Št. 10.
Maribor, dne 7. marca 1912.
Tečaj XLYI.
pouk in zabavo.
SsKaJa vsak ietrtek ln velja » poKnlno vred In * Maribora m pokanjem na dom za celo loto i K, pol leta 2 K in za 8eW leta I K, Naročnina za Nemčijo S K, za drug« favenavrtrfhfe letala 6 K. Kdor hodi sam poni, Pl»*» na leto samo 8 Kj Naročnina so poSilJa na: Upravnlfitvo Slovenskega Gospodarja- * Mariboru, h- List se dopofillja do odpovedi, - Udje „Katat Sakovnega druStva" dobivajo list brez posebne narofelne, « Eosameznl listi stanejo 10 vin, - Uredništvo: Koroška oeeta Štev. S, _ Eokoplsl se ne vračajo, ^ Upravnlfitvo: Korsttz
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, Inserate ln reklamacije, Ba Inserate se platoje od enostopne peütvrsíe sa enkral iS eüu, «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inseraü se sprejemal, da srede zjokal, H«
zaprte reklamacije so poStnlne proste.
List ljudstvu v
Današnja številka obsega 12 strani,
M
Na Jožefovo dne 19. marca 1.1. se vrši v Celju ObČY)f ZbOr	kmečke zveze.
Govor ima drž. in dež. posl. dr. Krek iz Ljubljane.
Stradajte, Slovenci!
Tudi nemški poslanci imajo shode zaradi ob-Štrukcije v deželnem zboru. Iz govorov, ki jih imajo poslanci na teh shodih, Še je le spoznati prava ljubezen do Slovencev,. Vsi govorniki proglašajo geslo, da se mora nasproti Slovencem postopati samo z enim sredstvom, s stradanjem. Nič se ne sme dati Slovencem, stradajo naj, potem bodo zopet postali ponižni in poslušni nasproti Nemcem.
Posebno zanimiv je bil shod mariborskega, nemškega poslanca Wastiana dne 27, februarja v Mariboru. Mož je pripovedoval, da so se v deželnem zboru združili on, Ornig, Neger, Foest in Seidl, da preprečijo uresničenje najvažnejših slovenskih želj, kar se jim je nazadnje tudi posrečilo s tem, da so razbili deželni zbor. V imenu omenjene petorice je pozval Wa-•stian deželni odbor, naj tudi v svojem delokrogu slovenske zahteve davi, davi, davi!
Sedaj vsak Slovenec lahko spozna namene nemške veČine z nami. Njih program ni, Slovencem pomagati, ali jim vsaj deliti enake pravice, kakor Nemcem, ampak njih program je, Slovenci se naj izstradajo, njihove zahteve se naj zadavijo, se naj ne upoštevajo.
To načelo razglašajo poslanci nemške večine po vseh shodih, posebno glasno pa je povdarjal to načelo Wastian kot vodja one petorice najbolj zagrizenih nemških poslancev, med katerimi se nahaja tudi Ornig, krušni oče „Stajerčev",
Naši poslanci bi ne bili poslanci, ako bi pri ta,-kem mišljenju nemške veČine ne postopali z najodloč-nejšim sredstvom, z obštrukcijo. Izstradati se ne damo, potem morajo tudi Nemci z nami stradati. Ce mi Slovenci nič ne dobimo, tudi Nemci ne smejo nič dobiti. [Ali pravica, ali boj. Oni Časi so minuli, da bi lahko Nemci delali z nami, kar bi hoteli- Mi Slovenci čutimo v sebi dovolj moči tudi za boj proti Nemcem, ako nastopajo proti nam krivično» Nismo več bojazljivi in plašljivi, ampak pod vodstvom naših poslancev smo postali pogumni in odločni.
Ce nam torej kličejo nemški voditelji: Stradajte Slovenci! jim mi odgovarjamo: Nemci boste stradali z nami! Politika je boj, in v boju gre oko za oko, zob za zob!
Planinski pašniki na Spod.
■v
Štajerskem.
Živinoreja je za našega kmeta glavni vir dohodkov. Odkar v naših goratih krajih nazaduje živinoreja, nazaduje tudi Število prebivalstva. Kmetije propiadajo, ljudje se izseljujejo. ¡Ni Čudo, da je pri zadiijem ljudskem štetju leta 1910 nazadovalo Število prebivalstva ravno v marenberškem, slovenjegraškem in gornjegrajskem okraju. Kjer so imeli kmetje prej lepo število glav Živine, najdemo sedaj žalibog prazne lileve. Da se povzdigne živinoreja v teh krajih, je začel pravočasno v imenu Slovenske kmečke zveze njen poslanec dr. Verstovšek s svojim delom. Pripravljal je pot in dosegel je s svojo vstrajnostjo, da so se oblasti začele takoj brigati za te okraje. Agrarni komisar g. Sima-Gall, nadzornik g. Pelko in nadzornik planšarstva g. Posch iz Gradca so v teku poldrugega leta obhodili lepo število planin. Sadovi teh študij se že kažejo. Načrti za povzdigo planin v teh okrajih so deloma odobreni, deloma so že dovoljene podpore, deloma pridejo v seje planinskega sveta.
V	marenberškem okraju so dovršeni načrti za planine na Pohorju, ki so last Štirih posestnikov. Proračun za melijoracije (izboljšanje) znaša 40,000 K.
V	slovenjegraškem okraju je nakupil okrajni za-stop za pašnike dve posestvi; država je dovolila že podpore za nakup tega posestva, 16.000 K, in bode dala tudi podporo za melioracije.
V	gornjegrajskem okraju so že izgotovljeni načrti za razne planine. Delala se bodo pota, stavili hlevi, oskrbovale planine z vodo, zasejala zemlja z dobrim semenom itd. Okrešel (planina) proračun 4.000 K, Plesnikova planina proraČunl&.OOO K, Klemenšekova
planina proračun 15,000 K, Rovan-Kot (Martin Višnik) 8.000 K, Menina 60,000 K, Plešnikova planina 4.000 K Konečnik 5,000 K, Potočnik 4.000 K, Hriberšnik 4.000 K, Površnik 2.500 K, Zg. Goltnik 4,000 K, Sp. Golt-nik 3.000 K, Verbuč Grega 5.000 K, Kladnik 4,500 K, Radegunska planina 14,000 K, Medvedjak 6.500 K, Ter 4.500 K, Krumpačnik 4.500 K, Travnik 4.500 K.
Od teh proračunov dobijo posestniki podpore 60 do 80%. Glede pašnikov, ki so last škofijstva, se vt-Še pogajanja, da jih dobi pašniška zadruga za 20 let v najem. Pogajanja vodi poslanec dr. Verstovšek, kar lerega vrlo podpirajo v njegovem prizadevanju oblasti, zlasti g. agrarni komisar.
Delo za planinske pašnike v teh okrajih Še ni dovršeno; pridejo Še drugi načrti na vrsto. Posestnike opozarjamo, da izvršujejo vse pogoje, katere jim stavi oblast, da se ne bo zavlekla oela velevažna gospodarska zadeva.
Velikanski štrajk na Angleškem.
Na Angleškem je izbruhnil velikanski Štrajk. Nad en milijon delavcev premogarjev je stopilo s prvim marcem iz dela, Zahtevajo večjo plačo. Vlada se je veliko trudila, da bi dosegla sporazum med delodajalci in delavci, a sporazum se ji ni posrečil. Delavci vstrajno zahtevajo, da ne sme biti plača pri nobenem delavcu nižja, od 7 kron na dan. Delodajalci na to ne privolijo. Vlada Še nadalje posreduje, a kljub temu so delavci Že ostavili premogokope in začeli Štrajkati.
Strajk angleških premogarjev bo imel tudi posledice, ako bo delj časa trajal, za delodajalce in delavske kroge. Rudarji sami bi izgubili vsak teden na zaslužku 30 milijonov kron, in delavci drugih obratov, ki bi morali počivati zaradi pomanjkanja premoga, bi po kratkem času tudi toliko izgubili na zaslužku, da bi se moglo računati 40 milijonov kron skupno na teden. PremoŽenje stavkarskega zaklada znaša samo 30 milijonov kron. Celo, ako bi se vsakemustavku-jočemu Članu izplačalo na teden samo 10 Šilingov (o-koli 11 kron), bi znašalo to na teden svoto okoli 8 in pol milijona kron. A ob dragih življenskih razmerah je Življenje ob 30 šilingih na teden že umetnost.
Nepregledne so posledice štrajka v narodno-go-spodarskem oziru. Ako bo trajala stavka dalje kot teden dni, bo moralo počivati 20.000 lokomotiv in 700 tisoč železniških voz ter okoli milijon delavnic in tova-ren bi moralo zapreti svoja vrata. Kajti vse naše novodobno življenje je odvisno od premoga. Po štirinajstih dnevih bi morale vse železnice na Angleškem u-staviti svoj obrat, ako bi ne dobivale premoga za naravnost pretirane cene iz Amerike, ali pa morebiti iz Nemčije. Angleški admirali so pokupili že pred stavko vse zaloge premoga, ki so jih mogli dobiti, kajti celo v navadnih razmerah zadostujejo običajne zaloge mornarice komaj za 14 dni.
Ni pa izključeno, da se bo razširil Štrajk tudi n'a druge države. Belgijski premogarji so že naznanili lastnikom rudokopov, 'da začnejo s 1. aprilom Štrajkati, ako se njim ne dovoli kot najnižja plača 7 k'ron. Francoski premogarji istotako pretijo že v bližnjih dneh s Štrajkom. samo da podpirajo angleške tovariše v njih boju. Nemški delavci so poslali angleškim za Štrajk pol milijona kron podpore.
Nočemo soditi, ali je štrajk angleških delavcev opravičen ali ne. Ali to moramo reči, da nas organizacija, združen nastop premogarjev, eden za vse, vsi za enega, navdaja z velikim občudovanjem. In mi se samo žalostni vprašamo: Kedaj bo kmečki stan tako skupno in enotno nastopal ?__
Politični ogled.
— Državni zbor je začel v torek, dne 5. marca zopet svoja posvetovanja. Najprej je razprava o različnih draginjskih vprašanjih, potem prvo Čitanje vojnega zakonskega načrta, V finančnem odseku se bo nadaljevala razprava o davčnih predlogih, vprora-čunskem odseku pa zapira pot do posvetovanja o proračunu italijansko vseučiliščno vprašanje, proti kateremu obštruirajo Nemci. Vlada baje Želi, da se do Velike noči reši prvo Čitanje vojnega načrta in vsaj v finančnem odseku davčne predloge. Želje niso majh-
ne, in tem težje izpeljive, ker grof Stiirgkh nima zanesljive večine. Cehi so precej ohlajeni, ker so jim Nemci zopet onemogočili delovanje v Češkem deželnem zboru in se kujajo, da bi dalje podpirali vlado. Le slovenski liberalec dr. Ravnihar ostane zvest Stiirgkhu, Hochenburgerju in drugim ministrom, toda smolo i-ma, da je sam.
—	Na Ogrskem se je stari lisjak grof KJiuen, ki je tlačil toliko let Hrvate, frudo zaletel» Da bi sf odkupil obštrukcijo, je KoŠutovcem povedal, da v gotovih slučajih cesar ne bo smel vpoklicati rekrutov. Bil je celo tako drzen in se bahal, da je cesar s tem zadovoljen. Sedaj pa se je izkazalo, da cesar noče odstopiti od svojih pravic na ljubo puntarskim Ogrom in v tem so na njegovi strani seveda vsi visoki vojaški krogi, avstrijska vlada in prestolonaslednik» Splošno se sodi, da bo ta stvar zlomila Khuenu vrat. Khuen pač ni več na HrvaŠkem, kjer je smel vse delati, kar se mu je zljubilo. V ogrskem državnem zboru so veliki nemiri, ker Justhova stranka hrupno ovira posvetovanja o vojnem zakonu.
—	Pulj. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je vlada mestni svet v Pulju v Istri radi velikanskih sleparij razpustila. Nenadoma je prišel na puljski magistrat vladni zastopnik ter županu Varetonu naznanil, da je občinski svet razpuŠČen. Župan se je sicer ustavljal, toda slednjič se je moral udati, ko mu je zagrozil vladni zastopnik z orožniki. Pozno zvečer dne 24. februarja so še-le vsi občinski uradniki oddali svoje urade vladnemu komisarju. Med tem so se Lahi trudili, da bi preprečili namen vlade. Toda vladni komisar je svoje delo tako dobro vršil, da se je že dne 26, februarja sam javil sodišču mestni blagajnik Galante, ki je priznal, da je poneveril v zadnjem času 60.000 kron mestnega denarja. Izdal je tudi razne druge krivce. Zaprli so nato mestne uradnike Brigat-ta, Privilegija, Kvarantdta. .Juga in Deveschvicha. Vsi ti so veliki prijatelji Italije. Mnogo jih bo Še aretiranih. Tudi župan Vareton se ne sme ganiti iz mesta, Na dan prihajajo velikanske lumparije. V Pulju so aretirali še vodjo mestnega računskega oddelka, Jakoba Fillinicha, dalje so zaprli občinskega svetnika Petrisa, ki je bližnji županov sorodnik, ter več drugih laških veljakov. Dosedaj je dokazano, da se je poneverilo nad 1 milijon kron. Izginili so tudi važni zapiski in knjige.
—	Na Hrvaškem trajajo nemiri dalje. Stranka prava je izdala na svoje pristaše oklic, naj se vzdrže vseh nemirov, kajti banu Čuvaju so izgredi dobrodošli, ker s tem lažje dela s policijo, z zapiranjem ip zaplembo listov. Sumi se celo, da so nekateri izgredi naravnost od vladne strani naročeni in povzročeni. Volitve za sabor še niso razpisane. Ako se pravočasno ne razpišejo, bo započela stranka prava odločnejši boi proti sedanji vladi. Ves svet obžaluje Hrvate, ki toliko trpe pod1 mažarsko nadvlado, toda tako sočustvovanje ne pomaga veliko, vsak narod si mora končno vendar pomagati sam.
—	Nemški cesar Viljem obišče našega cesarja dne 20. marca na Dunaju, na kar se poda v Pulj, kjer se snide s prestolonaslednikom Fran Ferdinandom; dne 22. marca obišče italijanskega kralja v Benetkah, na kar se takoj odpelje na Krf, kjer ostane s svojo družino več tednov.
—	ltalij.-turška vojska. Turki so zopet hudo razburjeni. Pred Solunom so se namreč dne 2. marca pokazale štiri italijanske bojne ladje, ki pa so zopet mirno odplule. — Hud boj se je vršil dne 1. marca za hrib Mergheb blizu Homsa. 14,000 Italijanov je napadlo to važno turško postojanko. Po zelo hudem boju so se morali Turki umakniti italijanski premoči. Vendar so izgubili Turki samo okrog 100 mož, Italijani pa so imeli 600 mrtvih in veliko ranjenih. Višino Mergheb so dobili Turki zopet nazaj, Italijani namreč niso znali izrabiti svojega prvotnega uspeha. — Velevlasti: Rusija, Avstrija, Nemčija, Francija in Angleška skušajo doseči sporazum med obema vojskujočima se drŽavama. Uspeh pa je zelo dvomljiv, ker Turki pravijo, da tako dolgo ne privolijo v mir, dokler bo le eden italijanski vojak v Tripolisu. — Glavni poveljnik italijanske vojne mornarice, admiral Aub-ri, je dne 4. t. m. na bojni ladiji „Viktor Emanuel" umrl.
