4. številka.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1917
Delavec izhaja vsak petek l datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2*60, za četrt leta K l-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Posiljatve na uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih cbjaahv po 12 vin. za vsako kr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Sprememb© službenih redov v rudništou v zmisiu § 1154 h obe. drž. zakonika (zaradi plačila).
Glede sprememb službenih irfdelovnih redov, ki jih zahteva državljanska delna novela k obč. drž. zakoniku glede plačila, so se vršile od decembra ob sodelovanju vlade med organizacijami podjetnikov in delavcev. Teh obravnav se je udeležilo tudi Centralno društvo rudniških t posestnikov avstrijskih.
Dne 13. januarja 1917 so bila posvetovanja dokončana, ter je bil sklenjen naslednji dogovor:
Končni dogovor glede na nedognane določbe § 1154. b o drž. zak. (III. delna novela).
Pri obravnavi rfavzoči zastopniki podjetnikov in delavcev izjavijo, neglede na svoja načelna stališča, da soglašajo, da naj za časa vojne in še šest mesecev po sklepu miru glede uporabe § 1154 b o drž. zak. velja naslednje, v kolikor niso po posameznih strokah dogovorjeni za delavce boljši pogoji:
„Službojemalec obdrži pravico do plače, če je postal po najmanj 14 dnevni službi nezmožen za delo zaradi bolezni aii nezgode za razmeroma kratek čas, in je, vendar ne več nego teden dni od dela zadržan, ne da bi bil to sam zakrivil namenoma ali iz malomarnosti. Isto velja tudi, če je zadržan od dela Iz drugih važnih vzrokov, ki se tičejo njegove osebe, ne da bi jih bil zakrivil sam.
V slučaju zadržanja zaradi bolezni pripada službojemaicu plačilo pričenši šele od tretjega dne bolezni dalje in največ en teden.
Kot plačilo velja:
1. Pri službojemalclh, ki imajo dnevno mezdo, dnevnina;
2. Pri službojemalcih, ki imajo tedensko ali mesečno mezdo, na en dan odpadli del tedenske ali mesečne mezde.
3. Pri službojemalclh, ki delajo v akordu ali imajo mezdo od kosa, na en dan preračunani povprečni zaslužek zadnjih predidočih štirih tednov, ali če je obračunovalna doba daljša, povprečni zaslužek dotične dobe, ali končno, če službojemalec še ni bil štiri tedne v akordu ali služil od kosa, za ves minuli delovni čas.
Od znezkov, ki jih prejema službo-jemalec na podlagi javnopravnega zavarovanja sme delodajalec odtegniti oni del, ki je sorazmeren z dejanskim prispevanjem k celotnemu zavarovalnemu prispevku".
Ta dogovor so sklenili: Zveza avstr, industrijcev, Centralna zveza industrijcev avstrijskih, Klub industrijcev, Glavno mesto avstr, delodajalskih organizacij, Avstr, glavna zveza delodajalcev, Državno društvo nemških obrtnih društev avstrijskih in Nižjeavstrijsko obrtno društvo.
Kot zastopniki delavskih organizacij so bile zastopane pri končnih obravnavah Komisija strokovnih društev avstrijskih, Centralna komisija krščanskosocialnih strokovnih organizacij, Centralna komisija nemških de-lojemalskih zvez, Češko-slovanska komisija strokovnih društev.
Vsi imenovanci so dogovor podpisali ! in se torej popolnoma izvede po vsebini j povsod, kamor sega vpliv teh organizacij. !
Tega atogjovora ni podrsalo j €ei«lrai^o društvo rudniških 5®©- 1 sestnikov avstrijskih. Seveda vzroki za to še niso znani.
Ves čas obravnav je društvo imelo pri obravnavah v ministrstvu svoje zastopnike, tako da smemo smatrati, da ne more biti ne načelnih ne stvarnih vzrokov za odklonitev podpisa. Rudniški posestniki avstrijski nameravajo očividno, dognati za ru» '
darje slabejše pogoje v službene
rede in menijo najbrže, da jim k temu pripomore vojaško razmerje, v katerem se nahajajo sedaj rudarji, oziroma jim olajša Izvedbo njih volje.
Pred obravnavami in med njimi so rudniški posestniki avstrijski povsod pred lagali glede nedognanih določb § 1154 b obč. drž. zakonika, da naj se službeni redi v rudništvu tako spremene, da rudarjem ne gre pravica do plačila. Delavske skupine rudarskih zadrug so povsod po vsej Avstriji odklonile to spremembo, ki so jo predlagali rudniški posestniki. Popoindma nemogoče je, da bi mogli funkcijonarji rudarskih zadrug takim spremembam pritrditi tudi vbodoče. Vsi funkcijonarji rudarskih zadrug se zato nujno poživljajo, da pritrdijo spremembam službenih redov ie tedaj, če vsebujejo besedilo zgoraj navedenega dogovora ali pa besedilo zakona.
§ 1154 b se glasi v zakonu z dne 30. marca 1916, drž. zak. št. 69:
§1154b Službojemalec obdrži svofo pravico do plačila, če je po najmanj štirinajstdnevni službi zaradi bolezni ali nezgode za razmeroma kratko, vendar ne nad teden dni trajajočo dobo zadržan od dela, ne da bi blJ to zakrivil sam namenoma ali iz velike malomarnosti. Isto velja, če je zadržan od dela iz drugih važnih, njegove osebe se tičočih vzrokov, ne da bi jih zakrivil satn.
Od zneskov, ki jih prejema službojemalec za čas, ko je zadržan od dela, na podlagi javnopravnega zavarovanja, sme službodajaiec oni del odtegniti, ki odgovarja razmerju njegovega dejanskega prispevanja k celotnemu zavarovalnemu prispevku.	,
Pravna dobrota, ki velja v smislu tega zakona in po zgoraj navedenem dogovoru za veliko večino vseh industrijskih in obrtnih delavcev, naj bi, kakor žele rudniški posestniki avstrijski, samo za rudarje ne veljala,
Navedeni dogovor se je skleni! ob sodelovanju in vplivanju zastopnikov večih ministrstev, med njimi je bil tudi zastopnik ministrstva za javna dela pri montani-stiški sekciji.
Zahtevamo in želimo, da vlada po svojih rudniških oblastih spremembi službenega reda, ki jo žele podjetniki in s katero naj rudarjem ne pripada pravica do plačila, Odreže odobritev.
Stvar rudarjev in njih funkcionarjev v rudarskih zadrugah je, da pazijo na to in se ne dajo ne pregovoriti ne ukaniti.
Delavske skupine bratovskih skladnic se naprošajo, da čimprej same predlagajo spremembo službenih redov ali po besedilu gorenjih dogovorov ali po bese-
deSu zakona ter jo predlože rudniškim oblastem.
Pripomnja*
Gorenji dogovor, ki je nekoliko preciz-nejši nego zakonova določba, velja domala tudi za vse drugo delavstvo. Na to opozarjamo delavstvo sploh, zlasti pa še zaupnike organizacij. Nekaj pojasnil št- priobčimo na drugem mestu.
r*.	 "	"*"T,"“r
WiSsonovi mirovni pogoji.
Predsednik Zedinjenih držav se kljub vsem notam, ki ne kažejo dovolj spravljivosti, ni dal ostrašiti. Senatu amerikanske republike je predložil spomenico, v kateri se ne ozira na vročekrvno in fantastiško razpleteno besedilo nct vojujočih držav, pač pa poudarja, da smo se končno približali trenutku, da razpravljamo o miru in obenem o ukrepih, kako naj preprečimo v bodoče enako katastrofo, kakršna je sedanja vojna. Njegovi nameni so končanje sedanje vojne in <pa temelji za trajen mir po svežih novih načelih. V izvršitev teh namenov zahteva od ameri-kanskega ljudstva pooblastilo.
