I Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA »A Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 NA DAN DOBIVATE m C "GLAS NARODA- » PO POSTI NARAVNOST HA SVOJ DOM Unial mMJ h praznikov ) * luiic-rrd m Serwid Clans Matter Wrplrwfcfr ZiM. in) at Um PM Office m New Ink. N. 1« under Act ef Congren of Alareta Srd. 187». No. 192. —Stev. 192. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1940 — PETEK, 16. AVGUSTA, 1940 Volume XLVI1I. — Letnik XLVlIi. ZRAČNI BOJI HUJŠI... Nemci so poslali nad Anglijo preko tisoč bombnikov. Letališče Croydon napadeno Delavske vesti: Organiziranje pri Bethlehem Steel Corp. Ce odbor za organiziranje jeklarjev ne bo mo- f ii j v . -i- i i rečeno, da ne sme pripadati 11- gel zlepa doseči svojega cilja, se bo posluzu ^.j. zadnjega sredstva — štrajka. Petrillo je obvestil Znana Bethlehem Steel cor Tisoč aeroplanov, — niugo-če več* t i s cm", — je napadlo Anglijo v največji ofenzivi, ki Jo je kdaj »videl svet. Nemški Itombniki so napadali celo Anglijo od najsevernejšega konca Škotske do južnega dela An-fflije. Bombardirali so bojne in trgovske ladje, pristanišča, letališka, municijske tovarne i t» razne industrijske naprave. Kot poroča United Press, so padale bombe v Walesu, sredi Anglije, na severu in jugu, zlasti pa na vzhodu. Zračno ministrstvo je proti večeru sporočilo, da je bilo ^ včerajšnjih bojih izstreljenih 144 nemških aeroplanov, angleških pa 27. Bombe so deževale na angleško letališče Okoli :J0 nemških bombnikov je včeraj priletelo nad največje angleško letališče Croydon blizu Londona in izpustilo nanj več ton bonih. Bombe so tudi padle na tovarne in hiš-? okoli letališča. Za seboj so pustili veliko razdejanje, nato pa so zopet izginili nad oblaki sredi ognja protizračnih topov. Kot pravi United Press, je pri napadu na Croydon letališče izgubilo življenje okoli 100 ljudi. Na letališču pa leže trije raz biti nemški bombniki, katere so spravili na tla protizračni topov. Ta velk napad je bil izveden 15. avgusta, kateri dan je nemška propaganda napovedala, da bo Hitler ziiiagislav-no korakal i»o Whitehall. Nemci so napadali ves dan Od zgodnjega jutra, pa do poznega večera in še celo dol- JUGOSLOVANSKO ZLATO V AMERIKI Iraduo poročilo ameriškega veznega trgovinskega oddel ka, The United States Federal Department of Commerce, j za mesec julij tega leta bo ob javljeno v nekaj dneh, ali 10. avgusta so bili že objavljeni uradni podatki, ki jih vsebuje tisto poročilo. Vsled izostanka Francije kot izvoznice zlata je skupna vsota zlata, uvoženega v teku meseca julija, vidno padla. K.ijti v tem mesecu se je v ce leni uvozilo v Združene drža \ c ameriške $5II»/.174,000 zlata ali za .$6+4,241,000 manj kakor skozi mesec junij Največ zlata je prišlo iz Velike Britan-je, in sicer £{01,737,000, in pa iz Kanade, in sicer $172,272-oši-Ijala svojega zlata iz dežele, kar se tolmači kot mera previdno.1 i za slučaj vojne ali zasedbe po neki neprijateljski deželi. S skupno vsoto, ki je dosla v Združene države v teku celega meseca julija, je znašal uvoz zlata v Združene države za dobo prvih sedmih mesecev tega leta v celem ogromno svoto $.{,265,573,000 ali za $**><»,295,000 več kakor v istem razdobju lanskega leta. Iz kraljevine .Jugoslavije je dospelo v teku meseca julija vsega skupaj za $2,636,135 zlata deloma v palicah, deloma v kovanem denarju, v cekinih. V prejšnjem mesecu juniju je došlo iz Jugoslavije zlata z: 1 $13,637,-49l.oo, tako da ima Jugoslavija sedaj v Združenih državah okoli 50 milijonov v zlatu. Švedska je {»oslala $.'{,157,-?Mi2, Španija $2,147,000, Nika- — Mi smo še daleč oddaljeni od cilja, da bi nam šla naročila gladko izpod rok. Naš glavni sovražnik je čas. Po-vdarjam pa, da se z zela skupina častnikov, ki bodo študiral na armadnem industri-jalneni vseučilišču. Pozdravil jih je pomožni vojni tajnik Patterson ter rekel, da bo minilo najmanj leto dni, pred 110 bodo ameriške tovarne zadostno pripravljene za završitev ogromne naloge, ki jim jo j«' poverila vlada. — Leto dni je pa dolga doba, — je dostavil, — ki nam bo v marsičem delala težkoče. ROMUNSKA SE OBOTAVLJA VI Turin Severinu ol> Donavo se danes pričela i>oga- go v noč SO v velikih skupinah 1 rafirua *>2-,350, Mehika $1,*4,000, dočim je znašalo v mesecu pred tem, t. j. v juniju, $437,234,000. Proti komunistom Združene države so izvozile skorzi mesec julij le $8,000 zla-Predsednik newyorskega bo- ta proti $1,249,000 v juniju.— roa Queens, George V. Harvey Srrlbra se je dovozilo v celem je naprosil državnega genera!- npka j - a<, 5 nii,y dolarjev, nega pravdnika Johna J. Ben j izvozile pa se ga je v celem netta naj mu pomaga »kiju salno $15,000 v celem mesecu citi iz javnih uradov vse ko- juii ju tega leta. niUniste. I ' —'»Jugoslovanski Kurir" • ■ - - ' 1 ♦ janja med romunskimi in madžarskimi zastopniki glede Transilvanije. Madžarski zastopniki hočejo pogajanja naglo skončati, ker se boje ruskega napada na madžarski tlel Ukrajine. Madžari hočejo rešiti transilvansko vprašanje prej, predno bodo prišli Rusi in zahtevali Karpatsko Ukrajino. Vsi zastopniki se boje, da bo Rusija nekaj pričela tekom sedanjih pogajanj. Rusija ni nič kaj zadovoljna s sedanjo romunsko vlado, ker niti naj-dospelo \ tekli lnanj ne pokaže svoje volje, da bi prišlo do tesnejših prijateljskih od noša je v z Rusijo. Onstran morja Nemci so zaplenili 1 60 tisoč konj Peter Setinhardt, štabni častnik nemškega veterinarskega zibora, poroča, da so Nemci na Poljskem 111 v zapa-diiein delu Evrope zaplenili nad l(i0 tisoč konj. Samo pri Kutuu na Poljskem je padlo nad 20 tisoč konj v nemške roke. V severnem delu Francije je bil plen še znatno večji, namreč stotisoč konj. Ameriški častnik izgnan iz Pariza Sherv Morgan, pariški dopisnik ainer. tednika "Life'* je bil izgnan iz Pariza ter mora v nekaj dneh zapustiti Francijo. Ker ga tudi Italija in Španska npjfbrž ne bosta hoteli, mu ne kaže nič drugega kot odpotovati v Švico. Francija ima novega rablja Nedavno je francoska vlada v Vichy obsodila nekega moškega na smrt, ko mu je bilo pa treba odsekati glavo, so oblasti sprevidele, da nimajo rablja. poration ima deset tovarn in ladjedelnic, v katerih delavci niso organizirani. Tem tovarnam 111 ladjedelnicam je posvetil vso pozornost odbor za organiziranje jeklarjev (SWOC — iS t eel Workers Organizing Committee). Načrti za organiziranje so bili završeni 11a posebni konferenci v Bethlehem, Pa., kjer je sedež korporacije. Navzoči so bili delegati iz štirih držav, ki so javno opozorili korporaeijo, da bodo delavci zaštrajkali, če korporaci-ja ne bo hotela ničesar slišati 0 kolektivnih pogajanjih. Konferenco je sklical Philip Murray, načelnik