185 Acrocephalus na pohodu – tretji del Acrocephalus on the move – part three S pri~ujo~o 123. {tevilko revije Acrocephalus zaklju~ujemo jubilejni letnik 25. Leto 2004 je bilo za slovensko ornitologijo nekaj posebnega, ve~kratni jubilej. Nismo obhajali le 25 let Acrocephalusa, pa~ pa tudi 25 let Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije in 10 let poljudne ornitolo{ke revije Svet ptic. Razlogov za slavje torej dovolj, kar je bilo prijetno obele`eno tudi na 1. Kongresu ornitologov Slovenije z mednarodno udele`bo. Res je, mednarodnost je dandana{nji klju~na za uspe{no raziskovanje in varstvo ptic, ~esar se pri reviji Acrocephalus zelo dobro zavedamo. Sredi leta 1999 smo namre~ v trojni uredni{ki ekipi, Borut [tumberger, Primo` Kmecl in Al Vrezec, skovali nov koncept Acrocephalusa, ki je temeljil na zbiranju in objavljanju ornitolo{kih prispevkov z obmo~ja JV Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Skozi {estletno uredni{ko delo smo koncept razvijali in dodelovali skupaj z mednarodnim uredni{kim odborom. Revija je iz nacionalne pre{la v mednarodno, Evropi in svetu je odprla okno v bogati pti~ji svet JV Evrope in vzhodnega Sredozemlja, prizadevnim ornitologom v regiji pa zagotovila ustrezno oporo pri njihovih raziskovalnih in varstvenih prizadevanjih. Ob zaklju~ku svojega triletnega urednikovanja naj se ozrem na prehojeno pot revije in ovrednotim ornitolo{ke potenciale, ki jih lahko ocenim skozi objave v Acrocephalusu. @e v ~asu [tumbergerjevega urednikovanja sta se kot ornitolo{ko aktivnej{i izkazali Slovenija in Hrva{ka. V zadnjem triletnem obdobju pa sta se med pisci Acrocephalusa izoblikovali dve mo~ni skupini ornitologov v Srbiji in ^rni gori ter v Bolgariji. Nadalje so se s posameznimi prispevki v Acrocephalusu ornitolo{ko odpirale tudi Bosna in Hercegovina, Makedonija, Gr~ija in Tur~ija. Objavljanje kakovostnih ornitolo{kih prispevkov je {e vedno glavni kriterij pri sprejemanju del v objavo. Poti, kako priti do kakovostnih prispevkov, pa je seveda ve~. V svoji uredni{ki politiki nisem zagovarjal metode zavra~anja prispevkov, pa~ pa sem se skupaj z recenzenti trudil avtorjem pomagati pri pripravi ~imbolj kvalitetnih del. Zavoljo pomanjkljivega znanja in velikih potreb za varstvene aktivnosti na obmo~ju JV Evrope in vzhodnega Sredozemlja bi bila namre~ pregreha zavra~ati prispevke s sicer dobrimi, a slab{e obdelanimi podatki. Recenzenti so zato s svojim znanjem in natan~nimi ter vzpodbudnimi napotki avtorjem prispevali levji dele` pri kon~nih podobah objavljenih ~lankov. Novodobno varstvo narave in ptic gleda na varstvene prioritete globalno. Ne gre torej za ohranjanje vrst v majhnih reliktnih populacijah, ampak pa so tu pomembna populacijska jedra. Na obmo~ju JV Evrope je kar nekaj vrst s tovrstnimi populacijami, denimo pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus, kodrasti pelikan Pelecanus crispus, kostanjevka Aythya nyroca, pritlikava tukalica Porzana pusilla, koza~a Strix uralensis, za katere velja neki {ir{i evropski interes, da se na tem prostoru ohranijo. Druga~e je z vrstami, ki dosegajo za evropske razmere manj pomembne populacijske velikosti, denimo gozdni jereb Bonasa bonasia, kosec Crex crex, veliki {kurh Numenius arquata, katerih ohranitev je bolj nacionalnega kot internacionalnega pomena. Kot prebivalec obmo~ja JV Evrope pa bi se po~util osiroma{enega, ~e bi denimo iz Slovenije izginil veliki {kurh, ~eprav je slovenska populacija z evropskega gledi{~a zares zanemarljiva. Acrocephalus 25 (123): 185 – 186, 2004 186 Pomembno je, da se ohrani prav vsaka vrsta, zaradi okolja in ljudi, ki v njem `ivimo. Za to pa je potrebno ustrezno znanje. Toda vrst je preve~, da bi jih lahko preu~ili za zdaj {e dokaj redki ornitologi v regiji. Re{itev je v medsebojnem sodelovanju, pomo~ tujih ornitologov pa nam bo pri ohranjanju na{ih ptic pri{la {e zelo prav. Del te naloge je tudi poslanstvo revije Acrocephalus, ki je z mnogimi objavljenimi raziskavami z ve~nacionalno udele`bo dokazala, da je sodelovanje med ornitologi zelo pomembno. Ptice pa~ ne poznajo meja in po tem se moramo zgledovati tudi njihovi preu~evalci. Ob zaklju~ku jubilejnega 25. letnika bi vam rad sporo~il, drago bralstvo, da bom z novim letnikom 26 uredni{ko ̀ ezlo predal novemu uredniku dr. Primo`u Kmeclu. Primo` je kot ~lan uredni{ke ekipe, ki je leta 1999 pripravljala razvojno vizijo dana{njega Acrocephalusa, gotovo najprimernej{i ~lovek za uredni{ki polo`aj. Vesel sem, da se je odlo~il za ta korak in da bo nadaljeval tretji del zgodbe Acrocephalusa na pohodu. Napredek ob tem ne more izostati! Za zaklju~ek naj se {e zahvalim ekipi, ki mi je pomagala pri ustvarjanju sleherne od 14 {tevilk, ki sem jih uredil. Tu so ~lani uredni{kega odbora, ki so me opozarjali na spregledane napake in predlagali nove re{itve, ki so revijo {e izbolj{ale. ^istost jezika je bila v rokah Henrika Cigli~a in Rogerja H. Paina. Z Jurijem Mikuleti~em sva ob vsaki {tevilki znova pilila ideje za obraz revije, naslovnico, in ob tem razdrla {e kako ornitolo{ko. Za sprotno re{evanje oblikovnih zagat se zahvaljujem Jasni Andri} in postavljalcem revije iz Camere d.o.o. Zahvala gre tudi obema sourednikoma, Borutu [tumbergerju za vodenje skozi moje prve uredni{ke korake in Bo{tjanu Surini za priprave kazal vsebin. Nenazadnje pa naj se {e posebej zahvalim tehni~nemu uredniku Andreju Figlju za njegovo zares izdatno pomo~. Najino sodelovanje naj ocenim za ve~ kot zgledno, saj mi je Andrej v marsikateri neljubi situaciji prisko~il vedno na pomo~. Vsem hvala za triletno zgodbo, ki sem jo pisal z vami! Al Vrezec Uvodnik / Editorial