—	Na Kitajskem je izbruhnila vstaja z novo silo pa dan. Tokrat pa se ne gre proti ljudovladi, ampak proti njenemu predsedniku Juanšikaju. Najhuje
Stran 2.
divfla vstaja v glavnem mestu Pekingu in drugih večjih pokrajinskih mestih. Uporniki zažigajo mesta in, trge. Velik del Pekinga je pogorel. Mesto Ti,entsin gori na več krajih", Ljudovlada je odredila stroge odredbe proti upornikom,Vstaše pobijajo kar na ulici,Cesarstvu zvesti vojaki so se pridružili upornikom, Velika nevarnost je za Evropejce, Ubit je od upornikov tudi nek nemški zdravnik. Vsa Kitajska je podobna razsajajočemu ognju, Vidi se, da kitajsko ljudstvo še ni bilo sposobno za ljudovlado in evropske odredbe, s katerimi je hotela vlada kar naenkrat preustrojiti to velikansko državo, Nad Pekingom je proglašen nagel sod.
— Na Portugalskem so na krmilu svobodomi-selci, duševni bratje liberalcev drugih dežel, Kakšni tirani so ti ljudje, smo že večkrat Čitali. Sedaj pa prihaja vest, da je angleški poslanik odkril, kako sramotno postopajo portugalski liberalci-svobodomiselci s političnimi jetniki, med katerimi so večinoma pristaši kraljestva, V ječah, kjer so Iti siromaki zaprti, stoji voda in smrdljivo blato Čevelj visoko, hrano dobivajo tudi tako, ki je skoro docela nevžitna. Pa se u-pajo ti ljudje še Šopiriti kot omikanci!
Razne novice.
*	Duhovniška sprememba. C. g. M. Erhatič, kaplan pri Sv. Juriju ob ŠČavnici, je prestavljen k Sv. Antonu v Slov. gor.
*	Duhovniška vest. Župnijo Kebelj je dobil č. g. Rudolf Krener, kaplan pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah.
*	iz šole. Imenovani so: Začasni učitelj Jožef Golob na 3razredni ljudski šoli v Vuzenici za stalnega učitelja; St. Firm, nadučitelj vPodbrdu na Primorskem, za naducitelja v Olimju; začasni učitelj J, Womer za stalnega učitelja na petrazredni ljudski šoli v Cadra-mu; začasni učitelj Ciril Pregelj za stalnega učitelja na 4razredni ljudski Šoli v Petrovčah, Na 3razredni ljudski šoli na Bregu pri Ptuju je razpisano mesto začasnega učitelja,
*	lz poštne službe. Poštna oficiantinja Terezija Šmid je prestavljena iz Št, Lenarta v Slov. gor. v Preblavo na Koroškem.
*	lz sodne službe. Okrajni sodnik Adolf Matzl v Mariboru je imenovan za deželno-sodnega svetnika za Celje; okrajni sodnik Alojz Seliškar v Sevnici ob Savi je imenovan za deželno-sodnega svetnika in predstojnika okrajne sodnije v Sevnici; sodnik IvanPrem-Šalc v Mariboru je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodnije v Marenbergu, za predstojnika okrajne sodnije v Ljutomeru je imenovan sodnik Ferdinand Meditz v Kočevju; deželne sodnije svetnik in načelnik okrajnega sodišča v Ormožu, dr. Ivan Pre-sker, je prestavljen v Ljubljano; v Maribor pride za okrajnega sodnika dr, Friderik Fehleisen iz Ljutomera. — Ta imenovanja zopet kažejo, kako sedanji pravosodni minister dr, Hochenburger skrbi za Nemce in posilinemce. Slovenski liberalni poslanec dr. Ravnikar pa vkljub temu sili v vladno Hochenburger-jevo naročje.
*	Prestolonaslednik na Brionih. Dne 2. marca je došel na otok Brioni pri Pulju prestolonasled-
' nik nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo družino. Cesarska družina namerava ostati na otoku več tednov. Prestolonasledniku in njegovi družini ho na razpolago ladja „Lakroma", katera je odplula pred otok Brioni,
*	Mednarodni shod (evharistiČni kongres) se bo vršil od 12. do 15. septembra 1912 na Dunaju. Na ta-kozvanem „Heldenplatzu" bo ob priliki velike evhari-stične procesije daroval kardinal, knez in nadškof dunajski, slovesno sveto mašo v navzočnosti cesarja samega, nadvojvod, nadvojvodinj in vseh visokih oseb dunajskega dvora, zastopnikov vlade, uradništva in vojaštva. Kot glavna slavnostna cerkev, je določena cerkev sv. Štefana, druga manjša zborovanja pa se bodo vršila tudi v drugih cerkvah. Papeža bo zastopal pri evharističnem shodu poseben odposlanec.
*	Naši bratje na jugu. Dne 29. februarja se je vršil v Gorici velik shod zaupnikov Slovenske ljudske stranke za Goriško. Zborovanje je bilo zelo pomembno, ker so se istega udeležili voditelji naše stranke iz Goriškega, Kranjskega in Štajerskega. Shoda se je TideleŽilo okrog 300 najodličnejših mož. Na tem shodu se je zopet utrdila vzajemnost in edinost, ki vlada v naši stranki po vsem Slovenskem. Med drugimi je govoril na tem zborovanju v imenu štajerskih' Slovencev deželni in državni poslanec dr. Korošec, ki je prinesel GoriČanom pozdrave Štajerskih bratov, pogumnih in dela vajenih bratov na severni meji. Izvajanja dr, Korošca so zborovalci Živahno odobravali.
*	Kmečke hiše se sramujejo. Glasilo mariborskih nemškutarskih meščanov, „Marburgerca", se v zadnji sobotni številki norčuje, da si poslanec RoŠ-kar pri Spodnji Sv. Kungoti ni upal zborovati v kaki gostilni, ampak je sklical shod v Temerlovo kmečko hišo. Glejte kmetje! Ce gredo naši poslanci med ljudstvo in zborujejo v pošteni kmečki hiši, to našim nemškutarjem ni prav, zdi se jim nečastno. Tako daleč je že prijadrala Štajerčijanska nemškutarija, Na eni strani pišejo nemškutarji v svojih' listih v sladkih besedah „Kmet, preljubi kmet", na drugi strani pa se jim za malo zdi, Če se vršijo naši shodi v kmečkih hišah. Taki prijatelji kmečkega ljudstva so nemškutarji!
*	Tako deluj«*! Gospod nam je dal vzgled. Hodimo za njim! Imamo zlasti v postnem Času priložnost, da ta visoki vzgled požrtvovalno premišljujemo. To j« tista požrtvovalnost, Ki jo vedno oznsuijuj«-
_SLOVENSKI BOSPQDAB._
mo. Naj ne misli nikdo, da priporočamo pri krŠČan-slttHSoeialnem delovanju kako drtfgo požrtvovalnost. Gospod nam je dal vzgled. Ni se zbal zasmehovanja in preganjanja. Razsvitljeni po Njegovih naukih, Šli so s krepko voljo, nevstrašenim pogumom in z nesebično požrtvovalnostjo tudi apostoli na delo. Prehodili so cel svet in ga s Kristusovim naukom preobrazili. Takih neustrašenih delavcev z nesebično požrtvovalnostjo potrebuje tudi naš čas. Pred to požrtvovalnostjo, pred katero je padlo rimsko cesarstvo, bi padla tudi današnja nevera. KrŠčansko-socialno delovanje in krščanska organizacija našega ljudstva zahteva jasnega spoznanja Kristusovega nauka, krepke volje, ne-vstrašenega poguma in' nesebične požrtvovalnosti. To je, česar nam včasih nedostaja. Zato se tu pa tam že vstvarjene organizacije rušijo. Učimo se in bodimo tudi pogumni, delavni, vstrajni in nevstrašeni! Kjer je jasen program, kjer so jasni cilji in kjer je nevstra-Šena volja, pogum in požrtvovalnost, tam je gotov napredek" in gotova zmaga.
*	Liberalci in liberalni učitelji na Koroškem. Znano je, da so na Koroškem v deželnem zboru naj-huji liberalci; znano je tudi, da so tudi liberalni učitelji na Koroškem najbolj razširjeni in prosti. In vendar je načelnik liberalne stranke, dr, Steipwender, v seji deželnega zbora predlagal, naj se Število učiteljev zmanjša s tem, da se Število 200 že obstoječih učiteljskih mest enostavno odpravi. Tako bi dežela prav mnogo prihranila, in to toliko bolj, ker je, kakor je i-sti govornik povdarjal, osem šolskih let za otroke na deželi premnogo; otroci se učijo preveč predmetov, in to je slabo, ker se pri tem niti najpotrebnejših ne na-učijo. Predlog dr, Steinwenderja se je potem sprejel, ravno tako se je sprejel predlog drugega liberalnega poslanca, naj se razprava o povišanju učiteljskih plač preloži na prihodnje zasedanje. Tako sodijo na Koroškem najhujši liberalci o sedanji šoli in o učnih uspehih liberalnih učiteljev,
*	Kje je Ploj? Liberalci so tolažili svoje volil-ce, da bo cesar imenoval Ploja za Člana gosposke zbornice, ker ga ptujski okraj ni hotel več voliti za poslanca. Sedaj so imenovani novi Člani gosposke zbornice, 12 dednih in 18 dosmrtnih, skupaj torej 30 Članov, Med njimi ni Ploja. Med njimi je Jugoslovan samo eden, dvorni svetnik Anton VukoviČ pl, Vučjidol, bivši državni poslanec. Tako se je tudi zadnja laž podrla, ki so jo Širili liberalci o Ploju, njemu samemu v največjo Škodo.
*	Proti slabemu berilu. Radi pritožb, da izla-gajo nekatere trafike zlasti mladino pohujšujoče slike, to je razglednice in drugo, je finančno ministrstvo prepovedalo vsjem trafikam, izlaganje in prodajanje nenravnih razglednic. Tudi izlaganje in prodajanje raznega slabega berila, zlasti onih razburljivih indijanskih povesti, je prepovedano. Finančno ministrstvo je že ukrenilo vse potrebne korake, "da se ta prepoved izvede,
*	Kmetijsko razstavo na Dunaju priredi prihodnje leto nižjeavstrijska kmetijska družba.
*	Slovenci v Nemčiji. Z Gladbecka na Westfal-skem nam piše rojak: Dne 11. svečana je priredilo tukajšnje katoliško slovensko rudarsko društvo zar bavni večer. Predstavljala se je igra v S. dejanjih, „Dve materi". Igra se je prav dobro obnesla. Vse igralke so svoje vloge izvrstno pogodile, Ce tudi daleč od naše slovenske domovine, vendar smo se pri tej veselici tukajšnji Slovenci prav dobro imeli. Hvala vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu.
*	Kako znajo napraviti židovski bogataši višje cene raznemu blagu. V Argentiniji v Južpi Ameriki je bila pšenična letina koncem leta 1911 zelo povolj-na. Evropski mlini pa bi zelo nujno rabili mnogo zrnja,. Židje, kateri imajo amerikansko žitno trgovino v rokah, bi bili radi nastavili višje cene. Kako to storiti? Pridobili so voditelje skladiščnih delavcev v, južnoameriških trgovskih pristaniščih, da so začeli štrajk. Na ta način je zastala žitna trgovina. Ker dohajajo iz Amerike le skromne množipe zrnja, je cena pšenici ip rži, ki jo imajo v. svojih zalogah Židje v Evropi, noskočiia, cena v Ameriki pa občutno padla. Ameri-kanski poljedelci morajo hočeš nočeš prodajati pšenico za ničevo ceno židovskim bogatašem. Ko bodo imeli ti ljudje vse zrnje pokupljeno, bodo skladiščni delavci zopet začeli z rednim delom. Židje pa bodo z velikanskimi dobički prodajali zrnje v Evropo, Na milijone dobička bodo vtaknile judovske družbe v žep. In v času, ko bo imel evropski kmet svojo pšenico naprodaj, bo preplavljen naš trg z amerikansko pšenico in bo to vplivalo tudi na tukajšnje cene. Tako prefrigam so židje. Enaka „kupčija" se dogaja pri drugem blagu. Kavina letina je bila leta 1911 v Ameriki jako lepa. Cene so v veliki trgovini padle. In glejte, kaj store zopet židovski bogataši. Dali so velike množine kar ve pometati v morje, da bi cena ostali kavi ostala višja. Ti ljudje so glavni krivci draginje; a socialni de-mok'ratje in liberalci pa kljub temu kričijo, da kmet dela draginjo.
*	Vojaško gibanje na našem jugu. Dne 5, marca je zapustil prvi, drugi in Četrti bataljon 97. pešpolka Trst ter so se podali, in sicer prvi in drugi bataljon v Belovar, Četrti pa v Karlovec, V Trstu o-stane kader in tretji bataljon. Istega dne so se odpeljali po trije bataljoni 19. in 32. pešpolka z Dunaja ter pridejo oni trije 32. pešpolka v Trst. Od 19. pešpolka pa dobijo po en bataljon Kobarid, Tolmin in Sežana. Od našega mariborskega 47, pešpolka pride nekaj vojaštva iz Kormina ln Gorice t Kojsko in v Biljano. V gore prideta tudi dm oddflka gorskega top-■i&arsfrtfi*	)
___7, marca 1012.
*	Pisemske brzojavke, to so take brzojavke, ki: se ponoči oddajo, a se naslednje jutro razpečavajo kot navadna pisma, se bodo smele od 1. aprila t 1 odpošiljati v notranjem avstrijskem brzojavnem prometu.
*	Davek na zabave. Koroški deželni zbor namerava skleniti davek na zabave na korist občinskim u-božnim zakladom,
*	Ceno tobaku se bodo zopet zvišale. '¡Ogrski pridelovalci tobaka zahtevajo namreč za tobak višje cene. Ce se jim ustreže, se bodo najbrž tudi v Avstriji zvišale cene tobačnim izdelkom,
*	V Ameriko ne bodo mogli več tisti (analfabeti), ki ne znajo pisati in čitati. V Zjedinjenih državah je predložen zakon, da se analfabetom ondi zabrani naselitev.
*	Letošnje velike cesarske vojaške vaje se bodo vršile na vshodnem Ogrskem in SedmograŠkem. Udeležila se jih bosta 7. in 12, vojni kor.
*	Vreme meseca marca. Vremenski preroki prerokujejo, da bo sušeč v sredini in proti koncu imel bolj žalostno lice, kot je bilo prve dni. Ti ljudje, kojih prerokovanja se pa navadno ne uresničijo, pravijo, da bo nastopilo hladno in deževno vreme in baje celo sneg. Vsekako pa je bila dosedanja toplota vsaj za sadno drevje in vinograde prezgodnja. Iz ljutomerskih goric nam piše prijatelj, da bodo marelice in breskve vsak čas začele cveteti. Zelo ugodno pa vpliva sedanje prijetno vreme na zimske setve. Od vseh strani Spodnjega Štajerja prihajajo poročila, da Kažejo zimske setve izborno, Tudi jarme so že večinoma posejane.