Glede končanja sedanje vojtie ugovarja Wiison vsakršnim aneksijam. Vse vojujoče skupine so izjavile, da ne nameravajo nasprotnika uničiti; zato se mu zdi, da nadaljevanje vojne nima pomena ter predlaga mir brez zmage, mir, katerega temeljno načelo so enakost in skupna deležnost skupne koristi. Le take spremembe deželnih kart priznava Wilson, ki se doženo sporazumno med vojujočimi (n. pr. neodvisno in samostojno Poljsko, ki jo naglašata obe noti vojujočih držav) in take, ki bi se izvedle na podlagi prosto izražene želje narodov. S stavki „da vlade sprejemajo vso svojo pravično oblast po pritrd:lu vladanih" in da je »vsakemu narodu, malemu kakor velikemu dovoliti, da sam odloča o svoji vladni obliki in o svojem razvoju neovirano, brez ogrožanja in neustrašeno." se izreka predsednik severoameriške republike tako proti morebitnim z »deželnimi kartami" utemeljevanim aneksijskim načrtom osrednjih držav (Belgije, Srbije, Črne gore, Rumunije) kakor tudi proti načrtom, ki jih navaja ententa v svojih notah, da naj se nenemški narodi Avstro-Ogrske z orožno silo iztrgajo iz sedanje državne zveze, Alzacija in Lotaringija osvoji, Turčija uniči. Wilson ne zametava popolnoma spremembo evropske deželne karte, toda izvesti se ne sme z orožno silo, marveč po svobodno izraženi želji dotičnih „malih in velikih narodov"
Nemčija se razvija kot trgovinska pomorska država, zato je zahtevala od početka svobodo morja. Tudi Wilson zavzema podobno stališče, zakaj v svoji spomenici pravi, da je svoboda morij pogoj, brez katerega ni mogoč ne mir, ne enakost in ne skupno delo držav. Če pravi na drugi strani Angiija, da je uničenje „pruskega militarizma" predpogoj za trajni mir, potem ugovarja tem namenom spomnnica s tem, da zahteva rešitev vprašanja glede oboroževanja na morju in na suhem v duhu zbližanja. To oboroževanje naj se omeji, in sicer tako, da postanejo iz vojske in mornarice le še
»orodje reda. ne pa orodje za napad ali sebična nasilstva".
Z izvršitvijo teh pogojev za končanje sedanje vojne bi bili pa tudi že položeni temelji za mir bodočnosti, in tako je združil Wilson svoje predloge za končanje grozovitega evropskega mesarjenja kakor tudi za odvrnitev bodoče vojne v tri glavne točke: Prvič vlada s soglašanjem vladanih, drugič svoboda morij, tretjič omejitev oboroževanja na morju in na suhem.
Vojni hujskači v državah sporazuma in osrednjih državah se bodo jezili na Wilso-novo poslanico in nekateri jo celo zasmehovali; očitali bodo, da se zavzema za nasprotnika. Toda pri narodih, ki hrepene po miru, bo zbudila spomenica veselost in našla navdušen odmev. Demokracija, svoboda prometa in razoroženje, to so tri točke, ki so pravo nasprotje absolutizma, zapori proti celim narodom in oboroževanju brez konca. »Načela človeštva morajo priti do veljave". Socialna demokracija ima ta načela v svojem programu ; že dolgo dolgo pred to krvavo izkušnjo jih je imela. Wilsonove besede niso prazne besede, ki jih utegne odpihniti vsak vetrič, zakaj za temi besedami stoji arneri-kansko ljudstvo in narodi bodo s hvaležnostjo čuli tu in tam Wi!sonovo spomenico, „To so načela človeštva in ta si morajo pridobiti veljavo".
Svesavna volna.
Ropotanja je po časopisju in parlamentih vse polno. Nihče ne ve, kako bi opisal grozovitost nadaljne vojne, velike spomladanske ofenzive, ki bodo seveda presegale vse dosedanje ofenzive, in sicer na morju in na suhem obenem. Na bojiščih je pa zadnje dni nastal zopet nekak naraven odmor, ki ga usiijujc poleg utrujenosti tudi vreme.
Na italijanskem bojišču so imeli ob Soči silovit topovski boj, drugih operacij pa ni bilo. Pri Gorici so pač Avstrijci zavzeli eno vrsto zakopov z nepričakovanim napadom. Tudi na tirolski meji so le običajni topovski boji. Napetost med obema strankama na tem bojišču je velika, bodoči spopad bo silen in krvav, ker bodo Italijani vendarle hoteli doseči kaj več uspehov. Italijani se boje na tem bojišču ofenzive; takoi poročajo italijanski listi, zato pa dobe od Francozov pomoč, kakor se hvalijo, dasi fe ta vest malo vero-jetna.
Rusko bojišče je bilo pozorišče precej hudih bojev. Pričeli so bili z malo o-fcnzivo ob Rigi, ob bukovinsko - rumun-ski meji ter v Rumuniji. V Bukovini so pričeli ofenzivo, ki traja že nekaj tednov v ta namen, da preprečjo pohod zavezniških čet v rumunsko Moldavijo, ker bi bila s tem ogrožena skoro vsa železniška zveza z vojsko ob spodnjem Dunavu. Ru-sko-rumunska vojska v južni Moldavi je potisnjena za reko Seret. Topništvo o-srednjih držav neprestano obstreljuje Ga-lac, ki gori v njem več sto hiš. Ofenziva v Moldaviji je pod vodstvom Brusilova, i ki upa na svojo vojsko prav mnogo, dasi doslej cela ofenziva ni dosegla nič drugega, kakor da je ustavila naglo prodiranje, ki pa itak tudi zaradi vremena ni bilo več mogoče v tisti izmeri kakor prej in ker treba urediti tudi zasedeno ozemlje ter je operacijsko ozemlje vedno bolj daleč.
Z macedonskega bojišča ni posebnih poročil. Vrše se običajni in patruljski boji.
Grška je deloma zopet odnehala. Izpustila je iz zapora precej Venizelistov.
Z Venizelosom niso več povsem zadovoljni niti Venizelisti. Grčija se plazi od di-plomatičnega koraka pa do diplomatične-ga koraka. Odločitve na to ali ono stran pa ne mara. Ententa zapleni Grčiji skoro eno tretjino mornarice. Sicer pa je Grčija za nas prava uganka v tej vojni.
Na francoskem bojišču imajo deloma lepo vreme. Tupatam sc vrše siloviti topovski boji in manjši spopadi, kakor ves čas. Znatnih uspehov pa ni ne na tej ne na oni strani. Pri spomladanski ofenzivi obetajo Angleži in Francozi, da se začne nova vojna, ki bo premaknila bojne črte. Odločitev te vojne pričakujejo zopet vsi na francoskem bojišču.
'Na turških bojiščih ni posebnih dogodkov. Pričakuje se pa, da bodo Angleži zastavili vse svoje sile v Egiptu ter bodo smatrali balkansko bojišče le kot postransko.
Poostrila se je pa vojna s podmorskimi čolni. Nemci pravijo, da še ni dosežen vrhunec podmorske vojne. Države sporazuma in tudi nevtralci jo občutijo zlo.
Delavci!
Izredno zborovanje delegatov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« se vrši v nedeljo 28. januarja dopoldne v mestni posvetovalnici (na magistratu) v Ljubljani. Dnevni red: a) poročilo o delovanju v letu 1916; b) aprovizacijska vprašanja; c) razno. — Zborovanju želimo obilo uspeha!
Romali ©regSed.