SWOC in 1 »odpreti sedli i k CIO, ki je tudi /Javil, da je Bethlehem Steei zadnja trdnjava proti union; zina v Združenih državah. Po Murravevem zatrdilu j-_» predsednik bethlehemske kor-poracije, Kugenc O. (»rare, prevzel vodstvo nad tistimi industrijalci v tej deželi, Čijii, I V Philadclphiji je Frankfort delavci se še niso organizirali, arzen^l, ki inia toliko naročil, KWOC ima danes pogotNte, j <|a hi laJiko obratoval s polno tikajoče se 550 tisoč delavec v, I paro, pa mu manjka delavcev, zaposlenih v industriji jekla, j Vodstvo bi jih najelo najman j Največjo pogodbo ima z U. S. . tri tisoč, če bi jih moglo dobi-Steel korporaeijo. ti. Murray je priznal, da NWOC j Spočetka >0 najemali le ino-imel uspeha s takozvanim I toženčevi usodi. Ce ga spoznajo krivim vseh zločinov, ki mu jih bo naprtilo državno »pravd-ništvo, ga bo sodnik obsodil. Za zločine, ki jih ima Scalise baje 11a vesti, določa postava 545 let ječe. Ker je bil že enkrat prej obsojen, je sodniku mogoče kazen podvojiti. Torej 1090 let ječe. Sea l i se je namreč imel že enkrat prej opravka s postavo, namreč pred sedemindvajsetimi leti, ker se je pečal z belim suženjstvom. Kakšno stališče bo zavzelo zagovorništvo, se ne ve, zdi se pa, da bo skušalo dokazati, da je imel Scalise pravico do denarja v linijski blagajni. Odločalo se bo torej o vprašanju: če je Scalise Šesetdeset tisoča kov ukradel ali če se jih je po stavnim potom prilastil. Povpraševanje po starih delavcih m "little steel" (Republic steel, Youngstown Sheet and Tube in Inland Steel). Baš ti neuspehi so napotili Bethlehem Steel korporaeijo, da se tako vztrajno brani organizacije. SWOC so v posebni resoluciji obtožili Bethlehem Steel, da vzdržuje nepostaven sistem delavskega zastopstva ter da plača delavcem skrajno nizke plače, tlasi /bi jim lahko plačala mnogo več, ker ji vladni kontrakti prinašajo silne dobi čke. Poleg Murrava sta se udeležila konference tudi Van A. Bittner, S\V<>C ravnatelj za čikaški okraj in Clinton S. Golden, ravnatelj za pittsbur-ški okraj. Oba sta člana delavskega odbora v predsednikovi narodnoobrambni komisiji. Bethlehem Steel Corporation je druga največja proiz hanike in mašiniste, ki so se najmanj štiri leta učili obrti in niso bili stari več kot petdeset slavne umetnike, kot sta napriiner Ja-sha llaifetz in Vladimir Horowitz, da morajo do 2. septembra stopiti v unijo, ki je priključena Ameriški delavski federaciji. * * * Članstvo AFL ni proti draftu Člani 15(H) AFL unij v ne\v-vorški državi ne nasprotujejo konškripciji. To je ugotovil Thomas .1. Lyons, predsednik newyorske državne Dela v k< federacije. Lyons se je posvetoval z glavnimi odborniki 22 naj % t č jih in najvplivnejših unij v državi ter je izjavil: — Naletel nisem uiti na enega voditelja, ki bi bil proti ionškripeijt. Pa t ud člani ji ne nasprotujejo. Radi bi pa 1-meli v tozadevni postavi go-tove določbe, napriiner z zairo lovilo, da bodo dobili ko napreduje uarodnoobrauihni program, kaj potrebuje in ka je pravzaprav. Odbori velikih lokalnih unij sodelujejo z industrijskimi ; lumbija $5,855,910, Peru $1,-519,206, Filipinsko otočje $2,-' «30,857, Avstralija $5,262,101 Kolikor je bilo mogoče izvedeti, stoji Romunska trdno 11a svojem stališču, da Madžarski ne odstopi nobenega ozemlja, pač pa je pripravljena za izmeno prebivalstva. Romunska bo zavrnila vsako madžarsko zahtevo po ozemlju ter se oborožuje, utrjuje svojo mejo proti Madžarski in gradi ceste, ki peljejo na Madžarsko. Vendar pa bo Romunska prosila Nemčijo za posredovanje, predno se odloči za vojno proti Madžarski, Da se to ne bo več ponovilo , vajfdka jokla v toj dežeu Pri so poklicali v Marseilles lien- , llekaterUi njenih tovarnah je rvja Rocha, ki je v Severni hi, ^trajk leta 1937, ki Afriki vršil rabeljsko službo. Oficijelni francoski rabelj, ki se imenuje "monsieur Paris", vrši svojo krvavo rokodelstvo v zasedenem ozemlju. Nadaljna princesa na poti v Ameriko Z ameriškim pamikam "A-merican Legion", ki bo odpeljal iz Petsama 11a Finskem 897 ameriških beguncev, bo dospela v Združene države tudi norveška princesa Martha s svojimi tremi otroci. V njeni družbi je vsega skupaj enajst oseb, ki imajo na gornjem krovu šest kabin. Poleg potnikov je na parni-ku 205 mornarjev Petintrideset potnikov*, ki nimajo potre-•bnih sredstev, bo z delom plačalo prevoz. Ka(pitan je potnike opozoril, da ipod nobenim pogojem ne bo trpel kakšnih političnih razprav ali prerekanj. misarji in šolskmi odbori pi let. Kmalu po tistem so naje-J sestavljanju seznamov, koliko mali ljudi, stare do 55 let. To .tovarn še počiva ter kolik«, n da delavcev je še vedno manj-'zaposlenih izvežbanih ali neiz-kalo. Zdaj so jim dobrodošli j vežbanih delavcev je v tem ali mehaniki in mašinisti do 6'i le-1 onom okraju. Pomagajo tudi ta. In od njih ne zahtevajo Št i ! ustanavljati šole, v katerih >• rili let učne dobe. Dve leti po-(bodo delavci strokovno izvež vsem zadostujeta. hali za narodnoobranrtmi pro * * * Igram. Tudi slavni umetnik naj! V New Yorku se je v krat se pridružijo uniji |kem r'asu I,rij?lasil° James C. Pctrillo mladih iik»ž za ]»rostovoljn > iz Cliica- vojaško službo, ga, III., predsednik močne A- | Lyons je član državnega od merican Federation of Mnsici j bora za narodno obramln* ter ans, stoji na stališču: — Ce j" rbo preti loži I svoje poročilo tr« »-godbenik slaven, še ni s ten. I vernerju Lehmanu. Politična kampanja se je končal s porazum SWOC. V odnošajih, ki jih vzdržuje s svojimi delavci, je izredno spretna. Doslej ni nudila delavcem niti ene prilike, da bi se mogli pritožiti pri Delavskem uradu. * * * Proces proti Scalisu Na zatožni klopi je George JScalise, bivši predsednik Building Service Employees International unije. Možak je elegantno oblečen. Njegov pogled je uprt nekam v daljavo. V njegovi bližini je glavni zagovornik Martin W. Littleton. Državno pravdništvo zastopa okrajni pomožni pravilnik Murray I. Gurfein. Procesu predseduje sodnik Jacob Gould Shurman. George Scalise je obtožen, da je poneveril iz unijske blagajne 60 tisoč 87 dolarjev. V torek so začeli izbirati po. rotnike, ki bodo odločal; o ob- Wilkie in obvezna vojaška služba Demokratski senator iz Ca-lifornije Johnson je rekel, da ima republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Will kie v rokah usodo Burke-Wadsworthove predloge, glede katere se vrše sedaj v senatu tako ostre debate. — Niti predsednik Roosevelt si ne upa izreči svojega mnenja, — je izjavil Johnson, — ker mu zaenkrat še niso znani Willkiejevi nazori. Johnson pripada skupini iso-lacijonistov, to je ljudi, ki so proti kakršnemukoli vmešavanju Amerike v evropske zadeve. Johnson je mnenja, da se >bo