpljenje. No, pa bo še nekaj vode iztek.o v morje, predno se jim to posreči. — Kristl iz K u rje vasi, ki ima priznano najdaljši in najzlobnejši jezik v občini, tudi najbolj divja proti tem preklicanim liberalcem, ki rastejo na Jesenicah kakor gobe po dežju. Po Jesenicah hodi grozno napihnjen kot pivi občinski svetovalec, ki se pa pri sejah včasih tako zmede, da sploh ne ve, o čem se razpravlja. Morda ni več daleč čas, ko se bo tudi ta možiček znižal za par metrov 1 — Nad 2000 K je zatožaril Pongraček tekom dobrega pol leta. Kdo bo plačal? Nihče ni tako neumen, da bi mislil, da pojde le vinar iz njegovega žepa, ker potem bi moral kmalu izginiti \z občine. Kdo je še tako kratkoviden, da bi trdil, da Pongratz dela škandale na svojo roko?! v ozadju stoji polna denarna mošnja kranjske industrijske družbe. Ali se morebiti motimo, gospodine Trappen et consortes?! — Sodna razprava proti F. Fabincu na tožbo A. Pongratza radi žaljenja časti se vrši v četrtek, 10. t. m v Kranjski gori. O izidu poročamo natančneje. — Četrti občinski svetovalec A. Čebulj je bil obsojen radi dolgega jezika na 20 K kazni in v povračilo v.-eh sodnih stroškov pri okr. sodniji v Kranjski gori. Čestitamo! — Jeseniški pisraonosciso delili letošnje novoletne poštne koledarje s samo nemškim podpisom : J. J. Brieftrager. Skandal! Ali smo mar na Pruskem? — Pobožna želja vse h farovških petoliz-nikov in tovarniških kruhoborcev je, spraviti Humra in Fabinca z Jesenic. Na vseh koncih in krajih ju izkušajo strmoglaviti. Prepričani pa naj bodo, da bosta še dolgo uživala jeseniški zrak, ker se v njem prav izborno počutita, pa naj se razni Pong-rački, Četudi spremljani od farovškega blagoslsva, razbijejo glavo! Novice iz medvodske in sorske okolice. — Kmetijsko predavanje se vrši v nedeljo, dne 6. t. ID. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju v Sori. Predaval bode ravnatelj c. kr. kmet. družbe gospod Gustav Pire iz Ljubljane. Olenem se vrši tudi občni zbor kmetijske podružnice za Soro in okolico. — Gasilno društvo v Sori priredi dne 13. t. ro. predstavo s petjem in veseloigro. Začetek i h 3 uri popoldne v šolskem poslopju v Sori. Z o irom na človekoljubni namen društva je teleti obilne udeležite. — Mrovna pogajanja so se vršila v Četrtek v Ljubljani pri knezoškofu. Pogaianj so se udeležili od vsak" stranke po dva m /a in tudi župnik Berce. Kakor čujemo, so pogajanja izpa Jla povoljno in med pogoji je tudi ta, da gre kaplan Brajc do Velike noči iz bore. Tedenski politični pregled. Narodno - napredno stranko na Goriškem hočejo preroditi, preosnovati ter jo postaviti na zdravo podlago n snega in trajnega dela. Znupni shod stranke se vrši tekom tega meseca v Gorici. V znamenju praktičnega, smotrenega narodnega dela ji želimo uspehe. Poslanska zbornica bo obravnavala o rekrut-nem zakonu in o predlogu o 20 milijonskem kreditu za zboljšanje plač državnim uradnikom. Gosposka zbornica vrne poslanski zbornici obrtni red in zakon o vojaških taksah. O obeh zakonih so namreč Se nesporazumljenja med obema zbornicama. Tudi zakon o krošnjarstvu bi zbornica zelo rada dognala. Nadalje se še zahteva, naj bi se v tritedenskem zasedanju rešile sledeče predloge: Zakon o lokalnih železnicah, pogodba z Llovdom, zakon o podpiranju mornarice, zakon o umazani konkurenci, zakon o hmeljarstvu, kongrua, reforma zakonskega prava in zakon o inženerskem naslovu. Razen tega je Še napovedan nujni predlog za prosto kolportažo. Jasno je, da zbornica ne bo mogla v treh tednih dognati vsega tega dela, ker je dnevni red zastavljen z mnogobrojnimi nujnimi predlogi. Zaraditega se ministrski predsednik baron Beck že dalje časa pogaja s češkimi radikatci, ki so stavili največ teh nujnih predlogov, naj bi jih umaknili. Zastonj tega Čehi seveda ne store. Vladi je največ na tem, da poslanska zbornica pred razpustom reši obrtni red, volilno reformo, rekrutni zakon in zakon o podpori državnim uradnikom. Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil, vpeljati na Nižjem Avstrijskem volilno obveznost. To je bilo pričakovati, ker je večina tega deželnega zbora krščansko - socialna. Ali gospoda se je menda sama ustrašila posledic svoje zahteve, ker je izpo-znala, da utegne mnog.) volilcev, ki se jih sili k volitvi, glasovati drugače, kakor žele krščanski so-cialci. In sklenili so zakon, ki je pravzaprav ravno toliko vreden, kakor nič; volilec, ki je zadržan kakorkoli, se mora opravičiti, ako noče biti kaznovan. Bilo bi res čudno, ako si ne bi mogel tisti, ki ni šel k volitvi, izmisliti kak izgovor! Spravna pogajanja na Češkem. Listi poročajo, da se kmalu začno nova pogajanja za spravo med Čehi in Nemci vsled cesarjeve želje. V francoskem senata je branil dne 28. decembra učni minister Briand zakon o bogoslužju. Takoj začetkom svojega govora je dejal minister, da se ne gre za načelo novega zakona, kajti to je že dežela odobrila pri zadnjih volitvah, temveč za odgovornost za vse, kar se sedaj še lahko zgodi. Tudi duhovništvo je imelo dolgo časa željo, da bi smelo slušati zakon. Ako ne bi bil papež žugal s prokletstvom, bi že vse duhovništvo priznalo zakon. • Nasprotniki se posmehujejo, da je to že tretja zakonska predloga. V času revolucije je bilo o tem predmetu enajst zakonov tekom enega leta. Samo enega ne doseže cerkev od nas niti z zvijačo, niti s kljubovanjem nasilnega preganjanja. Med d vem i načeli: papistično monarhijo in demokratično republiko ni združenja; mogoče je samo vzajemno spoštovanje in toleranca. Te jo izkazovala doslej Francija več kakor Rim. Mi nočemo nič druzega, kakor pravico, da si uredimo državo, ne da bi nam posegala cerkev vmes. Upal sem, da pride papež do spoznanja in opusti zistematično opozicijo; tega upanja nimam več. Pričakujem vse od Francije, ničesar od Rima. Ali to pravim glasno s tega mesta: Ako prestane na Francoskem bogoslužba, se zgodi to, ker hoče tako Vatikan. Hierarhija hoče zapreti cerkve, to mora biti deželi jasno.» Senat je sklenil s 183 proti 82 glasovom, da naj se plakatira Briandov govor. Francoski škofje imajo s svojim kljubovanj m slabe čase. Ko so zaprli seminar v Gambralu, je bil aretiran škof Delam aire, nadškof koadjutor, ker je napadal podprefekta. Bil je obsojen na globo 25 frankov. Škof Turinaz v Nancy je bil obtožen, da je udaril stražnika. Pred sodišče je prišel v bogati višnjevi opravi. Obsojen je bil na globo 50 frankov. Žensko gibanje na Angležkem se je v pretočenem letu mogočno razvilo. Zene so priredile mnogo demonstracij za žensko volilno pravico. Pri tem so prihajale pogistoma v konflikt s policijo. Pred kratkim je bilo povodom take demonstracije pred parlamentom aretiranih pet žen, ki so bile po pardnevnem zaporu izpusčtne. Tovarišice so jih spremile v slavnostnem sprevodu v restavracijo, kjer je bila prirejena božična svečanost. Tekom celega leta je bilo zaradi takih demonstracij obsojenih 35 žen, med njimi 22 omoženih. Godovi prihodnjega tedna: 6. Sv. trije kralj, Darinka; 7. Valentin, Svetozar; 8. Erhard. Radoslav, Čestimir; 9. Marcelin, Vladimir, G stiinir; 10. Agaton, Dobroslav, Nevinka; 11. Higm, Kronoslava, Božidar, Zdrav ko; 12. Ernest, Blagojila, Slislav. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 7. Z rovnici; 10. v Zalogu. Novičar. Osebne Testi. Deželno vlad nI koncipist g. Karel baron Schlosser v Kranju je imenovan okrajnim komisarjem in deželnovladni konceptni praktikant g. Gvidon Kočevar pl. Kondenheim v Kranju pa deželnovladnim koncipistom. Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji članek •Slovenskega društva v Ljubljani*, ki je vredno vsega priporočila in vsestranske podpore. Gorenjka — ilnšateljlca sa dunajski nni- vent Gospa Tončka Gaber, rojena Jesenko, bivša učiteljica na Primskovem, je vpisana na filozofski fakulteti, kjer Studira umetniško zgodovino in narodopisje. Zanimivo je, daje ona prva Jugoslovanka v tej stroki. V radovljiški cestni odbor je poklical deželni odbor brezniškega župana Antona Ki ž is ni k a in zoprna v Lescah I. Žarka. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. P»» nndnm* »tnih volitvah v to zastopstvo kj»r Slovenci >nz nj spi..h niso imeli govoriti, so dosegli Slovenci in Hrvatje dne 29. decembra L 1. tnal. a vi ndar uspeh. V kategoriji za stavbno obrt sta z\ iljena Slovenca Fnme Pust in Alojz Len ček, i jaz . disce pa gg.: Dr.*g lin Hribar, Josip Turk, Ivan Ogrin in Josip \Yeibl. Silvestrova veselica tukajšnje čitalnice je uspela kar najlepše. Odbor se je resno trudil, da bi napravil svojim članom par veselih uric m to •e mu je v polni meri posrečilo. Seveda je bila igra »Enajsta zapoved« tisto, kar je najbolj povzdignilo veselje večera. O burki sami se pač ne da mnogo povedati, je pač navadna češka burka, pisana le zato, da se gledalci nasmejajo prav iz srca. Omeniti pa moramo nase vrle diletante. Seveda so briljirale vsem že tako znane osebe, pridružil se jim je to pot tudi gospod Mikuš, ki se je že s prvim nastopom priljubil in pokazal, da je izvisten igralec. Naši dramatiki je le čestitati, da si je pridobila tako imenitno moč. Ljubka in jako dobra je bila hišina. Imenitno je pogodila tisto zvedavost, intimnost in brezprimerno hudomušnost vseh hišin. V enaki meri zaslužita pohvalo gospa Ema in njena sestrica Julika. Aplavze smthu in priznanja pa je žel g. stotnik Pečka, če se je samo pokazala njegova imenitna karikatura na odru. In zvesti soprog, ki je porabil enajsto zapoved, je pač igral z znano, njemu lastno rutino. Vlogo profesorja je igral že zgoraj imenovani gospod tako neprisiljeno in elegantno, da ga je bilo slast gledati. Izkušenega igralca se je zopet pokazal g. D. v vlogi pravnika, kjer je razvil in pokazal veliko lepega, četudi je bila njegova vloga morebiti najtežja. Seveda je tudi general s svojim nastopom izredno ugajal. Kakor rečeno, vsi igralci in igralke so bili na mestu, le pri nekaterih se je opažalo premono-tono prenašanje. Po igri se je razvila neprisiljena zabava in o polnoči je v vznesenih, vsem v srce zajemajočih besedah društveni podpredsednik gosp. prof. Pirnat pozdravil novo leto. Kmalu se je začel ples, ki je trajal do ranega jutra. Zapazili smo dokaj novih mlajših plesalk in plesalcev. Upajmo, da se naseli v Klanju novo d.uZubno Življenje, kar vsi iskreno želimo. Občni zbor gorenjskega Sokola se vrši danes zvečer* Zato vnovič opozarjamo vse brate Sokole, da se polnoštevilno udeleže. f Wan Čeme. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava> na Dunaju naznanja vsem članom in prijateljem, da mu je nemila smrt ugrabila vrlega člana, tovarša Ivana Ćerneta iz Kranja, cand. jur., v najlepši dobi 25 let. Ona največja dijaška prijateljica, neprizanesljiva sušica je zahtevala tudi tukaj svojo žrtev. Nerad nas je zapustil bas ob koncu svojih študij, ravno sedaj, ko bi se mu imela kmalu po dolgem napornem delu nuditi prilika, da bi mogel koristiti svojemu narodu, ki ga je ljubil, za katerega je planite!. A še težje smo se ločili od njega