Tedenske novtee. Cenjerim naročnikom, ki so zaostali s plačilom narocuine, smo danes napravili na ovitke križe in ob eaem priložili tudi položnice. Prosimo, da takoj plačajo list ne samo za nazaj. ampak tudi za naprej, ker bi ga drugače morali ustaviti. Slov. Gospodar stane za celo leto 6 K., za pol leta 3 K., za Cetrt leta 1 K. 50 v. Za vojake pa stane za celo leto 4 K., za pol leta 2 K., za četrt leta 1 K. Cesarjevo dobro srce. Po poročilu iz Dunaja bo naš cesar te dni izdal povelje, da dobijo vsi tisti vojaki zopet nazaj svojo šaržo, katero so izgubili vsled kakega manjšega prestopka. Duhovniška vest. Za provizorja pri Sv. Barbari v Slov. goricah je imenovaa č. g. štefan Belšak. provizor v Slivnici pri Mariboru. Inionovanje. Za prolesorja veronauka na o. kr. realki v Mariboru je imenovan c. kr. vojni kurat Ivan Bogovič. Imenovani je bil pred vojsko korni vikar mariborske stolnice in katehet na mariborskih mestnih šolah. Sedaj je vojni kurat pri južuoštajerskih mladostrelcih, ki so se pri zadnji soški ofenzivi posebno odlikovali, ter je dobil kot vojno odlikovanje duhovni zaslužni križec II. razreda na belo-rdečem traku. : Novo cerkveno pravo. Rimska Stolica je priredila novo izdajo cerkvenega prava. Po tem pravu so med drugim določbe. da se lahko vršijo poroke tudi v »prepovedanih časih« t. j. od prve adventne nedelje do božiča in od pepelniCne srede do veli konoCne nedelje. škofje lahko dovolijo tudi v tem času, da se pri porokah podeli poroCni blagoslov Prazniki so pa ti-le: vse nedelje. božič, novo leto, jjv. trije kralji, Kristusov vnebohod, Telovo, Brezinadežno spočetje. Marijino vnebevzetje, sv. Jožef, sv. Peter in Pavel, vsi svetniki. Kot prazniki ne veljajo torej: sv. Stefan, velikonoCni pondeljek, binkoštni pondeljek, sveCnica, Marijino oznanjenje in rojstvo. Posti se tudi malo spremenijo Mescpostni dnevi so V3i petki. Strogi posti (mesopost in pritrganje pri hrani) s >: pepelnica, petek in sobota v pcstu, kvaterni dnevi, preddnevi ali bilje pred binkoštmi, Marijinim vnebovzetjem, vsemi svetniki in pred božičem Samo pritrganje pri hrani je zapovedano vse druge dni v postu. Veliki četrtek ni več mesopostni dan. Velike sobote popoldan ni veC nikak post. Ob nedeljah in praznikih ni nikak post, Mesena zabelja je dovoljena vsak post. Določbe, da se ob nekaterih dnevih niso smele jesti ribe in drugo meso obenem, ni več. Vrl narodnjak umrl. Iz Lembaha pri Mariboru se nara piše: Dne 29. septembra je umrl tukaj g. Anton Crnko, občinski svetovalec, ubožnifiar in namestnik načelnika krajnega šolskega sveta. Bil je vzoren katoličan in narodnjak. Pri vseh volitvah in drugih važnih zadevah je stal trdno na katoliško-slovenski strani. Slava n.jegovemu 81.1001.1011! Pogreb se je vršiJ v pondeljek, dne 1. oktobra dopoldne. f Učitelj Jos. ZemljiČ. V Rottenmanu na Gornje štajerskf-m je tovariš po nesreči zadel z revolverjem nadporočnika Jos. Zemljiča, učitelja v Selnici ob Dravi in sicer tako nesrečno, da je Zemljič dne 30. sept. v Gradcu pri operaciji umrl. V sredo, dne 3. oktobra so truplo prepeljali v Maribor in ga pokopali na Pobrežju, Rajni je bil sin nadučitelja g. Zemljiča pri Devici Mariji na Brezju. Bodi mu lahka domača zemljica! Slovenski fantje 87. pešpolka pri 11. ofenzivi. S fronte nam pišejo: V vroCih in hudih bitkah smo se nahajali slovenski fantje, ki smo zmirom željno pričakovali »Slov. Gospodarja«, ker smo ga radi prebirali v najhujšem ognju polentarskih topov. Pogosto nas je polentar napadal, ker nas je hotel uničiti ali mi smo se mu krepko in hrabro zoperstavljali in ga z velikimi izgubami pognali v beg. Citatelje »Slov. Gospodarja« pozdrav ljajo: Desetnika Peršak Jožef, Sv. Križ; Kardinal Ludvik, Krapje; poddesetnika Petovar Jožef, Osterc Matija, Sv. križ; pešci: Dolamič Peter. Babinci, Hujsjak Franc, Podgradje, Cetl Jožef, Sv. Benedikt v Slov. gor., Špur Ajojzij, Mota, GregorinCič Matija, Desnjak in Grantaša Matija, Veržej. Kdo kaj ve? Moj sin Franc MoliCnik je služil pri 87. pešpolku, 3. poljska kompanija, 4. voj, vojna pošta štv. 304 Bil je poslan na laško fronto, a sedaj pa že od 15. avgusta 1917 nič več ne oiše, dočim je poprej pogostokrat pisal. Prosim njegove tovarše pri temu polku, oziroma kompaniji, če bi kateri kaj vedel 0 njem, je li je še živ ali mrtev ali vjet, naj poroča proti dobri nagradi Jakobu in Mariji Drofelnik p. d. Žmavc, Karnice štv. 3, pošta LuCe, štajersko. Zahvala za gostoljnbnost slovenskih kmetov. Večkrat se vozim v Maribor in opazajem, da se zlasti ob nedeljah na vseh postajah vsujejo na vlak nepregledne množice mestnih ljudi, boljše in slabše oblečenih, naprtanih s polnimi nabrbtniki. Ni se čaditi, Ce tožijo 0 slabih časih, ko bi meščani morali pogniti, Ce kmetov ne bi bilo, — lepo pa ni, da grdo zabavljajo na naše kmete, češ ka ko dobro se jim godi in da še imajo vsega v izobilju." Zdaj se vse prilizuje kmetu in marsikateri nadutež, ki prej z našim kmelom slovenski niti govoriti ni hotel, porabi nedeljski počitek za obisk kakega kmeta, ki ga je površno spoznal v uradu. Tam mu po stari slovenski navadi seveda gostoljubno postrežejo z vsem, kar premore hiša, na bašejo mu nahrbtnik toliko, da ne poči, v zahvalo pa ti naduteži potem zmerjajo zoper kmetsko prebivalstvo. Kmetskih križev in težav seveda ne poznajo in kmeta ne vidijo med tednom, ko se od zore do mraka trudi na polju. Na ta način se vedno bolj veča prepad med mestnim in kmet skim prebivalstvom. V zadevah oprostitve od črnovoJEe službe naj volilci svojim poslancem naznanijo razun imena tadi rojstno leto, naborno leto, šaržo, klasifikacijo in sedanje mesto onega, ki ga je oprostiti; važno je tudi, da se poizve, kedaj približno je politična oblast akte poslala na poljedeljsko ministrstvo. Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta priljubljeni vojaSki koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vbjaSkega koledarja in na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki _opet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki miCen spis o cesarju Karolu I. ip cesarici Ziti. Čisto nove doloCbe o državnih podporah za svojce vpoklicanih, razpravo 0 pokojninah in vzgojninah vdov io sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarjo najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega ima koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju in n8ročite si ga. Domači kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljnb temu, da se je v zadnjem letu skoraj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštninovred samo K 130. NaroCa se samo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gospodarske noviee. Izborna vinska letina. Od vseh strani dobivamo poročila 0 izborni vinski letini. Vinogradniki pridelajo rnnogo več in boljšega vina kot so ga pričakovali. Grozdje je izvanredno sočnato, snaždo in zdravo. Mošt ima te dni 20 do 24 stopinj sladkorja. Take izborne kapljice že pol stoletja ni bilo. >SreJDJega< vina, kakor je imenoval orad za ljudsko prehrano mošt, kateri lehta 16 stopinj, danes ni. Edino izabela in šmarnica se še prišteva danes rned slabša vina, vse drugo, bodisi še v tako neugodni legi, je vino boljše in najfinejše kakovosti. Letnik 1917 bo slove! stoletja in stoletja. Kakor izvemo, se