republikanski predsedni š k i kandidat Willkie precej temeljito bavil z Burke-Wadswor-thovo jiretllogo v soboto v svojem rojstnem kraju Elwoodu, ko bodo republikanci formalno obvestili Willkieja, da je 'bil 11a konvenciji v Phidale-phi ji imenovan za predsedni- škega kandidata republikan ske stranke. — Splošno se sodi, — j«* dejal Johnson, — da bo za pred logo glasovalo kakšen ducat boječih demokratskih senatorjev in kakšnih petde>et kon-gresnikov, kateri mislijo samo na prihodnje volitve. Ce Willkie ne bo hotel pojasniti -vn jega stališča napram predlogi, bo kongres najbrž sprejei kakšno nadomestno predlogo, napriiner Malonyevo. Po Malonevevem mnenju bi liilt) najbolje, če bi skušala vlada v dogledncm času abrati gotovo število prostovoljcev. Le v slučaju, če bi se ji to ne posrečilo, naj .bi se poslužila kon-škrij>cije. * ♦ * Demokratje naj vrnejo denar Republikanski kandidat \V. AVillkie pravi, da je nameraval demokratski glavni odbor izdati Spominsko knjigo ter Nadaljevanje ca 2. str. "GIt8 ITAtDIIX" — K«wToiS Friday.ltt&uHfc t940 r '/RbfT ■ "GLAS NARODA rroiCK or m noni> 99 Owtw^j aid bgr Stvcnk MlhMf Cwpuy, (A Oorpomtlo«i>. ; J. LapAt, See. — Place of bnalDW of tb« of above officers: 21« WEST 18tb street, NEW YORK. If. 1. 47th Year **Glaa Naroda" la laauad every day except Sunday« and holidays. — Subscript loo Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja llat aa Ameriko In Kanado 96-—; sa pol leta $3.—; m Četrt leta $1*0. — Za New York m celo leto $7.— ; sa pol leta $8.80. io sa celo leto 97.—; ss pol lets 93<00. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZSUfij NEDEU IN PRAZNIKOV ^111 NARODA." 21« WEST lftth STREET, NEW YORK, N. Y. i: CHelsea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino, čatopit mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. NEOBIČAJNO SOGLASJE Dasi hodita demokratska in republikanska stranka vsa ka svojo pot ter skušata vsaka na svoj način služiti deželi in narodu, je naravnost presenetljivo, kako se ujemajo izjave demokratskega in rt-publikanskega predsedniškega kandidata. Ameriški volilei hodo dne 5. novembra odločili, komu ko za bodoča štiri leta poverjeno vodstvo ameriškega naroda: demokratu Franklinu I). Roosevltu ali pa republikancu \Yen-delu L. Will k ie ju. <*'e bi volilei n^ianjali svojo odločitev samo na izjav« obeh kandidatov, bi bili v precejšnji zadregi, kajti njune iz jave o najvažnejših naiodnih problemih so skoro slične. V naslednjem naj navedemo nekaj primerov: Willkie: — Demokracija in ves naš ameriški način življenje stavlja našo dolgo zgodovino pred najtežjo preizkušnjo. Roosevelt: —Ameriški narod je pred veliko zgodovinsko odločitvijo, Murati imamo med vzdržan jem civilizacije in med uničenjem vsega, kar nam je drago. * Willkie: — Sedanji položaj Francije in Anglije se izraža v tem, da je bila demokracija preveč popustljiva, ne pa v tem, da bi se dalo pod avtokracijo bolje živeti. RooseveH: — Tiranstvo je najstarejša in najbolj o->ruta oblika »vlade, pa naj se poslužuje novih vad in še tako lepih gesel. Willkie: — Naš namen nikakor ni, poslati naše može z naših oibal preko morja v kakršnokoli vojno. Roosevelt: — Naiših mož ne bomo poslali v nobeno evropsko vojno. Willkie: — Naša naloga naj bo, za vsako ceno vzdržati našo demokracijo. Roosevelt: —- Ameriški narod je pripravljen nadalje razvijati svojo, na predstavniškem sistemu temelječo demokracijo. Willkie je rekel, ko so ga repiiblikanci v Philadelphiji nominirali za predsedniškega kandidata, da bo v svoji volilni kampanji pridigoval ameriškemu narodu slogo. Roosevelt je zaklical demokratom, zbranim na konvenciji v Chicagu, da je naš narod trdno odločen vzdržati svobodo potom požrtvovalnega dela in sloge. Willkie je obljubil kapital in delo, poljedelstvo in industrijo, farmerje in delavce, kratkomalo vse razrede, ter tako zajamčiti svdbodo, dočim je Rooosevelt dejal: — V vojni proti pomanjkanju, revščini in socijalni negotovosti, morajo sodelovati vse plasti prebivalstva, katerim je mar ohranitev zdrave demokracije. Oba kaudidataV sta mrvajala državljane k narodni disciplini ter jih opozarjala na čut dolžnosti in odgovornosti. Roosevelt je posvetil posebno pažnjo mladini z ozirom na kakršnokoli vrsto vojaškega veabanja. Glede podpore nezaiposlenim in davčne politike sta kandidata z ostrimi besedami grajala stališče nasprotne stranke. — Pristaši New Deala, — je rekel Willkie, — so prepričani, da ameriška industrija ni več zmožna zaposliti vsega ameriškega prebivalstva. Seveda bi -bilo brez koristno govoriti o novih možnostih zaposlitve, dokler se industrija ne izncfci verig, ki ji onemogočajo ustvariti nove prilike za delo. Mi nočemo hliniti sočutja z nezaposlenimi, pri tem pa naložiti industriji take davke, da je vsak razmah nemogoč. Predsednk Roosevelt je pa rekel: — Republikanci mislijo, da so iiznašii recopt, po katerem bo mogoče preskrbeti slehernemu delo, obdržati relief, uveljaviti obrambni program, znižati davke ter spraviti proračun v ravnovesje. Toda če jih kdo vpraša, kako ibodo to storili, odgovarjajo, da je treba odstraniti samo "grozne šikane", ki jim je izpostavljeno trgovsko življenje, pa si bo gospodarstvo na nekakšen čudovit način kar saino opomoglo. Iz teh izjav je razvidno, da izvzemši eno samo vprašanje, repiiblikanski in demokratski kandidat v vseh zadevah soglašata. Pa tudi če bi bila o vseh narodnih potrebah istega mnenja, ameriški delavec ve, komu bo dal svoj glas. Republikanski predsedniški kandidat obljublja postati uzoren voditelj, dočim ima demokratski predsedniški kandidat kot voditelj še skoro osem letne izkušnje. Kaj bi Willkie v slučaju svoje izvolitve storil za delavce, se de ne ve. •Kaj je storil Franklin D. Roosevelt, je pa slehernemu dobro znano. SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY AMERIŠKA LADJA NA POTU V PETSAMO Peter Zgaga PRIJATELJ FRAN«' V North Bergen v državi, kar domači smo postali, ko sera New Jersey je na nizkem hrib-j se preselil v ta kraj. Precej čku letpa domačija. | dolgo je že tega, skoro dvajset Poleti že oddaleč veš, da je | let. Voja-ška transportna ladja "American Legion" je na potu v Petsamo na Finskem, da od tam pripelje v Združeno države ameriške državljane, ki se nahajajo v skandinavskih državah. Iz Jugoslavije Boj za milijone stare muslimanke. Pred šerlatskiin sodiščem . •• _ . , A . „ . . postavijo pod skrbstvo Zenici je'bila le dni razprava,—i .. za katero vlada med muslimanskimi krogi v Borili veliko zanimanje. Gre namreč za milijonsko premoaenjej stare niu-slimanke iz Travnika, ki izhaja iz zelo znane bosanske muslimanske družine. Vdova Ziuhra Djumišič je podedovala podvojeni