w : - ' i • f , - • . f. t ' Tftt e beit mediumto r e a c h the best customers. GI^ASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. £ ENTERED AS SSCOND CLASS MATTE* OCTOBER n. i»x*, AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "EDINOST" i«49 W. m Telephone: Canal 98. P Chicago, III, I 1 ZA RESNICO I IN PRAVICO. § c ŠTEV. (No.) 80. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. OKTOBRA, 1921. LETO (VOL.) VIL cm«, sm) kw tfc* JUt «f i«i7, m file at tka F«at Office •! CUosa. HL — Ordar «1 tka A- S. Burit **n, Paatmaster Oeoara! KRALJ ALEKSANDER SE ODPOVEDAL. Pariz, 11. oktobra. — Za- grinjalo se je dvignilo, ki je zakrivalo marsikako skrivnost, katere nismo mogli razumeti. Aleksander se je v Parizu odpovedal tronu. Tribune poroča: Kralj Aleksander se je •dločil, da so mu ljubše Parižke jasne luči in pari-žke krasotice kakor negotov tron v Beogradu, kjer je bomb in ročnih granat le preveč. Po treh urah posvetova-*ja z ministerskim predsednik. Pašičem v Trianom Hotelu v Verseillesu je kralj objavil svoj sklep, da bo raje ostal za stalno v Parizu. Rekel je, da bo prosil Jugoslavijo, naj bi zanj naložila gotovo svoto denarja v Londonske in AMRIKANSKE NOVICE PROTI KLUX KLANOVCEM. Wsahnigton, D. C„ 11. okt. — V kongresu se je danes začela obravnava o predlogu, po katerem naj bi vlada nemudoma ukazala preiskavo organizacije tega "nevidnega cesarstva" v naši deželi, katere cesar je neki odvetnik Simona, skupaj z eno žensko in še enim moškim, ki so vsi trije v nekoliko malo letih postali milijonerji samo s "darovi"' novih članov. "Če je samo desetine tega res, kar se govori o tej organizaciji, je že dovolj, da vlada poseže vmes in raz-podi to organizacijo", je rekel kon-gresnik Tague iz Massachusettsa. Kongres je tudi dobil predlogo, po kateri se bode izbacnilo iz kongresa vsakega poslanca, ki bi bil član te organizacije, ako noče izstopiti. GOVERNER SMALL V WAU-KEGANU. ne ustrašili ne težav, ne bojev, ne žrtev, kajti na vse to bodo morali biti pripravljeni. Sovražnik je močan, posebno med njimi, je organiziran, je jedin. Vendar ljubezen do vere in naroda bo vse premagala. Opozarjamo jih Samo, naj pazijo da ustanove organizacije, da se rie bo godilo, kakor se godi pri nas. Naj si ogledajo naše slovenske katoliške organizacije in naj se varujejo narediti napake, katere so se naredile pri nas. Naj bodo odločni. Ako mislijo ustanoviti katoliško organizacijo, naj mislijo na to, da treba poskrbeti, da' bodo samo katoliki notri. Kdor ni veren in praktičen katolik, proč ž njim iz katoliških organizacij. Tak je gnjiloba organizacije. O PREMOGARSKIH NEMIRIH V W. VA, Williamson, W. Va. — T11 bi imela biti obravnava pred sodiščem proti C. F. Kennedy in Fred Moonev. RAZGLED PO SVETU ZOPET NOV FIASKO SOCIJA-LIZMA. V Yukatanu se je dalo ljudstvo preslepiti s socijalistiškimi nauki, da so si ustanovili državo in vlado popolnoma po socijalištikih naukih. IRSKA. Dublin. — Irska je presrečna, da najsrečnejša dežela v sedanjih zmedah. Na krmilu ima najvspešnejšc in najprebrisanejše diplomate. Kj;-kor se zdi, bodo še samega lisjaka Lloyda Georgea ugnali. Baje so pri mirovni konferenci že toliko dosegfi, da je Anglija morala priznati Irsko Toda ne za dolgo! Te dni je pri bežalo nekako 500 mož in žena iz te kot skupino, ne kot južni del, kakor ''rdeče države" v Mexico City, se- je nameravala, da bi bila izigravaJn stradanih in obupanih k predsedniku seVerne Irce proti južrJm in pri tem Obregonu in ga prosili pomoči. Šli jmela dobiček, so tja zvečine kot premožni ljudje.-- Tam so po socijalistiških in komuni-stiskih naukih skupaj zložili vse premoženje, toda voditelji so soci- CEL SVET BO PROHIBIČEN. Berlin. — Vpljiven državnik se j; jalizem po svoje razumeli in danes izjavil, da bo v doglednem časti tes so ob vse. Kot berači so prišli na- svet sprejel prohibicijo. Na to izja- Kakor se poroča, se je odločil go-verner Small za Waukegan, da bo Parižke Banke m da se bo .Se°J™ ^etl^češ^d^ j^one-!Pa ie bila preložena na nedoločen na to odpovedal tronu. Ko je umrl kralj Peter je bil Aleksander bolan v Parizu na skrivnostni bolezni, toda se je ozdravil. Vkljub temu, da ga je Pa-šič rotil popoldne in prosil, je Aleksander vstrajal pri svojem sklepu. Spominjal se je preživo dogodka tri mesece nazaj, ko je bila bomba vržena nanj v Beogradu in zato je sklenil, da ne bo šel več v Ju- zaj med civiliziran svet in prosijo Vo je odgovoril nek Monakovski 1st obupno pomoči. Povedali so, da via- jn pravi: "Če bodo cel svet posušili, dajo tam take razmere, da bi vsi pri- Bavarske ne bodo nikdar!" In pra-bežali nazaj v "črno in kapitalisti- vjf da se je samo v r4 dnevih v Moško in buržoazko državo in vlado," Jakovem pilo 5 milijonov vrčkov pi-■ ■ ko "bi le mogli. Pripovedovali so ve, v katerem je bilo 13 proc. alfco- predsedniku in tajniku lokalne unije strašne reči, kako se socijalisti sa- hola. štev. 17. unije Združenih premogar-j mi med seboj tepo in prepirajo. Raz-jev, ki sta bila krivim spoznana u-j cepljeni so že v toliko strank, da sa-mora treh oseb v zadnjih premor- mi ne vedo koliko. Glavne stranke j garskih nemirih v Mingo okrožju. veril državni denar. — Takile bojilcas* proti možem, kakor je governer dr zave, so nekaj jako slabega za se danje homatije. Ako so vedeli nje BOGAT ROPAR USTRELJEN. V Chicago ie bil ustreljen neki govi sovražniki, da je res poneveril, Charley Reissel. katerega so imeno-zakaj niso tega že preje objavili. A- kralia roparjev pretekli ponde ko so pa vedeli, pa niso objavili, so večer, ko ie prišel domov. Celo pa so-krivci. liro ie Pre(l hišo čakal nanj neki čLj- --vek z "avto." Žena je slutila, da ne ZOPER BREZPOSLENOST. |kai ne bo P**av in se je bala, kaj bo, Washington, D. C., 11. okt. — |ko Pride mož-Konferenca za odpomoč brezposle- Res» ko ie Prišel