Mariborski okraj.
m Maribor. Porotne obravnave, ki se začnejo v ponedeljek', dne 11. marca, se vršijo po sledečem redu: v ponedeljek dne 11, marca, .Terezija Svepšek in Jakob Mere, uboj; v torek, dne 12. marca, Ignac ZnidariČ, požig; v sredo, dne 13. marca, Janez Stip-lošek, tatvina; v Četrtek, dne 14. marca, se vrši tiskovna pravda proti uredniku „Marburgeroe", Nor-bertu Jahnu, in lastniku lista, Leopoldu Kraliku, toži ju neki Franc Laval.
m Maribor. „Marburgerca" se v dolgem Članku hudo jezi nad shodom K. Z. pri Sp. Sv, Kungoti, ki se je v nedeljo, dne 3, t. m. tako lepo obnesel. Zakotnemu lističu, kot je „Marburgerca", se sploh ne splača odgovarjati. Pomembno pa je, da to glasilo mariborskih posilinemških purgarjev prizpa, da je bil shod dobro obiskan. Piše tudi, da je potrebno, da se ljudstvu mariborske okolice govori na shodih v slovenskem jeziku. Imenitno priznanje. Dosedaj so trobjli nemškutarji in Nemci po svojih glasilih, da Je mariborska okolica trdo nemška, sedaj pa, naenkrat sami pravijo, da je treba slovensko . govoriti z ljudstvom. Vidi se, da se nemšlcutarji ne čutijo več posebno trdne v naši okolici.
Rošpah. V Četrtek, dne 29, februarja, je bila pri nas volitev. Tudi Slovenci smo se udeležili volitve ter se nahajajo v novem odboru tudi nekateri, od nas kandidirani odborniki. Da so tudi meščani v odboru, to kaže, da se nemškutarski posestniki Še vedno ne morejo otresti mestnih jerobov. Nemškutarji so kakor otroci, ki ne znajo sami hoditi, zato potrebujejo mestno pestunjo, da jih vodi pod pazduho. Mi Slovenci pa smo samostojni, sami delamo, sami mislimo in volimo tako, kakor spoznamo za dobro. Nismo hlapci meščanov, ampak svobodni posestniki. Naše vrste rastejo, prihodnjič mora biti zmaga naša.
m Sp. Sv. Kungota. Prvi slovenski shod v na-Šem kraju, ki ga je v nedeljo, dne 3. marca, priredila Slovenska kmečka zveza, se je zelo lepo izvršil. V obilnem Številu smo se zbrali možje in fantje v vrli hiši Temerlovi na GradiŠki, , da slišimo svojega poslanca. Shod je otvoril g. Roškar, naš državni in deželni poslanec, s prisrčnim pozdravom na zborovalce.. Poročal nam je nato o svojem delovanju poslancev K. Z, v deželnem in državnem zboru. Z zanimanjem smo poslušali poslanca, ko nam je razložil, kako strašno slabo gospodari nemško-nacionalna gospoda v deželnem odboru z našim davčnim denarjem, in kako se Spodnji Štajer zanemarja. Pritrjevali smo poslancu, ko nam je povedal, da poslanci K, Z. prej ne odnehajo, dokler se ne bode na nas SpodnjeŠtajerce oziralo tako, kot na Sredpje- in ZgornjeŠtajeroe, Zahtevamo enake pravice! Vsi, tudi taki, ki so dosedaj držali z našimi nasprotniki, so veselo pritrjevali govoru gosp. poslanca. Po govoru se je podpredsednik shoda, veleposestnik g. Bauman, zahvalil poslancu za govor, nakar smo enoglasno sklenili resolucijo, v kateri izrekamo poslancu RoŠkarju in vsem njegovim tovarišem popolno zaupanje, in jih prosimo, da vstrajajo v o|b-strukciji tako dolgo, dokler nam ohola nemško-nacio-nalna večina ne da tega, kar nam po pravici gre. Potem je Še govoril Fr. Žebot iz Maribora, na kar se je lepo uspeli shod zaključil. Ta shod bo prvi začetek našega gibanja v kungovŠki Župniji. Začetek je storjen, led je prebit.
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Preminul ie nagle smrti dpe 3. sušca daleč okoli poznani živinotržec, bivši mesar in gostilničar pri. Sv. Tirojici, Alojzij Bauman, zadet od kapi, star 51 let. Zadnja ura, smrtni dan, je neznan! — N. v m. p.!
Jarenina. Rihard Jarc, posestniški sin na Je-lenčah, fara Jarenina, je pred nekimi dnevi pred hi-So padel in si pri tem stri desno nogo.
m St. llj v Slov. gor. V ponedeljek, dne 2fi. februarja zvečer je umrl g. Lovro Lopil, posestnik i*>
dolgoletni občinski odbornik Šentiljske občine, v starosti 65 let. Rajai je pri zadnjih burnih občinskih volitvah leta 1910 v šentiljski občini volil prvokrat v II. razredu s slovensko stranko, njegov glas je odloČil, da sta zmagala dva Slovenca, dva pa prišla vi tem razredu v žreb. Stal je neomahljivo. Siidmarkovci so skušali na različne načine, pridobilti dobrega moža na svojo stran, a LopiČ je stal trdno. Rojen je bil v Gomilici pri Ernovžu. Bil je brat lani umrlega Župnika Lopiča v Cmureku. Prva leta je stal Lopič na strani Pistorjevi, a ko je začela rogoviliti Südmarka s svojim lutrijanstvom in Svabi, je dal nasprotnikom slovo. LopiČa bomo težko pogrešali, upamo pa, da bo njegov sin ostal tudi zvest slovenstvu. Zadnji čas so umrli že trije slovenski odborniki šentiljske občine: Fluher, Ferk in LopiČ. Pogreb rajnega se je vršil v četrtek, dne 29. februarja, ob zelo obilni udeležbi. Svetila pokojniku večna luč! i- Umrla je dne 29. februarja 'Jožefa Sarman, posestnica v Dobrenju. — Zelo nevarno je obolel g, Simon Schmid, bivši Župan v Selnici. — Lepo veleposestvo rajnega Ferka, p. d. Cipra, bi Nemcem zelo dišalo, a zastonj so cedili sline po nJem.Na njem gospodari sedaj vrli Slovenec g. Franc DraŽ, ki se je pred kratkim poročil s Frančiške Fidler. Novoporočencema dosti sreče!
m Št. Iii v Slov. gor. Kam bomo š«. neki prišli, Če bo Šlo tako naprej? Vse toži Čez slabe Čase, čez visoke davke, drage posle, hude nesreče, a ljudje rajajo, plešejo in zapravljajo naprej. Odkar so prišli v naše kraje Svabi, ni nobene razlike več med postom in pustom. Pred kratkim sem Šel mimo Siidmar-kine gostilne „Niederwald", kjer toči protestantom in katoličanom vino protestant Scholl. Čeravno je sveti postni Čas — vsaj za nas katoličane — vendar se je slišal iz gostilne glas muzike in veselo rajanje. Med temi veselimi seveda tudi niso smeli manjkati nekateri znani Slovenci,
m Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 11. svečana je imel odbor občine Zikarci račun za preteklo leto, pri katerem se ie izkazalo, da ima naša občina v osebi g. Alojzija Zivkota zares marljivega in varčnega župana, kateri je naši občini tekom treh let prihranil Čez 1000 kron, kar je za našo majhno občino zares lep napredek.
m Št. Lenart v Slov. gor. Pri volitvi trgovsko-obrtne zadruge za okraj Si Lenart je zmagala slovenska stranka. Posilinemce smo pobili do tal. V Slovenskih goricah je Slovenec gospodar,
m Zg. Voličina. Krasen popoldan pedelje dne 25. februarja t. 1. je privabil dva učitelja Šerftlenar-Ške nemške Šole v družbi par mladičev k nam na izlet v gostilno Janeza Krajne. Nemški znaki so krasili njihove suknjiče, nas fante pa so pozdravljali s „Heü"-klici in nemškimi pesmimi, Id pa ne prijajo našim slovenskim ušesom. Mogoče so mislili, da si slobodno dovoljujejo vse, ker nekaj lantov od tod pohaja Šent-lenarško nemško Šolo. Nastop teh nosilcev nemške o-mike je bil skrajno neugoden" in mi slovenski fantje v tem oziru ne poznamo šale. Z grozno naglostjo so se poslovili od nas, a mi smo jim še posodili pot. Gospodje pa so odklonili našo prijaznost ter so iskali ne o-ziraje se na kamenje, ne na grabe, varnega zavetja v trgu. Večer je bil lep. Gospodje si ga bodo gotovo zapisali v svoj dnevnik in rekli v svojo tolažbo: V VoliČino nikdar več!
m Gočova. Ko se je agitiralo ob času občinskih volitev za sedanjega župana in je bil na nogah vsak liberalec in Štajerčijanec, obljubil je vodja te agitacije, sedanji Župan, da se za dobo njegovega županova-nja občinske doklade ne bodo zvišale, da ostane 15%. No. Francel je pozabil na obljubo, kajti sedaj imamo 30%, Seveda je večina sedanjega občinskega odbora napredno-na.rodna ali liberalno-ŠtajerČijanska. Francel pa je pri zvišanju občinskih doklad pozabil na svojo besedo. V zadnjem času je začel preganjati te pre-klemane „klerikalce"; kajti vsak gospod ima za neko reč svoj ..pasjon", tako tudi Francel za pokončevanje klerikalcev". Tožbe na sodni jo, tožbe na glavarstvo, tožbe na deželni odbor so na dnevnem redu. Pomagati mu je začel pri tem delu njegov sosed Vinko,Toda mi „klerikalci" vama povemo: Pretekla bodo tri leta in Francel ne bode več župan, izginil bo iz Go-čove liberalec in štajerčijanec, „klerikalec" pa bo o-stal' Ako pa hoče Francel razpisati zopet kako „nagrado" za dokaze navedenega, naj to stori v naših katoliških Časopisih, liberalnega smradu mi ne prenesemo, da bi Stali „Slovenski Narod" ali kaj podob-
nCCa m Gočova. Županovemu sosedu Vinkotu leži v zadnjem Času gočovska ..klerikalna" stranka v želodcu. Temu gospodu svetujemo, naj opusti po gostilnah nap aide na K. Z. in njene pristaše, kajti prizori iz gostilne v Radehovi in v GoČovi bi ga lahko spravili še končno v neljubo dotiko s sodnijo, in niti tisti njegov najboljši Francel bi ne imel zoper to bolečino le-kn. Kdor ne razume politike, naj jo opusti, kdor je dolžan „klerikalcem" mnogo hvale, naj ne grdi njihove stranke.
m Zg. Duplek. V okrajni cesti od Maribora čez Vurberk proti Ptuju stoji v občini Zg. Duplek brod čez Dravo. Ta brod je od 10. svečana t. 1. zaprt na nedoločen čas, baje do časa, ko se doseže sprava.Toda sprava je sicer lepa, a težka pri ostrih nasprotnikih In naj čaka vse domače in tuje prebivalstvo na zahtevano spravo? Od zaprtja broda Je gotovo zaprt velik del mariborske okolice in nekoliko tudi Maribor Skrajni čas je, da se nadomesti v bližini Maribora brod z mostom. Saj prosi zanj nad 20 občin Že več let. Pomaga le zdrava in resna gospodarska skrb. Prosimo tedaj naše poslance ter vse druge merodajno
kroge, da priskočijo trpečemu občinstvu na pomo& Ljudstvo jim bo iz dpa srca hValeŽno,
m Sv. Lovrenc nad Mariborom.'Dne 25 februarja so imeli naši nemški „feuenverkerji" pri g. Novaku glavno zborovanje. Ko so že precej pogasili svoja goreča grla, so začeli hajlati; potem se je pričel pretep, in konec zborovanja je bil, da je eden izmed cenjene družbe letel iz dvorane. Lep napredek!
Fram. Alojzija Ledinek, posestniška hči v Planici, občina Loka, je dne 28. februarja rezala slamo z rezilnim strojem. Pri tem je prišla z desno roko pod nož in se težko ranila.
m Makole. Dne 4. t. m. smo imeli tudi pri pas občinske volitve. Sijajno je zmagala naša Slovenska ljudska stranka. Imamo v odboru 10 naših, V II. in III. volilnem razredu si naši štajerčijanci še niti kandidatov niso upali postaviti. Naši pa so prišli na bojišče skoraj da v polnem Številu, Slava, trikrat slava! Nekatere može-omahljivce smo slovesno položili pod mizo, Dati se voliti od ene stranke, potem pa prestopiti k nasprotni, to je, gotovo prav grda nezna-čajnost. Za plot ž njo, kjer koprive rastejo! — Nekdo, Id se mu je sanjalo, da bo v kratkem postaj makol-ski župan, še sploh v odbor ni prišel.
m Za dijaSteo kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobitnice: Medvedšek, župnik 7 K Gorjup Peter, kaplan 5 K, kot dodatek iz gostije Hrrvatin Marija, roj. Janžekovič 4 K, Spintrč, prof. 2 K, posojilnica v Framu 10 K, dr. Lukman, Peter Štefan in dr. Medved namesto venca na grob f č. g. župnika Wolfa 30 K, Terstenjak Ernst, vojni vikar 10 K, posojilnica v Gornji Radgoni 40 K, Grassenbnrger iz Slivnice vrečo krompirja, Čižek iz Hoč vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobmtnicam stotero Bog plati I
m Krčevina pri Mariboru. Nameravani shod Kmečke zveze se ne bo vršil v nedeljo, 10. marca, ampak dne 24 t. m.
m Maribor. V nedeljo, dne 10. marca ob a. uri zvečer se vrSi v veliki dvorani Narodnfga doma ksncert s sodelovanjem gosp. Ant TroSta z Dnnaja. Petje vodi prof. gospod Druzovič.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Na Dunaju je umrla tukajšnja gostilni-Čarka Konštancija Osterberger. Prepeljali sot jo v Ptuj. — Danes se začnejo na Ptujski gori občinske volitve. III. razred voli danes, II. in I. pa jutri v petek, dne 8. marca. Stajerčijanci, ne samo domači, ampak tudi ptujski, posebno „Stajerčevi" krušni očetje, se silno trudijo,, da bi zmagalo posilinemštvo, a povemo jim že v naprej, da delajo račun brez krč-marja. — V ponedeljek zjutraj, dne 4. t. m., sem šel po opravilih iz Ptuja proti Rogoznici. Bilo je še malo mračno, ko grem nekaj časa, slišim iz obcestnega jarka globoko vzdihovanje. Misleč, da so roparji koga napadli, oropali in vrgli v jarek, grem previdno pogledat, kaj je. Res najdem v jarku vsega blatnega moža srednje starosti ležati vznak" v jami. Takoj sem sprevidel, pri Čem da je. Snopsa se je nesrečnež na-pil v Ptuju, in pijan se je zvrnil. S težavo sem ga spravil po koncu in ga pripravil, da je šel domov. Možu je gledal iz žepa „Stajerc". Ljudstvo, izpame-tuj se vendar, in iznebi se roparja tvoje nesreče — smrdljivega ptujskega Špirita!
p Sv. Urban pri Ptuju. Dne 19. svečana je u-mrla pridna gospodinja Katarina HamerŠak v Derste-li, stara 67 let. Rajna je bila previdena s sv. zakramenti. Ravno pred tremi tedni je bila v tej hiši prav vesela gostija, Poročila se je domača hčerka Alojzija s pridnim in poštenim fantom Janezom Cuček od Sv, Marjete ob Pesnici, Mrtvaški sprevod je bil jako lep, katerega sta spremljala ČČ. gg. župnik in kaplan od doma. Ta sprevod je pokazal, kako je žalovala cela fara za to blago ženo. Pokojnici naj bo žemljica lahka, novoporočencema pa- naj rosi nebo svoj blagoslov!