umrlem možu ogromno premoženje. Ker je stara žena zelo dobrega srca in radodarna, je različnim muslimanskim verskim ustanovam in dobrodelnim društvom naklonila velike vsote. Tudi svojo nečakinjo, ženo okrajnega načelnika v Oračaniei. Ra si d a Filipo-viča, je bogato obdarovala. Bodoči dc NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-RANIJE PRIKIjJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pofiljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite In pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide k novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " 21« WEST 18th STREET NSW YORK, N. X. svojt ga življenja razdelila vse svoje premoženje. Predlagal je zato pri sodišču, da vdovo. Svoj predlog- je podprl s mpričevalom nekega sarajevskega psi hitra, ki je pri vdovi ugotovil nerazsodnost zaradi starostnega poapnenja žil. Nečakinja in dru-gi ljudje so nagovorili staro Zuhro, da tse je podala v Zagreb, kjer sta jo preiskala dr. Herzog in dr. Vranešič. Oba zdravnika sta ji dala r?pričeva-'o. oleg socivja nagelj in gartroža, rožmarin in roženkravt, in pelin je in peli t ran. Sredi vrta se košati lipa, ob strani jc trta, pod lipo je j>a vrtna lopa, v kateri sem mnogo let prebil večino dni od pomladi do pozne jeseni. Ne vem, če sem .kdaj kaj lepega in dobrega napisal, toda če je slučajno kdaj prišlo kaj lepega in dobrega izpod mojega peresa, se je to zgodilo pod košato lipo na Tu rensko vein vrtu. O Turenšokvih — Francu in njegovi ženi Joliani — sem že večkrat pisal. Sain ne vem, kako je bilo, NA OBISKU V NEW Y0RKU. V New York je prišel na obisk Mr. Andro S polar, hotelir iz Chicaga. -s svojo soprogo, sinom in hčerjo. Nastanil se je pri svojem svaku Mr. Antonu Posaveu v Maspeth. T,. L, s katerimi sta obhajala 78. rojstni dan in obenem zlato poroko Posavčevega očeta Ivana Po--arca, ki živi v Trnovičah pri Veliki Nedelji na Štajerskem. :MY. Spolar -e bo iz New Yor-ka odpeljal v Washington, nato pa bo obiskal svoje prijatelje v Cleveland«, nakar se bo zopet vrnil na svoj dom v Chicago.. Politična kampanja (Nadaljevanje s 1. str.) je zanjo nabral za 640 tisoč dolarjev oglasov. Letos je bil na- u got o vil a, da sta preiskala Zu- branih v ta namen *40 tisoč liro in ne kakšno drugo žen.sko. dolarjev. Ker je })ilo Najprej je imelo to zadevo v rokah travniško šerlatsko sodišče. Na zahtevo Zuhrr* in nje-neira pravnega zastopnika, ki sta travniško sorišče odklonila kot prizadeto. je bila vsa zadeva izročena šerlatskemu sodišču v Zenici. Prve razprave, ki ie bila te dni, sta -e udeležila Zulira in Fehim Djumišič, ki rta oba pedala svoje izjave. Zaslišanih ie bilo več prič. Sodi šče še ni izreklo svoje »sodbe. Obsojen, ker je povišal stanarino. Sodišče v Banjaluki je obsodilo banjaluškega hišnega po-sivstnika Petra Bacika na 15 i?ni zapora in 1000 din globe, ker je svojim stanovanjskim najemnikom povišal stanarino za 30 do 40 din mesečno. (V Bacik ne bo plačal globe, bo odsedel še nekaj dni v ječi. Zagreb je dobil 10 milijonov din od države za bolnišnico. 'Finančno ministrstvo je odredilo finančni direkciji v Za-grobu, da izplača Zakladni bolnici 10,000,000 din za dovrši tov stavbenih doi!. fKer finančna direkcija ni imela toliko gotovine, je bilo sklenjeno, da to je tu lo pozneje sklenjeno, da demokratje ne bodo izdali S|>oiiiiiiske knjige, jc treba to vsoto takoj vrniti firmam, ki so prispevale. Vrniti je pa treba tudi že prej nabranih 500 tisoč dolarjev. Taka zbirka bi bila namreč v nasprotju s protikorupcijsko posta vo. Ce denar ne bo vrnjen, je po Willkiejcvem mnenju, naloga družbe takoj zahtevati plačilo nazaj ali pa tožiti. Willkie je rekel, da bo tako dolgo drezal v to zadevo, da bo narodni odbor vrnil denar. Mnogo družb mu je sporočilo, da so bile prisiljene prispevati. Tudi to je kršenja protikorupcijske postave. Willkie pravi, da je to ena najbolj žalostnih zadev, ki so se mogle pojaviti. * * * Willkie in Landon Ko je srp reje I Willkie časnikarje v svojem stanovanju v Colorado Springs, Colo., je sedel poleg njega bivši republikanski predsedniški kandi- Stpočetka sta me dvakrat, trikrat povabila, nato sem pa kar neipovabljen hodil in sem jima verjel, ko sta mi zatrdila, da jima nisem v nadlego. Franc Turenšek! Koliko je še takih korenin med nami? Ne bo dolgo, ko ne bo nobene več. Ce bi bil umetnik, bi ga vam naslikal, toda slika bi ne raz odela njegovega srca. Srednje postave, koščen, trden mož, ki da brez gizdavosti nekaj na svojo vnanjost . . . Dolge brke, kakor v zasmeh današnjemu pomehkuženemu j?vetu, češ, kaj boste, otroci in shubiči . . . Oči polne miline, toda v besnem srdu žareče, če so opazile krivico, ali če jo je srce zaslutilo . . . Njegova poštenost — zlata vaga, njegova moška beseda — cekin. To in še mnogo drugega je bil Franc. Siromaku ni bilo treba nikdar trkati na njegova vrata in prositi na pragu. Že oddala* je uganil njegovo siroma-ščino ter mu je pri mizi .-*vo| sedež odkazal. In če mu je žival zbolela, je noč za nočjo prečul ob bolni kravi ali kozi. Nadložno pišč^ je zavijal v pavolo in ga skušal z dihanjem ogreti. Nekoč so prišli agent je kupovat njegovo domačijo, o ka ter i je vedno trdil, da sestoji iz dveh delov. Lipa je bila namreč del zase. Čedno vsoto so mu ponudili za hišo in vrt. — Toliko je pri'blizno vredno, — je odvrnil, — za toliko bi dal. Ampak glede lipe se nismo pogodili. Ko so ga smeje vprašali, koliko hoče za lipo, jim je rekel samozavestno: — Toliko de-na rja pa nimate, fantje! Ste že opravili-! Zbogom! Tam so vrata! V šali so prijatelji govorili o njem, da ima v svojem vinogradu vse jagode preštete. Pa je bilo skoro res. Spomladi, ko je trta vzeve- dat Landon. — Izid novemberskih volitev j tela, je ves oživel. Nobena ma — je rekel Willkie, —< bo dosti odvisen od tega, koliko sleparskih glasov bodo spravile skupaj razne politične mašine: Kellv-Nashova mašina v Chi eagu, mašina župana Hague v Jersey City in Flynnova mašina -v Bronxu. STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN.---$ 2.30 200 DIN.---$ 4.40 300 DIN.---$ 6.50 400 DIN.---$ 830 500 DIN.---$10.25 1000 DIN.---$20.—» 2000 DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH 100 200 300 500 1000 LIR--- lih--- LIR--- UR--- LIR--- $ 5 JO $11*50 II'-— $28.— $55.