Reissel pred hi- šo: socijalistiška, radikalna, konservativna, boliševiška in te se med seboj sedaj bijejo za prvenstvo. Med OCE 32 OTROK. Savanah, Ga. — A. B. Burge«s. niger, ie bil oženjen trikrat. Naj-brže ima največjo družino v celi deželi. Nič več in nič manj kakor 32 nosti v deželi še vedno zboruje v so» ie tujec stopil predenj in sta ne Washingtonu, dasi nismo veliko ču- kaj govorila. Naenkrat je počil li o nje i zadnje dni. Med drugimi streI in Reissel je padel na tla. Mo-so sklenili, naj se pritisne na želez- !ri,ec je še dalje streljal in enako tu-goslavijo Če tudi je Že pO-jnice' nai znižajo prevozne cene ži-;cil ranJeni Reissel na tleh. Smrtno polnoma zdrav. vilom- raniene-a so prepeljali v bolnišni- AlpksanHpr ip tudi nrp-i --c,°" .Tu so ** lzPrasevah. k'edo je bil ^UilVbcUiat;! J« IUU1 yxe AMERI§KI KATOLIŠKI HRVA- človek. Toda Reissel ni ho- pričanja, da se Jugoslavija bliža republiki in zato se boji še več napadov na njegovo življenje od strani proletarijata in poma-iev nasprotne dinastije (Obrenovičev.) D 14LETNI MORILEC. Madison, N. J. — Tukaj so našli ▼čeraj 6._.oktobra v gozdu umorjeno -ž letilo deklico Johano Lowrence. Yrat je imela zavezan z robcem, da a^je videlo, da jo je morilec najprej rfcušal zadušiti. Roki je imela zarezani od zadaj in več kot 25 za-ik>dljajev je imela po telesu. Vrat je imela prerezan in srce prebodeno. Rane so ji bile zadane z navadnim žepnim nožem. Ko dekleta ni bilo pozno zvečer Jomov, začeli so jo stariši iskati. Čeki vas je bila razburjena m nekako sto ljudi se je pridružilo, da so jo sli fckat. Ob devetih zvečer jo Je našel »eki deček, ki se je pridružil iska-jočim, za neko bajto v gozdu neke-ffa bogatega vaščana Kluxena. Takoj je začela policija iskati morilce. Vspeh tega iskanja je bil, da so danes zaprli nekega 14 letnega dečka Francis Kluxena, kajti vsa znamenja 50 proti nj^mu, da je on »moril deklico. Francis KJuxen je bil pred kratim izpoden celo iz publične Sole, fcer ga tudi tam niso mogli ukroji. Baje je duševno abnormalen. T JE SE GIBLJEJO. Hvala Bogu, tudi med ameriškimi Hrvati se je začelo nekoliko gibati, dasi pozno. Do sedaj Hrvatje niso imeli niti ene katoliške organizacije, ne podporne, ne nikakoršne. Časopis imajo samo en katoliški, pa še ta ie iako reven tednik, ki se bori z največjimi težavami. Izdaja ga neki Mr. Bassatič, ki pa le s težavo zmaguje breme. Toda zadnja kon-venciia Hrvatske Zajednice je pokazala, kako se britko maščuje, ako se ne dela za narod, ako se pusti brezvestnežem, da izrabljajo narod in narodne organizacije za svoje koristi. Pri tej konvenciji so odglaso-vali, da dajo za Sovietno vlado, če prav vemo, 12.000 dolarjev, za Istrsko sirodčad pa $200. Tudi se je pokazalo, da je organizacija popolnoma v rokah rdečkarjev. Teh 12 tisočakov naj gre za gladujoce Ruse. Ko bi šlo to za gladujoce? Saj vemo, za kaj bo šlo! Pri boljševikih »e samo lastni žep glavno. To je sedaj odprlo oči navdušenim hrvatskim duhovnikom in sestali so se na poseben sestanek in se posvetovali, kako bi si ustanovili katoliško organizacijo, kjer bi se katoliški Hrvatje zavarovali za bolezen in za smrt. Mi te prvobojevnike naroda iskre- tel povedati. Njegova žena ga je pro sila naj pove. Toda ni hotel. Rekla je pa, da bo vse povedala ona, ako mož umrje. treh zakonih. Sedemkrat je dobil p' dvojčke in dvakrat pa celo trojčk« . 26 otrok je živih. Ubogi oče, to hna skrbi! PET CENTNA VOŽNJA V CHICAGO. Chicago, 111. — Chicaški župan se krepko bori, da bi prisilil kompani-je, da bi znižale vozne cene na pocestni železnici in na nadcestni nazaj na stari "nikel," to je 5c. Kakor vse kaže, se mu bo posrečilo. Dal Bog! sabo se tepo, katera stranka bo na) otrok se mu je že rodilo v njegovih vrhu — pri koritu recimo; blagor ljudstva jim je pa deveta briga. Vlade se menjajo skoraj vsaki dan in vsaka je slabja od druge. Prebivalstvo mesta Mexiko City se je usmililo zaslepljenih revežev. I „ ki so najbrže za vedno ozdravljeni i SIRITE LIST "E D I N O S T' ! rdeče bolezni. Predsednik Obregon ' je pa ukazal preiskavo razmer, da KOLEDAR AVE MARIA bodo še ostalim pomagali. ™ 1QOO Bog vedi. ali bo "Prosveta" o tem j iei° poročala in če bo, kako bo zopet far- j Je krasna knjiga, obse- bala. In pa "Proletarec," ki je ta- gajOČa 224 Strani. PoUC*i ko navdušen za rdečo "farbeo." članki, povesti in poročite Proti komunistom na češkem. « ! f »^J™ Praga. Listi poročajo iz Užhoroda, tUCl1 St^Vllne Slike kraSlj* da so orožniki v sosednji vasi zajeli delo. Koledar Ave Marlfi. komuniste, ki so se udeležili zboro- Stane S poštnino Samo vanja, katerega oblastva niso dovolila. Zborovanju je prisostvovalo 60 komunističnih zaupnikov iz Podkar- za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri lokal- patske Rusije. Osem komunistov je ?.emU Zastopniku ali pa J3<-bflo aretiranih, med njimi tudi bivši Šite na: poslanec Suranyyi ter voditelja komunistov IHes in. Pis. Večina ude-ležnikov je pobegnila, med njimi tudi mažarski organizator Seidler. "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago, III. SVOBODA PHILIPINOV. Pri prihodnji razoroževalni konferenci v Washingtonu se bo govo rilo tudi o popolni neodvisnosti Phi-lipinov od Združenih držav. Japonci bodo to posebno povdarjali. UZROK DRAGINE ŽIVILOM. Washington, D. C. —- Kongres je poslal v Californijo kongresnika, ki naj preišča, zakaj je sadje tako drago po Ameriki. Našel je, da dobi farmar v Calif orni ji za funt češpelj 6c, po Ameriki jih mora pa narod ola-čati funt po 40c. Strašno odiranje ljudstva! ZAMORCA SEŽGALI. Mt. Pleasant, Te*., n. 0kt. — W. , .. . .. . t. McNeelev, niger,"ie bil tukai sežgan no pozdravljamo m Jim zehmo obi-|živ. Baie j* napadel neko belo de- lovspeha pn nj* delu, žehmo jimkle. Bil je radi tega aretiran in za-obilo vstrajnosti, da b, se krepko