mi, kajti izgubili smo člana, ki je bil pri vseh priljubljen, na katerega smo vedno lahko računali. In sedaj ga ni več! Zadnje leto radi bolezni ni mogel več na Dunaj in komaj se mu je malo izboljšalo, zgrabila ga je bolezen vnovič in sedaj je podlegel. In v nedeljo popoldne, 80. decembra m. 1. smo ga spremili k večnemu počitku na kranjsko pokopališče. Nebrojna množica je izkazala dragemu ranjkemu zadnjo čast. Društva, kakor tudi kranjski visokošolci in odlične kranjske rodbine so položili krasne vence na njegovo krsto. Citalniški zbor in visokošolci so mu zapeli pred hišo in ob grobu ganljivo žalostinko. Društvo je bilo zastopano po 14 članih, ki so prišli od blizu in daleč. Zastopani sta bili »Slovenija* in »Danica*. Vrlega ranj-kega priporočamo v blag spomin! Na blejskem kolodvoru je nastavljen za skla-diSčarja uslužbenec, ki ne razume niti besedice slovenščine. Tako se je zgodilo, da je napačno razumel oddajatelja, napačno izpolnil dotične listine in se je tako izgubilo blago. Gorjanska mlekarna ima vsled tega 1000 kron škode, za kar bo seveda tožda Železniško upravo. Naj bi nasi poslanci Se malo podrezali tam gori in odločno nastopili proti temu. da se nastavljajo po naš,h ki.jli Ijuije. s kater mi m mogoče občevati, ker to ne razum« jo. To je naravnost Skandal in \n. bovpijt.ča krivica proti davk'plačujočemu sluvenakemu kmetu! Noto društvo. Vlada je potrdila pravila podpornega društva gozdnih delavcev za Dražgoše in okolico, Zabavni klnb t Radovljici priredi v soboto, dne 12. t. m. v veliki dvorani Kunstljeve restavracije »Veliki ples*. Svira vojaška godba domačega pešpolka št. 17 iz Celovca. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 1 K, družina treh oseb 2 K. Radovljičanom, kakor tudi bližnjim in daljnim sosed m, knčemo za ta večer: Na veselo svid<.njel čakalnica T Otočsh je ies piava Noetova barka 20. &t.letja. Gradi se že od aprila pret. 1., a še danes ni gotova. V čakalni sobi ne najdeš drugega, kot dolgo, neokietno klop in malo peč v kotu. Ta uboga pečica naj bi grela sobo, ki ima približno 18 kvad. metrov ploskve in nic manj kot troje dvok«ilnih. enotnih vrat ven na prosto. Pa bi še bilo kaj, ko bi ne bila ta revica v kotu vedno tako mrzla in 1 .čna — gospodje iz Ljubljane so ji prisodili jako pičli živeža. O kaki mizi, stolu, luči, uri i. t. d. ni Se d«.ha, tako da morajo popotniki s prtljago na kolenih, zavili v suknje, cepili na nerounui klopeh m požirati sline — na tla pljuvati je prepovedano, pljuvalniki pa še niso iz-golov J j* ni. Tako torej skrbi slavna žel. uprava za udobnost popotnikov na postaji, ki ji douaša toliko dohodkov. Slavna županstva iz okolice pa spe s svojimi kimavci spanje pravičnega! Gasilno društvo na Hrnšioi priredi v nedeljo, dne 13. januarja v gonilni g. L. Krivica na Hiu-šici plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Med plesom: razni šaljivi prizori, igre, petja in prosta zabava. Vsak, kdor se udeleži, dobi nekaj v spomin. Torej, sobralje in prijatelji društva: Na svidenje I Smrtna kosa. Na Jesenicah je umrl mesar in trgovec Franc Kočar, v Kamniku je umrla nad-učiteljeva vdova gospa Josipina Piinat. Za Bohinjce. Kmetijsko ministrstvo je posredovanjem g. poslanca Povšeta dovolilo 600 K za vsakoletno državno premovanje na Bistrici za občine v Bohinju v prospeh konjereje. Te dni je deputacija z Bohinjske Bistrice izročila g. poslancu Povšetu kot častnemu občanu krasno diplomo častnega občanstva. Železniška nesreča. Na Dobravi, postaji bohinjske železnice, se je na sv. Štefana dan zgodila velika nesreča. Delavec Ivan P o t o č n i k se je vračal z dela domov in šel skozi predor. Tu pa ga je