p Ormož. Po tako sijajnem ustanovnem zboru Slov. katoliškega izobraževalnega društva in Mlade-niške in Dekliške zveze, je tudi našim liberalcem zavrela kri, katera jim ne da miru. Lažejo in zavijajo na različne načine, in tudi v zadnji številki celjskega „Narodnega Lista" so dali duška svoji neukrotljivi jezi na ta način, da so naše vrle može vsekakor hoteli osramotiti ! V tistem neslanem Članku pišejo med drugim sledeče: ...Domačinov je bilo pri zborovanju menda ravno toliko, da so si napravili odbor, v katerem seveda ni nobenega uglednega Človeka," Oh ti ubogi dopisunče! Seveda, ko bi tebe, pa kakega liberalnega advokata ali učitelja ali pa kakega liberalnega škri-oa izvolili, bi bili izvoljenci gotovo najuglednejši možje ormoške fare! Mi pa smemo gotovo trditi, da je sestavljen odbor iz najuglednejših in najveljavnejših mož naše fare, kar ho tudi bodočnost pokazala. Ob koncu istega dopisa piše, da naj napredna (?) slovenska društva v Ormožu ne pustijo naši stranki sejati ljuliko med pšenico! Sedaj pa vas vprašam, dragi liberalni bratci: ,.Kdo seje pravzaprav ljuliko med ljudstvo, ali liberalna, ali n a,ša "krščanska stranka?" Ljulika je vsak liberalec in vsak nemškutar!
p Velika Nedelja. PreteČeno nedeljo, dne t m., je bil po večernicah v prostorih g. Miklna pri Veliki Nedelji jako dobro ¡obiskan shod, , kateremu je predsedoval odlični pristaš naše stranke, g. Tomaž Korpar iz OsluŠovec. Govorila sta deželna poslanca MeŠko in Ozmec. V nad dve uri trajajočih govorih sta orisala obštrukcijo in pomen iste v deželnem zboru nadalje vzorno" gospodarstvo nemške veČine. Pojasnila sta stališče naših poslancev, kar je ljudstvo z velikanskim navdušenjem odobravalo, Osobito pri točki o preosnovi ljudskega Šolstva, m drugih važnih gospodarskih in narodnih zahtevah, koje so stavili naši poslanci, je bilo Živahno pritrjevanje. Končno se je na nredloff predsednika g. Korparja sprejela enoglasno Sledeči resolucija: Zborovalei, zbrani na velikem političnem shodu pri Veliki Nedelji, odobravajo skoz
in skoz početje naSih poslancev v deželnem zboru, jim izražajo svoje neomajano zaupanje ter jih prosijo, naj v boju za naše gospodarske in narodne težnje še nadalje pogumno vstrajajo, in sicer tako dolga, dokler ne bo nemška veČina nam Slovencem pripoznala ter dovolila tega, kar nam po božji in človeški postavi gre,- — Nato se predsednik shoda še v imenu zboro-valcev zahvali gg. poslancema za njun trud ter za-vljuči ob „Živio"-klicih krasno uspeli shod.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. V naši Župniji Je dne 26. lebruarja t. 1. preminil iz vrst Kmečke zveze vrli mož Vincenc Zmazek na Žvabu. Rajni je bil sicer mirnega značaja, vendar pa odločen in neomahljiv, kadar se je bilo treba potegniti za versko-narodna načela. Vselej in povsod se je pokazal dobrega kristjana, hinavščine in veternjaštva ni poznal. Bil je mož v pravem pomenu besede. Pri lanskih volitvah je stal kakor skala trdno za pravično stvar, četudi si je s tem pri neznačajnih nasprotnikih nakopal sovraštvo. Blagi Vincenc, mirno počivaj! Nam vsem ostaneš nepozaben !
p Sv. Bolfenk pri Središču. Miha: „Paj Jaka, znaš fcda si bodo Vitenčari volili svojega liberalnega gospoda za rihtara?" Jaka: „Oda pa?" Miha: „Nič prle, kak gda se jim bode predstavjo v tisti ekstra-monduri, s tistoj strašno lepoj kapoj, ki bode pre čuda penez koštala, kak nam je tam na gostu-vaji prafvjo." laka: „Paj, te pa bo rihtar.* Miha: „To bo v tistem časi, ko bo repa v klasi./Te pa z Bogom! *
p Središče. „Le spi, le spi, liberalček ti, kar sanjaš ti, se ne godi." Kaj si zopet mislijo „klerikalci" od mene, bo gotovo zamrmraJ dopisunček „Nar. Lista". Veš kaj, da so tvoje sanje napačne. Sanjaš, da dopisuje v „Slov. Gospodarja" Č. g, kaplan, kar pa se zelo, zelo motiš. G. kaplanu se mora pač zdeti prene-umno, odgovarjati na take oslarije, pa njemu tudi ni potrebno, ker je dovolj sposobnih dopisnikov,. Uredništvo lahko potrdi, da ne dela tega g. kaplan, ampak čisto priprosta oseba. (Potrjujemo! Uredništvo.) Ce izveš za dopisnika, dobiš ob prvi priložnosti smodko, katero lahko pušiš, ko boš šel s Sokoli na izlet okrog gradišča. Liberalni dopisunček, sedaj pa le na delo!
p Središče. Prebrisani naši liberalčki so mislili, da se je že resnica in pravica ločila od tega sveta; zato so dali brez skrbi svoje zbrane laži med svet, da so tako pokazali svojo neotesanost. Toda mi, ki vemo, koliko je v tem listu, namreč v „Sršenu", resnice, smo pripravljeni, odpreti našemu ljudstvu oči, da tako spozna mojstra obrekovalcev, namreč liberaJČka, ki je izdal oni, laži polni list. Resnica je. da sta imeli Dekliška zveza in Marijina družba ilzlet k Veliki Nedelji, kar pa se o tem drugega piše, je vse lažnjivo, kar potrjujeta središka Dekliška zveza in Marijina družba. Res je tudi, da sta imela poslanca BrenČiČ in Ozmec shod pri g. MarČecu v ObriŽu, ker nista dobila prostorov v Središču pri Wenigerholcu in pri Ra-košu v ObriŽu. Kar pa se o tej stvari drugega piše, je zopet laž, kar potrjuje isti dan ustanovljeni krajevni odbor Kmečke zveze. Ker pa imamo sedaj priložnost, vam tudi rešimo tisto uganko v „Sršenu", ki je že sicer rešena, toda ne pravilno. Vpraša se: „Kdo največ središkega blata prevorda?" Odgovor se gla>-si: kaplan. Pa to vendar ni resnica, ker središkega blata so gotovo več prevordali središki liberalci, ko so znašali laži za gnezdo svojemu „Sršenu" — ščurku. Resnica je tudi, 'da si namerjamo postaviti Katoliški dom, ne pa Čukov, kakor pravite vi. Bog daj, da bi se nam le uresničile želje. To je torej vsa resnica, kar je je v liberalnem listu, ostalo pa je sama laž. „Zvezarska golazen" pa, kakor imenujete naša katoliška ' društva, se prav dobro počuti vkljub vsem liberalnim sredstvom ter se na veliko jezo vseh liberalcev širi in Širi, tako, da bo s časom pregnala iz središke fare vse liberalne Ščurke. Liberalci, pomnite pregovor: „Vsak' pometaj pred svojim pragom!"
p Rogatec. V tukajšnji dekanijski certrvi sta bila dne 11,. svečana poročena Franc Kitak. kmečki mladenič iz Gornje vasi, in' Alojzija Hajnšek, vrla mladenka iz St. Jurja. Nevesta je bila zvesta hčerka Dekliške Marijine družbe in Članica Bralnega društva.
p Sv. Križ tik Slatine. Letna občna zbora Bralnega društva in Katoliškega političnega društva za sodni okraj rogaški, sta častno izpadla. Pri prvem i-mata za lepi uspeh največ zaslug blagajnik, č. gosp. kaplan A. PeniČ in knjižničar Mat. Pelko, Pa tudi vsa čast Dekliški zvezi, ki je tako lepo priredila zadnjo veseloigro, ki je dala društvu čistega dobička 35 kron 40 vin. Na občnem zboru Katoliškega političnega društva dne 25. februarja pa je bilo zanimivo poročilo društvenega predsednika, kako c. k"r, kmetijska družba v Gradcu zavlačuje ustanovitev tukajšnje podružnice, ki ima že 81 udov. Visoka gospoda, na svi-dtenje v Gradcu koncem sušoa! Zlasti pa je vse navzoče, nad 60 mož, razvnel govor g, dež. poslanca i. Vrečka. Na predlog č. g. Jos. Krajnca se Je njemu in tovarišem izreklo neomajano zaupanje. Slednjič je govoril župan I. RoŠkar o sejmih: Gg. poslanci, pomagajte, da naš ubogi okraj ne bo popolnoma zabit na vse strani, da nikamor iz kraja ne sme naša živina, med tem ko je tihotapcem vse dovoljeno.
p Zetale. Shodu, dne 25, februarja, je predsedoval kaplan gospod Jožef Krajne, podpredsednik je bil posestnik Jožef KodriČ, zapisnikar pa mizar Blazina. Z veliko napetostjo smo poslušali udeleženci svojega deželnega poslanca gospoda j. v r e o k a, ki je v enoinpolurnem govoru popiitoval brezobzirno in krivične postopanje nemške deželnozborsko večine
nasproti slovenskim poslancem in koristim slovenskega ljudstva. Zgražali so se zborovalci, ko so sli-Sali, kako brezvestno gospodari nem&konacionalna-li-beralna večina v Gradcu z deželnim denarjem n. pr. pri zidanju nove deželne bolnišnice, pri najemianju posojil, pri povišanju učiteljskih plač itd. Razvneti opravičene jeze so bili, ko so slišali, kako zanemarjajo in prezirajo nemški poslanci slovenski Stajer. In zaklicali so zborovalci gospodu dež. poslancu J. VreČkru in drugim tovarišem poslancem: ¡„¡Branite nas pred novimi davki! Ce nobenih pravic in dobrot ne dobimo od nemške večine, pa tudi preprečite nove daivke. Le obstruirajte naprej!"
p Sv. Love e na Drsv. polju. V nedelj" dne 10. marca ima Mladeniška zveza svoj mesečni poučni shod z govori in deklamacijami. Mladeniči, pridite polnoštevilno.
Ljutomerski okraj,
1 Ljutomer. Po naših vinogradih je bik zadnje dni živahno, ViniČarji kopljejo, zasajajo trte in sadna drevesca. Trsni les je letos zelo čvrst in je upati dobre letine. Tudi sadno drevje kaže obilno rodnih popkov'. Samo malo prezgodnja je bila dosedanja vročina. — Požari so zadnji Čas na Murskem polju zelo pogosti. Zažgejo navadno otroci. Stariši pazite!
1 Sv. Križ na Murskem polju. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" poroča nek dopisnik o požara v Bučečovcih ter pohvali res vse hvale in priznanja vredna gasilna društva tukajšnje okolice. Že dalje Časa pa se opazuje, da nek načelnik, oziroma njegovi gasilci, pri enakih nezgodah redno izostajajo. Za tega menda ne velja geslo: „Bogu v Čast, bližnjemu v pomoč." Morebiti si pa ta gospod isto po svojem liberalnem katekizmu tolmači. Njegov bližnji sta najbrže „Slovenski Narod" in pa „Narodni List", ker je ž .njima najboljši prijatelj. Ce bi bil odšel on v Bučečov-ce gasit, pa mu od teh kateri doma pogori, saj veste, da nesreča nikoli ne praznuje,
1 Sv. Križ. (Nevarna šala..) Dne 28. decembra m. 1. (na tepežnji dan ali pametivo) so si logarovški fantje in možje pri nekem kolarju kuhali Čaj. Pri tem je eden izmed njih za Šalo mahal s kladivom proti mladeniču Matiju MariniČ in ga enkrat nekoliko zadel na čelu. Nikdo ni slutil nič hudega. Se celo prizadeti je več tednov molčal o dogodku, misleč, da mu bo majhna bolečina v glavi minila sama ob sebi. Šele koncem januarja t. 1,, ko je pri nekem požaru prišel v bližino ognja, so mu postale bolečine g glavi neznosne. Stariši so poklicali več zdravnikov, nazadnje pa ga poslali v radgonsko bolnišnico, kjer je na veliko Žalost vseh, ki so ga poznali, minuli četrtek u-mrl v najlepših letih, star 18 let. Pri raztelesenju se je pokazalo, da je imel vsled onega udarca počeno črepinjo. Truplo umrlega so dali njegovi domači prepeljati na domaČe pokopališče k Sv.Križu, N,v m.p.! — Zadevo raziskuje sedaj sodna oblast. Tudi na te-peŠnji dan je potrebna večja previdnost.
1 Veržej. Tukaj se je poročil dne 12. svečana Franc Sonaja k gdč. Miciko Kotnik, Nevesta je bila poprej Čez 10 let cerkvena in društvena pevka. Zato so ji tovariši pevci in pevke na predvečer njene poroke zapeli ganljivo slovo od dekliških let. Med sveto mašo Je popeval domaČi pevski zbor. Po končanem poročnem opravilu so ji bivše tovarišice-mladenke Še enkrat zapele slovo od dekliškega stanu. Med gostijo so se tudi mnogi spomnili na tukajšnji salezijanski zavod ^MarijaniŠČe".
1 Kraljeve! pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Tukaj je dne 24. februarja umrl previden s sv. zakramenti Franc Trstenjak v 88, letu svoje starosti. Pokojnik je bil brat Že umrlega slovenskega pisatelja č. g. Davorina Trstenjaka. Pogreba, kalfcerega so vodili preČ. g. duh. svetovalec v spremstvu čč. gg. kaplanov, se je udeležilo mnogo župljanov, ki so žalovali za blagim pokojnikom. Sveti mu večna luč!