in prt. Toda druhal ie napadla iečo in neustraseno letili tega dela in bi se'ga peljala iz vasnn živega sežgala. <* + * ♦ * * + + V STARI DOMOVINI JE HUDO! Zadnja vojna, slaba letina in ie druga gorja, tirajo staro domovino v obup. Tako razvidimo iz pisem, ki prihajajo od- Mi ki živimo v Ameriki, svojim domačim veliko pomaga-mo^ako Jun pošljemo kak dar, za božične pra*mke, ki s nepošten način uboge svoje žrtve in jih metali v pijančevanje. Culi smo poštenega salonerja, ki je sam strašno obsojal početje nekaterih takih mož. Dobremu salonerju čast in spoštovanje! Tak saloner je bil največji blagoslov za naselbino. In takih smo imeli tudi nekaj, dasi je bila večina slaba. Na fronti so delovali topovi in strojnice..., v zaledju pa je divjalo morda še hujše opustošenje: demo-ralizacija ljudstva, posirovljenje, propadanje poštenja v srcih in javnosti.. . Mesto vstajenja k novemu mogočnemu življenju, nam preti — pogin iz lastne notranje nemoči! Treba, da rešimo, in sicer takoj, kar se še rešiti da: pred vsem naš up — NAŠO DECO! Ta je bila morda najhuje udarjena po vojni: —— so v osebi podpisanca poslali k Vam svojega zastopnika, da Vam tolmači vso njihovo bedo in zapuščenost. Ali boste mogli ob tej mili prošnji tisočev dece ostati mrzlega srca. brez čuta usmiljenja do revčkov, ki si pač niso sami krivi svoje bede in nesreče!? Ali boste i Vi, predragi sorojaki, s svojo brezbrižnostjo gro-bokopi lastile krvi? lastnega naroda? Ali res prevzamete to proklet-stvo nase? Da bo zgodovina pisala: "Niso bili Več zmožni življenja, zato so propadli —" * * Sorojaki, gre za našo bodočnost, za naše življenje samo: če še ostanemo, ali če po lastni krivdi propademo. Zato: Vsi. brez razlike spola, stanu in stranke, vsi na plan ! Vsi na delo za Mladinske Domove! Jednote, Zveze, Združenja, Družbe, odglasujte večje svote in podajte s tem zgovoren zgled posameznikom ! Društva, klubi in odseki, priredite Gorje pa naselbini, kamor se je naselil slab saloner, kakor tudi gorje doma v starem kraju, kamor se je naselil slab gostilničar. Koliko kmetij je pognal na boben, ker je dajal pijancem preveč piti i ti ko so bili pijani jih okradel. Koliko bi vedeli stari Amerikan-ci povedati strašnega, kako so bili izrabljani in koliko je sedaj starejših Amerikancev, zlasti samcev, ki s:> danes berači, dasi so toliko zaslužili. ki danes preklinjajo, salonerje. ki so jih izželi. oče na fronti, mati na živilskimi na- predstave, koncerte, športne tekm kaznicami.. ., otroci pa sami sebi prepuščeni, po ulicah, po kasarnah, po kolodvorih, po skrivnih shajališčih, neštetokrat v najnežnejši dobi žrtev podivjane soldateske. Prekli-njevanje v vseh mogočih jezikih, ne-moralnoot, surovost v govorjenju in obnašanju, tatinstvo, verižništvo — evo nujnih sadov te "sam o vzgoje!". Vojna je bila pa tudi drugače strašna gospodarica: preko 160.000 je bilo samo v Sloveniji in Hrvatski otrok, ki so pomrli od začetka vojne od glada in zapuščenosti. Tem se ljudske prireditve, javne zabave, predavanja itd. za mladinske domove? Gospe in gospodične. Ve, ki imate že od narave največ umevanja in srca za bedo drugih, pojdite od hiše do hiše, trkajte in ne odnehajte, dokler se vsak sorojak ne oddolži s primernim darom našim ubogim malčkom! Vaši prošnji se nihče ne bo upal ustavljati. Društva in organizacije, pozabite ob tej žalostni sliki iz stare domovine vse medsebojne diference in se-zite si v roke v bratski solidarnosti. ne da več pomagati. Preko 160.000 osnujte v naselbini skupen "Odbor pa jih je še danes — brez nikogar, da jih primerno vzgoji! Tem se pa še more in zato tudi mora pomagati! Sele ko je bilo vojne konec, smo z grozo spoznali ves žalostni položaj naše uboge dece., Mladinoljubi j (3) Loss of life and property from ienja po požarih, fire ; 1 4. pred tujimi sovražniki, ki bi na- (4) From foreign enemies who might invade their country and take away their freedom; (5) From injustice and unfair dealings 011 the part of their neighbors. 6. Q. What means must a democracy use to protect its citizens? A. It must furnish : (1) Means for caring for sickness and preventing the spread of disease ; (2) Guards to prevent crime; (3) Protection against persons', padli njih deželo in jim hoteli vzeti njih svobodo. 5. pred vsako krivico in krivičnim postopanjem od strani njih sosedov. 6. V.: Katerih sredstev se mora demokracija posluževati pri obrambi svojih državljanov? (>.: Preskrbeti more : 1. sredstva za njih oskrbo v bolezni in za zabranjevanje da se ne razširjajo. 2. čuvajev, da zabranjuje zločine, who break the law ; L 3. varstvo pred osebami, ki ne spo- (4) Means of preventing and stop- jžtuJel° postav, ping fire; (5) An army and navy to protect 'omejujejo pozan 4. sredstva, da se zabranjujejo in V nekem takem salonu se je pred smo šli takoj na delo: Še 1. 1919 smo leti odigral ta le prizor: j ustanovili v Ljubljani "Društvo za V salonu pri bari stoji pijanec/Mladinske Domove" z namenom: Ravno je dobil *4pedo" (plačo). Pred-J vsakem mestu in večjem kraju, kj er no domov, je šel v salon,kakorpona- se izkaže največja potreba, ustano-vadi. Največkrat je šel iz tega salo-' viti mladini "l)om". to je prijetno za mladinske domove" in priredite poseben "MLADINSKI TEDEN" ali vsaj "Mladinski dan" z obširnim programom, kot delajo s tolikim u-spehom drugi narodi. .