plačuje mošt, ki tehta od 18—20 stopinj, po 3 K 40 do 4 K, kar pa tehta 20 do 24 pa 4, 5 in celc po 6 K liter. Trgatev. Od Sv. Petra pri Mariboru se nam piše: Krasne dneve so imeli, ki so dosedaj brali in so jako zadovoljni. Vsak je nabral dosti več kakor si je mislil. Vino je jako dobro, zato pozor pri prodaji. Ne dajte se motiti od različnih agentov. Nek gosposki posestnik je prodal mošt od kadi za 4 K 80 v. Cene za seno in slamo zvišane. Z naredbo urada za prehrano z dne 27. septembra se je cena za seno in otavo zvišala od 17 na 23 K meterski stot, za žitno slamo na 13, za grahorico 11 K, za koruzDO, fižolovo, bobovo, leCino, makovo in repično pa na 7 K. Te cene reljajo ne samo od 27. septembra naprej, ampak že od 16. junija 1917 dalje. Deželni urad za krmila mora prodajalcem, ki so že oddali seno ali slamo in so dobili plačano po stari ceni, plačati razliko. Seveda mora to prodajalec sam zahtevati od omenjenega urada. Obroči za sode. Graški listi pišejo, da se dobiva železo za obroče za razno vinsko posodo in sicer za Štajersko pri tvrdki Greinitz v Gradcu ia pri tvrdki D. Rakuš v Celju. Za prevsžanje sadja. Štajersko cesarsko namestništvo naznanja, da za prevažanje sadja po železnici do 50 kg, ako tvori prtljago, ni treba nobenega dovoljenja, pač je treba prevoznega do voljenja za večje množine sadja. Najvišje cene za stročnice. Urad za Ijudsko prehrano je določil za sledeče vrste stročnic, žita in krmil nove prevzemne cene in 3icer za meterski stot: Za koruzo 38 K, proso 40 K, ajdo 40 Kr grah 80 K, fižol 80 K, lečo 120 K, bob 60 K, zimsko graščico 100 K, letno graščico 50 K, zadnje žito 35 K in za oluščene koruzne storže 15 K. Te prevzemne cene so veljavne tudi za tiste množine imenovanih vrst stročnic, žita in krmil, katere so bile oddane še predno je stopila v veljavo ta naredba. Zelje in repa zaseženo. Štajersko cesarsko namestništvo, oddelek za gospodarstvo, je zaseglo t spodnještajerskih okrajih Maribor mesto in okolicar Celje mesto in okolica, Ptuj mesto in okolica ter Radgona ves letošnji pridelek svežega aelja in bele repe., Vsled te zasege je doiočeno, da je vsaka prodaja, oziroma nakap svežega zelja v nmožini od 300 kilogramov in več, ter prodaja bele repe v množini od 500 kilogramov in veC veljavna le tedaj, ako je izdal tozadevno dovoljenje štajerski deželni urad za sadje in zelenjavo v Gradcu, Kaiserfeldgasse štev. 29. Okrajne politične oblasti dotičnih političnih okrajev imajo pravico zahtevati od jjridelovalcev svežega zelja in bele repe t omenjenih okrajih, da oddajo svoje odvišne množine svežega zeija in bele repe gori imenovauemu urado. Za sveže zelje je doloCena kot najvišja cena 45 K za 100 kilogramov in sicer od 1. okto- bra naprej za zdravo in nepokvarjeno blago, po-stavljeno na bližnjo železniško postajo, pri čemurse plaCa za dovoz svežtga zelja do bližnje želez-niške postaje, ki je od pridelovalca oddaljena 5 do10 kilometrov, doklada 2 K za vsaki meterki stotin za dovoz na postajo, oddaljeno od kraja pride-lovalca več kakor 10 kilometrov, pa doklada za voznino 3 K za vsaki meterski stot. Okrajne po- litične oblasii ne bodo zahtevale. da bi se morale oddati tudi tiste odvišce množine svežega zelja in bele repe, ki so bile pridefane na domačih vrtih. Za vse politične okraje Stajerske dežele se doloCa, da je treba za prevažanje svežega zelja vsakemnožine tozadevnega dovoljenia od urada za sadje in zelenjavo v Gradcu, Kaiserfeldgasse 29. Hmelj. Na hmeljskem trgu v 2atcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju skraj- no malenkostno \n cene za tuj hmelj so bile samo na papirju. Cene za