1 Banovci. Dne 5. marca ponoči je pogorela hiša posestnika Alojza Novaka,. Pogorelo je vse. Za vzrok požara se ne ve.
1 Radislavci. Kljub pritožbi je c. kr. namestni-ja v Gradcu občinsko volitev občine Radoslavci z dne 6. listopada 1911 potrdila in naroČila, da se voli občinsko starešinstvo«
Konjiški okraj.
k Konjice. V ponedeljek, dne 26. februarja, so Dokopali pridnega mladeniča Jožefa Pučnik, ki je Šel lani zdrav in Čil k vojakom, pa se vrhil prehlajen poleti domov in je v soboto, dne 24, februarja umrl. Ravno tako se je zgodilo mladeniču Antonu Prosenak, ki je na pepelnico umrl. Naj v miru počivata! Pa Škoda je za nadepolne fante!
k Konjice. Tukajšnjemu klobučarskemu mojstru se jo storila v srednjepreteklem Času velika krivica. Lepo nemško ime „Toppouschegg" so mu hudobneži spremenili v grdo spačenko „TopolŠek". K sreči je še visoka oblast tu, ki take krivice popravlja, in tako se je spoštovanemu gospodu izvršilo popolno zadoščenje. — Nekateri gospodje se Čutijo poklicane, da cerkvene pevce iz izobraženih krogov pikajo s „klerikalci" zato, ker sodelujejo pri cerkvenem zboru, Češ, da gredo vsako nedeljo v cerkev, kar njim (menda „liberalcem") ni treba. To jo torej narodno delo naših naprednja-kov! No, do velikih neokusnosti si jo prifural, konjiški liberalizem! Na naši konjiški železnici se je prevozna cena za blagovni promet izdatno znižala, kar bo tako za upravo, kakor za prebivalstvo, koristno. Les, ki se je dozdaj vozil v Poljčane, bo prišel odslej pretežno na konjiško postajo.
k Oplotnica. Zadnja občinska volitev je bila 15. in 16. marca 1909», Slovenci so se pritožili iz raznih vzrokov: ker ni bila po krajevni navadi pri cerkvi oklicana, na občinski tabli v Oplotnici samo v nemški besedi, po drugih vaseh, kakor v Cadramu, MafkaCi-ci, Maloharni, Brezji, Koritnu ne slovenski ne nemški proglašena. Tudi je dal znani neznanec natisniti posebne letake, kakor pred šest leti, in je dal po hišah in na drevesih prilepiti ter je ž njimi razširjal neresnično vest o plačani bernji za orglarja, katera ni bila v Cadramu nikdar imenovana, pa tudi strah pred novo cerkvijo in njenimi dolgovi. Par dni pred volitvijo so tudi zanesljivi veliki Nemci, kakor: Anton Obrne-Hudiček, Jožef Kos st. in ml., Jonke star. in ml., Stef. Fijavž, Fr. Hasenbuchel, Florjan Celcer, prejšnji okoški župan Al, Leskovar in drugi, hodili od hiše do hiše in so volilce obdelovali za svojo stranko, in so tudi nekatere žene pregovorili, da so Slovencem že dana pooblastila preklicale. V I. razredu so ostali Slovenci za en glas v manjšini, ker sta se nam dva volilca kljub dani obljubi izneverila in nista prišla k volitvi. Tri leta je trajalo preiskovanje te slovenske pritožbe in je bila sedaj volitev v Gradcu potrjena. V Četrtek, dne 29. februarja, je bila že volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil po dogovoru izvoljen Franc Pozne, p. d. Orešnik, posestnk v Oplotnici, mož z lepim slovenskim imenom, pa nemškim mišljenjem, saj smo pred leti brali: Franc Pozne in Hudicek, nemški vozita voziček'. Dal Bog novemu odboru veliko dobrega storiti v bodočih treh letih, tega nam je res treba, saj imamo zdaj 100% občinskih doklad in 15% od užitninskega davka,
k Sv. Florijan v Doliču. Že dolgo se govori, kako bi prenaredili farno cerkev. Sedaj se je vendar ustavilo to govorjenje. Kar pa smo se namenili storiti, storimo gotovo, saj vidimo, da je cerkvica premajhna, da se vsi ljudje vsled velike tesnobe ne upajo v cerkev. Želimo si torej napra/viti bolj prostorno in močno.
k Konjice. Bralno društvo in Dekliška zveza pripravljata uprizoritev „Male pevke", lepe igre z mičnim petjem, menda na Velikonočni pondeljek Vloge so v dobrih rokah in zato bode uspeh gotov. Bodemo že povabili.
k Stranico. Na gostiji g. Štefana Falnoga in Marije Videčnik t Bukovljah na Stranicah je nabrala Julika Kvac iz Slakove za „Slov. Stražo" K 4.50. Hvala lepa!
k V Cadramu bo imela podrnžnica „Slov. Straže" v hiši katol. polit, društva „Sloga", 17. t. m. po litanijah zborovanje, pri katerem bo govoril domači rojak g. odretnik v Maribrru dr. Josip Leskovar. Domačini in sosedje ste pohabljeni, da pridete v obilnem številu.
Slcnrenjgraški okraj,
s St. llj pri Velenju. Dne 28. svečana je umrla na jetiki blaga deklica Marija Jelen, po domače Klem-šetova, v 45, letu starosti. Vsi šolski otroci z gospodom nadučiteljem so se udeležili pogreba in so ji pri odprtem grobu kaj lepo zapeli v slovo. Bila je ena i med najboljših učenk.
s Šmartno ob Paki, Nova zvezda je izšla na liberalnem obzorju. Neki mladi človek je začel namreč zadnji čas reševati gnjili liberalizem na razne načine. V to mu pomaga njegova boljša polovica, ki se odlikuje z liberalnimi čenčami, kakor se je nedavno zgodilo v neki tukajšnji trgovini. Med izbiranjem blaga je namreč na levo in desno delila razne nelepe o-pazke, h koncu pa je vzkliknila: No, me pa kar v sv. pismo zapišite. To je naprednost in olika?! So pač ljudje različnega okusa. A eno je gotovo, da ta mladi liberalec s svojo boljšo polovico ne bode prestavljal političnih kozolcev,
s Na Mutl je družbina šola zaprta zaradi Škr-latice. Pouk se začne zopet o Veliki noči ter se bode zamujeni Čas nadomestil. — Veselice na Muti se je u-deležilo na pustno nedeljo posebno dosti gostov iz sosednjih far, kar kaže, da je slovenska mladina na jezikovni meji vedno bolj probuja. Občinstvo se je dobro zabavalo ter videlo in slišalo marsikaj lepega. Dosegel se je lep uspeh. Pa tudi precejšen Čisti dobiček bode prišel prav ubogi deci slovenske Šole.
s Pernice. Tukaj so hoteli znani Sudmarkovci spraviti v zapor zavednega slovenskega kmeta iz mar ščevalnosti, in pa da bi mu odvzeli pravice pri občinskih volitvah, V Marenbergu je bil res obsojen na en dan zapora, v Mariboru pa je bil oproščen. Tako pride pravica in resnica končno le na dan. To si daj zapomnijo vsi tisti, kateri lažejo nekaterim osebam na ljubo. Vse laži se bodo enkrat dokazale in potem bo lažnikom gorje.	,, ..
s S«Hsnj. V redeljo dne 10. marca se torej vsi delavci in kmetje prav nljudno vabite, da pridete v obilnem številu na shod, ki je velepomemben za tukajšnje razmere, da se to in ono potrebno dogovorimo. Vsak član n»j še seboj pripelje svoje tovariše. Poročata g. Iv. Poenič, zastopnik Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane in odposlanec J. S. Z. g Veknslav Zaje. Začetek tofno ob 9. uri dopoldne pri gosp. Josipu Ravlen v mestu.
Celjski okraj.
c Celje. Naše somišljenike v Celju in okolici o-pozarjamo na trgovine in obrtnike, ki jih priporoča v inseratnem delu naš list.
c Teharje. Velik požar, V nedeljo, dne 3. marca, je izbruhnil v mraku velik ogenj na Klobučano-vem v Bukovžlaku. V par urah je bilo troje poslopij do tal upepeljenih. Došla požarna bramba iz Celja in vojaštvo nista mogla več pomagati. V hiši fje bilo celo zimo čez 30 ciganov nastanjenih, ki so pa pred kratkim odšli. Kljub temu nekateri sumijo te, da so zažgali,
c Št. .Jurij ob juž. žel. Tukaj smo imeli celi kvaterni teden misijon ali duhovne vaje, katere so vodili gg. lazaristi iz Celja. Udeležba je bila velikanska.
— Mrtvo so potegnili iz Voglajne vdovo Lizo Pečar. Revica je najbrž na svoji poti v cerkev zgodaj zjutraj zgrešila pot in prišla v vodo. — Naš bivši župan že pri posestnicali lovi pooblastila za občinske volitve; pa menda bo povsod tako naletel, kakof^pri eni v Tr-novcu. Sicer pa je vprašanje, če mu ne bo odvzeta korajža, sploh se vmešavati v volitve. Liberalci sami pravijo, da ga puste na cedilu.
c Sv. Jurij ob južni železnici. Telovadni odsek Orel se zahvaljuje vsem gospodom, kateri so poslali dar na naš Orlov oltar. Tudi ne smemo zamolčali, da nas je pred kratkim počastil takozvani „Narodni List", Dopisnik, cirugokrat pa le prej pridi in se zgla-si pri tajniku Orla, ker on ti bo razložil paše delovanje, Če si tako radoveden. Zagnal si se bil zdaj v tihe „Čuke", kakor praviš. Pa ona dva sta tako ponosna na ta izraz, da sta pripeljala drugi dan kar tri nove Orie. Vjdiš, kaj si naredil, ker nas nisi prišel vprašat. Pa tje na Lokarje se tudi smeš malo ozreti na tiste — zajce. — Bratje Orli, le tako naprej, krepko, vstrajno in pogumno!
c Ponikva ob juž. žel. Lahek zaslužek za liberalne, štajerčijanske in socialno-demokraške čeljusti. Par volov, ki so vredni približno 1000, reci tisoč K, dam dotičnemu, ki mi dokaže, da sem dosihmal dobil knkoršnokoli podporo po lanski suši razun odpisa zem. ljiškega davka. Obrekovalci pa ostanejo tako dolgo lačnjivci, dokler ne pridejo z dokazom po vole. Ponikva, dne 27. svečana 1912. — Franc Pepelnak, občinski svetovalec.
c Sladka gora. V nedeljo, dne 25 februarja,, smo imeli občni zbor Izobraževalnega društva. Ker dosedaj že dve leti ni bilo nobenega zborovanja, smo to pot zamujeno malo popravili in združili z zborovanjem poučno predavanje. Bralna soba nam je bila tokrat mnogo premajhna. G. Pirštinger, sadjerejski in vinorejski potovalni učitelj nam je povedal mnogo poučnega o sadjereji in vinoreji. G.. Gomilšek pa je govoril o potrebi izobrazbe, o pogojih in vspehlli dobrega Izobraževalnega društva invspodbujal fante in dekleta k pridnemu branju. Obema govornikoma prisrčna zahvala. Odbor društva smo nekoliko spremenili, v nadi, da se društvo zanaprej bolj poživi. Fantje in dekleta, pogumno in veselo v društvo!
c Sv. Ema. Dne 12, svečana se je poročil pošten fant Jožef Ocvirk od Sv. Eme, z vrlo in povsod spoštovano deklico Barico Šeligo. Želimo obile sreče in blagoslova iz nebes! Nabralo se je na tej veseli gostiji pet kron 20 vin. za Slov, Stražo.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Občni zbor našega Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v nedeljo, dne 18. februarja, nam je podal kaj zanimivo sliko. Udov je imelo leta 1911 paše društvo 112, Dekliška zveza je Štela 65 Članic, Mladeniška 32 udov, Orli so bili vsi Člani MladeniŠke zveze. Tekom leta je priredilo dva večja poučna shoda; na prvem je govoril urednik „Bogoljuba", Kalan, o strašnih na-sledkih pijančevanja, na drugem kaplan Sinko o zgodovini kmečkega stanu. Dekliška zveza je imela 8, Mladeniška zveza 8, in telovadni odsek Orel 25 poučnih shodov. Trikrat se je predstavljala po dekletih krasna igra „,Devica Orleanska". Dohodki so znašali 158 K 97 vin., stroški pa 137 K 96 vin. Za društveno knjižnico se je nakupilo 68 knjig za 74 K 87 vin. Naročeno smo imeli sledeče liste: „Slov. Gospodarja"» „Naš Dom" (3 iflt.); „Straža", „Glasnik najsv. Src" (2 izt.); „Gosp. Glasnik", „Kmetovalec" (2 izt,); „Zlata Doba" (2 izt.); „Domoljub", „Bogoljub'" (2 izt.)? „Mladost" (2 izt.) in „Sa.lezijanska poročila".. Knjižnica je vzorno urejena, knjige močno vezane in vse povite. Šteje pa 455 del v 868 iztisih. 106 izposojevalcev si je izposodilo 1354 knjig, od teh so jih dekleta pre*-Čitala 912, mladeniči pa 293. Zabavnih knjig se je prečitalo 1079, poučnih (naibožpe, zgodovinske in gospodarske vsebine) pa 275. Kaj ne, To je lep uispeht za našo malo Župnijo! Za letos je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. Ivovačič, kmet, predsednik; Fr. Gomilšek,. podpredsednik; Jan. HajnŠek, mladenič, tajnik; Alojzij AndrliČ, mladenič, blagajnik; Ana Vehovar, knjižničarka; Jan. Conč, kmet, in Fr. Verk', mladenič, odbornika; Sim. Debelak, kmet, in Ant. StraŠek, mladenič, računska pregledovalca. Nato ja Jan. HajnŠek razložil, kako velikega pomena je branje poučnih, knjig, Marija Drofenik pa je pojasnila korist dobrega berila in Škodo grdega pijančevanja. Al. Drofenik jo deklamoval pesem „Domovini", Ant. TramŠek „Zna/-menje", Ema Zunanec „NaŠ narodni dom", in Ema Zu-panec, „Slovenska dežela". Pevski zbor nam je zapel več ljubkih pesmic. Občni zbor pa so zaključile Marija Drofenik, Ana Vehovar in Marija Skorc s predstavo šaljive igrice „Dve teti" tako izborno, da smo se pošteno .nasmejali. Tako pri nas razumevamo izobraževalno delo. Sosedje, poskusite na*s prekositi. Le tekmujmo v prelepem delu za lastno in narodovo srečo!
c Sv. Pavel pri Preboldu. Tukajšnji dopisnik „Narodnega Lista", katerega dobro poznamo, je jako dolgo Čepel na gnezdu, predno je izvalil tako neumni in nesramni članek v zadnji Številki. Obira v njem č. g. kaplana, Dekliško zvezo, Orle itd. V odgovor naj mu bo samo sledeče: Ko bi vedel, da nas tvoji napadi v tem umazanem listu le navdušujejo Še k večjemu delu v procvit naše organizacije, bi gotovo opustil to ČeČknrjenje. Praviš, kako verni katoličani ste Šentpavelski liberalčki. Tedaj bi pač moral tudi vedeti, da se v cerkvi pricliguje in oznanjuje božja beseda zato, da se poslušalci ravnajo po teh naukih, ne pa, da premlcvajo pridige v „Narodnem Listu«. Sicer pa, dragi dopisnik, le korajžno na delo! Le piši še za naprej svoje neumnosti, za katere se č. g. kaplan»,
naš duhovni voditelj, kakor tudi me poštena dekleta Dekliške zveze brigamo toliko kakor za lanski sneg. Samo kadar bodeš še kaj pisal, bodi toliko dosleden, napiši tudi kaj pametnega, ker drugače bomo opravičeno mislili, da se ti je v glavi zmešalo.
c Vransko. Pretečeni teden se je delila pri nas podpora zaradi suše, katero je dosegel za nas delavni naš poslanec g. dr. Korošec. Ljudstvo je hvaležno g. poslancu, toda nekaj se .nam zdi čudno. Tisti, ki vedno napadajo g. poslanca, so bili prvi tam, kjer se je delila podpora, in so hitro vtaknili v žep denar, katerega so dobili, čeravno so se prej rotili, da od tega, kar bo dosegel dr. Korošec, nočejo imeti ničesar. So pač drugačne besede, drugačna pa dejanja, posebno, če slišijo kaj o kroncah. In še nekaj smo opazili. Nekaj Štajercev, ki so pod okoliško vransko občino, spada k sosednji župniji Motnik, Od teh ni prejel nobeden vinarja, akoravno so v hribih doma in so torej imeli vsled suše mnogo škode. Mogoče zavoljo tega ne, ker so vsi volili dr. Korošca, ki je dosegel podporo. Ce nočete nam odgovoriti, nam bodete pa vsaj gotovo tisti Vrančani, ki ste to zakrivili, morali odgovoriti na pritožbo, katera se je vposlala na c. kr, okrajno glavarstvo.