dohitel brzovlak, ki ga je vrgel v stran in mu polomil rebra. Prepeljali so ga v goriško bolnico. Gregorčičev večer priredi Narodna čitalnica v Kamniku v svoji dvorani na dan sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1.1. Kapelnikom mestne godbe v Kamniku je imenovan g. Josip Novotni, dirigent ljubljanske mestne godbe. Ii sadnje seje 'Slovenske Matice* se nam poroča, da je osrednja vlada društvu vnovič darovala podporo letnih 1000 K za obdobje 1906/1908. Spomin pokojnega pesnika Simona Gregorčiča se sklene počastiti s primernim sestavkom v »Zborniku*. Za tajniško službo se je oglasilo 8 prosilcev. Izvoli se pododsek 5 članov iz odbora, ki naj poroča o podelitvi službo v prihodnji seji. Podraženl Časopisi. V Draždanih so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač stavcev zvišali naročnino. Tudi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino. Tudi »Gorenjec* trpi vsled istih razmer, a naročnine ne poviša. Zato pa pričakuje, da mu vsak naročnik ob Novem letu pridobi vsaj enega novega naročnika. Kjer eden ne zmore, naj se jih naroči več skupaj, da tako povzdignemo »Gorenjca* do vedno večje stopinje. 104 dni pokopana. Neki zamorec na otoku Jamajka je svojo belo ženo z njenim privoljenjem hipnotiziral, zabil v krsto ter jo pokopal. Da je prihajalo v krsto dovolj svežega zraka, izpeljani sta bili dve cevi skozi pokrov na površje. Takoj se je našlo dovolj radovednežev, ki so noč in dan stražili na grobu, da bi pokopana ne dobila živeža. Čez 104 dni so jo iskopali in oživeli iz hipnoze. Zgubila je 8 kg telesne teže, sicer pa je bila popolnoma zdrava. Časnikarstvo bodočnosti. »Revue Bleu* piše, da bo časopisje bodočnosti brezplačno. Časopisi bodo imeli po 10 strani več, toda nič več novic kakor danes, temveč le toliko več slik in inseratov. Isti inserati se bodo ponavljali na več straneh, kakor je to v Ameriki že sedaj navada ter rode lepe uspehe. V začetku bodo še uprave zahtevale, da jim naročniki povrnejo vsaj poštne stroške, toda zaradi tekmovanja se bodo morale tudi temu odpovedati in pošiljal se bode časopis brezplačno vsakomur, ki bo naznanil upravi svoj naslov. Vse stroške bodo pokrivali inserati in donašaii seveda Se dobiček. Mestna hranilnica T Kranj n V rresecu decembru 1906 je 375 strank vložilo 97.470 K 9 vin. 299 strank je dvignilo 108.762 K 11 vin. 16 strankam se je izplačalo posojil 131.700 K. Stanje hranilnih vlog 4,072.810 K 76 vin. Stanje posojil 2,433.081 K 17 vin. Denarni promet 673.503 K 43 vin. Mestna hranilnica t Kamniku. V mesecu decembru 1906 ju 185 strank \ luzuo 52.617 K 42 vin. 149 sirarni je dvignilo 45 942 K 72 vin. 3 stiankam se je izplačalo bipulečinh posojil 6300 K. Siaujo hranduih viog 1,371.447 n 94 v n. Sunje hipoiečuih posojil 1,081.782 K 54 vlu. Deuaint promet za december 197.468 K 48 *,n. Gospodarska univerza. Madjarski časopisi poročajo, uu namerava acduti,u viada Ustanovili gospodarsko vseučilišče s siuiuii fakultetami, in sictr m živinozdravnistvo, kineiijsivo, gozdarstvo m tinur.ju s pravico do dc»Uiuiu. Poieimakeiu nuuu oob.ii »unske duklorje*. Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Zvišanju siopi v veljavo s 16. januaijein 1907. Za pisma v lokalnem prometu bo treoa 10 vin. znamke. Za brzojavne nlankete bo treba plačevati 2 vin. Pristojbine za poslovne telefone izven Dunaja se določijo na letnjh 120 do 400 K, za privatne potrebe pa ud 115 do 200 K. Pošine nakaznice bodo veljale 3 vin., zalepke pa 11 vin. Hrvaški zaslužek v Ameriki. »Narodni List* v Nevv Yoiku poroča, da so v Ameriki živeči Hrvatje za božič, t. j. od 19. novemDra do 3. decembra, samo s posredovanjem hrvaške