— Ker. zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V »led ranter v Evropi ni v Jogtslavlj* fn Italijo nakazati dinarja v DOLARJIH, tem vel v dinarjih os. linh. Isto velj ti ne more tako negovati svoje ga otroka, kot je Franc negoval svoje ponižno grozd i č je skozi vse poletje v jk>ziio jesen. Ker trgatev ni bila tako izdatna, da bi za celo leto zalegla, je nekaj grozdja dokupil. Tega prinieska pa ni vpošte val, ampak je smatral vse, kar je imel v kleti, za pristen domači pridelek. Zadnja leta je nekaj slutil, ker mi je večkrat rekel:— Dolge bolezni se bojim. Tistega prekladanja po postelji, ko ni si ne živ in ne mrtev. Tako bi rad umrl kakor vojak: Zdaj sem — trenutek — in me ni več. Ta želja mu pa ni bila izpolnjena. Pozimi je začel slabeti. Bolezen ga ni toliko skrbela, kot je porazna vplivala nanj bolestna zavest, da ni več pokončen mož, kar je bil vse svoje življenje. Franc se ni boril s smrtjo, ampak smrt se je borila z njegovo moško odločnostjo ter gi je v sredo zjutraj premagala. Ko sem s'e poslovil od njega, je ležala tesnobna turobnost nad vso njegovo domačijo. Zdelo se mi je, da orjaška lipa, šumeč veličastno žalostin-ko, «e nižje sklanja svoje košate veje, in da je grozdičje v vinogradu podobno rubinastim solzam. 1 • ■ ■ d.....- .'______ Friday, August 16, 1940 . 4 ; ALPHON^E DAlTI>ET: Praporščak (Polk se je bil na železniškem žati kolikor mogoče ravno, vi- nasipu in je imel za tarčo vso prusko ainiado, ki je bila nakopičena mir-proti |kxI gozdom. Streljali so se na štiri in dvaj- soko, nad tanrtjo, izdajo in porazom. jSe nikoli niste videli tako srečnega človeka, kakor je bil set metrov. Tadtniki so vpili: ( Hornus v dneii boja, ko je dr-'4Lezi!" toda ni«b<če se ni hotel žal svoj drog* z obema rokama pokoravati in ponosni polk je Mtall; pokonci, agoščc«n okrog f>voje zastave. Ta trp»"<ča gmota ljudi, zavita v raztrgan dim je bila v fcem velikem obzorju zahajajočega sonca, zorečega žita in paišnikov kakor na golem, polju preplašena čreda v vrtincu strašnega viharja. -In koliko želegca je d^.evalo na ta m«*ip! \i bilo čuti dosti drugega, kakor prasketanje pušk. zamolkli zvenk vojaških ^kledir, ki so >e kotalile v ja-i ek, in granato, ki so dolgo cikale od enega konca bojnega (»olja *fo driigtiga. kakor najH»-te strune zlonorsncga in odmeva joe«Mra glasbila. Od časa do čas« je zastava, ki se je vila nad glavami in plapolala v zraku, ki ga je xvalovila mitral jeza, zatemnola od dima; dvig-nj,i jp glas, rc^en in l»e-en, obvladujoč pokanje jrušk. kro-hot in ložl»e ranjenih: 44K za-Kt«vi, otroci, k zastavi!*' —- Tn že se je dvignil časnik, kakor b<»žna senca v tej riloči megli, junaški prapor je vztre|M»tal ži- v usnjenem omotu. Ni govoril in niti trenil ni. Rosno kot duhovnik, bi lahko r k i, da ga je držal, kot kako sveto stvar. Vse njegovo življenje, vsa nje-arovi« moč je bila v pivtili, skrčenih okoli lepe pozlačene cunje, nad katero -o letele krogle in v njegovih oč h. ]>olnih iz-zrvanja, ki #*o zrl«* Prusoin kar v obraz, kot l»i hotele reči: 44No pa mi ga poizkusite vzeti!'' Nihče se ni drznil, še sama smrt ne. Izipred Bonuya, Oa-vellote, na.fbolj krvavih bitk, je prišel prapor swefeiran. preluknjan. prosojen od ran. In š«' vedno ga je nosil stari Hornus. Nato je prišei >epteiirther: armada je bila nod Metzoni blokirana. Ta dolgi odmor v blatu, kjer t-o >o valili topovi, ko so najboljše čete, demoralizira-ne zaradi brezdelja, ponuinjka-nja živil in novincev, mrle od mrzlice in dolg»»č;nsja! Niti poveljniki niti vojaki, nihč" ni več upa»'. T.e ITornus je imel še upanje. Njegova cunjama valine je in znova zaplajmlal jtrikolrra nm je bila vse in da jo nad glavami borcev. j ^ /H,"nitil ob s^l>i, se mu je /Dva in dvajsetkrat je klonil!j^Jolo, da še ni ničesar izgub-l>va in dvajsetkrat ie ulovila Xa žalo>t j • hranil, ko že padajoči drog nrirajoča ro ka. ga zagrabila in naravnala. Tn ko je ob zatonu r^onca — to, kar je še ostalo od polka — koma j peščica vju-FS. počasi u-mikala in se liorila- je bil pra-iHir le cunja v rokah seržanta Hornn^a, tri in dvaj^pjm praporščaka dneva. SerŽJint Hornus, stara irrča s tremi zvezdami, je dobil dvajsetletne na šive podčaslnika in je komaj znal nač- čkati svoje ime. Vsa l>eda najd»*n«w,ka. wa poživinjeno-1 kasarne -e j«- i»d-ra/.ala v nizkem lirbtn in nezvest ni hoji vojaka v činu. Malo je joral, pa — >a» pra-porsoiikii ni treba govoriti. Na s«m ve<'er bitke mu ie fiolkov-nik dejal: 44Ti imaš zastavo, in na če moj. Dobro, čuvaj jo!** Tn na njegov zdelani kmitisni 7>1 ašč, že ves luzjeden »nI dežja in ognja, je kantiner takoj pri-šil zlat obrobek podporočnika. To .ie bil edini |*inos pnniža-nega življenj*. Na tnali »e je podava starega vojaka zravnala. To ubogo hitj«». ki je bilo navajeno hoditi upognjene* z očmi uprtimi v tla. je imelo zravnano ponosen izraz. poirlerf dvignjen, da bi videlo p1ai>o-lati cunjo iz -niknja in jo dr- <^e niso več borili, zastavo pri -ebi polkovnik, v nekem predmestju Motza. Hrabri Hornus je bil kakor mati, ki ima svojega otroka v re ji. Misli] je ! vedno na njo. Ko pa mu je |M>stalo dolgočas, jo je v teku ubral v M**tz iti ko je videl š^-vedno na istem mestu k zidu pris^onjeno, se je vračal poln poguma in pfptrnežijivosti in no-il pod premoč: ni šotor >a-nje o ltoju o niiiv:ii naprej z na široko razvito trohojnieo. plapolajoča tam doli nad pruskimi rovi. Dnevno povelje maršala Ba-zaina j«* podrlo te utvare. N -kega jutra je lltomu^. ko «-e je prehudi!, videl pol i«> v Šu-motu, vojake v gručah, zelo razburjene, spodbujajoče .so z Iw-nimi kriki, dvignjenih poti. ki -o bil * vse namenjene mestu, kakor da bi njihova jeza hotela označiti krivca. Kričali -o: "Dvignimo ga! — T"st»rele ga na i!" — Tn častniki so jih pustili kričati. II«m1iii -o ob -tra-ni - sklonjeno glavo, kakor da bi jih bilo sram pred lastnimi ljudmi. Bilo je t« sramotno, zares. Prečitali so maršalovo l>ovelje 150.0e vračala k maršalu On, Hornus, ni vedel ničesar. Govoril je sam pri s bi, ko se je plazil v Predmestno ulico. . 44 Mojo zastavo!—Naj grem? Ali je to mogoče? Ali ima pravico *. Naj dam Prusoni to. kar je njegovega, svojo pozlačeno zartavo? Toda, to je vendar moje! — To je moja čast! Za-brani'iii jim. da bi se je »lotak-n i I i!" ■Vsi ti kenci davkov >o se tr-j gali % teku in njegova bes: liil je bila zbegana. Toda imel je, svojo ie je premaknil in razumel samo en< stvar. to. da zastava v Arzenalu in da jo je treba imeti za vsake; c no. :Vrata Arzenala bita na -t<>/aj odprta, da so lahko vozili -kozi pruski prtljažni vozovi. ki -o čakali uvrščeni na dvorišču. 1 lernusa je pripadla zona. ko je vstopil. V-i ostali pra|M»rŠčaki 0 ali CAi častnikov, razžžaloščcnih in tihih. Tn ti mračni vozovi na dožju. ti gologlavi ljudje zadaj v irtnčah — reki i bi: pogreb. V nekem kotu so. te prišl? semkaj, >vete in slavne cunje, ko ste razvile svojo ubogo razfcrga-nosl in pomet,le tla k— žalostno kakor ptice, ki so jim strte peroti. V sramoti ste prišle semkaj lepe pomazane stvari in vsaka izmed var* je prinesla nekaj Francije. Sonce dolgih maršev je ostalo med prhlijiu gubami. V znamenju krogel ste čuva e nad usodo neznanih mrtvecev, padlih pod praporom. "Hornus, ta je tvoja! Kliče-je te! — Pojdi i^skat potrdilo.