cVransko. Naše Izobraževalno društvo vrlo napreduje, Lansko leto je bilo 60 udov, letos jili je že Čez 100, torej več, kakor jih' imajo vsa druga vranska društva skupaj, izvzemši požarno hrambo, V teku e-nega meseca se je prebralo blizu 200 knjig. To pa jezi nekatere nasprotnike. 'Posebno zbadajo vedno ude naše MladeniŠke in Dekliške zveze ; v tem se v zadnjem Času posebno odlikuje nek zaspan Sokol s svojimi tovariši. Mislimo, 'da to ni ravno čast za njega. Nimamo navade napadati, toda, ako nas bodete napadali, se bodemo vedno branili. Razumete, gospodine?
c St. Jur ob Taboru, Naznanjamo, da se bode vršil „40 mučenikov" sejm v ponedeljek dne 11. t. m. ter bode vsled uradnega dovoljenja isti odprt tudi za govejo živino.
c Gorenje. V ponedeljek, dne 26, februarja, se je ponesrečil posestnik Ivan Podvratnik pri vožnji o-peke v Skorno. Prišel je pod voz in. je dobil težke telesne poškodbe» DotiČni je bil delj časa cerkveni ključar pri podružni cerkvi v Gorenji in je marljivo deloval za olepšavo cerkve, kakor tudi za nabavo novih orgelj, katere dobimo ob Veliki noču Vsa soseska želi vrlemu možu, da bi kmalu okreval in. se veselil z nami, kadar bodo orgle prvič zadonele,
" Ljubno. Rokodelaka zadruga Gornjigrad s sedežem v Ljubnem je imela dne 28. januarja v Ljubnem v prostorih g. M. Melšieka, po domače Korošca, svoj letni občni zbor. Kar se je že v naprej pričakovalo, bila je posebno od zadrečke strani udeležba polnoštevilnaj, tako da je k zborovanju prišel še celo eden nečlan. Od obeh strani je zborovanja udeležilo 90 članov, res lepo število,kar kaže umevanje zadružništva. Na dnevnem redu tega občnega zbora so bile tudi volitve in to je vleklo. Izid teh je sle1 deč: Franc Fludernik, krojač, Ljubno, načelnik; Josip Kopušar, mizar, Ljubno, namestnik; odborniki: Rosenstein Ivan, kovač, Šmartno; Budua Jaldob, ¡usnjar, Ljubno; Kranjc -'Matija, usnjar, Gornjigrad; Brinovc Anton, sedlar, Ivanje; Grabner Franc, krojač, LuČe; DeŠman Franc, krojač, Luče; Globočnik Ivan, čevljar, Ljubno; Turk Franc, krojač, Ljubno; namestniki: Ermenc Fr., klobučar, Ljubno; Mach-tig Jakob, sedlar, Gornjigrad; Liohteneger Jqsip, kovač, Ljubno; Cigal'a Franc, mizar, Luče.
Rečic« ob Savinji. Veliki govejski sejm sv. Jederto se vrši v pondeljek dne 18. marca 1&12 na Rečici. Z razglasom štev. 3765 dne 28. febr. 1912 je c. kr. okrajno glavarstvo Celje razveljavilo vse odrejene Varstvene odredbe zadevajoč živinske kuge na gobcu in parkljih. Ker je to prvi tako težko pričakovani sejm, je pričakovati ogromno število lepe živine. zato se kupei uljudno vabijo.
c Mozirje. Iz kaznilnice v Gradcu Sft je vrnil Čuvan, tukajšnji rojak. Sedel je od leta 1884 in bil sedaj od cesarja pomiloŠČen. — Kap je zadela dne 21. svečana samsko gospodinjo Marijo Deleja, ki je gospodinjila na rojstnem domu Delejevem. Zaradi visoke starosti je malo upanja, da okreva.
c Zg. Ponikva. Veselica, katero je priredilo naše Bralno in pevsko društvo v nedeljo, dne 18. februarja, se je obnesla nepričakovano dobro. Poleg v obilnem Številu zbranih domaČih gostov, smo imeli Čast, da so nas zopet obiskali mladeniči ter precej mladenk od sosednjega izobraževalnega društva v Galiciji, Vsa čast jim! Se večkrat na svidenje! Med dragimi gosti smo tudi videli našega č. g. župnika, ki so z lepim darom razveselili našega bla-gajnika. Hvala lepa! Da se je veselica tako v lepem redu vršila, se imamo pač v prvi vrsti zahvaliti našim vrlim mladeničem in mladenkam ter pevovodju, ki so se toliko trudili in potov žrtvovali, da so izborno rešili svojo nalogo pri igrah in pdtju. Čast jim! Da se na enak način kmalu zopet vidimo. Zahvaliti se imamo tudi posestniku g. M. Jelenu, da nam je, kakor že večkrat, tako tudi sedaj, dovolil, da^lsmo napravili veselico v njegovih prostorih. Kako lepo napreduje naše društvo, kaze to, da je ob začetku leta pristopilo na novo 30 udov. Med njimi največ mladenk, ki pridno obiskujejo društveno knjižnico. Le zvesto naprej oo potu krščanske izobrazbe. Ce tudi,peščica liberalnih surovežev vedno rogovili s svojim, nam malo priljubljenim voditeljem na Čelu, ki Še našo mladino pohujšuje, nam morejo bore malo Škodovati, ker nimajo ugleda.
c Okonina v Zgornji Savinjski dolini. V predzadnjem „Narodnem Listu" se je dopisnik obregnil tudi ob mene, Češ, da neki Marko iz 0'konino, ki se
večkrat na leto prelevi, tudi socieluje pri Katoliškem izobraževalnem in bralnem društvu. Bodi tukaj dopisniku „Narodnega Lista", kateri pa ni iz Radmirja
povedano, da sem se prelevil, in sicer še pred več leti. Ker me hoče dopisnik s tem sramotiti, mu bodi tukaj sledeče povedano: Res je, da sem bil v času volilne borbe med rajnim Ježovnikom in Robičem na nasprotni strani. Ker sem pa sprevidel, kakor tudi na stotine drugih, da stranka, katera javno sramoti vse, kar je katoliškega, ni za Slovenca, kateri ima še količkaj verno srce. Zato sem ji dal slovo in pristopil h Kmečki zvezi. Spominjam se še predobro, s kakim navdušenjem ste tedaj ob izvolitvi rajnega Ježovnika govorili, da je Kmečka zveza za te okraje propadla in da si tukaj Še kandidatov ne bo upala več postaviti. Ko so bile zopet volitve, ob katerih je mislil neki Kac zlesti v državni zbor, sem se jih udeležil tudi jaz z glasovnico v roki, za našega priljubljenega poslanca dr. Verstovšeka. In ko je bil državni zbor raz-puščen, se nam je hotel vsiliti neki posilinemški liberalec Verdnig, a tisti že prostora za svoj shod pri Sv, Frančišku ni dobil, tako, da se je moral naglo odpeljal, od koder je prišel, nam v veselje, a vi ste pa za njim točili krokodilove solze. Vidiš torej dopisnik „Narodnega Li^ta", da se časi res spreminjajo. Jaz pa bom ne glede na dopise „Narodnega Lista" deloval za Kmečko zvezo, deloval pa bom tudi pri Kat. izobraževalnem in bralnem društvu, kolikor bo v mojih skromnih močeh mogoče. Zivio Kmečka zveza in nje vrli poslanci! — BlekaČ Marko, krojač in cerkovnik v Okonini.
c Loka pri Zidanem mostu. Staro in novo. Železniško postajališče je bilo tu otvorjeno dne 1. novembra 1911 za osebni promet, za prtljago in brzovoz-no blago; od 1. sušca 1912 naprej se pa tudi poŠta oddaja in sprejema pri vlaku na novem postajališču in je prenehala vozna pošta; starodavna poštna kobila je že komaj včakala pokoja. Pred kratkim smo u-stanovili podružnico c. kr, kmetijske družbe. Silno grda je bila gonja liberalcev zoper to popolnoma gospodarsko ustanovitev; pisali so v Gradec na. kmetijsko družbo, da tukaj ni kraj za to, niso ljudje za to, da ne bo nič itd.; še zadnji večer pred ustanovnim shodom so se surovo zaletavali v tajnika iz Gradca, ki je prišel k ustanovitvi. Kakšno sodbo o loških liberalcih je pač nese seboj v Gradec! Pa vkljub ostudnim liberalnim spletkarijam je podružnica ustanovljena, ima 72 članov; predsednik je Franc Novak, kmet na Bregu, podpredsednik Jože! Kisel, tajnik Franc Kacijan, oba posestnika v Loki, blagajnik Vinko Moro, zidarski mojster na Radežu; razven teh odbornikov ima Še vsaka vas svojega zastopnika, — Umrl je Vinko Fon, bivši grajski oskrbnik tukaj, brat profesorja g. Ivana Fon v Celju. O uspehu pritožbe zoper občinske volitve Še ni nič znanega, ker je v I. razredu starega odbora zmanjkalo že 6 odbornikov, in so že vsi štirje namestniki vstopili v odbor, se mora Še v stari odbor po starem imeniku v I. razredu voliti dva odbornika in štiri namestnike. Dolgo ne bodo vživali te Časti.
c Celje. Gdč. Jožefa Golavšek, cvetlicarka na Brega je izročila podružnici „Slovenske Straže" 11 K 70 vin., katere j* nabrala za obmejne Slovence. Hvala ji lepa za ta dar. Naj jo posnemajo druge celjske Slovenke 1
c Dretr-lje. V nedeljo, dne 10. marca po prvi sv. maši bodemo imeli poučni shod gUde zavarovanja. Govornika pošlje Vzajemna zavarovalnica iz Ljubljane. Shod bode na prostem pred župniščem. Dra-meljčani in sosedje prihitite vsi v obilnem številu.
c Dobrna. Velečastiti gospod Janez Vreže, profesor v Mariboru, je jlaroval tukajšnjemu telovadnemu odieku „Orel" povodom poroke «Čegoveg* člana Jakoba ¡Wnt z Nežo Ribter, fi K. Veleiastiti gospod Schreiner Franc, kaplan v Zelen pa 25 K ko je bil imenovan častnim članom. Bog plačaj velikodušnim dobrotnikom Živeli posnemovalci I Na gostiji Jakoba Švent a Nežo Rhter so rodoljubni svatje nabrali za „8tovensko Staažo" 26 K. Vsa čast zavednim svatom I
c St Jur pod Taborom Bralno društvo naznanja, da bo v nedeljo, 10. t. m., po večernicah v društvenih proitrrih poučen shod Dekliške zveae, nedeljo pozneje pa shod Orlov i zanimivim vsporedem. Vabljeni «te mladi in stari.
c Št. Jar eb juž. železnici. Tukajšnji ekeliški požarni hrambi je daroval č. g. Ferdinand Zgank, kaplan pri Sv. Martinu pri Saleku 5 K, za katere se mu odbor najsrčneje zahvaljuje
e Sv. Lenart nad Laškim. V neideljo, dne 17. narca ob 11. uri dopoldne se vrši pri nas občni zbor Izobraževalnega društva. Ob tej priliki govori Fr Zebot iz Maribora. Domačini in sosedje pridite I
c Piiece Kat. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 10. sušca »voj redni občni zbor takoj po prvi sv. maši v društveni esbi K mnogobrojni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva odbor.
c Polzela. Za 8. K. Z. je naUw! g Korber, vrl naš somišljenik na Polzeli med tamošnjimi pristaš' 55 K Posnemanja vredno, živeli I
Brežiški okraj.
b Brežice. V prid Šolski kuhinji se je vršilo v nedeljo v Narodnem Domu dvakrat predavanje s ski-optičnimi slikami ob 3, uri popoldne in ob 8, uri zvečer. Veleč. g. p. gvardijan Jeronim, ki je bil že dva* krat v sveti deželi, je z njemu lastno Živahnostjo razkazoval zgodovinske sledove sv. križevega pota v Jeruzalemu. Želeti bi bilo le to, da bi so za taka zanimiva in poučna predavanja našlo še veliko več zanimanja v vseh naŠiH krogih!.
b Rajhenburg. Umrla je dne 28, lebruarja mati župnika g. Ivana Ivane iz Radvanj, gospa Valbur-ga Ivane. V prvem zakonu je bila omožena pokojnica z bratom znamenitega misijonarja Knobleharja. Mati Knobleharjeva je bivala na stare dni pri svoji snehi, sedaj umrli Ivane, ter je tudi umrla v Rajhenburgui.
b Kozje. Jurij Plevnik iz VeraČ je v zadnji številki „Narodnega Lista" od dne 29. svečana meni pisal javno pismo. Imenitno! Kdo pa je ta Jurij Plevnik11 Sam pravi, da je kmečki fant, cela bučka fara pa še smeji, Če to sliši. A on je Še mnogo več! Piše v Časopise in če koga vzame ta muho, ga neusmiljeno „raztrga", včasih v „Štajercu", včasih v „Nar. Listu" To mu je vseeno! Napredna sta oba in silno napredna duša Jurija Plevnika se zelo raduje, Če vi-
di svoje napade natisnjene. Tako je poročal ta napredni mladenič o shodu S, K. Z. v Bučah na dan starega leta in se tedaj temeljito lagal. Da ne bi nik-d'o mislil, da zna kdo drugi tako imenitno lagati, se je tedaj podpisal, „Selški" je njegovo časnikarsko ime.V zadnjem „Nar. Listu" pa se je s pravim podpisom svetu naznanil in meni očital, da sem se jaz lagal, Če sem rekel, da smo mi, to se pravi, naša katoliško-narodna stranka, njemu zaprli predale naših listov. V svoji domišljiji misli ta fant, da bodem zanikoval, če sem enkrat kaj izrekel* To je menda napredno? Jaz pa sem mnen|a, da se resnica sme vedno izreči. Sam-sem imel svojedobno v svojih rokah dolgovezne Članke ravno istega Jurija Plevnik iz Verač, v katerih je nečuveno napadal in obrekoval tedaj Še živečega, nam nepozabnega g. Jakoba Bovha, Te Članke je hotel po vsej sili sedaj tako napredni Jurij Plevnik objaviti v „Slovenskem Gospodarju". Ker smo se pa prepričali, da je vodilo Plevnika zgolj osebno sovraštvo, ne pa stvarni nagibi, pa smo tedaj zaprli Plevniku predale naših listov. Tako je! Kdo se je sedaj zopet lagal? Imenitno napredujete, Plevnik. To je moja zadnja beseda Vam nasproti. Odslej napadajte mene in naše pristaše, kolikor vam drago. Mi se bodemo tem napadom smejali! Spoštovanje, katero vživate v celi bučki fari, se vam mora izkazovati tudi na Časnikarskem polju! Nikdo se za vaše napade ne bo prigal, nikogar ne bodo vznemirjali, ker bi bilo nečastno, se z vami še sploh prerekati. — Dr. Fr. Jankovič.
b, Pilštanj. Umrl je dne 23. februarja v 70 letu starosti Franc Belak, posestnik v Starem gradu pri Pilštanju. Bil je vrl lanečki mož, rad je prebiral dobre knjige in časopise. Naročen je bil več let .na knjige družbe sv. Mohorja, „Slov. Gospodarja" in „Domoljuba", Veliko je vedel povedati iz svojih vojaških let. Naj v miru počiva!
b B.Zffljsko. Naši vrli pristaši so pri „furengi", ko so vino vozili nabrali za „Slov. Stražo" K 7 20. Vrlim kmetom-voznikom prisrčna hvala!
b Bizeljsko. V nedeljo, dne 10. marca je v župnišču za družine slov. kat izobraževalnega društva predavanje o sveti deželi z skioptič-nimi slikami. Predava č. g. gvardijan iz Brežic. Pridite!