Pozor, organizacije in zaupniki! V
današnjem uvodnem članku je objavljen dogovor med delavskimi organizacijami in podjetniki glede § 1154 b obe. drž. zakonika, s katerim se dovoljuje majhna ugodnost delavcem skoro vseh strok, ki obole ali ponesrečijo. Po tej določbi imajo oboleli delavci pravico do tretjega dne bolezni dalje, če so že vsaj 14 dni v do-tični službi, do plačila, in sicer največ za en teden bolezni. Podjetniki smejo od plače odtegniti le oni znesek, ki je sorazmeren z delodajalčevim prispevkom za bolniško zavarovanje. Običajno plačujejo delavci dve tretjini, delodajalci pa eno tretjino. Ce torej delavec oboli, pa ima pravico na dan do 2:40 K bolniške podpore pri bolniški blagajni, mu mora podjetnik izplačati od tretjega dne dalje in največ za en teden plačo, a pri tem mu sme odtegniti vsak dan od za bolezni plačanega plačila eno tretjino bolniščine, to je 80 vin. na dan. Pripominjamo obenem, da po novem zakonu, ki stopi v veljavo meseca marca tudi bolniške blagajne ne bodo izplačevale za prve tri dni bolezni nikakršne podpore. — Strokovno tajništvo v Ljubljani napravi sicer nekaj posebnih od-tiskov tega dogovora, da jih izroči zaupnikom. Priporočamo pa vsem čitateljem, da ta dogovor sami izrežejo iz članka lista in ga shranijo. Dogovor pa ne velja še za rudarje, kakor omenjeno v članku, ker so ga rudniški podjetniki zaenkrat odklonili, a se je nadejati, da bodo rudarske organizacije potom oblasti dosegle prav kmalu tudi za rudarje to ugodnost s tem, da spravijo določbo v službene rede pri rudnikih.
Nesreča v Trbovljah. Sprevodnik Alojzij Klenovšek je bil v premogokopu zmečkan in je umrl. Zapustil je vdovo in več otrok.
Novice z Jesenic. Nastopila je zopet doba občnih zborov, obračun za celo leto: kaj se je storilo v minulem letu. koliko pogajanj je bilo, koliko resolucij poslanih, i t d. Na vsa ta vprašanja bo treba odgovoriti ; odgovor ne bo težak, ker so organizacije storile v polni meri svojo dolžnost in če bi bile še krepkejše, bi imele pa še več uspehov. V novem letu pridemo zato krepko na delo zlasti v pridobivanju novih članov za naše organizacije. Vojna ne bo večno trajala, potem bo pa treba zavzeti se za svoje interese, sicer ostanemo tam kjer smo. — Skoro vsak teden imamo poročati
o nezgodah in smrtnih slučajih v naši tovarni. Danes zopet navajamo več takih slučajev. Janezu Lampretu v mizarskem oddelku je cirkolarna žaga odrezala prst, lahke poškodbe je dobila na nogi sodružica Marija Likovič. — Pri Martinovih pečeh se je težko ponesrečil na glavi in na obeh nogah Peter Merku n; odvedli so ga v tovarniško bolniščnico, kjer je nasledni d3n umrl. Zapušča ženo in otroke. - Um se je omračit sodrugu Reberniku; prepeljan je bil v Ljubljano na oddelek umobolnih. Umrl je sodrug Franc Ramsner, ki smo o njegovi bolezni nedavno poročali, in sicer v Waidhofnu naNižjem Avstrijskem. Pokojnik je bil 15 let član naše kovinarske organizacije in je deloval na Jesenicah 5 let. Kot pravega sodruga se ga bomo vsi trajno spominjali. Zapušča staro mater. — Bodi mu zemljica lahka!
Umrljivost v Trstu. Leta 1915. je bilo v Trstu 741 slučajev smrti več nego porodov, leta 1916. znaša število slučajev smrti že 2333 več nego porodov. Porodov je bilo leta 1916. v Trstu 1768 proti 6895 leta 1914. Leti 1913. in 1914. kažeta prebivalstvenega naraščaja 3392 oseb, leti 1915. in 1916. pa prebivalstvenega odpada 3074 oseb. Krive temu so pač splošne vojne razmere.
Dvorni svetnik dr. Valentin Pogat-schnig bivši višji obrtni nadzornik v Gradcu je umrl v 77. letu starosti. Posredoval je večkrat tudi pri nas ob raznih mezdnih bojih. V občevanju je bil izredno vljuden. V Ljubljani je zadnjič posredoval pri velikem zidarskem mezdnem gibanju.
Mladeniči rojstnega leta 1899 se morajo zglasiti do konca januarja pri pristojnih vojaških oblastih (občinah, magistratu). Nabori se bodo vršili od 8. do 22. februarja.
Mast in surovo maslo. Urad za ljudsko prehrano je izdal naredbo glede suro-vsga masla in svinjske masti. Po tej nared-bi dope deželne vlade z ozirom na število krav-mlekaric v vsaki deželi ukaz od urada za prehrano, koliko surovega masla mora dotična dežela oddati. Deželne vlade bodo potem določile, koliko surovega masla moia oddati vsak posamezni okraj in okrajna glavarstva bodo določila, koliko surovega masla mora oddati vsaka občina. Zupan pa končno določi, koliko mora dati posamični posestnik. Glede svinske masti določa nare-dba, da bo vsakdo od vsakega prašiča, ki ga zakolje, tudi če ga zakolje za domačo rabo ali iz sile, moral oddati teži prašiča primeren del masti. Ta določba velja tudi za nazaj Urad za prehrano bo razpolagal, kako se razdeli na ta način dobljeno surovo maslo in mast. Ta naredba ima glavni namen, preskrbeti velika mesta.
Vojaška oproščenja. Vojno ministrstvo je izdalo na vojaška poveljstva odlok, po katerem smejo okra|jlna glavarstva črnovojnikiomi, ki prosijo za oprostitev črnovojniške službe, izdati dovoljenje, da smejo 6 tednov v svoji civilni službi čakati na rešitev vložene prošnje. Enako dovoljenijle smejo tozadevna politična ob-lastva dati tudi tistim črnovojnikom, ki so oproščeni samo do gotovega roka, a so vložili prošnjo za nadaljno oprostitev. V posebnih, uvaževanja vrednih slučajih, smejo politična oblastva dati taka dovoljenja še za nadaljne 4 tedne. Ako v tem roku od vojlašike oblasti ne pride nobene rešitve, mora dotični takoj odriniti k vojakom. Prošnje za zgoraj označeno ponovno oprostitev pa se ne smejo vlagati še le tik pred poteklim rokom oprostitve, ampak vedno pravočasno. Političnim oblastim se je natročilo, da se pri podelitvi začasnih oprostitev posebno ozirajo na važnejša kmetijska podjetja.
Strah in stud pred mrčesi, stenicami, bolhami, ušmi, muhami, ščurki, grili, molji
(Dalje na 5. strani.)
2«3Cll*ll2£n3	Priloga	Delavcu	št.	4.	1,1917
..j«
sMEt»rž© društvo m ie^ okolico .v
i&tu mm«
Vedno srno z veseljem pisali o napredku našega najveojega konsumnega društva, tuui danes nas navdaja veselje, ko imamo o njem poročati. Pred osmimi leti se je na poziv ustanovitelja zbraia peščica sodrugov v mali sobici na Glin-eali. Po daljšem razgovoru je bilo »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico« porojeno — ustanovljeno! Prijateljev je imelo malo. Biroke mase so stale na strani; kogar si ogovarjal, je zmignil z rameni, čes: kaj boš, kosurn je konsum, saj vemo, kako bo. Po copatah ... itd. Gonja liberalnih listov proti zadružništvu je tudi v deiavskih masah porodila nezaup-nost napram — lastnim koristim. »Slov. Narod«, kot glasilo trgovcev in kot glasbo stranke, ki je bila v hudih političnih borbah s klerikalci, ki so po vzoru Dancev, Angiežev in Nemcev snovali po kmetih konsumna društva — je dannadan smešil načelo samopomoči. »Konzumar« beseda je postala že nekaj smešnega! No — kljub vsej žalostni situaciji so vrli pionirji otvorili leta 1908 prvo prodajalno Konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Prvo leto' je bilo res težavno, vendar led je bil prebit. Zagovorniki in bori telji ideje so' šli brezobzirno za svojimi cilji. Uspeh ni zaostal! Statistika pripoveduje:
Razvoj .društva od ustanovitve do danes:
število število članov prodajalec Dobiček
Za dobo od 24. 0'U. 1908
iiu So. oni. 1 yo9 od 1. no v. 1909 do 15. nov. 1910 od i5. nuv. 191u do 15. okt. 1911 od 16. okt. i9i 1 do 12. oki. 1912 od 15. okt. 101Z do 81. okt. 1918 od 1. nov. 1913 do 15. sep. i^i4 od 16. »ep 19,4 do 15. sep. 1915 od 16 sep. 19:5 do 1 jul. 1910___________
Skupaj oii pot.da 1.7.1916 4,061.459--
Produja blaya
«8.981 08 242.078 33 404.618-83 513.058 61 556.186'67 580 3oo 67 764.449'16 931.7u«-66
365	3	2.035 —
845	5	11.365 25
1505	8	16.6.045
1635	10	18-877-12
1736	10	25.250 76
1459*	10	19.126 52
15/3	10	30.484-83
1797	10	32 879-38
465 članov,		156.629'3i ki že dve
Kakor so postajala živila redkejša, dragocenejša, tembolj se je kazal pomen — dobre organizacije konsumentov.