les. Zveze avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za. kubični meter do preklica: hlodi (jelov, smrekov, borov les) 55—65 K; hlodi (hrastov in bukov, spioh trdi les) 110—112 K; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 248 K; oglat ali otesan žagan les (smre ka, jelka, bor) 78—98 K; bukov ali hrastov otesan les 235—265 K. Na Češkem in Moravskem so lesne cene povprečno za 25°/0 višje, v Galiciji nekol.ko nižje. Za Stajersko veljajo sledeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 43—55 K, trdi 65 dd 100 K, mehke deske 90—122 K, oglati ali otesani inehki hlodi 80—132 K, trde deske 128 do 240 K. Ker je blaga prav malo, cene sicer polagoraa, toda stalno naraŠCajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrašto vega lesa za doge in za prage (švelarje). Ravnalne cene za drva. Urad za določevanje ravnalnih cen za drva s sedežem v Mariboru je določil sledeče cene za drva, katerih se je držati pri prodaji cz. pri nakupovanju drv: Za drva najboljše kakovosti ali prve vrste, popolnoma zdrava, v polenih, široka več kakor 10 cm, bukev, ali sploh trdi les, breza, bor, smreka in jelka za kubični meter postavljena na dom kupovalca ali oa železniško postajo 30 K, za drva drugovrstne ka kovosti, t. j. za drva v polenih manjvredne kako-. vosti gori označenih vrst lesa, toda zdrav les za kurjavo. kot jelševa drva v polenih, trd ali mehek les v hlodih, toda kakovosti prve vrste za kabični meter 25 K. Za drva kakovosti tretje vrste in sicer za manj zdrava drva v polenih kot topolov les, les divjega kostanja ali vrbe za kubični me ter 20 K. Za grmičevje, korenine, štore, veje in draCje pa ne velja ravnalna cena, ki je določena za drva kakovosti tretje vrste, ampak primerne nižje cene. Kdor bi se ne ravnal po teh določi lih, bi se ga vsled draženja cen sodnijsko dovalo. Domače davkaprosto žganje. Kdor ima letos kaj pripravljenega blaga za davkaprosto kuhanje domačega žganja iz sadja ali sadnih odpadkov, naj najpozneje do 15. oktobra vloži prošnjo pri finančni straži. Razme novice. zasle- |Obleko iz papirja. Ni ne bombaža, ne volne in zato se začeli izdelovati »sukno« iz papirja. Papirju je primešano nekaj niti, dobljenih iz starih oblek in montur, a glavna stvar je vendar papir. Svilene vojaške čepice so že skoro vse iz papirja in vojni vjetniki dobivajo tudi samo papirnate obleke. Tudi delavci v Skodovih tovarnah v Plznu imajo obleke iz papirja. Povpraševanje po papirnatem »snknu« je tako veliko, da mu že ni mogoče ugoditi. Meter papirnatega blaga velja 6 do 8 K. Samo ena težava je: mokrota je tej obleki jako nevarna. Urarji postanejo za 100 odstotkov dražji. Zveza urarjev na Donaju je sklenila, da zopet zviča cene za popravila vsakovrstnih ur za celih 100 odstotkov. Ze v lanskem letu je zvišala tozadevne cene za 25 odstotkov. Vihar uničil 3000 dreves. Pretekli ponedeljek je razsajal v Pobjanicah v okolici mesta Lodza v Rusko Poljskern tako hud Jvihar, da je v eni uri bilo izkoreninjenih in prelomljenih Cez 3000 močnih dreves. Vihar je odnesel tudi veC poslopij ter tamoSnjo katoliiko župnijsko cerkev. Več oseb je bilo usmrfienih ali težko poškodovanih. Dopifti Maribor. Z našim mestnim vodovodoni so veliki križi in težave. Po cele ure ni dobiti kapljice vode, kar bi bilo zlasti v slučaju izbroha poI žara zelo nevarno. Pritožbe, da se z našim kmet• skim prebivalstvom, ki prinaša na lukajšnji trg j sadje in draga živila, zelo oduroo ravna, nočejo I potihniti.