Vestnik mlad. organizacij e«,
Sv. Magdalena pri Mariboru. Prav lepo se pri nas razvija Dekliška zveza. Zadnjo nedeljo, dne 25. t. m., je prišlo na mesečni sestanek nad 60 deklet. Gospod duhovni voditelj je na kratko opisal življenje Ivane d' Ark in je vspodbujal dekleta, naj tudi one s pravo ljubeznijo ljubijo Boga in svojo slovensko domovino kakor devica Orleanska, Mladenka Koren M, je govorila: bodimo odločne Slovenke, braniteljice sv, vere in svoje nedolžnosti. Močnik Uršula je predna-Šala pesem: Mladinska izobrazba. Dremšak,Uršula je vspodbujala k neutruidljivemu delu in k vstrajnosti v Dekliški zvezi. Sever Katarina je razložila pravo ljubezen do Boga in do bližnjega. Nazadnje je govorila Cvirn Liza: Dekleta, čuvajmo dekliško Čast! Sklenilo se je na tem sestanku, na cvetno nedeljo popoldne prirediti veliko zborovanje za dekle,a in žene iz Maribora in mariborske okolice. Ker pa nimamo pri Sv, Magdaleni primernih prostorov, zato se bode vršil ta sestanek v prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, FlčBergasse, Štev. 4,
Najnovejše,
Državni zbor. V seji dne 6. t. m. se je izvolil za delegata za Kranjsko dr. SusteršiČ. Dr. Korošec, ki je dozdaj nadomestoval dr. SusteršiČa, je odstopil. Nato se je govorilo v draginjski razpravi o kartelnem zakon u, potom katerega bi se zabranilo raznim židovskim družbam, tirati cene ljudskim potrebščinam tako visoko, kakor bi se jim zljubilo. Trgovski minister pa se je izjavil v mnogih točkah proti.
Zojjer vinski davek. V seji finančnega odseka dne a marca je načelnik Hrvatsko-slovenskega kluba, dr. SusteršiČ, se imenom svojih tovarišev odločno izjavil proti nameravanemu vinskemu davku. Nemški liberalci namreč delajo na to, da bi se naložil pa vino enak davek, kakor na žganje in pivo, Naši poslanci bodo z vsemi sredstvi skušali zabraniti, da se ta krivični davek, ki bi uničil naše vinarstvo, ne vpelje.
Slov. Bistrica. V nedeljo, (Jne 16. marca bo v* hotelu „Avstrija" velik dr, VoŠnjakov spominski večer.
Na živinske sejme na, KRanjskem ne morejo na^ Ši živinorejci, kar posebno občutijo v Po&avju. Vsled raznih pritožb se je poslanec dr. Bepkovič obrnil na veterinarne (živinozdravniške) deželne oblasti v Ljubljani in Gradcu, od koder je dobil obvestilo, da se bo ustreglo želji Štajerskih živinorejcev in jim tudi kranjske sejme odprlo. Prošnje na občine se vpošljejo naravnost na namestnijo.
Ogrsko ministrstvo odstopi. Ker cesar ne more privoliti v ogrske zahteve, da bi se mu glede vojaških rezorvnikov odvzela stara pravica, so se začeli Ogri z nova k u jati. Radi tega bo ministrstvo Khuen-Heder-wary odstopilo. Ministrski predsednik se je podal na Dunaj, da izroči cesarju ostavko celega kabineta.
Porticito f sejnin floveje živine t Gradca,
dne 29. februarja 1912. Prignalo se je 233 volov, 92 bikov, 182 krave Ceno za 100 kg žive teže: Li pi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, Buhi 72 do 82, biki -t d'2 92, lepe pitane krave 7i do 82, srednje debele 64 do 72, 4ube 46 do 51 K. Tenienca: Pripeljalo se je 54 komadov več kot prejšni teden Cene trdno Promet slab.
Ma svinjski sejem se je pripeljalo 2661 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 12-i do 142 K. Cene trdne.
L

Listnica uredništva.
Središče: Odst pili Strži — Rajhenburg: Ker smo dobili že od drugod, odstopili Straži. — Dobrova pri Slovenjgradcu: Preosebno! Poročajte raje kaj druzega. — Sv. Lovrenc nad Mariborom: Hvala! Smo že poprej od drugod dobili krajšo notico' Sv Miklavž nad Laškim: Brez pi dpisa. — 8v. Ilj pod Turjakom, Sv. Lovrenc v 81. v. gor., Sevnica: Prihodnjič. — Sv. Bolfenk, Kapla, Dobrna: Prepozno za to štev.
T
o inseratih
dali 0WBS&TC SMO tisti«. M plMfft gfrSfSRfiSPII^ 25 tfa
X
Nubene sile nasproti otrokom
ako se ne gre za svojeglavnost, ampak za resnično nevoljo. Na to, se večinoma zadene, ako se daje navadno ribje olje, katero postane zoperno otrokom in odraslim že pri enkratnem zavžitju. Kdor pa mesto tega poseže po SCOTT-OVI EMULZIJI, mu ne bode treba rabiti ni-kake sile. Scott-ova emulzija napravljena že po 351etnem preiskušenem Scott-ovem načinu, je prijetnega okusa in tako lahko prebavna, da jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab želodec. Poceniti se ne sme tek pospešujoči učinek Scott-ove emulzije, ki se kmalu opazi po pridobitvi na teži in zboljšanju splošnega občutka.
Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah.
Loterijske številke:
Dne 2. marca 19(2.
Gradec . 87 75 57 23 40 Dunaj . 32 59 11 30 70
Gramotone od 15 kron in najboljše vrste plošč od 2 kroni naprej pošilja trgovina Zin-auer & C<.m. Sv. Jakob v Slov. gor. Tudi na obroke.
Pristna samo s to znan ko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja.
Gospsdlčnt, za gostilniško obrt poleg železniške poštaje, polnoletna, slovenskega in nemškega jszi-ka vešča ter primerne zunanjosti in z majhno kaucijo se sprejme z 1. aprilom. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod „gostilna" na uredništvo.	282
Zakaj ?
narbslje in najugodneje P" Janko
Artmanu v Šent Jurju Vaše potrebščine kupite
lf am pri Artmanu
dobite lepo bla-| go, dobite močno blago, dobite stanovitno blago, dobite vse po najnižjih cenah, je poštena postrežba, je pravična mera in vaga.
lato
Torajpojditevedno
k Janko Artmanu
v i*«ent JTui* ob jKžui želozniei
da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi vsakovrstno drugo blago, katero potrebujete. — Od 10. sušca do 5. junija bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše JANKO ARTMANA v Šent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev,
Vabilo
Deklica oz. gospodična, slov. in nem. jezika v go»oru in pisavi vešča, ter mogoč« v trgovini že malo priučena se sprejme takoj v trgovino na deželi v zvezi z poštnim uradom. Ponudbe ped „pošta" na uredništvo.	283
Dva pomočnika sprejme za stalno delo takoj Alojz Arbeiter, krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 10L_278
Hmeljarji požar! Kdor po trt huje hmeljeve droge (itange). Imam jih še 5 tisoč na prodaj Anton Cilen-šek, Thesen 87, Maribor. 277
Lepo posestvo v bližini Celja, z opeko pokrito enonadstropno dobro zidano hišo, obokane kleti, živins ki hlevi, vse v dobrem stanju; zemljišča je 10 oralov z gozdom in sadoaosnikom za osem polovnjakov jabolčnika, tudi en oral vinograda posebno pripravno za penzijoniste pa tndi obrtnike, se vsled družinskih razmer proda, (jena 8000 K. Ponudbe na Janez» Goričan, Celje Bog«n ulica 6.	276
Vinogradsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Miklavžu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razne vinske posodo. Prvotne pašnike parcele so zasajene s trto, tako, da meri asdaiyi vinograd približno dva orala in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato rodne trte, glavne trtno vrste tvorita po-šip in veliki rizling. Vicičarija, preša in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potradite se! Naslov pove upravništvo.	267
Približno 200 do 300 vozov smrečja za fižolovke itd. se Jako po ceni proda. Oikrbništvo Ludovika Garms, Hrastje pri Pekrah. 269
V bližini Celja Be proda nova hiša ki stoji tik ceste ia je deset let davka prosta, z vrtom vred pod ugodnimi pogoji. Vpraša se v Sp. Hudinji, it. 68.	264
Na produj je lepo malo posestvo
v Zavodnjem, četrt ure od farno cerkve; posestvo meri 8 oralov zfmtje, med temi je nekaj gozda, v katerem je lesa za 6 do 8 sto kroa, sadonosnik, ki se napravi 3 do 4 polo njake mošta, hiša in jrarof skupaj, hiša je z:dana; po-sl p,e je v dobrem stanu, po smrti h.vVga posestnika pride še zraven k^afn ca žrebljev in en vrt, živine se labko redi dve govedi in nekaj sviiy. Cena posestvu je 3100 kron. Natančneje se izve pri Valentinu Koželnik, veleposevtnik v Zavod-iyem, p. Šoštanj, Štajersko. 285 Mlado dekle v petnajstem letu, vešča nemškega in slovenskega jezika, želi stopiti v kako trgovino. Marija Novak na Cvenu pri Ljutomera_292
Enonadstropna najemninska hiša z gr.stilno in lepimi stavbišči se po ceni proda. Denarja je treba samo 12.000 kron. Maribor, (Mag-dalensko predmestje), Reckenzaun-strasse 10.	286
Lepa zidana hiša, s tremi sobami, tri kuhinje, veliki vrt, Bvinjski hlevi se proda. B. J. Poberž 218 pri Mariboru.	287
Čujte I Kupijo se dobroohranjeni že rabljeni godbeni inštrumenti (pihala) za neko snujočo se godbo. Kje, pove upravništvo lista. 293.
OZNANILO.
Sprejme se spreten Žagar od 24 — 40 let star, samec; dobi prosto stanovanje in kurjavo, plača po dogovoru. Nastop služb? takoj; kje, pove upravništvo Slov. Gosp. 299
Odda se takoj v osjem dobroldoča
trgovina z mešanim blagom v Podčetrtku. Pojasnila daje Ivan Mrar,
Podčetrtek.	296
Poe jako ugodnimi pogoji se proda lep travnik pri Pesnici. Več pove lastnik Anton Lorbor. posestnik v Nebovi, Sv. Peter pri Mariboru, 301
Kočijaža
išče gospod dr. Jos. Kronvogel v Sv. Lenartu v Slov. gor. 297
Harmonij
proda pod ugodnimi pogoji Franc Golob, Slovenjgradec.	293
Lepo posestvo z močnimi gospodarskimi poslopji, obstoječe iz vinograda, njiv, travnika in nekaj gozda, v prijazni legi, vse skupaj meri 4 orale, oddaljeno pol ure od župne cerkve, tričetrt ure od žel. poBtaje, blizu premogovn-ka, se prostovoljno po eni proda. Vse natančneje pove Anton Ved., pos. v Šoščah, p. Sv. Pavel pri Preboldu.	2R8
Deklica, sicer revna, pa poštena, prosi za vsprej«m v učenje v k^ki trgovini ali pri kaki boljši šivilji, proti prosti hrani in stanovanju, Ponudbe na Kari Pistotnik, nad-mlinar v Središču.	289
Lepa mlada kobila, rujave barve, brez napake, se po ceni preda. Vpraša se pri g. Jožefa Lorber, župan Sv. Peter niže Maribona.
199
Na prodaj je malo posestvo 10 minut od tovarne, zidana hiša, klet in hlev, sadonosnik, njiva, travnik in vinograd, pripravno za vinogradnik. ali delavca v totarni. Cena 1500 K, več pove Peter Ma-stnak, Lahovno 30, Laški trg. 207
V najem se da dobro obiskana trg «vina in gostilna, tik podružne cerke in pet minut od farne cerkve. Prostori so jako primerni sa obojno obrt. Pri gostilni je tudi nova ledenica, prostorno gospodarsko poslopje ter lepa obširna posest, redi se par konjev, ter 8 do 10 govedi in do iO svinj. Več se iive pri Konrad in Ivani Reiter, pri Tr«h Krajih v Slov. gor. p. S». Benedikt.	203
Posestvo se proda pri Sv. Mihaelu, hiša zidana, v dobrem stanu, gospodarskim poslopjem in je 7 oralo r dobre zemlje, vinograd, 4 njivo, travnik s sadnim dr»vjem, lep gozd v katerem je dosti dr». Kupci se naj oglasijo pismeno ali osebno pri posestnika Martinu Bternad pri Sv. Mihaelu, Sladka gora, p. Šmarje pri Jelšah. Cena posestvu 5400 K.	235
Učenca sprejme Jakob G lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt ra 3 leta. Pomočniki te stroke služijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K in višje.
239
Mala hiša z gospodarskim poslopjem in velikim zelenjadnim vrtom je na prodaj. Vpraša se: Tezen J4X pri Mariboru.	227
Priložnostni nakno.
Na prodaj je Skurlejeva pristava v „Gaisbergu", ki meri približno 52 oralov. Izmed teh je polovica gozdnih parcel, polovica njiv, travnikov in pašiikov. Pristava je gorata in oddaljena od državne ceste pol ure. Poleg tega se nahaja še 6 do 7<'00 m meter dolgih trdih drv, več tisoč metrov pa se še lahko naseka Proda se vse skupaj za 9800 K in sicer ali takoj, ali pa se zamenja z sečnim gozdom. Ponudniki se naj obrnej na lastnika Konrad Lorberja v Spodnjem Dravogradu.	250
Lepo posestvo
se proda; obstoječe iz lepih njiv, travnika in gozda, mlin na dva tečaja, na precej močnem pot ku, 3 minute od okrajne ceste, četrt ure od cerkve, pol ure od postaje Pesnica, na lepem prostoru, tri lepe sobe in kuhinja, za stavbo hleva je skoraj že vse pripravljeno. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri lastniku Franc Rošker, posestniku v Jareninskem dolu, p. Jare-nina pri Mariboru.	129
Organist in cerkovnik dobi takoj-službo pri S*. Lovrencu 'na Drav. polju, ker pred kratkim imenovani prošnjik radi bolezni ni mogel nastopiti službe. Plača 1000—1200 K se znatno poviša onemu, ki je zmoten voditi tajništvo v posojilnici in mUkarni. Prošnjiki se naj s svojimi spričevali o strokovni izobrazbi in svojem zadržanju osebno predstavijo tamkajšnjemu cemv. predstojništvu.	243
Kupci pozor. Lepo dobičkanosno posestvo se pod ugodnimi pogoji proda, četrt nre cd poljčanskega kolodvora oddaljeno, je tik okrajne ceste, je stanovalska hiša zidana, z opeko krita, ter je tudi gospodarsko poslopje v dobrem stanu posestvo sestoji iz nji», travnikov in hoete v veliko3ti primerno 18 oralov, polovico p >botane cene ostane lahko vknjiženo, akeravno je sedaj posestvo brez dolgov. Kupci se naj oglas "jo pri lastnike Andreju Marguč, posest, v Kolač-nem pošta Loče.	264
Pridnega učenca za slikanje sprejme takoj Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutoawru.	273
Sladkega sena, 100 meterskih sto-tov, v bale sprešam-g», s svilo vezanega, je na pr. dsj vžupnišču, Novacerkev, p. Vojnik. Cena K 7.