Šolska deca, ti pa se osokoli z last- na še le zjutraj, ko je bil ali popol-. zavetišče, kjer naj mladina po šoli noma ali pa skora popolnoma suh.J in po delu najde poleg zdrave, živali-"Trital" je kakor kak tnilijoner vsa- ne zabave tudi primerne moralne, fi- kega. ki je prišel. Bil je seveda največji prijatelj tega nepoštenega salonerja. V salon pride tudi sedemletna hčerkica tega salonerja. Vsa srečna zicne in narodnostne vzgoje. Danes poslujejo, in sicer z velikim uspehom, že trije taki "domovi" v Sloveniji: :iz nešteto drugih krajev I Slovenije in Hrvatske (kamor želi- 110 "Mladinsko zbirko"! Prični meri sabo sveto tekmo, kdo bo več naprosil od Tateka. strička, botrce, hišnih znancev.. . za svoje daljne bratce v tužni Sloveniji! \ se časopise pa prosimo, da prič-no z javno "Zbirko za mladinske domove" in blagohotno objavljajo i- mena dobrotnih darovalcev. * * * steče k očetu za baro in mu pni- m o kar čim preje raztegniti svoj de-vi: "Ata. ata. poglejte, kako imam lokrog) pa se prosijo zanje. Kot e- minentno humanitarno in karitativ-no je zato naše društvo strogo nestrankarsko. * * * 5. vojaštvo in mornarico v obram- its citizens; (6) Laws to prevent fraud or un- 'bo državljanov, fair dealings ; (7) Guards or officers to enforce them. 7. Q. Why does the Government Se postave izpolnujejo. find it necessary to carry on these activities ? A. In order that its people may live safely and happily and to insure justice to all under the law. 8. Q. Is it the duty of every one lepo novo oblekico." *'Oče: "Jej. kako si lepa!" •Deklica opazi pijanca pri bari. Deklica: "Poglejte lepo oblekico!* Pijanec: "Kje si jo pa dobila?" . . . i vas sein že tudi bila 111 sem jo Ya- 6. postave, da se zabranjujejo go-/-; Ar . . . ^ si Marici pokazala, ona pa je mie- ljufije in krivice, 7. čuvaje in uradnike, ki skrbe, da 8. V.: Zakaj smatra vlada za potrebno, da izvršuje te dolžnosti? O.: Zato, da bi njeni državljani varno in srečno živeli in da bi zagotovila vsem enake pravice pred to help the Government to provide' Postavo- things necessary for th<( common-/ 8. V.: Ali je dolžnost vsakega po- H Ameriški sorojaki! \/. časopisja Deklica: "Mama mi je kupila. Pri Vam je znana beda in revščina, v katero je bil pahnjen po vojni in po njeni zvesti spremljevalki — draginji dobršen del našega naroda. Vsa- la vso strgano. Kedaj boste pa Vi-M aryci novo oblekico kupili?" Kakor bi ga mrzli curek po hrbtu polil, ga je spreletelo. Bil je tiho in odšel domov za tisti večer. Ali '*e lahko samo še milijonar! In vendar: Našemu narodu preti kupil hčerkici,oblekico ali je ni, ne^pogin v njegovi — mladini! Zločin vemo. good? A. Yes, because every person benefits by the things which are provided by the Government. Q. Q. Is it a religious duty to do "5PI ^t ___. . . . . . . _ f o. v.: Ah tudi vera nalaga one s part in maintaining the Gov- , . , f, ernment? * i dolžnost, da vsakdo stori svoj del j pri vzdrževanju vlade? A O.: Da, ker pravičnost zahteva, da smo pripravljeni nositi svoj del bre- magati vladi, da poskrbi stvari, ki so v občni blagor? O.: Da! ker ima vsakdo korist od teh stvari, katere vlada poskrbi. V.: Ali tudi A. It is, because justice requires that we should be willing to bear our share of the burden for the benefits received. 10. Q. What is necessary to make a real democracy? A. Every one in the democracy must be willing to do his just share of the work in protecting the lives, liberty, and property of all. (Continued) men za blagor, katerega smo dele* v • zni. 10. V.: Kaj se zahteva za pravo demokracijo? O.: Pri demokraciji mora biti vsakdo pripravljen storiti svoj pravični del dela za obrambo življenje, svo bode in lastnine vseh. Kratek odgovor: Hči: Zakaj pa se Peterček Zgaga iz New Yorka tako strašno zanima za kratka krila? Mama: Zato, ker ima kratko pa- met. Hči: To je pa res mama. On prodaja svojo kratko pamet po 50 cen- .1 ■ " »-• v tov. c. K|sv spreobrne, ko se v jamo zvrne. In koliko otrok pijancev je bilo in je še strganih, koliko nepoštenih sa-lonerjev je pa bogatih, pa tudi vemo. Tudi vemo, da saloner ne more postati državljan Združenih Držav. Pisec teh vrstic je bila priča rojaku, ki je imel salon. Ko so to izvedeli, je imel velike težave in velike preiskave so bile in dotični uradnik mu je rekel: "Zakaj se pa bolj poštene trgovine ne lotiš, kakor je ta?" Kolumbovi vitezi ne sprejmo kot člana salonerja. Ako pa kak član kupi salon, ko je že v organizaciji, pa nikdar ne more imeti kake službe ali kakega urada v organizaciji. Kaj mislite. Mr. Zupan, zakaj? Potem pa o naših vspehih v političnem življenju? Ne sodite po dveh metje. d™«-"'VVsak za vse. vsi za ali treh naselbinah vse druge. Pa še ene-a oni vspehj, katere je dotični ured- I mi v domovinismo žrtvovali kar čina v luci, v kakorsm so bih v res- remo. Pretežki so čas,. .. prerevni t . S1T1° ! ^ '» ameriški sorojaki, ste naše Pr^'n'aj6bcT zadosti " "" — J Vas i dane's te Proseče oci dvestotisoč otročk, ki Sorojaki! Naša narodnostna in človečanska dolžnost jc, da vsak stori vse, kar more! Na to Vašo zavednost računamo in se zanašamo! Sami dajte, kolikor največ morete, nabirajte, širite, .agitirajte, priporočajte pri svojih, pa tudi pri drugih narodih: marsikdo ravno s tem lahko največ stori. Vemo. da imate tudi sami potreb in ste revni. Pa Vi ste tudi dobri! In: naše potrebe so brezprimerno večje in nujnejše! Verujte in pra-šajte one, ki prihajajo sveže iz sta-ka nova. četudi še tako skromna na- rega kraja: \ kljub vsem svojim kri-prava stane danes stotisoče ! Zidajzam je Amerika še — raj.. . proti ža- tlostnim razmeram v domovini! In potem: Nizka vrednost našega in visoka vrednost Vašega denarja nam omogoča izvesti na mah. kar država in domača dobrodelnost ne bi zmogle v sto letih. Sorojaki. Vi ste edini, ki še morete pomagati! Postavite si spomenik na veke! Kak ponos za vaš: največja in najkoristnejša mladinska u-stanova v domovini — vaše delo! Se lepši in trajnejši spomenik pa si postavite v — srcih stotisočev naše mladine, ki jo s tako malimi žrtvami rešite največjega gorja — spomenik gorke dosmrtne hvaležnosti! Z geslom: "Za mladinske domove !" — vsi na delo! Za "Ddruštvo za Mladinske domove*' . *>i kil v tako težkih trenutkih pre-rohko je gotovo, da se pijante križanih rok stati ob strani, ko nas tisoči in tisoči bedne dece s svojim nesrečnim stanjem milo prosijo pomoči! V izrednih okoliščinah treba izrednih sredstev: Naši deci treba mladinskih domov! Samo ti jo še potegnejo iz močvare in vrnejo poštenosti in dobroti! Sorojaki! Izgubili smo našo krš-njo Istro in solnčno Goriško, izgubili smo Koroško, Zader in Reko, izgubili Idrijo. Postojno in Baroš.. . ali naj izgubimo s svojo deco še svoje ime, ime — samostojnega naroda!