Zelo zanimiv je zato razvoj »Kon-sumiiega društva za Ljubljano in okolico« v letu 1916.
Statistika pove sledeče: blaga se je prodalo v tem letu po društvenih prodajalnah :
v januarju za K 91.735:71 v februarju za K 104.192:13 v marcu za K 100.146:66
. v aprilu za v maju za v juniju za v juliju za v avgustu za
K 102.264:36 K 117.778:27 K 117.666:94 K 157.980:19 K 118.368:67 v septembru za K 137.155:34 v oktobru za K 250.816:42 v novembru za K 14-4.571:27 v decembru za K 182.552:83
skupaj K 1,625.228:79 Prvih šest,mesecev	K 633.784:07
drugih šest pa	K	991.444:72
skupilo K T,625.228:79 V letu 1916 je pristopilo članov:
leti nisd oddali znamk.
Statistika nam tudi (glej poročilo za leto 19io/lbj pove, da se je šele v vojni dobi pokazal pravi pomen društva.
Ud 1. juiija 1914 do 1. julija 1915 je društvo oudaio blaga članom za 698,860 Kron 79 vin. — od 1. julija 1915 do L julija 19i6 pa za 1,138.369 K 43 vin.
Velikanski napredek se kaže ravno v ietu 1915 111 t916. Zasebna, takozvana legitimna, trgovina je šla le za dobičkom. Do vsej drobni trgovini nisi videl nikjer težnje: preskrbljevati ljudstvo s potrebnim biagom — pomagati ljudem v potre-01. — Povsod je bilo le eno geslo: napraviti kolikor mogoče dobičKa, dobička, dobička ... uocnie so morale ustanavljati občinske aprovizačne odbore, država je morala poseči z vsemi možnimi represalijami, ljudje so tarnali itd. — Konsumna društva niso sla za bogve kakšnim dobičkom — njih naloga je bila: preskrbeti člane s potrebščinami. Kalkulacija je bila le malo višja ali celo nekje manjša kot v normalnih časih. Konsumentje so to tudi vpaziii 111 konstatirali. Prihajali so drug za drugim in prijavljali pristop. Promet v posameznih prodajalnah je naraščal.
Tako je tudi »Konsunino društvo za, Ljubljano in okolico« prišlo do milijonskega prometa koj v vojni dobi kot' dokaz gori povedanega.
v januarju	38
v februarju	28
v marcu	15
v aprilu	6
v maju	11
v juniju	8
v juliju	31
v avgustu	29
v septembru	96
v oktobru	31
v novembru	—
v decembru	_ 64 ""357
Tudi hranilni oddelek je živahno posloval. — Deležni sklad je narastel na vsoto K 50.325:20!
Konsunino društvo za Ljubljano in o-kciico je postalo res v vsakem oziru znamenita organizacija konsumentov.
. Veselimo se uspeha, ki so ga z njo dosegli naši slovenski zadružni pionirji. Prihaja težka doba, še težja kot doslej. Upajmo, da se naša zadružna organizcija tudi v tej dobi pokaže v korist učianjenih. Treba bo seve, da bodo člani tudi pora-zuroeli organizacijo in ji stali v vsakem oziru na strani.
&rd&wm9 oi»£i£i$ki in
Po predavanju sodruga drja. Rennerja.
Zadružno gibanje ima po različnih deželah dostikrat povsem različne pogoje, 111 gotovo je, da mora slediti v različnih do-bah povsem različ. metodam. Razgovorimo sc o prvotni in zadnji misli zadružnega gi-nanja. Zakaj jih ustanavljamo? Najprej je lin takšen položaj, da je bila izročena preskrba z živili privatnemu kapitalu in njegovi konkurenci. Najstarejši zadružnki so zasledovali tale cilj: Izločitev konkurence, na mesto konkurence pa skupno delovanje ljudi; na mesto nerazveseljivega prikaza tekmec pride solidarno delovanje m tako spraviti privatni profit, ki se ste-ga drugače v žepe privatnih kapitalistov, konsumentom samim.
Konkurenca se pojavlja tudi pri malih trgovinah in tudi po majhnih krajih. Privatni trgovec more ponujati svoje blago kupovalcu, mora blago razstavljati, mora imeti velike prostore in na dobrem kraju, za katere plačuje visoko stanarino; vsi ti izdatki so vrženi pravzaprav v vodo. Z gospodarskega stališča gredo na ta način po vsej Evropi miljeni v izgubo za
reklamo, ki je pravzaprav nepotrebna. Privatna trgovina ima silno veliko izdatkov v obratu, ki so nepotrebni in privatni kapitalisti še povišujejo te izdatke; razen tega je treba upoštevati še riziko, ker propada leto za letom višje število^ trgovcev zaradi konkurenčnega sistema. K temu prihaja še dobiček privatnega kupče-valca in privatnega veletrgovca, med tema dvema je pa delavski razred v svoji onemoglosti, izročen ne le normalnim stroškom, temveč tudi še najnesrarnnej-šemu oderuštvu branjevca. In tako je vzrastla pri zadrugah misel, da je treba izkoriščane organizirati za skupen nakup, da je treba vpostaviti organiizirano povpraševanje in prištediti vse stroške ter organizirati ves promet, a ne po kapitalističnemu podjetniku, temveč po demo-kiatični organizaciji.
Konsumna društva so torej organizacija za pridobivanje vseh gospodarskih potreb, čeprav velja tudi zanje načelo, da nastavljajo enake cene kakor privatne trgovine, a s to razliko, da razdeljujejo doseženi dobiček zopet konsumentom. Zadruga nastopa s svojimi prihranki proti privatni kapitalistični konkurenci. Taka je bila prva smer zadružnega gibanja. Tudi še sedaj veljajo po večini ti cilji. Ali kmalu so morale upoštevati zadruge še druge faktorje. Privatno kapitalistični konkurenčni obrat ne odgovarja celi vrsti najvažnejšega blaga nič več in zato je prišla takorekoč meščanska družba, kapitalistični razred, k nam na posodo. Organizacijska misel je vzklila iz možgan proletariata in se je uresničila pred vsem v proletariatu. Ali kakor hitro je uvidel meščan-swi razred naše uspehe potom organizacije. tedaj si je izposodil našo obleko in kapitalistični razred si je ustvaril tudi organizacije ter izločil iz svojih vrst konkurenco. Delavski razred mnogo 'preveč prezira dejstvo, da nima danes nič več opravka s privatnimi kapitalisti iz prejšnjih časov. Kapitalistični razred je danes organiziran, njihove organizacije nad-kriljuiejo naše, in zastaviti moramo vse naše sile, da ne zaostanemo za meščanskim razredom. Te meščanske združivte nastopajo v oblikah različnih kapitalističnih družb. Cesar ni zmogel velekapital poedinca, to je izvršila združitev kapitalistov v trgovski družbi.