260
Proda se vinograd, ki leži v bližini cerkve Sv. R>ka, je novo nasajen, zraven hiša in tudi klet, ter men pol orala. Cena 1500 K. Ft. Regoršek, poa. Šmatje p. Jelšah
271
Sveža jajca
kupuje v vsaki množini
Pfeifer, Dunaj VI,
303 Stumpergasse 32.
Mizarskega učenca z dež-le sprejme Jauez Verdon g Spodnje Rad-vanje 47 pri Mariboru. Perilo, hrana in stanovanje prosto. 302
Na prodaj je lepo malo posestvo,
obsega pet or»lov, njive, gozd iu travnik, mali sadni vrt, dvoje gospodarskih poslopij, vse blizu velike ceste. Več se izie pri gosp, Antonu Slonošek v Goričicah št, 2, Št. Jurij ob juž. žel.	266
Pridna, poštena in zanesljiva deklica, ki se je izučila šivati, želi priti kam, kier bi se šivalo za trgovino ali h kaki šivilji za pomočnico, ali pa za hišinjo tje, kjer znajo slovenski. N»ilov pove iz prijaznosti Ksrolina Klobasa, Sov-jak, p. Sv. Jurij ob Ščavnici. 268
Sedlarski učene z dobrim šolskim spričevalom se sprejme na 3 leta brezplačno. Naslov pove upravništ
267
Učenec se sprejme pri Jak. Udrih koUrski mojster, Sv. Peter v Sav.
dol.
290

na
Pozor
Važno za poljedelce!
redni občni zbor kmetovalci, obrtniki in strojne zadruge. Janez Riegelbauer: Ptuj
Unnnilninn in nnaniilnina 17o hn nn 11 rt filiirnino	_	»
Hranilnice in posojiluice za župnijo Slivnica pri Maribora v Orehovi vasi,
reg. z. z neom. z., ki se bo vršil dne 19. marca 1912 ob 3,. uri pop. v uradnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Citanje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 1. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu po enakem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 294	Načelstvo.
Po ceni se proda stara opeka, duri, okna, od podirajoče hiše Freihausgasse v Mariboru. Vpraša se v kavarni Günther ali pa v stavbeni pisarni Na^-simbeni, Gartengasse, Maribor.	300
Seme pohorske planinska rudeče detelja
¿ajamčeno prosta žide, 1 £ 180, travna semena, travniške mešanice, rnnkeljcoro s me, korenje*« seme, kakor tudi vse vrste zeienjave i<i cvetličnih semen, priporoča v sveži kakovosti p>> naimžih cenah.
Leopold Gusel, Koroška cesta 16,
251	trgoviau ,pii črnem psa", Maribor.
Prva in največja tovarna motorjev na Češkem me je imenovala zastopnikom za Štajersko ter mi poverila prodajo njenih' najnovejših motorjev na bencin, petrolin, surovo olje (Rohol) in sesalni plin, in sicer Stabilne, kakor tudi lokomobilne. KonŠtrukcija najpri-prostejša, a nad vse druge trpežna, cena pa v primeri z drugimi izdelki za 25% nižja.
Ceniki zastonj!
Ker se že Čez 10 let pečam z motorji raznih tovarn, izvršujem postavljanje kakor popravila motorjev strokovnjaški in ceno.
Skrbinšek Jurij, posestnik, Hajdin, p. Ptuj.
Naznanilo.
Tomaž Krainc v Framu naznanja, da se vsakemu, kdor bo prišel olje delat v Fram, pri njem najboljše, najložje in najhitreje olje napravi. Uljudno se vabite.
241	Tomaž Krainc.
Potovalni zastopnik,
kakršne koli stroke, vešč prodaje strojev in drugih reči, želi službo z mesečno plačo in če mogoče tudi stanovanje na Slovenskem. K ponudbi je priložiti tudi znamko za 10 vin. — Ponudbe do 30. marca 1912 pod „P. A. 162", Poste restante, Šoštanj, Štajersko.
trgovina s semenom
priporoča: deteljno ¡»eme 3 in 7 letno zanesljivo, prosto predenioe (žide) ; travno seme za mokro in suho zemljo; ronino seme (runkl) dolge sorte; vrtno seme, na debelo 221	in drobno.
NB. Vsak, kateri je dozdaj pri meni kupil je bil zsdovoljeo.
Kdor kupi blaga za 10 kron, dobi kosilo zastonj
PfS 194
Druškoviču v Slovenlgradcu.
Za spomladanski čas
priporoča posebno celemu slovenjebistriškemu okraju vsakovrstna semena: deteljno, pravo štajersko, lucer-no, travno seme, peso (runkel), semenski oves, repno, korenjevo, zeljnato, solatno, retkovno, kumerno seme itd.; galico, brizgalnico, Škarje, žage, motike, gumijeve trake, prejo, ličje, rafia itd. — Tomaževo žlindro, kose, vile, grablje, srpe itd. Vsake vrste redilne snovi za živino in svinje, fosfor, kisli prašek, „Sauermanovo" redilno moč, lukulus, moko, otrobe, kakor vse druge, za gospodarstvo potrebne reči.
Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
K. Rabus in sin : Zagreb
nudi za Veliko noč, in pošiljanje v času od 15. marca do 10. aprila 1912 najfinejše
gnjati (šunke), izvanredno dobro blago, težke krog 3 in pol kilograma 200 K
91	11	11	»	»	»	"	"
99	11	11	»	»» » " "	19	185
zvezana gnjat, prve vrste	205 K
pleča,	> 2 3	170 „
zvezana pleča	176 „ za 100 kg.
vse dobro prekajeno iz Zagreba, plača se brez odbitka v 30 dneh; če se vzame najmanj 50 kg je zavoj prost, sicer se pa zaračuni po izvirni ceni. — Da se pošiljatve ne zakasnijo, prosim pravočasnega naznanila o nakupu. 262	Se priporoča z velespoštovanjem Franc Glllda, Maribor, Melje 26.
preda m dobro idoča gostilo« in trgovin» z mešanim blagom zaradi boleeni. Bliža je eden oral ryive, ▼rt za »očivje, veliko dvorišče, letni vrt, kogtana hleva. Yeč se ie-ve pri obč. uradu občine Zakot pri Brežicah.	117
70.000 cepljenih trt več vrst: sil-vanec zekni, muškat sil >anec, tra-minec, žlahtnina bela in rudeča, mozler, auškat, roltndec zeleni, izabtla in več drugih vrst. Cena 11 do 15 K za 100 komadov, pri večjih naročilih nekaj popusta. Trte lahko pošljem takoj. Manj kakor 15 komadov ne pošiljam. Več po dogovoru. Josip Cotič trt-ničar in vinogradnik Vrhpolje p. Vipava, Kracjsko.	183
Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D.
H priporoča svoje izkušene in trpežne giinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod H P najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. H Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-isse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26. kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
m Franc Derwuschek, mestni Meni mojster in posestnik tovarne v Mariboru.
Cepljene trte.
Gotedel, mozlec, silvanec, rizling laški, burgundec, muškatelec, porta-giz«c, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa dobijo pri P. Srtbre, v Mariboru, Tegetthoffova cesta. 90
Krompir „Eldorado" lipo semensko blago, najbolj trpežna vrsta proti razum boleznim, ki uspeha v vsaki zemlji; poštni zavoj 6 kg K 1-20, 50 kg po železnici 10 K. Zavojnina se računa po lastni ceni. Jajoa za valoojo od velikih zlatorumenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na predaj Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci pri Ptuju, ŠUgersko.	211
[ifiiififi
Spoduještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
reglsfrsvana zadruga z neomejena zavezo
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po *'/»•/» proti tri mesečni odpovedi po i'/«*/.. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo ket gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po polti so -hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). davek plača posojilnica sama.
itao
itai
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5*/», na vknjižbo sploh po S1/«*/»» n» vknjižbo in poroštvo po b>/S/. In na osebni kredit po 6*/». Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje »prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. ¿0 5. are popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Stil!960 S»
fes
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte
oenike.
ania
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva še prihrani.
Zastopniki
se iščejo
narejeni iz kovanega železa in kovtnaste pločevine, torej nepokverljivi.
„Tiftama-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko,
Največja specialna tovarna za parikuke na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC Asen, firadec, Marfcncaase 22. —
Dobre mesto. Zanesljiv, pridtn i o izvežban, samski ali oženj en vini-čar »e takoj ali pa v jeseni sprejme. Naslov pove Fric Ratch, trgovina s papirjem in knjigami, Celje.__230
Udcnoa sprejme Janez Škaber, čevljarski mojster, Mlinska nI. 4, Maribor.__217
Posestvo se proda zavoro starosti; zidana hiša, velik vrt, travišfe, mladi le» in njiva, vse skapaj men 6 oralov, Stranjske Makole St. 15, 10 minut ed farne cerkve, »dija cena 8000 K. Kd*r žali n«j »i o-gleda pri poseetniku Anton Vam-pel, Stattenberg, pošta Makole pri Poljfanah.	234
Kapd pozor. Proda te novi mlin z zem\jiič«m ali brez zemljišča. Več «e izve pri občinskem aradu v Veijanah pri Sv. Trojici v 8k>v. gor-_ 220
Dva pridna viničarja se takoj sprej-meta pri g. grof Lamberg v Lju-tom«ru. Vsak viničar in»j ima 4 ali 5 delavskih moči. Več se izve pri oskrbnika grofa Lamberga v Lgutcmeru.	222
Učenec iz poštene hiše se sprfjme takoj v trgovino mešanega blaga. Alojz Seršen, trgoiec in goetilničar Veržej. ______238
Golio in d«beli vrat
se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratorij, Sternberg. Moravsko Pnlotiti se m>ra
znamki, z» odgovor.	2v8
nnrifinnrififiri
s Lepo posestvo
v Savinjski dolini obstoječe iz hiše ter treh gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanu, njive, travniki, vse okrog hiše, okrog 7000 drogov hmelja, se z hmelovkami vred po ceni proda. Pojasnila daje F. S. Skrabar, trgovec v Kranjski gori. Istotam se sprejme tudi učenec z primerno šolsko izobrazbo.
Aparat za lotanje
kakor ga kaže
■ - : -i ' - • -• ■-

poleg stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinauer & Co. 28i Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u Jako priprosto ! Zelo praktično 1 Nobena igrača!
Najboljši in najcenejši ::: Pridifin poskusi:::
kupiš pri g. Placotta v
Minoritski trg št. 4, via-a-vis minoritskemu samostanu. Popratila se hitro in po ceni izvršujejo.
Ptuju
Kupci por.r. Preda se mlin in ža ga na prav dobrem prostora na močni in stanovitni vodi. V mlinu so nore železne naprave na štiri pare kamnov. Mletja in žaganja je zmiraj dovolj, K mlinu spadata dve njivi in travnika. 1 sadonosnik vrt in vinske brajde, s?i»jski in goveji hlevi, veliko poslopje, vse zidano in z opeko krito, je blizu velike ceste, 2 minuti od železnič-ne posUje Sp. Laze, blizu Loč, pol ure od poljčaaske postaje, se radi bolezni prav po ceni proda. Zupane Bernard, mlinar in žsgar, I'"dpeč 2, p. Sv. Duh Loče. 184
üé¥é? za pspravila
g -o
a
tfeiika ¿alosja ar, drapoe-
>dsti,srs!)mlna in optičnih
stvari pa mkt «»ni.
r«Si si owoüii lllQstr. m Bik mm', SraRsfdB* ed 20 de 200 t.
jSikiasia remont.-ura E Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ IS-— Kuhinjska ura	4"—
Budiljka, niklasta	3'-
Poročni prstani	2.—
Srebrne verižic	2'—
— Večletna jamstvi. -
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar In očalar •Maribor, a»»»««*« &
iSr.tBle« u> *«&>s.
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom naznanjam d» imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, Burgundtc, b. Muskatelec, Traninec, Banfal, Bulaniiec, Muskat Silvaner, Laški risling. Gut-edel, b. r. Portogiser, Prunta, Eapčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Bip Portalis za suho cepljeoje. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti dohler je kaj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pri Pttvju.
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistpovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem voluu) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 479% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo »*ak dan, izvzeroši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnidne položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
poaojuje
na zemljišča po 5% do 57«%, z amortizacijo ali brei nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim Članom njih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le krleke.
Oblastveno potrjeni in zapriseženi civilni	zemfjemerec
(geometer)
G^Grubiftsch
Maribor ob Dr.
fffiariiina ulica 10 (nasp. c. kr. okr. sodniji)
si dovoljuje slav. občinstvu naznaniti, daje prevzel tehnično pisarno oblastveno potrjenega in zapriseženega civilnega zemljemerca
Karola Haittich-a w Mariboru.
Priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spadajočih del, kakor:
delitev polja in gozdov, parceliranje, reguliranje potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt.
Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično štev. parcele. Izdeljuje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (koncesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd.	272
Telefon šf. 170. Brzojavni naslov: Geometer GrubifSCh MarlbOS".
Sanatooj „Mirni Dom"
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na iivcih, 259
tudi nevarne slučaje, histerič&e, bolne na srca, želedco, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Celo leto odprt Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj.
Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota
__ pri Maržtom.__
Posestvo!
lepo ležeče, v tinjski lari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda. Ako ima dotični K 2.000 lahko Kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici.	258
__7. maroa 1912.
—————————————
$
reške v korist „Slovenski Straži"!
Glavni dobitek turških srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na mesečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona kron vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.	56
neprijetno je, ako usta inteligentnega, izobraženega človeka neprijetno dišijo! Hitro in zanesljivo temu lahko odpomorete, ako vsako jutro par kapljic desinfekcijskega sredstva za usta
Pfefferminz-Lysoform
v čaši tople vode za izmivanje ust porabite. Konzervira tudi zobe. Originalna steklenica K 1'60 v vsaki lekarni in drožeriji. — Napravite poiskus! — Zadostuje za tri mesece. Za negovanje rok in obraza priporočamo Lysoform-milo; ker je lahko in antiseptično. Kos K 1'— Dobiva se povsod.	270
Sadna drevesca
prve vrste, najboljših sort: Pritlično drevje: jablane, komad 1 K. Grmičevje: jablane, hruške, marelice, višnje, črešnje, slive a 80 vin. Visoko drevje: hruške, višnje, črešnje a 1 K. Če se odvzame 100 kom.
se pošilja prosto in se daje popust. Drevesnica grofa Ludolfa v Eichhofu Anzbach 263	na Severni železnici.
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
0
Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneje.
IsdajaU^J ia salotaik: Katoliéko tiskovno druitvo.
Odgovorni urednik: L. Kern perle»
Tlak tiskane av. Ciiüa y Maribora.