134
Domače starine.
Slovenska mapa iz leta 1775.
Pred letom dni dobil sem v roke mapo, katero tu navajam, takole se glasečo:
„Ichnographouski grundriss te gmaine per Malcro-nogi na doleinskem. Ta obstoji u1 hribskem is bukovem inu samu per ziffrach 55. 54. inu 53. is nekterem smre-koum dreuHam obraszhenem gruntu. Pres gershinskeh dveih toaieriu is 6126, teh ceist inu Potu 4995, koker tudi tega na restalanega Prostora na salostni gori per Nr. 2 noter da vogala per Prelogah 15... 34. Inu tudi pres Prestora sa gauge, alii Richtni Platz 1600. sapo-pade ta gmaina ? klafter 843440 Inu je od mene spo-
det podpisSanaa u1 leiti 1775, po ordengi gori usetha inu met te, ketiri K tei Thallenge eno ponavadno pravizo imajo namerzh Gershino, inu tei podlossen Makronoshki Terh, Schrotijo, Thurn, Beneficium Matere Bosie, gerschine ot-tozlieze .... Pleter je, ketiri ussi skupei 57'1/5 semle, inu semelski Thaille sapopadeio pa sadershaine sakesorte Praviz toku restallana billa, de je na edno zeillo semle 15600, na eno polovizo semle 7500, na eden virtelz 3000 inu na edan drittelz semle 5200 klaffter pershlu. Ta 2 dan teiga Meisza kosaperska 177o,
J oh: Carl: Raimund: zu : Classenau m/p. Kays: K'oriigl: Rath in Foliticis et oeconomicis, dann
Craysshauptmann." Ta mapa je znamenita uže zato, ker je slovenska in sicer iz časov Marije Terezije in Jožefa, za katerih je bila le nemščina in latinščina v navadi, — zopet dokaz, da tudi slovenščina ni zauzemala zadnjega mesta, marveč je bila v uradnem pismu v navadi.
Nad okvirom, v katerem je navedeni napis, stoji majolika, na desni strani mape spodej pa je narisan kozel, kateri menda spominja na Baha — oboje znamenje, da ima okolica obilo vinskih gora,
«J.   o.