banke Frank Zotti poslali v domovino 2,167.035 K. Odredba proti lekarnarjem. Ministrstvo za notranje posle je izdalo naredbo, katera zahteva od vseh lekarnarjev, da morajo napram vsem bolniškim blagajnam in ustanovam dajati zdravila (t j za materijal) 80% popusta in za pripravljanje zdravil (za lekarniško delo) 50% popusta. Lekarnarji na deželi pravijo, da bi potemtakem imeli celo izgubo in grozijo, da bodo ustavili od prvega januarja naprej vsem bolniškim blagajnam zdravila, ako se ne uvažuje njihov protest in se odredba ne ustavi. Izpred sodišča. Gospodarstvo. Tedenski sejem t Kranju dne 31. m. m. Pri- rjrnalo se je 74 glav goveje tbin<', 3 teleta in 45 d> m. prašičev. — Pšenica po K 7*75. pioso pc K 7 50, rž po K 7--, ove* po K 8-, ajda po K 850, fižol ribničan po K 11'—, koks po K 12 — in krompir po K 2-—. Tatvine. Ivan Turna, stavbni risar pri tovarnarju Ivanu Derniču v Radovljici, je svojemu gospodarju izmaknil bakreno kladivo, vredno 8 K, katero je zastavil v neki gostilni, denar pa zapravil. Delovodji Mihi Megušarju je pa vzel iz pisalne mize znesek 19 K 20 vin. Tatvina na škodo domače dekle se mu ni mogla dokazali. Poneveril je tudi 3 K, katere je dobil za nakup kolkov za dva plačilna povelja. Ker je bil obdolženec zaradi goljufije, poneverjenj in tatvin že 6 krat kaznovan, obsojen je bil na eno leto težkeječe. Udarec s steklenico. Dne 12. novembra zvečer so igrali cigani v Z vabovi gostilni na Javorniku. Pri plača nju zapitka je zahtevala natakarica Helena Fajfar še 88 vin. Zaradi tega doplačila se je vnel prepir. Cigan Albin Reichart je pograbil slekknico ter ž njo udaril natakarico s tako silo po glavi, da se je nezavestna zgrudila. Obsojen je bil na šest t e d n o v j e č e. S cepinom je udaril Janez Lah, drvar v Mojstrani, svojega očeta Andreja in ga lahko poškodoval. Lah je jezen na očeta, ker mu noče posestva izročiti, Obsojen je bil na mesec dni zapora. Loterijske srečke dne 29. decembra m. 1. Gradec: 76 19 64 28 12 iostiva gospa, •II veste, zakaj morate pri nakupovanju slad - e kave izrecno poudarjati ime »Kathrelner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vsehvrhn, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj Is Hathreinerjeva Kneippova slad na kava Ime eprlčo posebnega načine ivojege proizvajanja vonj In okua zrnate keve. Zapomnita si trnej natanko,■-ilo-suva ginpu, Ue dobivate p i famo KKtliieiM'i-.n« > Im i> z • lj v 7.H- prti 11 iivirmh tevojiii a u»|it* ui! Planinske vesti. Orožnova koča na Črni prsti je imela letos 29f> obiskovalcev, lansko leto samo 140, torej letošnje za 155 več. Med temi je bilo 60 ženskih in 235 moških. Prenočilo jih je 66. Članov »Slovenskega planinskega društva* je bilo 110, članov drugih planinskih društev 35, dijakov z društveno letri'imacijo 49, nečlanov 101. Po narodnosti j" bilo 216 Slovencev in fo-hov. 51 Nemcev, 25 Lahov (m. d tem- 16 tržaških). 2 B -igara in 1 Oger. Najštevilnejši obiski koče so bili dne 5. avgusta ob društvenem izl4u: 50 izl< tniknv (prenočilo jih 11), dne 31. julija: 21 (prenočilo jih 6). 7 avgusta: 21 g'jenct v IV.a letnika c kr. artiU-tj ke kadotne šole z Dunaia pod vodstvom stotnika Evg**na Kapretza. mi dne 29. julija : 20 (prenočili štirje). Prvi obisk je imela koča dne 2 julija, zadnjega pa 19. septembra. — Kakoi je iz npom* nj v spominski knjigi razvidno, so bdi i/It trnki s posirež »o in provijantom zelo zadovoljni. Triglavska koča na Kredarici je imila lelos 361 obiskovalcev, lani 472, in sicer je bilo: Slovencev 240 (lani 321), Cehov 18 (lani 35), Hrvatov 5 (lani 9), avstrijskih Nemcev 86 (lani 96) iz Nemčije 2 (lani 4), Italijanov 9 (lani 