** Pravkar je šlo za potrdilo. Zastava je bila tam. pre f njim. Da, bila j? njegova, najlepša. najbolj razcefrana od vseh. Tn ko jo je zagledal, si je mislil, da je zopet tam gori, na nasipu. Cul je žvižgati krogle, peti razstrelke granat in glas polkovnikov: 44K zastavi, momci!" Nato ovojih '22 tovarišev na tleh in on, tri in dvajseti jo dviga, ne, že drži, ubogo zastavo, ki je hotela -polze ti iz umirajočih rok. Ah! Oni dan se j»» zaklel, da jo bo branil, da bo čuval nad njo do smrti. In zdaj ? Ko je pomislil na to, mu je kri iz srca udarila v glavo. Pijan. zgubljen, se je majal proti pruskemu častniku, mu iztrgal svojo ljubljeno zastavo in jo zgrabil z obema rokama, nato jo je skušal Še dvigniti, visoko in ravno ter zakričal: 44K za- f-ta--*' toda njegov glas k<'m. odkoder je prišel v Aj iveri k o leta 1010. Po^ kojni zapora žalujočo soprogo Ano, roj. Luka,?»ko. >ina Franka in hčer Helen, v stari domovini pa mater. Iz Jugoslavije, Po 26 letih zvedel, čegav je. ■Iz Batajnice poročajo: — V znnešnjavah ipretekle sv-etovne vojne je bil v otroško zavetišče v Deheljači oddan dojenček, za kateroga tudi pozneje niso mogli dognati, odkod je in čigavih staršev sin je. Otroka so klicali za S'avkota, ibil pa je hr z priimka. Mali Slavko je i>reži-vel svojo mladost na dežežli pri raznih kmetih. Donosnejše službe v mcv^.u ni mogel dobiti, ker bi mu, brez imena, povs<,d delali težave. Veliko let j:- ,le-lal na posestvu bogatega kmeta pri Batajnici in pri njem -luži še danes. Po dolgih poizvedovanjih se je oblastem končno posreči''o ugotoviti, da je mladi mož. ki št.'je danes že 2f> let, rodom iz vasi Luigoš v Romni-niji in se piše Valera Miline. Mladi Slavko, ali pravilno Valera Mihuč, je ves vesel, da je zvedel za svoje pravo ime in se bo v kratkem podal v rojstno vas. kjer bo končno -poznal svoje stal še — seveda, če so še živi. . Po 25 letih se vrnil iz Rusije. Te dni se je vrnil iz Rusije v <-nTojo domovino Anton Troja-novič. V začetku svetovne voj-ne je prišel v rusko ujetništvo, kjer so ga več let pošiljat:i iz kraja v kraj, dokler si ni po razni'h doigodovščinah -luži l svoj kruh kot rudar pri Kijevu. Njegovi vrnitvi v domovino sovjetske oblasti niso delale nobenih ovir in težav. Dobi! je celo brezplačni vozni listek do madžažrske meje, odkoder je priš d v Osjek. Od tu se je podal v svojo rojstno mesto. kjer je ob mobilizaciji pustil -vojo mater in sestro, ki sta ga že davno imeli za mrtvega in 'lastnim očem nista zaupali, ko je nepričakovano stopil y sobo. Trojanovič pripoveduje, da je v Rusiji še veliko Jugoslovanov, bivših vojnih ujetnikov. VA2NO PISMO O MLEKU Poljedelski in tržni komisar |lesno delo in napenjanje živcev. H. V. Noves je naznanil, da je Zato se mi zdaj dozdeva bolj. zdravstveni department države New York odobril 6-letno kampanjo za mleko. Oglaševanje, ki ima namen povečati porabo kot v kateremkoli drugem ča-hu, da je potu bno. da se ljudje strogo držedijete, da si ohranijo svojo n km"-. Pri tem pa jim mleka, bo povdarjalo, kako \i>|more posebno mnogo pomagali liike važnosti je mleko za zdra- vje. Naznanilo o kampanji je vse- nileko, a ko se ga morejo privaditi. IPri pregledu Vašoga oglasa, buvano v pis-niu, ki ga je Nove-,sem posta! p« -ebno pozoren na su pi-al z«Irav^tveni kom-iar »Vaše po vda rja nje o važnosti dr. Ki '.ward S. Godfrey in ki se (<4štiride-u*tih". Mi zdravniki gla.si: j priznavamo posebno važno člo 441)r I? ste mi predbržili nameravano d« če zdravje odvisno od tega. oglaševanje kanm>an.'v mleka kaj snjo storili za svoje zdravje za leto 1940-41 da povem svoje mnenje. Ker je naš department od i—l. 1 J/l I A, lllItlllND I HHII'I I l>> ►ragi komisar Noves:— ivesko dobo štiridesetih let in je ženini V;|-o ])iijaznost. «la 1 sphtšno resnično, da je naše bo- govoren za varstvo in izboljšanje javnega zdravja, smo seveda Vaše prednje kampanje zasledovali z velikim zanimanjem. Ve-eli nas. da -e Vam ie posrečilo zbuditi novo in obsežno zanimanje za važnost svežega mleka v jedi. . iNikdo ne smatra mleka kot zdravila za vse človeške lmlez-ni. Toda znanstveno dejstvo je, da vsebuje sveže mleko množino prvin, ki so neobhodno potrebne za zdravje, med njimi tudi mnogo vitaminov in važne rudnine. Vse to me dovaja do prepričaja. da je mt ko skoro najpopolnejša hrana. Živimo v zelo napetih časih, ki zahtevajo od na- težko te-' do te dobe. . Vsled teira smatram, -ia bo-'*j'' s >vojimi oglasi za večje vživanje mleka mnogo pri-pevali k javnemu zdravju. hjdward S. Godfrey .Jr. Commissioner of Health. Ne wYork, N. Y. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Napad na župnišče. V vasi Djunljiču blizu Kri-ževcev je po večerji župnik MU'!l|'itiniiti''l»iiiniii»i,M|'iiiiiin»'i:''ii............................................................. NOTE ZA KI \m Ali HAR- MONIKO 1. Slavko Petrač bral v svoji so-l»i. Naenkrat je začelo padati po oknih župnišča kamenje. Tudi v -obo, kjer je sedel župnik, je priletelo več kamnov. Kn kamen je zadel [»etrolejko in jo prevrnil. Razliti petrolej je začel goreti in župniku -e je komaj posrečijo, da je preprečil požar. Kamenje je pa še naprej letelo na župnika. Ves napa«! s kamenjem je trajal pol ure. O rožni št vo išče napadalce in je že padel sum na n<-ko skupino ljudi. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. Krnil Adamir—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI r» moški zbor....................-.....50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor ....................j® Zor k o PrHovec—15 SAMOSPEVOV za slas s klavirjpm..........1.2o ŠEST PESMI ZA GIAS IN KLA- \ 1R ................................I*— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za sta» «n klavir 1 — i. t. 0. 8. J» .33 M X Si JiJ .33 JU*. 55« f ranr Vrntnrini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro^ tisku na* dobrem papirju vat stane — »1. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjiko j«ro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK "LETEČE KAZENSKO SODIŠČE" NA SLOVAŠKEM. Agencija 'Slovak Press* poroča, da je na Slovaškem že nekaj časa na delu tako zvano 'MetW'o kazensko soilišče" ka-tere-ra naiifcen je pobijanje tihotapstva. Tako obravnava to sodišče med drugim zadevo Marka Ros ne rja in Rudolfa T,e-wvja, ki sa bila obtožena. »?a tihotapita baker iz Slovaške* Lowyjev sin je baje sklenil z Nizozemsko dobavo 8 vagonov bakra, toda HI ink ova garda je to blago zaplenila, ker je izvoz bakra iz Slovaške prepovedan. ^^«l4l potjo do Kromp* cliov pa so ti vagoni izginili in je verjetno najmanj šest vagonov vendarle predlo mejo. ^im bo zadeva pojasnjena, bo sodišče izreklo svojo sodibo. . ISlovaško leteče sodišče raziskuje f\-se primere tihotapstva na licu tmesta in takoj kaznuje krivce, po večini razne gospodarske špekulante. Tako je bil na primer v Bardiovu kaznovan me>ar Kumstein z 10,000 kron denarne kazni in z enim letom zapora zaradi raznih prepovedanih špekulacij z mesom. rVrdo Juvaner—Ii MLADIH LET, moški zbori ................. Prtrr Jrrrb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. .65 Moški zbori OSKAR PEV: BarS«*a; **}, moj ftncel ftov: Kam ml. fantje, drer t vm pr»J- demo ...................... OSKAR I »EV: »Srečno, ljubea moja; Ko ptiCl-ca na tuje Rre; Soči; MoJ očka •ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vpihnila luč .40 SLOVENIAN DANCE \ AN DA POLKA ..................- PO JEZERU KOLO .................................. BARVICA M1.ADI KAPETANE __________ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................... TAM NA VRTNI <>REDI MARIBOR WALTZ _______________ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... DEKLE NA V RT t' OJ, MARKKA. PEliLJAJ____ ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATC I (mazurka) SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ............... DEKLE NA VRTU OJ. MARlCKA. PEULAJ .. ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)--- Wl J Z STARE ZALOGE pa ima mo naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) -M Orlovske himne (Vodopirer) -------- Slovenski akordi, ZZ mešanih in moških zlu.rov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (glasbena Malica) .................................... V pepelnirni noči, kanlala za aale, zbor in orkester, (Sailner) — Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) ----------------- Dve pesmi, (Prelovee) sa moMd zbor in solo ---------------------— Nasi himni, dvoglasno ................— liorski odmevi. (I^iharnar), II. zvezek, moški zbori-------— M ZA TAMBI RICE: XA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slov enske narodne pesmi za tambo- raški zbor (Bajuk) ............ M Bom šel na planinee, (Bajuk), podpuri ________-—--------——— JI M .79 M J54 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...201 fj* l ,TKE; Vso noč prt potocl ............j,) Poduk za eitre - i «re«kl - Jurjeva .......................*5 (Kozeljski) Hodi Mirka domo; Kaj drugega hočem; Zdrav i ca .........29 VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradlDi ..........J10 FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska ...................-20 PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknica .........20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi 811.....2(1 Le enkrat Se .................20 Slava delu ..................Jt0 HR. VOLARIC: Rožmarin; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples .......35 ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korafnlra — ..... Jt Josip Paveič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih pesmi sa klavir In z besedilom........|1J5 PES^IARICA GLASBENE MATICE moški zbori, uredil A. Cerin $L89 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. 123 pesmi za moški ali ženski zbor ............ Iti II. zvezek, 77 pesmi za moffkl io mešani zbor ................L25 100 narodnih pesmi za mački in mešani zbor, Emil Adamič ....INFANT JE NA VASI, 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. J# Naročilo pogljlte na: €€ Glas Naroda 99 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. "Q&XB W ABO D X" — Hew YorK Friday, August 16, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY V Xetni, pri Rinxn je bil odprt muzej, v' katerem razstavljajo slavne Calignlove galere, ki so jih dvignili iz jezera Nemi. Ena izmed teh galer je 68 metrov dolga in 20 metrov široka, drug-a pa celo 71 m dolga in 34 m široka. Star in resničen je rek, da je morsko dno najbogatejši zlati rudnik na svetu. Nihče ne more izračunati, koliko ladij se je že potopilo v dolgih stoletjih. Mnoge izmed teh ladij so bile KRIVNOSTNI TUDENEI^. Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil L D. ' P«5 je prišel bliže, ovohal svojega gospodarja od vseh strani, dolgo časa in natanko ga je ovohaval. Ali so ise v njegovi pasji duši ios vzbudili že zdavnaj zabrisani spomini na 'ov? Naenkrat je začel tresti s svojim kratkim repom in je dal s vojen Mu gospodarju šapo. Mračni, tihi, zimski večeri. V svojo spalno suknjo zavit je sedel Čolnar v mehkem stolu in se je čudil, kako silno c-e je zasukal njegova u^nla. Sedaj bi ne maral nazaj v kaznilnico, v blagodejno t«j»li sobi ga je sedaj izpreletela ledena zona, če je le pomislil na tisto strahotno hišo. Kako bi le niogel živeti tam! Čolnarjeva hiša ie bila velika, bolje in premožne je opremljena, kakor druge kirwetske hiše. V njej je bila marsikatera uddbnost, ki bi jo v navadni kmečki hiši zaman iskal. Celo Kopalnico so imeli v prvem nadstropju. Tja doli, kjer so delali posli in kjer so pacienti njegovega sina prihajali i'n odhajali, Čolnar nikoli ni prišel. Njegova o podjetje ki je nalo žena je* bila skoiaj celi dan pri njem in stara mrtva ljubezen____„1__* se je zopet prebudila in zavila oba s tiho, spokojno srečo. ' Pes je celi dan .>edel pri peči in stari učitelj je prihajal vsak dan. In tedaj je bilo Čolnarju posebno prijetno pri srcu in rad je slišal, če nrti je učitelj povedal, da mu brada in lasje prav lepo rastejo in da bo skoraj treba brivca, ki bi napravil malo reda v tej divjavi. Tudi.jed mu je bila spočetka preveč težka. Čez tri tedne pa je jedel že obilo in z veliko slastjo, ki je postajala vedno večja in se polagoma izprevngla v lakoto. In tako so -e njegove moči krepile od dneva do dneva. Nic pa ni tako sprotno, kakor ljubezen. In po Ijnbeznipolni spretnosti je Čolnar okreval. iVečkrat je zvečer stal pri oknu in gledal pozimske gore, H so v mesečini tako kristalno blestele. Odprl je okno in srloboko a* se zajemal čisti zrak iz pozimskrga gorskega sveta. In tedaj se je začela pretakati velika sreča po njegovi hiši. "Rešen!" Zakladi na morskem dnu vek prodrl na mo:isko dno. Domišljija Julesa Vernea je bila za njegovo dobo preveč pretirana. Dandanes so mnogi njegovi donnisleki že uresničeni in nekateri so še celo bolj fantastični, če jih presojamo v luči prejšnjih stoletij, pač pa najbrž ne bodo še tako kmalu uresničene zamisli po romanu kapitana Nem/o, opisane v knjigi o življenju 20.000 milj pod morsko gladino. V tem romanu je opisano, kako je kapitan potopljene z velikimi rlragoce- Nemo priplul na monsko dno s ninii tovori. Razumljivo je. da j podmornico