/ Ali naj se res sami zapišemo smrti!? Tudi drugi narodi so mnogo izgubili na vojni, a eno še imajo: možato voljo do življenja! Zato pa zdaj — delajo in žrtvujejo! Žrtvujejo življenjske sile, čas. i- Dr. Srečko Zamjen. tajnik. < Jpomba :—Da kar najuspešneje organizira zgornjo dobrodelno akcijo. je "Društvo za mladinske domove" poslalo v Ameriko svojega ustanovitelja in prvega tajnika dr. Srečko Zamjena. On bo še osebno pre-popotoval vse večje, naselbine. Nanj se je obračati za vse .informacije, in tudi darovi naj se pošiljajo ali na naše uredništvo, ali pa naravnostj njemu na naslov: 450 Pine St.. Bridgeport. Conn. Iz slovenskih naselbin. Chicago, 111. — Podobno kakor Iz-j dalo gnjilo sadje ukazal je farmar uaelci v puščavi po Obljubljeni De-J nositi v neko jamo ob meji vrta, kjer želi je hrepenela naša naselbina po je pllstil dalje gniti. Toda, kakor društvu, ki bi bilo za vse in kamor znano, vrečica gnjilih jabolk proizvaja galon močnega alkohola manjkalo, da gi rek. ni prevrgla v ja-!ako bi imelozasvojepriredbeprimer-! no dvorano. Na vse to moramo ra- Kaj bi ne bilo lepo, ko bi imeli močan Slovenski cerkveni pevski zbor. bi imeli pristop vsi, društvu, ki bi o njem lahko vsakdo s ponosom rekel: uTo je naše društvo, to so naši pevci, to so naši igralci!" Tako društvo, posvečeno na eni strani izobrazbi in veselju, na drugi strani pa bogoslužju, ker oskrbuje tudi cerkveno petje, je slednjič vendarle zagledalo svet, četudi x- silno težkih porodnih bolečinah. Kakor vse kaže, se bo samosrajčnik obdržal pri življenju, kljub temu, da si je Tako se je tudi na tem kupu začel delati ta prepovedani "sad" prohibicijske Amerike. Vendar tudi to bi ne bilo še tako hudo, samo da ni noben pro-hibicijski agent prišel blizu, pa je bilo vse dobro. Naši Etni, ki se je pasla na vrtu, je pa zadišala ta prepovedana "stvar/* Necivilizirana^ in najbrže tudi neamerikanizirana ka-koršna je bila, vkljub svojemu lepemu amerikanskemu imenu, dobila Ta nevspeh io je pa tako vjezil, čunati, ako želimo naši fari pravega ki bi se učil tudi lahko narodne pc<-in objednem je bila že trudna, delo- napredka. i mi in ob kaki prilini presenetil ob- ma pa so tudi skrivnostni duhovi v j Minuli mesec se je vršila pri nasčinstvo? njenem kravjem želodcu že toliko »konvencija SNPJ., katero so sedaj i Pozdrav vsem zavednim katoli-delovali in stopali že tako visoko v skoro popolnoma podjarmili razni ^ škim Slovencem in čitateljem Edi-njene kravje možgani, da je reva rdeči Trockijevi "kleagelni.'' Koliko nosti. nogah. morda kdo že pri njegovem rojstvu je velike skušnjave in veliko poželje- vihal rokave in stegoval prste, da bi mu zavil vrat, in kljub temu, da smo nje pa prepovedani pijačici, oziroma alkoholu, kajti to še ni bila pijača in našli do sedaj razmeroma malo za-, prohibicijski agentje bi najbrže zno-vednih in razumnih rojakov, ki ve-i reji predno bi bili rešili to vpraša-do, da se tako mlado in nežno dete nje> aij je Emica prestopila prohibi brez vsestranskega negovanja in vsestranske podpore ne more razvidi- — Društvo s takimi nameni in cilji, kakor jih ima "Adrija" nikdar ne bo doseglo pravih uspehov, ako bo slonelo le na ramah par oseb. Tukaj je treba skupne pomoči *rseh rojakov. Pomagate pa lahko "Adriji" na trojen način : 1.) Sodelujte pri pevskem zboru ali pri dramatičnem oddelku! Kar je za to sposobne mladine, je večinoma že pri nas. Rabili bi šc nekaj starejših, posebno mož, in to pri petju, kakor pri dramatiki. 2.) Pomagajte kot podporni in kot vstanovni člani! Nekaj jih že imamo, vendar to nikakor ne zadostuje. Kdor ne more sodelovati kot pevec ali igrilec, naj nam pa vsaj finančno pomaga. Vstanovni člani plačajo enkrat $10, podporni pa vsak mesec po 25c. Naj bi ne bilo nobei.ega Slovenca v naši župniji, ki bi ne bil član našega društva\ 3.) Podpirajte nas moralno! Ni treba ubiti še tistega idealizma v srcih naših mladih pevcev in igraltev, kar ga jim je še ostalo! V kolikor višii meri se boste zanimali za naše cijsko zboljšanje naše ustave ali ni. Vendar fiaj bo že kakor hoče, toliko je resnica, da se Emica pasla blizu tega kupa gnjilih jabolk in da ji je v njen dražestni nosek, ki se pa pri njej imenuje prožaično smrček, udaril prijeten in sladki duh alkohola. Kakor rečeno, napadla jo je velika skušnjava, kateri je pa uboga Emica podlegla. Spravila se je na kup in začela željno požirati jabolka in z njimi seveda alkohol. Učinek se ie pa le prekmatu pokazal na Emici in britko so ga čutili tudi vsi, ki so videli kako skrivnostno sladko je bila Emica ginjena. Le pomislite, kaj je naredila. Ko je pojedla vsa jabolka, bilo jih je več kakor dva mernika, začela se je čutiti tako lahko in poskočno, da je začela letati po vrtu kakor bi plesala. Ali je plesala "kvadrilo" ali 'pol-šter tanc'\ tega poročilo ne pove. Vendar plesala je. to je gotovo. Ko je nekolikokrat poplesala po vrtu, je skočila črez visok "fenc začela postajati že slaba v Utrujena je postala, tako utrujena Malo je postala na cesti in sc smilo ozirala, kje bi se dobil kak prostorček za kratek odpočitck. Aha. ga že ima. Opazila je gozdiček, kjer je ravno kar skazila veselje veseli družbi na pikniku. Prijetna senca jo je vabila. In res, Šla je tja, legla v senco in tam trdo zaspala in spala do drugega dne. Gospodar Haywood je prišel in jo skušal zbu-. diti. pa je bilo vse