Velike trgovinske panoge so monopolizirali zase. Trgovski družbi se je pri-uruziia akcijska družba, ki razpolaga z milijoni in si prisvaja vlado nad delom blagovnega trga. Na ta način iziočuje konkurenco, še bolj pa s koalicijami organizacij, s karteli in trusti. Karteli proizvajalcev in karteli veletrgovcev razpolagajo z neizčrpljivimi sredstvi, zlasti če so zvezani v bankah. Bančni ravnatelji nastopajo sedaj na blagovnem rrgu in reklame ne potrebujejo, ker nastopajo vzajemno in enotno in podjetja imajo pri tem majhne izdatke, in tako je nastopilo dejstvo, da kljub vsej svojej pridnosti ne nadkriljujemo več privatnih podjetji. To sc je pokazalo še pred vojno. Tako je združena vsa produkcija sladkorja v kartelu za sirov sladkor. Vsa sladkorna trgovina je v rokah neznatnega števila bank, ki narekujejo cene za sladkor. V tem kartelu vlada najstrožja solidarnost, kartel ima malo stroškov in konkurenca je popolnoma izločena. Učinek je, da delazmož-nost zadružnega obrata napram kapitalistični organizaciji ni več tako velika kakor prej in da oddajajo lehko konsurni od kartelov kupljeno blago le z neznatno povišanimi cenami. Vsled tega se je porodila pri marsikomu misel, če ni pravza-
prav kapitalistično preskrbovanje z živili uspešnejše nego zadružno. Če pregledamo stvar le na ta način, potem moramo priznati, da imajo kapitalisti prav. Enako kakor pri sladkorju je tudi pri kavi. Karteli obvladujejo ves kavin trg do Jave. Karteli in njihove bainke sklenejo s paro-plovnimi družbami trajne pogodbe. Da so potem ti karteli uspešnejši nego konsunii, to uvidi vsakdo. K temu prihaja še tretje kapitalistično podjetje, namreč velike blagovne hiše, zgrajene na principu najhitrejše prodaje in najmanj povišanih cen. Tehnična delozrnožnost teh velikih podjetij velekapitala nadkriljuje seveda v nekaterih ozirih naše zadruge. V srednjih in rnalili mestih pa nadkriljujejo zadruge kot obrati še vedno privatni kapital. Ali ta premoč organiziranega kapitala, bodisi v bank ali ali kartelih, nasproti prihranjenemu kapitalu v zadružnih organizacijah, pa kaže, da potrebujemo višjo tehnično nalogo kot organizacija konsumentov, da moramo prilagoditi našo, metodo novim zahtevam, da ne moremo več vztrajati pri malih krajevnih društvih, temveč da moramo stremiti po združitvi sil. lKjub temu pa bomo še nad karteli in bankami, ker delamo v naših organizacijah na to, da dobe dobiček člani, med tem ko spravlja privatni kapital dobiček ■sam, skratka, imeli bomo to premoč, da ostanejo naše organizacije prej ko slej socialistične naprave. Ali to seveda še ni vse. Mi moramo korakati tudi s časom, stremiti moramo od starih oblik zadruge k novim, tehnično popolnejšim. Da ostanemo na višku razvoja sedanje dobe, moramo energično stremeti po lastni produkciji. Ce se kar-telirajo producenti sladkorja in s tem obvladajo kmetijstvo in po drugi strani spravljajo v svojo odvisnost vse, teuaj nam prav malo pomaga naša zadružna organizacija. Zadružna organizacija ne sme. okameneti spričo razvoja. Veliko zlo je, da smo prišli pri nas trideset iet prepozno. Politika izjemnega stanja, Taafcjev režim, »zapostavljanje delavskega razreda, vse to je zaviralo pri nas razvoj.* Med tem ko so ustanavljali drugod že v letih šestdesetih in sedemdesetih velika društva. so pri nas uničevali v letih 1873 do 1878 konsumna društva večji del s šika-nami in šele v letih devetdesetih je pričelo novo življenje. Ker so politično zapostavljali delavski raizred, zato se tudi konsumne organizacije niso mogle razmahniti. S tem so izgubljala naša društva na odporni sili in. če pričenjamo danes z delom, da se prerodimo po vojni, tedaj moramo najprej vprašati: Ali imajo naše zadruge toliko sredstev, toliko denarja, da ne izdelujejo le same sladkorja, temveč da se tudi osvobode kartelov? Ce tega ne zmoremo, tedaj pridemo prepozno, pridemo ob času, ko bodo karteli že popolnoma izgrajeni.
Angleško delavstvo se je znebilo kartelov že preje, nego meščanstvo. In na Angleškem se je sijajno obneslo to veliko zadružno gibainje ob vojni in je izvrstno preskrbelo članom živila. Med tem ko smo se borili mi v začetku predvsem proti privatni trgovini in pred vojno najbolj proti kartelom, ki narekujejo cene, je vstopilo angleško delavstvo z neizmerno velikim in močnim zadružnim gibanjem v vojno. Zlasti proti enemu kartelu je bil naperjen pred vsem naš boj, ki je bil še zato srditejši, ker si je nadel ta kartel našo obliko, namreč proti zadružni organizaciji agrarcev. Ta organizacija si je izposodila zadružno bivstvo od nas, saj izhajajo od proletariata sploh vse oblike zadrug. Ali njihova organizacija ima mnogo boljši ustroj in je učinkovitejša kakor naša. Veseli bi bili Iehko, če bi dosegli moč njihove organizacije. Mi ne smemo raz-troševati pri zadružnem gibanju naše mo-
či z malenkostnimi prepiri in poizkušnja-mi. Ali ne samo to. Odkar je vojna, nam preti nova nevarnost, stvar, ki nam vsiljuje vprašanje: Ali imamo sploh še kaj
moči ?
Med vojno smo videli, da zapleni država to in ono blago in pravi, odslej gospodarim jaz s tem blagom. Ali imamo napram tem poizkusom še pravico do obstoja kot zadruge? Če zapleni država vse, če gospodari z vsem blagom, potem smo mi nepotrebni — tako sklepajo nekateri politiki. Potrebno je torej, da dobimo jasen pregled o dosedanjem delovanju države med vojno.