Nautil us, in iz nje si mnogi podjetni in pogumni ' * " ^ 1 • • 1 možje že od zdavnaj prizadevajo dvigati potopljene- zaklade z morskega dna. Nekaterim se je tudi posrečilo uresničiti svoj načrt, vendar le redko. Klasični, in najuspešnejši poskus, tla bi dvignili potopljeno ladjo, je bilo jjajbrž itali- \ *CLAS NARODA J \ pošiljamo v staro do i STAREGA UfTTKLJA NAJTEŽJA POT. Po noči, v kateri se je hudo boril in mučil sam s seboj, se je učitelj odpeljal v n« r^to — k Čolnarjevemu zagovorniku. Ta je srčno pozdravil simpatičnega mioža in rekel: "Čolnarjeva zadeva ^e razvija v dobro. Razprava se, je obnovila in moja skrb bo, da bo vse hitro šlo. In potem bo ubogi Čolnar zopet brez vsakega madeža. Poskiibel bom tudi, da bo za trpljenje, ki ga je »»oral prestati, in za veliko škodo, ki jo je moral utrpeti zaradi devetletnega zapora, pri svojem gospodarstvu, ki je prišlo skoraj na "nič prejel pošteno odškodnino, kolikor o odškodnini sploh lahko govorimo. Oh, ti nesrečni dokazi ovadbe, na katerih so zgrajene tako strašne obsodl>e! Ta malopridni Jeras zaenkrat sicer trdi, da je bila le šala s to saaitoobtožbo. da bi dražil Medena. To pa ;nru ne bo nič pomagalo! Medenovo priznanje, ki ga je napi sal pred svojo smrtjo, imamo. Jerasovo izžemanje je s pismeno denarno obljubo Medenovo dokazano, tako zvani 'protokol* ki so ga vzeli presenečenemu zakotnemu pisaču .Teranu v mestu je tudi predložen. Dokazana je Čolnarjeva nedolžnost, (dokazano je, da sta kriva MedeD in Jeras. Seveda, kdo je resnični moriiec Katriee Boiratčeve, je zavito v temo — tega nifače ne ve." t iStari učitelj je sedel pred njim ves bled. IS tresočim, komaj razumljivim glasom je rekel: "Jaz vein, je umoril Katrico." Odvetnik je planil kvišku. \ "Vi veste?" Gdkdaj pa veete?" *VOd sinoči. 1 Prejel sem od tistega, ki je to nesrečno delanje ertoril, pi>n>o. ' ^'Kdo? Kdo je!" .je naglo in raralmrjeno silil vanj odvetnik. Brez glasu je povedal učitelj. ui brisal pot s čela in >ol«e iz oči 1 Odvetnik m? je obrnil preti njemu. Meh-!co ga je vprašal: f 144Ali imate pistiM> pri sebi, gospod učitd'j?" < S tan v k je prikimal, pa se obotavljal, da bi izročil pismo. "To noč >em bil liutie boje sam s seboj, če ren moram povedati to. Bila je grozna noč. 'Mislil sem si, da ni treba, da bi bil Andrej zapleten v to zadevo in da bi slab veter zavel čez grob nesrečne matere in nesrečne aKtrice, ko je Čolnarjeva nedolžnost vendar že dokazana. Ali je res potrebno da pismo izročim*?" •"Da," je rekel advokat. "Vaša dolžnost, ki ne ne da odvrniti, je, gospcile potopljene leta 1588 z bogatim j ladjo. R pomočjo te ladje se tovorom. . ijim ie posrečilo dvigniti zaklad oveški duh se je pečal že I srebra in zlata v vrednosti za dVdffo z žarnic i mi. kako bi čl o-11,080.000 funtov šterlingov iz VA2NO ZA NAROČNIKE poleg uaslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva •tevilka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite neiiotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da »kužate naroCul-no pravočasno poravnati, FofilJIte naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu sastopn'.an v Vaieic. kraju ali pa kateremu izmed aastopnlkov, kojib Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravi, čenl obiskat* tu«ii druge naselbine, kjer je kaj ;.a81h rojakov nasa-Ijenib. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SattK Walsenburg. M. J. Baynk INDIANA: IndiuuaiHjIis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. Fabian (Chicago, Cjmto in Iliinola) Joliet, Jennie Bambich La Salle. J. Spedcb llaacoctab, Frank Auguatln North Chicago in Waukegsn. iVMM MARYLAND: KitcmUler, Fr. Vodopivas MICHIGAN: Detroit. L flask« MINNESOTA : Chlsholm, J. Luksnlch Ely, Jus. J. Penhel Bvelerh, Louis Goals -Gilbert, Louis Vessel Htbhing. John Povile Virginia, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M Washoe, L. Pan I an 'P* N1EBRASKA: Omaha. P. Brodertck N1W YORK: Brooklyn. Gowanda. Baft «Little Falls, OHIO: Barberton, Frank frmkm Cleveland, Anton Bobe k. linger, Jacob Resnlk, Joi»« Slspnis Glrard, Anton Nagods Lorain, Louis Balant, John KumJfes Youngstown, Anton KlkalJ OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemuugh. J. Brezsvee Coverdale la okoUca. Mrs. Ivaaa Bi i n Exjiort, Louis Sa^astM Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Math Kaaia Fr. Blodnlkar Greensburg, r'rsnk Novak Homer City. Fr- Ferenchak Johnstown, Ms Psiaatz Krayn, Ant. Tauielj Luserne. Frank Bal loch Midway. Jo«j Žust Pittsburgh In okolica. Phi Hp Pragat Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeUfrsr West Newton, Joseph Jovan..... WISCONSIN. Milwaukee, West Alila, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Sprlnga, Diamond v Hie, Jus Bolh« 'Morda je največji napredek 20. stoletja v tean, dla so se ljudje otresli predsodkov. Dandanes bi izn&jditelji ne imeli tako težke naloge, če bi še lahko kaj izumili kakorr prejšnje ča-e, ko so se ljudje branili mnogih iznajdb zaradi čudnih pred^od-km\ Edina ovira delu iznaj-diteljem je dandanes, da morajo leg Josi|ia Jurčiča nas najltoljšl prijio- ; ( ve«)alni pisatelj, v tem romanu izpisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Ho-mac je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— SAMOSTANSKI .LOVEC Spisal L. Ganghofer. < , Ganuboferja prist< vnjo m«*d najboljše so«Iolme pisatelje. — Sainostan>ki lovec je najin 4 j mojsezni na«I velikimi ovirami in nevarnostmi. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno In zanimivo popisuje življenje kmetov iK rudarjev. rnačega življenja. cena 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. ( nnan Doyle. Zelo zanimiv r<>mau. Čegar dejanje sc dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c \DVERTIhE IN "GLAS NARODA" MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedii'k iu pisatelj je Caukar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEW1CZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, jiod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj izpisuje Čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $1.— ZADNJI VAL Spisal IVO &ORM Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi iiodaja zelo zanimive i»odatke o svojih doživljajih v Kogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO MLRNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tein romanu Keller v svetlih barvah riše dog«s|-ke na kmetih iu jstsebuo v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rena Razin. Francoski romsu zelo na-I»ete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. lH»janje se vrši v letu 1757, ko so še Indijiinei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.