zastonj. Moral jo je pustiti tam spati. Drugo jutro je spala dolgo, dolgo. Že nekako proti poldne je bilo, ko je prespala včerajšne "ginjenje" in začela gledati prestrašeno okrog sebe. Dolgo časa reva ni mogla ustati, preveč jo je dalo in maček je bil prevelik. Ali jo je tudi glava kaj bolela, tega ne vemo. Samo toliko poročajo, da je le s težavo ustala in šla leno domov proti hlevu, tudi se je dvakrat ustavila ob vodi in se je na-pila. — "Kacenjamer" je najbrže i-mela. Uboga Emica! — Pa to ni prlpovest, to se je res zgodilo preteklo sredo v Caldwell, n: j. Iron Mountain, Mich. — Ko čitam Vaše in druge liste, vidim splošno v vsakem dopisu poročilo o slabih delavskih razmerah široin Amerike. Is-totako je slabo tudi v našem okrožju. Za v bodoče se obeta bolje. Ford gradi tukaj svojo tovarno in kakor govore, bo kadar bo tovarna dogo-tovljena, dela za več sto ljudi. Sedaj pa je veliko ljudi brez dela, in če se bo tako nadaljevalo, bodo kmalu tudi brez jela. Za brezposelne se dandanes nihče ne zmeni, pa če bi tudi od vsega hudega umirali. npitja prinaša njihovo časopisje: zaj delavce smo, za delavce smo! O,! ironija! Vi ste za delavce? Pojte se solit! Narodne kukavice, ala Zavrt-nik. Zajček, Cankar, Aleš in drugi so jemali po $9.00 na dan 11a konvenciji. To se pravi oguliti ubogega delavca in dati samemu sebi v žep. Zato Slovenci v Clevelandu in bližni okolici, ki nameravate pristopiti k podpornim društvom, pristopite v domačo organizaciji), ki je varna in Slovencem v Ohio najbolj priporO-člji va. Faran sv. Vida. Poročevalec. CLEVELANDSKE NOVICE. Lovington, 111. — Iz te naselbine nisem videla še nobenega dopisa. Zato sem se namenila jaz, da napišem en par vrstic in tako podam slovenski javnosti nekako sliko, tudi o tej naši mali slovenski naselbini,Naša naselbina obstoji povečini iz farmarjev. Industrije ni posebne tu, kakor le en rudokop, kjer pa se zelo slabo pohvalijo z delom. Slovenskih družin je kakih deset in nekaj pe-ččlarjev. Tudi Horvatov je nekaj. Največ pa je tukaj Skandinavcev. V verskih zadevah je tukaj zelo slabo preskrbljeno. Imajo sicer katoliško 14. nov. bo novi elev. škof delil cerkev, ali mašuje se v nji samo vsako drugo nedeljo. Božjo službo hodi opravljat neki ang. duhovnik. Meseca maja so imeli sv. misijon in je prišel tudi neki slovenski duhovnik spovedavat Slovence, da se jim je zakrament sv. birme v cerkvi sv. Lovrenca v Nevvburgu in 16. nov. v cerkvi sv. Vida na Norwood Rd. Davke bodo za spoznanje znižali. Zadnjič smo naznanili, da bo treba plačati $2.49 od vsakih $100 vred- tako dalo priložnost, opraviti svoje nosti. To so znižali sedaj na $2.46. verske dolžnosti. John Tomko je bil ustavljen v to-1 Mestece I ovington je pa drugače rek ponoči od treh mož na Ambler ave. Odnesli so mu $4. Družina Zakrajšek, stanujoča na 1015 E. 74th St. je sprejela žalostno zelo prijazno in se človeku takoj prikupi s svojo naravno lepoto. Prosim da mi takoj pošljete moje liste Ave Maria, Edinost in Glasnik P. S. J., novico, da je njih 14 letni sin Albin, Jker ie že težko pričakujem. Predno na potu v Ameriko zbolel in umrl. [končam s svojim dopisom, me veže Brzojavka se glasi: Albin mrtev in dolžnost da se najlepše zahvalim u-pokopan v Cherbourg, Francija, redništvu Edinosti, za vsa navodila. Družina Zakrajšek je z velikim ve- s katerimi sem prav lahko dospela sem v Lovington. Zahvalim se tudi Mr. in Mrs. Kušar v Chicagi, za gostoljubnost in prijazno postrežbo, za časa mojega bivanja v Chicagi. Vse najlepše pozdravljam ! G. L. Sporočim naj še Vam, da ste se po-in potem ročila v naši naselbini Mr. John Ber-še črez enega in potem še črez ene- nard in Miss Antonija Rihtarič. Po- Sosedovi konji so to videli, kaj počne Emica in so strašno začudili in se vstavili in jo občudovali kako ročencema želim obilo sreče! Vaš naročnik. društvo, njegove prireditve, igre in ^^ „fence„ in hiti proti njim koncerte, toliko več veselja bodo 1-meli aktivni člani in toliko več bodo storili. Najbrže bi ji bili ploskali, ko bi bili mogli in pa ko bi jim Emcia pustila dovolj časa. V tem ko je namreč tako ska- V soboto 15. in nedeljo 16. t. m. ^ ^ postala še hudomušna in si zvečer bo Adrija prvič n -stopila in sicer s "Kovačevim študentom." — Nisjmo se pripravljali za' , da bi i-grali praznim klopem in peli golim stenam, temveč v kolikor mogoče velikem številu zastopanem rojakom in rojakinjam iz Chicage in okolice. Vspored je razme orna bogat in zelo zanimiv. S prvimi, dohodki si bomo omislili nov piano, ki je, kakor vsi veste, skrajno potreben v naši cerkveni dvorani. Kdor hoče v stopnico že prej kupiti, jo dobi pri društvenem predsedniku Mr. Ivanu Kušar, 1847 W. 22nd St. je v svoji kravji pameti zmislila, da bi bilo dobro, ko bi tem konjem enkrat pokazala, da se jih prav nič ne boji. Res zagnala se je med nje s tako silo, da je eden daleč odletel, drugi so pa prestrašeni zbežali na vse strani. Ko je Emica videla, kako beže pred njo celo gosposki konji, jo je pa ucvrla za njimi, konji pa pred njo. Le s težavo so ji ušli. Ema pa kar naprej še črez en fenc proti gozdu. Tam je najbrže opazila gručo ljudi, ki so imeli piknik in ki so tudi s začudenjem gledali početje Emice, oziroma, ko so videli, Kakor rečeno, je odvisen obstoj m kakQ dryi prQti njim in kako je sko_ napredek "Adrije" od vsakega po- -Ha -e čfez zadnji fenc proti njinij sameznega slovenskega moža in mla- gQ začeli bežati na vse strani in se deniča, od vsake posamezne slovenske žene in mladenke v naši naselbini. 44Adrija" naj bo ljubljenka vas vseh, skrbite za njo vsi, vsak po svojih močeh, negujte jo, pomagajte ji! Kakor bi bilo njeno nazadovanje in hiranje slabo spričevalo za celo naselbino, tako bo njen napredek vam v ponos, vam v veselje in vam v čast! V imenu vseh sedanjih aktivnih in podpornih članov "Adrije" Ivo. PIJANA KRAVA. Caldwell, N. J., 5- okt- — Walter Haywood — pa ne zloglasni rdečkar, ki je v Rusiji — ima krasen vrt najlepšega sadja in veliko lepih krav. Med njimi ima tudi krasno kravo, kateri je dal ime Ema, kar seveda ni bilo lepo od njega. skrili pred razposajeno Emico. Ko *e videla, kako s.