4), drugih 1 (lani 3). V Aljaževem domu v Vra ti h je bilo letos 824 izletnikov in turistov (lani 846), in sicer: So-vencev605 (lani 551) Cehov 46 (Uni 25), Hrvatov 13 (lani 6). avstrijskih Nemcev 228 (lani 235). iz Nemčije 22 (lani 7), Italijanov 5 (lani 3), Ogrov 4 (lani 8), Japoncev 1 (lani —), Rusov 8 (lani 8), Francozov — (lani 5). Erarnocestok Mrzlemu studencu, na Rudno polje in na planoto Pokljuke grade od vile konzula Vettra, ležeče ob poti z Bleda proti Triglavu. Gesta bo dolga 9 km in gotova v tem letu. Kranjsko goro in Trento veže od letošnje jeseni lepa pot za jržo. S trentske strani do Vr?ca je bila dogotovljena že par let, letos pa so dovršdi severni del z Vršca v Pišnico. Kolportaža. Odkar je iz predpolopnega tiskovnega zakona odpravljena najbolj reakcionarna določba, ki je zahtevala poseben kolek za vsak iztis vsakega časopisa, izhajajočega vsaj enkrat na teden, je pretekla lepa vrsta let in zahteva po temeljiti reformi tiskovnega zakona ni v javnosti nikoli popolnoma utihnila. Bila je v svoji opravičenosti celo tako močna, da je bila vlada prisiljena, izdelati novelo, ki bi odpravila najbolj kričeče krivice. Ali hvala večnim homatijam v državnem zboru, kjer je zaostalo vsako delo, je obtičala tudi reforma tiskovnega zakona v odseku in sedaj, ko se približuje konec parlamentarnega zasedanja, se pokazuje nevarnost, da obvelja zastareli zakon tudi za dobo novih volitev. Med vsemi nazadnjaškimi določbami sedanjega zakona je najobčutljivejši § 23, ki prepoveduje svobodno knlportažo. Časopisje ne pripada dandanes samo zanimanju izdajateljev, temveč je nedvomno stvar vse politično misleče javnosti. Ne gre se le zato, da otežčuje § 23 kdajateljstvom razširjanje listov, temveč tudi čitateljem dela težave v dosegi časopisa. To velja posebno za neimovite kroge, katerim je težko izdajati naenkrat večje svote za naročnino, ki pa bi vendar radi imeli vsak dan svoje berilo. Čitateljem pogostoma ne dopušča strogo odmerjeni čas, da bi hodili od prodajalne do prodajalne in iskali lisi, ki ga ravno žele. Svobodna kolportaža, ki omegoča prodajanje časopisov povsod, bi koristila torej v prvi vrsti čitateljem h ncimovitih krogov in bi pomagala, da bi se povzdignilo delavsko časopisje. In ker je tiskopisje eminentno izobraževalno sredstvo, bi se tako pospešilo tudi splošno omiko. Tako je torej doslej veljavni tiskovni zakon naravnost ovira ljudski izobrazbi. V času volitev se pa Čuti težo § 23. se v drugem oziru. Njegove določbe ne veljajo samo za časopise, temveč za vse tiskovine. Potreba takih tiskovin je pa ravno v dobi volitev, ko se množe shodi in pogovori in zahteva boj izdajanje agitacij«kih in poučevalnih letakov, knjižice i. t. d., ogromna. Res je, da je praksa že v velikem nasprotju s teorijo in gotovo ga ni v vseh avstrijskih zakonih paragrafa, ki bi se ga toliko prestopalo, kakor § 23 tiskovnega zakona, ne da bi bile vse oblasti pokonci zaradi njega. Ali teoretično vendar obstoji § 23 in vsak žandar, vsak policist, ki ga hoče rabiti, ga lahko rabi. Pogostoma nastane v stvari huda konfuzija, kajti zakon dovoljuje izjeme; tiskovine zgolj lokalnega pomena se lahko kolportira. In pri sodiščih si tedaj razbijajo včasi glave, ali je kako vabilo na shod takega značaja ali ne. Tudi dokaj komičnega je v določbi. Kdor ima dovolj denarja, lahko vendar brez kazni kolportira. Ako lazpošljem stotisoč lepakov po posti, me ne kaznuje nihče; ako pa si hočem prihraniti poštnino in sam opraviti dtlo razdeljevanja, me takoj lahko primejo za sknee. Ta** dol« čhe, ki s< jim nu»ra smejati ves *vtt, ne morejo trajno obstati. Njih o V ro N «■ n u ■ MH £ ev 1— o o C C >u o 