— V nznih tukajšnjih tobakarnah je že I tudi začelo pr^manjkovati vžigalic. Kmetskemu | ljudstvu pa dosledno vsiljujejo vžigalice, katere je ] založila Siidmarka. Sv. Peter pri Mariboru. Pozdrave iz laške fronte pošiljajo vC. g. župniku, oziroma vsem sorodnikom in župljanom: korporal Franc Gerlic \z Hreme, Franc BrliC iz Nebove, Fr, Brlič iz MaleCnika, Anton Bregant iz Nebove, Bračko Janez iz Hrence, Josip Duh iz Celestine, Janez KrejaC iz Hrence, Andrej Pezdiček iz MaleCnika in Jožef Repoik iz Pernice. Mi vračamo našim janakom vroče pozdrave in želimo varstva Matere gorske in kmalo srečno svidenje! bt. Ilj v Slov. gor. Vabimo na mladinski sestanek v nedeljo, dne 14. oktobra, v Slov. Domu popOldne po veCernicah. Pride g. profesor dr. Kovačič. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč! Sv. Peter pri Radgoni. Umrl je kmet na ščavnici Jožef Škrobar v 76. leta svoje starosti, bolehal je 6 mesecev na raku v grlu ter potrpežljivo prenašal svoje bolečine. Bil je vdovec čez 31 let. Gospodaril je s svojimi otroci in tudi zelo rad prebiral >Slov. Gospodarja«, ki je zahajal Cez 17 let v njegovo hišo. Naj blagi oče v miru počiva, ostale pa naj tolaži Ijubi Bog! Ormož. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila obsojena Alojzija Majerič, ki je v trgovini svojega oCeta zahtevala za stare predelane škornje 120 K, na denarno globo 200. Navijalce cea pri obutelji bi morali zaCeti preganjati pred enim dobrim letom, ko so se začele višati cene. Sedaj, ko so že vse zaloge z velikirai dobički razprodane, so take obsodbe brez učinka. Konjice. V naših goricah je trgatev v polnem teku. Blago je izvrstne kakovosti. Za vinski mošt in sadjevec nam primanjkuje sodov oziroma nimamo oseb, ki znajo popravljati vinsko posodo. Krme in tudi drugih jesenskih poljskih pridelkov bo zelo malo. Konjice. »Bralno društvo« v Konjicah vabi r nedeljo 14. oktobra po večernicah na mladeniški shod v društvenih prostorih, katerega se naj udeležijo v kolikor mogoCe obilnem številu mladeniCi konjiški. Današnji čas zahteva od V3akega celega človeka, zato je izobrazba velikega pomena za vsakega. Zdaj se začenja jesenski in zimski čas, čas droštvenega dela. Mladeniči konjiški, pridite! Sladkagora pri Šmarju. Nenrila smrt nam je pokosila vzornega in priljubljenega moža Antona Golob. Daleč naokoli je bil znan zaradi svojega zvestega čevljarskega dela. Zelo težko ga bomo pogrešali. Hudo je bil bolan par tednov, toda ni se b.il umreti. Ohranimo ga v dobrcm spominu. Nsj počiva v miru! — Smrt nam pa ne pobira samo može, ampak je v četrtek 27. septembra odtrgala cvetko iz ugledne hiše g. župana Buserja. hčerko Justino. Ni se brigala za svet, marveč je živela zase in se pripravljala za boljše življenje. Hirala je že precej časa. Ginljivo je bilo, kako so jo belo oblečena dekleta spremlala z Marijino zastavo na zadnji poti. Draga Justina, počivaj v miru! Bras^ovče. Krme in drugih jesenskih pridel kov bomo letos pridelali zelo malo, hmelj pa nima nobene cene. Stanje savinjskega krneta je letos uprav obupno. Marija Nazarje. Dne 2. oktobra je umrl tukajšnji veleposestnik Anton TurnSek. Pogreb rajnega vzor-moža se je vršil v četrtek predpoldne. Velenglednemu možu in krfmenitemu značajusvetila vcčna luč! Lnče. Dne 26. septembra 1917 je aenadoma pri delu zadela kap Franca Osojnika p. d. Čligoja, posestnika na Stremškem vrhu. Bog naj nas varuje nagle in neprevidne smrti! Dobova. Dne 23. 9ept. je umrl v Gaberju ugleden mož, posestnik Ivan Kežman v 62. letu svoje starosti, zapustivši žalujočo ženo in sedem otrok — dva sinova sta v bojni Crti, eden v bolnici v Zagrebu. Ganljivo natgrobnico je govoril g. dr. Medved pokojnemu, ljubljenemu svaku v slovo, sorodnikom in prijateljem pa v veliko tolažbo. V miru poCivaj dober mož, skrben oče!