* je še celo ljudje boje je pa dobila orjaško korajžo. Videla je v tem iti po cesti več avtomobilov. Mislite si, kaj se je domislila poredna kravja Emica v svojem sladkem ginjenju! Zaželelo se i i je, da bi imela rada še "rajd"— peljala bi se bila rada z avtomobilom. In res! Ko se enkrat že tako srečno čuti, zakaj bi si še tega "športa" ne privoščila. Hajd na cesto in proti prvemu avtomobilu, ki se ji je brezskrbno bližal. Najbrže je bila to kaka "tinn Lizzi". Tega pa že ne, da bi se Emica danes vozila z "Lizko." In vjezilo jo je. Zagnala se je v avto in Lizika je skoraj odletela s ceste na njivo. Le sreča, da bilo veliko ljudi na nji in je bila ^retežka. V tem je prihal pa že drugi avto. "Morda bo pa zdaj kak seljem pričakovala svojega otroka, in sedaj je žalost toliko večja. Naše iskreno sožalje družini. Dva policaja sta bila sinoči od-slovljena iz policijske službe, štiri druge pa je policijski načelnik Smith premestil ,in to vse radi prohibicije. - Odlosvljena dva, kapitan Smith in So. Chicago, 111. — Vem da ne bo poročnik Duffy, sta dobila 'laufpas,' škodovalo malo statistike tudi iz na-ker ju je dobil sam policijski načel- še žunnije sv. Jurija, zato jo podanik sam v stranski sobi nekega sa- jam, ker vem da bo -animivo vsaj Iona, kjer se je prodajalo opojne pi- za tiste, katerih se tiče. Jacc- Umrli so po novem letu: Anton T ~ Zupane, dne 28. januarja; John Fu- Virgina, Minn. — Pred porotnim g\n3L, 2. aprila; Ana Bajuk, triletna --sodiščem, je stal John Garantini, ki Cleveland, Ohio. — Cleveland je je obtožen, da je umoril ženo Johna slovenska metropola v Ameriki, vsaj Chabula. Priče so izpovedale, da je tako večkrat čitamo po našem slo- morilec zasledoval umorjeno dalje \tnskem časopisju v Ameriki. Da, časa / svojimi ljubimskimi ponud- Cleveland zasluži to mesto, 'saj je bami, katere pa je ona energično od- največja slovenska r»aselbina v A- klanjala. Pred istim sodiščem se je meriki. najbogatejša s slovenskimi moral zagovarjati tudi ne neki Ev* društvi in tudi v drugih ozirih, ne kovič, ki je obtožen, da je pisal gro- zaduje za drugimi naselbinami. žilna pisma Mary Junak, ter zahte- Ker pa nas je v Clevelandu veli- val od nje denar. ko. zato je tudi vedno dovolj novic - in sprememb. Najobčutnejše nas je Chisholm, Minn. — Dne 7. okto- zadela sprememba pri fari sv. Vida, bra smo dobili prvi sneg tu v Min- ko so nam prestavili tako priljublje- nesoti. Sicer ga še ni padlo mnogo, nega Fathra Bombacha, k fari sv. vendar ga je toliko, da je vse že za- Lovrenca v Newburgh. K nam, pa sneženo. Upam pa, da ne bode še so prestavili Fathra Miklavčiča, ka- obetal, ker bi bilo vendar še prezgo- teri so tudi izboren delavec v vino- daj, da bi že zima pritisnila, če prav gradu Gospodovem. Posebno agil- Jujjdoinušneži pravijo, da je v Min- Vendar naibrže pogan, ni vedel bolj- bolj pošten avto prišel," si je mi-šega' t- hi še ne bilo tako slila in haM nani. Pa tudi ta ji ni hudo. Najhujše je bilo pa, kar je E- bil všeč. Tudi tega je skoraj na-mica naredila preteklo sredo. Odpa- taknila na svoje roge in le malo je nost kažejo novi gospod cerkveni organizacijam naše župnije, i Naša cerkev sv. Vida sedaj krasno izgleda, je ravno prebarvana, katero delo je bilo izvršeno pod skrbnim vodstvom našega dobrega fara-na, Mr. Franka Škulja iz Addison Rd. V našo slovensko šolo sv. Vida pohaja cela armada naših mladih bodočih faranov. Da, šolo imamo izvrstno, a s cerkvijo pa se Cleveland-čani nemoremo posebno ponašati./V Clevelandu bi lahko stala najkras-nejša slov. cerkev v Ameriki, samo, če bi bilo malo več živahnosti na našem farnem polju. Tudi naše žup-nišče ne odgovarja svojim potrebam, ki jih zahtevajo sedajne razmere. Posebno ne, kadar dospe k nam kaj tujih duhovnikov. Poleg vsega pa potrebuje naša župnija tudi svoje večje dvorane, ki naj bi služila za razne igre in druge take priredbe v naši župniji. Poglejmo naše čč. sestre, koliko so te trudijo za razne priredbe z mladino, ter koliko bolj bi se še, ako bi imeli zato primerno dvorano. Koliko je storilo že za našo župnijo tudi dr. Lira in-s kolikom večjim veseljem bi delovali. nesoti Ihto dolgo 13 mescev in da se deli \/dva dela in sicer, 8. mescev z;me m 5. mescev mraza. Delavske razmere so zelo slabe in je veliko število delavcev brez dela. fe — Rudniki obratujejo samo trije in od povoljnim vspehom. teh v dveh delajo po šfrinajst dni na mesec in eni pa, po tri tedne na mesec. Ako se ne obrne kaj na boli- šc, bo jako sldbo letošnjo zimo hči Martina Bajuk, dne 7. aprila; njej je sledil nien oče, Martin Bajuk, dne 26. aprila. Poročeni so bili: 9. januarja, Martin Slobodnik in Mary Mantel; 6. februarja, Joseph Rumatz in Mary Maner; 5. aprila, udovec John Go-lob in Mary Mušič, r. Kočevar; 15, maja, Steve Cholak in Mary Bučar; 29. maja, Frank Šimc in Rose Gradi-šar. Krščeni so bili: Theresa Agnes, hči John Novaka, 2. junuarja; Frank sin Joseph Brbuča, 9. januarja; Mary, hči Alojzija Pritekel, 6. februarja; Frank, sin John Lustiga, 6. februarja; Mary, hči John Simprča, 24. aprila; Ana, hči Joseph Bučarja. 8. maja. 1. maja je bila lepa slovesnost, ko je 20 otrok prvič pristopilo, k mizi Gospodovi. Od 8. do 15. maja se je vršil sv. misijon, ki ga je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. in sicer s Johnstown, Pa. — Spoštovano e-redništvo: — Pošiljam Vam 6.00 za naročnino Ave Maria in Edinosti. Sedaj ko se začenia zimska se.'