Država je ustvarila monopol za žito in žitne izdelke in ustanovila vojno' žitno družbo. Ali že tukaj se vsiljuje vprašanje, če je bilo razumno od države, da je vrinila med svoj veietrgovski monopol za žito malotrgovski monopol občin. Takrat smo mi predlagali državi drug načrt. Dejali smo, naj združi dosedanje mline in trgovce v prisilno zadrugo in naj jim narekuje cene. Če bi bili to storili, bi prišla moka brez vsega hrupa v deželna glavna mesta zgolj po trgovski načelih, a z državno organizacijo je prišla anarhija. Čeprav je misel, da je naloga države preskrbeti ljudstvu hrano, zdrava, vendar ni s tem še rečeno, da napravi in .izvede država iehko vse. Vsega ne zmore in mnogo dela ostane še zadružnemu socializmu. To vidimo že pri vojnem žitnem zavodu. Potem imamo še takozvano družbo »Miloš«, ki je nastala iz kapitala »Kreditnega zavoda«. To podjetje ima edino pravico, da uvaža blago iz tujine k nam. Ali ta družba je zaplenila blago doma in nastal je povsem nov položaj. Kdor je hotel prej kaj kupiti, je šei na trg, a danes mora iti k družbi »Miles«. To povzroči povsem nov način gospodarstva in prav nevarno je nadevati temu načinu ime socializem. A tudi kapitalizem ni, temveč zmes države, kapitalizma in socializma. Državno gospodarstvo pa spravlja konsumna društva v veliko stisko. Če hočejo kaj dobiti, tedaj morajo nastopiti pot ali k vojnemu žitnemu zavodu, ali k »Miles«, ali k sladkorni centrali ali h kaki drugi centrali. Ne verujem, da ostanejo vse te naprave tudi po vojni, ali nekaj jih gotovo ostane. In prinese nov element v bodoči gospodarski način, stopimo v popolnoma nov svet. Vprašati moramo: Kako naj postopamo, ako ostane to podžavlje-no gospodarstvo? Predvsem izgubimo mnogo naše prejšnje svobode in postanemo odvisni od različnih državnih mest. Y obrambo proti državnemu socializmu moramo stopiti, pokazati moramo, da znamo in hočemo tudi mi nekaj v teh stvareh. Nikdar ne smemo pripustiti, da postane delavski razred odvisen pri svoji vsakdanji hrani od države. Vzemimo leta primer: V tern ali onem kralju izbruhne stavka. Podjetnik odkloni zahteve delavstva. In tedaj se Iehko zgodi, da dotični kraj ne dobi potrebnih živil zaradi bog zna kakšnih »prometnih težkoč« in učinek državnega socializma v tem primeru bi bil, da prisili delavca k sprejemu vseh podjetnikovih pogojev. Zato je jasno kot beli dan, da ne sme kapitulirati zadružni socializem pred državnim socializmom. I )ržava ne sme iti nikdar preko veletr-;rovskega monopola, vse drugo mora o-: lati v rokah svobodne trgovine. Za občinski socializem ostane potem še plin, voda, razsvetljava, promet in premog. Ta podjetja temelje seveda na davkih prebivalstva, med tem ko temelji naša organizacija na samoupravi članov, ki vtaknejo v obrat svoj denar. Pri nas vlada demokratični princip, pri onih pa birokratični. Zato je naše mnenje sledeče: Da uredimo vsa vprašanja, potrebujemo v bodočnosti državo, ki ustvari predvsem urad za ljud-
sko prehrano. Država in občina morata delovati za	ljudstvo	in biti	pod ljudsko
oblastjo, pod	njegovo	kontrolo,	drugače
bo vse delo' le v interesu nekaterih ljudi. Državni zakon mora zagotoviti predvsem konsumnim društvom venk vpliv m kon-sumne organizacije je treba osvoboditi vseh šikan z državnimi zakoni. Delavstvo pa se mora učiti, če hoče vse to doseči. Socializem se uresniči le potom delavstva. Vedeti moramo zakaj gre, vedeti moramo, da	posega	država	v	vse nase
gospodarsko	Življenje	in zato	si	mora de-
lavstvo priboriti državo. Dobiti moramo veliK vpliv v državi, aii vsega upanja ne smerno postavljati na državo, temveč sprejemati še vedno večjo polovico bremen na svoje rame, na rame poiiticne, strokovne in gospodarske organizacije delavstva.
nas att t^rueoci.
Živimo v vojnih časih, ki prinašajo danzadnem spremembe v prejšnjih nazorih, bouisi o vojevanju, zdravljenju raznih bolezni itd. lako tudi v gospodarskem oziru; vse prejšnje gospodarske razmere je vojna korenito izpfemenila ter jim nakazala nova pota. Zadružne organizacije so kot del narodnega gospodarstva, odvisna od gospodarskiii razmer; a njih naloge so prikrojene za cas mirnega razvoja, ko je vsaiK napredek uspeh truda in skrbi prejšnjih dni. Zato konsumnim za-urugam ni bilo lahko, prilagoditi se vsem novostim v gospodarstvu, ki jih je prinesel in jih še prinaša nemirni vojni cas.
V prvih dneh svetovne vojne so vsi zadružniki, člani Kot vodstva, s skrbjo gle-uali v bodočnost, bali so se katastrofe; nikdo ni vedel, kako bodo naše zadružne organizacije preživele težke case največje gospodarske stiske za Časa vojne. Toda
kniaiu je minul strah, povrnita se je krepka volja v srca ljudi, ki stoje na cehi naših zadrug, kakor tudi v srca članov samih. Zmagalo je zaupanje v zadruge; prvim dnem razburjenja so sledili dnevi skrbnega in neumornega dela ne samo, da zadruge prezivotarijo težke vojne čase, temveč tudi da se prilagode novim gospodarskim razmeram, da se celo razširijo. 1 udi v teh časih naj nasprotnikom iznova dokažejo, ua so vazen in potreben činitelj v narodnem gospodarstvu. Delavstvo pa naj se iznova prepriča, da so naše zadruge naprave, ki ga branijo pred izkoriščanjem privatnih špekulantov z živili, ki posebno v vojnih časih nesramno odirajo konsumente.
To delo v prospeh zadrug ni bilo lahko, vsaj so morali njih voditelji premagati nebroj težav. Prve težave so se pojavile vsied neumevanja članov glede pametne presrbe z živili. V prvih dneh vojne so , člani, ki so v boljših gmotnih razmerah, oblegali prodajalne zadrug ter hoteli pokupiti vse zaloge blaga. Zadruge pa imajo tudi člane, ki žive od danes do jutri, in ki ne zmorejo toliko sredstev, da bi nakupih naenkrat večjo množino blaga. Treba tedaj skrbeti, da tudi ti člani dobe blago po zmernih cenah ter niso zavezani na zasebne trgovce, ki špekulirajo s pomanjkanjem živil. Voditelji so bili tedaj primorani zastopati načelo pravičnosti: razdeliti zaloge živil vsem članom enakomerno in poceni. In kako težko je bilo, u-veljaviti to načelo, bi vedeli povedati voditelji kot tudi prodajalci zadrug.
Kolikor dalje pa je vojna trajala tem-večje so bile tudi težave s preskrbo živil. Zaloge blaga so se manjšale; težave so se pričele z moko in od meseca do meseca je več vrst najpotrebnejšega blaga začelo primanjkovati; tako mleko, mast, meso, milo itd. Vlada je izdajala odredbo za odredbo, grozila z najostrejšimi kaznimi, a pomanjkanju živil ni konca. Kako
naj bo potem kosuinnim zadrugam mogoče, preskrbeti člana z blagom, ako država sama ne more primorati poljedelce, tovarnarje, trgovce, da prodado svoje blago po zmernih cenah, ne z ogromnim dobičkom. Težavno je bilo delo tudi v tem oziru.
Polno je bilo tedaj zaprek, ki jih je vojna povzročila in ki so skušale kon-sumnim društvom škodovati v njihovem razvoju. A danes po dveinpolletni vojni tudi voditelji konsumnih zadrug lahko porečejo, da so vedno in vedno odstranili vse zapreke, premagali vse težave, četudi največkrat z naporom vseh moči in če-sto v boju načelstev s člani. Kot kažejo poročila naših zadrug in »Osrednje zveze konsumnih društev na Dunaju'; so sko-ro vse zadruge napredovale, pridobile novih članov, zmanjšale dolg na blagu, povečale blagovni promet, predvsem si pa okrepile svoje lastno premoženje. Naše zadruge so tedaj jasno dokazale, da imajo zdravo jedro. Konsumne zadruge morajo pri določanju cen imeti pred očmi interese članov ter ne morejo po vzoru privatnih podjetij špekulirati s pomanjkanjem živil ter privijati cene. In podjetje, ki se mora držati načel pravičnosti in zmernosti v cenah blaga, pa ni zidano na zdravem temelju, ne bo preživelo vojnih časov.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da avstrijsko zadružno gibanje ni zaostalo v razvoju, temveč se razvilo še bolj kot pred vojno. Konsumne zadruge so javnosti dokazale, da znajo preskrbo z živili voditi bolje, kot zasebni trgovci. Ker so konsum-na društva blago, ki so ga prejela od občin in raznih uradov nesebično po zmernih cenah oddajala1 konsumentom, si privatni trgovci niso upali prav veliko dražje in šc z veliko večjimi dobički prodajali blago. Konsumna društva so postala te-dui r e g u 1 a t o r c e n na blagovnem trgu.
Naše konsumne zadruge so sc tedaj okrepile na znotraj, povečale svoj ugled na zunaj. Slej ko prej stojie, tudi v teh težkih časih preizkušnje trdno na braniku za koristi delavnega ljudstva.
Tako pri nas, pa si oglejmo še razvoj zveze konsumnih društev v Nemčiji v vojnem letu 1915.
Tudi nemško zadružno gibanje je sijajno premagalo vse mnogobrojne gospodarske težave; ki jih je povzročila vojna.