19 IzBla je v založbi Časopisa .Naprej, t Idriji I. knjiga Pod petni pečatom ž HM katero je spisal bivši katoliški kapelan H. « Kirchsteiger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 3J 312 strani, znaša 2 K 60 Tin. W Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega C branja knjigo «Pod spovednim pečatom prav JQ toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani O v knjigarni L. Schvventner; v Gorici v knjigarni A. Gabrfiček ter v Idriji pri upravi *y lista « Naprej.. >|s| dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako fC naroče 75 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1*— 38 » » » » 4 » » > 1*— Razpošilja v najlepših kartonih E. BRANDT tovarna finega peciva v Kranju 224 62 rT)đStir> doktorja pl. Trnk6czyja krmilno vamtveno sredstvo te dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih u-peh h, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 236—6 Lekarnar Trnh6oxy, Ljubljana. BĐ RB Primano najboljia, po najnovejših izkušnjah htgenjje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Kraiovlcu, A.Trevnu ter gospcj Jerici MorlČ. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špl-taiskc ulice 7. 227-11 Večkrat premirano 1 Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste ti-delke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča ise 82 Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani. HOTEL „ILIRIJA" 8948 Ljubljana Kolodvorske ulice št 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec — Izborna kuhinja. Poetrežba točna. Ceno nizke Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. Novo! paten- I tirane I Novo I =v 30. oblikah= In modna kovina, fino ponikljane. Lučjo kraeua in polovioo oenojia kot petrolejma. Priporoča se go-slilničatjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 26— i« Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi Acetjf len -svetilko Dobi se samo pri A. J. Ivano-n Izubijana, Roint ulioe, it. 8. JVtestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. I—27 Stanje vlog K 4,084.102 78. Stanje hipotečnih posojil K 2,331.610 62. pfaf (oVi SiVattti stroji so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežnl za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — b*f Teko na krogljicahl ~w Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 181—26 Kočevje na gradu. M ^ Gorica Svoji k svojim! Gorica jtotel „pri zlatem jelenu" V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad 30 sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico 1 Podpirajte svoje rojake, ki se bore za gospodarsko osvobojo od tujcev. 174 20-19 88 Pod to inamko je spoinati prodajalne, v katerih ae prodajajo aamo Singerjevi šivalni stroji Siugfer Co., ako. drnž. za šivalne stroje as-45 Kranj, glavni trg 192. Svarimo i trm najnujnejše avoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom izvirne Hingerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretje rok« dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti dopoalati posamnih delov. c o o« Al 9j &i C" v3 9j 3 Cd. 55 o m Oh cd Aleksander Ambrožic urar in trgovec na Bledn cd OS) dalje vsakovrstnih stenskih in budi In i h ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79—35 vse po najnižjih cenah. IT), ^odkrsjscl* frizer za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka 140-24 nasproti hotela Union" Jvstcm talke priponka za gojitev las in za umivanje KI v o svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Su*i bftl nad-Ifžno vroi ine. Ne provzrotuje h krčenja lat. Vpliva dobi o 01 poepeitevitnja oUti iiu». Zaioia *nkifrttift vpe-k siriZenih m zmeSamh las 0