Zveza konsumnih društev v Nemčiji je skušala tudi v letu 1915 okrepiti zadružno gibanje s tem, da jtc manjša društva priklopila večjim. Število konsumnih društev se je vsled tega zmanjšalo od leta 1904 na 1073. Navzlic temu pa je število članov naraslo za 131.915 glav, tako da so štela koncem leta 1915 konsumna društva 1,849.464 članov. Dasiravno je večji del najboljših konsumentov moral oditi k vojakom, se ije promet povečal od 492,980.519 na 493,569.933 mark. Nad vse razveseljivo pa se je izboljšala lastna produkcija zadrug; povišek znaša celih 13,680.211 mark, tako da so v letu 1915 konsumna društva izdelala v lastni produkciji blaga za 120,070.000 mark. Društva imajo lastne pekarne, mesarije, mline, tovarne za mineralne vode itd. Tudi denarna moč konsumnih društev je v prvem vojnem letu močno narasla. Deleži so znašali 36,331.064 mark, pomnožili so se tedaj za 2,558.965 mark; istotako so se Pomnožile rezerve za 4, 273.780 mark. fudi hranilne vloge članov so narasle od 80,243.901 na 85,247.837, tedaj za celih 5,003.936 mark.
Velenakupna družba ne m-š k i h konsumnih društev ima tudi v letu 1915. zaznamovati lepe uspehe. Njen promet se je vsled pomankanja živil sicer zmanjšal od 187,524.040 mark na
152,858.636 mark, nasprotno pa se je o-gromno povečala njena lastna produkcija; v lastnih tovarnah je izdelala blaga za 19,026.692 mark, povišek znaša celih 8,551.419 mark. Tudi denarno se je znatno okrepila. Osnovna glavnica je znašala 6 milijonov mark— toliko kot prejšnje leto, ker ni bil sklenjen noben povišek taiste; rezerve pa so se zvečale za 2,153.599 mark, tako da so štele koncem leta 1915 10,207.130 mark. Hranilne vloge v bančnem oddelku velenakupne družbe so štele 22,735.647 mark; zvišale so se za 1.070.477 mark.
Tudi založništvo družbe nemških k o n s u m n i h d r' t^š t e v , katerega naloga je, zalagati društva s tiskovinami in papirnimi izdelki raznih vrst, se je denarno ojačila. Osnovna glavnica je tudi v letu 1915. znašala 2 milijona mark. Vsled zmanjšane potrebe tiskovin in drugih papirnih izdelkov v začetku vojne, ko so ljudje v glavnem skušali si preskrbeti z živili, se je sicer zmanjšal promet za 2.529.476 mark; štel je koncern leta 1915. 3,242.208 mark. Zvišale pa so se rezerve od 666.065 na 753.025, tedaj za 86.960 mark. Tudi hranilne vloge m posojila so se zvečala za 102.897 mark; štela so koncem leta 2,423.699 mark.
Ogromne so številke, ki jih tu navajamo v dokaz moči zadružnega gibanja v Nemčiji. Ogromne so bile vsled tega tudi naloge voditeljev, da ohranijo svoje zadruge na višini mirnih časov. Kot je razvidno iz številk so častno rešili to nalogo, še več — navzlic težkočarn, ki jih je kot pri nas povzročila vojna v gospodarstvu, so povečali in okrepili zadruge tako, da so danes še trdnejša opora delavstvu v Nemčiji v boju z zasebnim kapitalom, ki pozna le samega sebe, pa neusmiljeno izkorišča edino posest delavnega ljudstva: njegovo delavno moč.
Ozrimo se daljic, v Švico, da vidimo, kako so delovale švicarske konsumne zadruge za časa vojne.
Izmed vseh nevtralnih držav je mala Švica gotovo ena onih držav, ki največ gospodarsko trpi vsled vojne. Vsaj je obkrožena od vojujočih se držav, ki ljubosumno pazijo nato, kako se razvijajo gospodarske razmere Švice posameznimi državami; ta kontrola je Švici povzročila že mnogo neprijetnosti. Poleg tega Švica ni obdarjena s posebno velikim poljedelstvom; prebivalstvo pa se množi od leta do leta. Zato ji že desetletja ni bilo mogoče, vzdrževati se z lastnimi poljedelskimi pridelki. Vsako leto mora uvoziti za 600 milijonov najpotrebnejšega blaga, tako žita, premoga, sladkorja itd. Vsled vojne pa se danes ves promet s sosednimi državami še težje razvija; preskrba z živili je težja. Poleg tega se cene živil neprestano večajo, plače švicarskih delavcev pa so vedno enake. V takih časih in razmerah so tudi švicarske konsumne zadruge imele vršiti mnogo težavnih nalog. Danes lahko porečemo, da pa tudi te zadruge niso varale članov v njih zaupanju. Na znotraj so se švicarske konsumne zadruge okrepile s tem, da so na celi črti uvede plačevanje v gotovini, prepovedale SO' tudi prodajo blaga nečlanom. Koristi revnejših članov so skušale varovati s tem, da so vsem članom enako oddajale blago v malih množinah, tako, da so se zaloge blaga nepretrgano in pravično razdeljevale med vse člane enako in poceni. Vsled tega pa so konsumna društva združena v zvezi švicarskih konsumnih društev, ostala tudi v teh kritičnih čssih odločujoč regulator cen. Zveza švicarskih konsumnih društev je — da dobi poceni iz prve roke blaga — s:opila v zvezo poljedelskih proizvajalcev za dobavo mleka in sira ter posušenega sadja. Dalje je v podporo revnejših slojev v je-
seni 1914 v Baslu ustanovila ljudsko kuhinjo. Tudi mlinarska zadruga švicarskih konsumnih društev je z nizkimi cenami in dobrimi izdelki pokazala, da so predvsem sveti interesi članov. Zveza švicarskih konsumnih društev pa je smatrala za najvažnejšo nalogo to, da dobi iz inozemstva kolikor možno veliko živil. V ta namen je posredovala pri švicarskem zvezi-nem svetu, ter izposlovala mnogo določb, ki so regulirala dobavo živil obenem pa zavarovala koristi konsumentov. Skušala se je tudi sama preskrbeti z raznimi živili in potrebščinami; tako je dobila iz inozemstva: 15 milijonov kilogramov krompirja iz Italije in Holandske, več cistern rumunskega petroleja, v septembru in oktobru 1914 tudi še 3,500.000 kilogramov sladkorja iz Avstro-Ogrske in Nemčije, in še mnogo drugih potrebščin iz raznih držav.
Tako smo v kratkem opisali delo konsumnih društev v Švici, ki ni bilo lahko vsled posebnih gospodarskih razmer v Švici. Zvezna vlada v Švici je tudi ofi-cielno pripoznala važnost konsumnih zadrug kot mogočnih regulatorjev cen. Tako so tedaj tudi švicarske konsumne zadruge dokazale, da so kos nalogam, ki jim jih stavijo gospodarske razmere v vojni.
❖
❖ ❖
Navedli smo par primerov, iz katerih naj se čitatelji preričajo, da je navzlic vojnim gospodarskim težkočam zadružno gibanje pokazalo' svojlo življensko sposobnost, pokazalo mogočen vpliv, ki ga ima iia razvoj zdravih gospodar, razmer tudi v vojni. Kapitalizem stoji sicer tudi da-des še trdno in tudi po vojni še ne bo tako kmalu premagan. Vendar zamoremo z veselim zaupanjem zreti v bodočnost ter se posvetiti delu v prospeh zadružnega gibanja. Ker eno je gotovo: Zadružna misel si bolj kot prej v mirnih časih osvaja svet in prosta zadružna organizacija je najboljši porok miru med narodi Evrope.
Z a d r u ž n i misli gre bodočnost.
(Dajje.)
in drugo golaznijo je gotovo upravičen, kajti muhe razširjajo s svojini oblezenjem smetij in potem jedil, bolezni, molji, grili, ščurki, peresne uši povzročajo škodo v hiši, stenice, bolhe, uši pa nadlegujejo ljudi in živali. Vso to golazen v hiši, kuhinji, hlevu in vrtu pokonča takoj Fellerjev mrčesni prašek „Elsa,“ ki prekaša vsa druga mrčesna sredstva. Cene pred vojno. 5 velikanskih škatel 5 kron, — eno škatlo kot pritlago 1 K razpošilja edino pristno lekarnar E V. Feller, Stubica, Eizatrg št. 334 (Hrvaško).
Svetovni pregled.
Poljski državni svet. Poljski državni svet je v svoji seji 17. t. m. imenoval vojaško komisijo, da organizira poljsko armado. Komisija obstoji iz kronskega maršala in 6 članov. Izvoljena je bila tudi komisija. ki naj izdela ustavo in načrt državnozborskega »pravilnika ter prouči šolska iti verska vprašanja.
Francoski in italijanski socialisti skličejo skupno konferenco, da se posvetujejo o delovanju za sprejemljiv mir.
Vprašanje nemških kolonij. »Obser-ver« pravi, da Nemčija ne bo nikdar dobila nazaj svojih kolonij, če ne bo jamčila popolnoma za bodoče svoje dobro obnašanje. List pravi, da sicer ne nameravajo Nemčije oropati njenih gospodarskih prilik izven njene mede. Najboljše bi bilo v Turčiji in v Afriki ustvariti mednarodno ozemlje, ki bi bilo vsem državam z enakimi pogoji odprto.
Holandske sodružiee so poslale o-
krožnico ženam vseh v vojno zapletenih držav, v kateri vabijo k sodelovanju za mir.
Žensko delo v Švici. V Švici so napravili pskušnjo z ženskim delom, kar zbujia precejšnje zanimanje tudi zunaj Švice. Po zadnjem obrtno-nadzorniškem poročilu soi v šivalnici neke tovarne s 50-minutnim obratom napravili zanimiv poskus s krajšanjem delovnega časa, in sicer tako, da imajo vsakih 50 minut 10 minut odmora. Delavke so morale zapustiti svoja delovna mesta in se kretati na prostem. Delavke so sprejele to novo uredbo z veseljem, zlasti, ker se je izkazalo, da so zaslužile več kakor prej pri delu od kosa. Tovarnar je dognal, da so opravile pvoprečno 25% več dela. Najslabejša delavka ni opravila več dela kakor prej, najboljša pa celo 40%. Pričetek dela so po tem pomaklnili na pol 8. uro zjutraj, delale so delavke na dan 9 ur, to je devetkrat 50 minut, kar da sedem in pol efektivnih delovnih ur.
V prejšnjem tednu je bilo potopljenih 90 trgovskih ladij. Sporazum hoče ladje še bolj oborožiti s topovi in torpedi.
Egiptovski sultan odstopil. Glasom italijanskih poročil je baje pričakovati v kratkem odstavljenja od Angležev postavljenega sultana v Egiptu. Med angle-škov lado in egiptovskim sultanom je prišlo že pred delj časa do spora, ker se je sultan izjavil proti porabi egiptovskih čet v Mezopotamiji.
Bolečine pomirjajoči učinek, ki ga ima Fellerjev priljubljeni rastlinski esenČni fiuid z znamko Elsafluid, obstoja v tem, da pomiri živce in poživi dotok krvi. Ce porabljamo pri bolečinah v obrazu in zobeh, nastalih vsled prehlajenja ali prepiha, Elsafluid, se vsled bolesti razburjeni živci pomirijo, kri ogreje boleča mesta in bolečina ponehava. Ni torej čuda, da je to dobrodejno sredstvo že nad 20 let vedno bolj priljubljeno in v več kot 100.000 zahvalnih pismih hvaljeno. Tudi mnogi zdravniki so je preizkusili in je najbolj priporočili. Pri najrazličnejših bolečinah nam dobro služi, za to naj bi ga ne pogrešala nobena hiša. Cene pred vojno. 12 steklenic pošlje fran-ko za samo 6 K lekarnar E. V. Feiler. Stubica, Elzatrg št. 334, Hrvatsko. Priporočajo veliko množico bolečine tolažečih svedstev zoper nevralgijo, revmo, giht, is-hias in podagro, a nobeno ne doseže „E1-safluida- ; zato se poslužujte samo tega, staropreizkušenega sredstva. Milo učinkujoče, zanesljivo odvajalno sredstvo so Feller-jeve, želodec krepeče rabarbarske kroglice z znamko Elsakrogljice, ki v nasprotju z drugimi drastičnimi odvajili nimajo nobenega škodljivega stranskega učinka. 6 Skat-ljic stane franko samo 4 K 40 v. (vu)
Za tiskovni sklad „Delavca“ sta darovala sodruga E. J. iz Tržiča 2 Krone in Fr. Žibernik iz Opčive 1 Krono-—Hvala
Uprava.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani.
Haročniki in prijatelji
,DELRVCR'
ne pozabite na obnovitev naročnine, če poteče!
Legsa koža
Podplati
se ohranijo« že se na nove ali malo ponošene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja*
Za en par z žebljički cena
za otroke za dame in dečke za gospode 26—35	36—42	40—46
K 1*20
K 1*50
K 1*80
Dobe se v zalogi čevljev „P E K 0“
Peter Kozina & Ko., Ljubljana,
Breg. nasproti Sv. Jakoba mostu.
h m m
obraza in rok, ki jo občudujemo na mnogih ljudeh, prinaša njih lastnikom dvojno korist. Prvič je lepa, bela, mehka koža potrebna za zdravje celega telesa, kajti le snažnost in mehkost kože omogoča neovirano diha r je kože. Nadalje naredi lepota obnuia in rok na naše soljudi prijeten, dopadljiv, vabljiv vtis. Ne-snažnosti kože, mozolji, zakožni črvi, pege, solnčne maroge itd. narede pa oduren vtis, kar dotičniku pogosto škoduje. Nadalje motijo te nesnažnosti dihanje kože, in to je škodjjivo zdravju. Mnogo tisoč mož in žena rabi v obrambo in za negovanje kože Fellcr-jevo preizkušeno pomado za obraz in kožo „Elsa\ ^ki stane samo 2 kroni (2 lončka franko 5 kron). V nasprotju s pogosto škodljivimi lepotili je popolnoma neškodljiva. Odstrani nesnažnosti kože, brani pred solnčnimi marogami, pegami, zakožnrmi črvi, mozolji itd. Namesto ostrega, pogosto škodljivega mila naj se vzame za obraz Fel-Icrjevo lil jno milo (l K) ali Fellerjevo boraks - milo (80 vinarjev) in toalntni umivalni prašer (boraks-prašek, l K).
Bujna rast las
ki naredi vsak obraz lepši, se doseže s Fellerjevo pristno Tannohina-pomado za rast las „Elsa“. Cene pred vojno (en lonček št. I. I K 60 h, močnejše vrste št. II. 3 K). Krepi glavno kožo, zabrani plešo in predčasno osivelost, učini, da zrastejo novi, zdravi, elastični, dolgi lasje mladostne barve, naredi krhke lase mehke in elastične tako da se dajo iz njih narediti lepe frizure. Ne vsebuje nobenih škodljivih snovi in zasluži torej prednost pred škodljivimi izdelki, kakor jih pogosto ponujajo nelckarnarji. Za nego brk Fellerjeva maža_za brke (50 vin). Naroči naj so naravnost pii E. V. Fellerju, lekarnar, Stubica, Elsatrg št, 334. (Hrvaška)
 ma iia siti L
registrovana zadruga s oatejano zavezo.
Tiskovine sa šoSe, županstva m urade. NajmocSer-nejse peskate in vabila xa shode in veselice. .-.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov« knjig, brošur, muzikaisj iid. .-.
Stereofipija. Litografija
Okraina bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne
Ordinira
| dopol. | popol.
Stanov
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Or. Minar
l/2ll —>/2l
l/2l.—'/23.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico jo treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obručati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
W"
Ivan Jaz in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi .411121 in stroje za pletenje (ShiiUM za rodbino in orni.
Pisalni snop lito. mgggari. Vozna leolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.