.o- Vaš list Edinost se mi zelo dopade, je spet oživelo društveno življc- radi krasnih povesti, raznih novic iz rje. Slovenska dekleta sr. si ustanovile svoj klub. Tudi dramatični klub "Triglav'' kakor se čije, bo spet oživel. Upam da nas bo zopet presen-til z kako dobro predstavo. Treba bi bilo da bi tudi petje malo oživelo. Tu mislim cerkveno in ravno tako narodno. Saj je na Chisholmu vse polno deklet in fantov. Treba je samo nekoliko trdne volje in truda, pa bo šlo. Nekateri tu rojeni fantje in dekleta, se izgovarjajo, da ne morejo ali neznanjo čitat in da ne razumejo slovenskih pesmi. Ali to je samo prazen izgovor. Ako ste Slovenci po krvi, bodite tudi po jeziku, ker samo v pesmi se spozna lepota slovenske govorice. slovenskih naselbin po Ameriki tn radi Vaše neustrašenosti proti našim rdečim odpadnikom. Vaš list je vreden, da si ga naroči vsaka katoliška hiša v Ameriki. Maria Jarnevič. CHICAŠKE NOVICE. Društvo sv. Jurija je sklenilo, da bo imelo tretje soboto in nedeljo meseca novembra svojo gledališko predstavo v cerkveni dvorani v korist društva. Društva naj to upoštevajo. Društvo Adria ima v soboto in nedeljo večer svojo prvo prireditev: Kovačev študent. KeJor še ni videl Kovačevega študenta, ta ni videl ne-(Nadaljevanje na 4. strani) EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI iz jaha dvakrat na teden. Slovenian Franciscan Press. it+g W. aand St. Telephone Canal fi. ADVERTISING RATFS ON APPLICATION I1L Published S <*mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL £ater*4 a« »econd-clas* matter Oc> 11. 1919, at the p«at office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 du, naj služijo sledeči podatki: Od novembra 1918 do 18. marca 1919 je bil vreden dinar 2 K; od 19. marca do 4. junija 1919 je bil vreden dinar 2 K 50 vin. od 5. junija 1919 do 31. dec. 1919 1 dinar 3 K 50 vin. in od 1. januarja 1920 je en dinar vreden 4 K. Tako so postopali v Belgradu z našo krono in jo počasi davili, čeprav je bila takrat krona vredna med poštenjaki toliko kot dinar. Toda krono so hojteli ubiti na vsak način brez privolitve ljudstva na račun re- Demokratski poslanci so se po seji veže v. ki jih sprejema. Iz točnih podat- (Nadaljevanje z 3. strani) kov, ki jih je podal, se lahko sklepa, kaj lepega. To je igra v petju, ali da je Pribičevič dal policijskim or- mala slovenska opera. Nikar n-ganom nalog, da zasledujejo Proti- mudite lepe prilike! ča na vsakem koraku in da policijski V junuarju bo posebna zabava^ agenti natančno pazijo, kaj govori, katero bodo priredila vsa naša dru- Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Akcija Stojana Protiča je zelo omajala stališče Pribičevica. Iz vrst radikalnih poslancev se čuje, da bodo ra-dikalci zahtevali, da se ministrstvo notranjih del prepusti njim. Tudi Delajmo socijalno. Kaj se pravi delati socijalno? Na to smo že zadnjič skušali nekoliko odgovoriti. Socijalno delati se pravi, delati za javno blaginjo. Vsak človek se mora čutiti dandanes bolj kakor kedaj preje, da je sam samo en majhen delček velikega telesa, ki se imenuje človeški rod. "Ali ne veste, da ste udje enega telesa?" je učil Gospod sam. Udje enega telesa so pa popolnoma odvisni drug od drugega. Človek je bolan, ako je le en ud njegovega telesa bolan. In dokler ta ud ne bo zdrav, bodo vsi drugi udje bolni. Vzemimo, da te boli zob, ki je vendar samo majhen delček telesa. Ali te ne boli radi zoba cela glava? Ali moreš delati? Moreš jesti? Nič! Ali bi mogel ti reči, kaj meni mari zob, samo da je moj prst zdrav r Vidiš tako smo odvisni tudi mi ljudje drug od drugega kot udje enega telesa. Socijalno delati se toraj pravi, da vsak posameznik skuša delati za skupnost, da ne misli samo nase, temveč da vedno skrbi tudi na blago celega telesa. Znana je basen o upornem želodcu, ki se je naveličal delati za celo telo. "Kaj bom jaz delal za vse druge ude! Sami naj se za se poskrhe". je rekel in res odpovedal službo telesu. "Jaz bom delal samo za se!" Ker pa želodec ni več pošiljal hrane telesu, omagale so roke, da človek ni mogel več delati, omagalo je srce, ker ni imelo več krvi in človeško telo je umrlo in z njim seveda tudi želodec. Čitatelj, ti si ud človeške družine, ud skupine ljudi, s katerimi skupaj prebivaš na zemlji, skupaj ješ skupni kruh. se oblačiš od skupnega blaga. Se zavedaš tega? Ali ti more biti toraj vse eno, kakšno je skupno, celo telo? Ali ne vidiš, kako si dolžan skrbeti in sodelovati za zdravje in blagor skupnosti. kakor sam za se? Ali ne vidiš, da je blagor skupnosti tvoj blagor? Tudi svoboda! Kako razumevajo v Jugoslaviji liberalni in iocijalni demokratje, ki so na vladi, "zlato" svobodo, morajo občutiti celo psi. Poroča se nam, da morajo psi po celem kraljestvu biti že od februarja meseca ne samo privezani, ampak morajo poleg tega nositi tudi nagob- odbora izjavljali v istem smislu in se zdi. da bodo demokrati policijski portfelj prepustiti radikalcem in v zameno zahtevali ministrstvo pravde ali pa saobračaja. To popuščanje demokratov se veliko komenti-! ra. — "Novosti" pišejo: V politic- za pogajanja smatra to, nih krogih se govori, da je skoraj' mejo ti ministrstvi biva, ki zborujejo v cerkveni dvorani, za to da bodo pokrila stro-ko za popravo cerkvene dvorane.Cerkvena dvorana je sedaj nekaj okusnega in krasnega. Toda stalo je veliko denarja. Društva vidijo, da je njih dolžnost, da pomagajo pokriti velike stroške. Vsa društva bodo izvolila po dva delegata za odbor, ki bo vodil celo zabavo. Društvi Sv. fu-rija in Svetega Križa sta že izvolili vsaka po dva delegata. da prevza-radikalci. —. gotovo, da ministrstvo notranjih del j "Balkan" ostro napada Pribičevica prevzamejo radikalci. To je povsem »n napoveduje njegov skorajšnji pa-čnike in to brez vsakega vzroka, če; verjetno, kajti demokrati teh vesti dec. izvzamemo birokratične lovce. Ubo-, ne dementirajo. — "Politika", ki _ ga pasja para! Še ta ne sme zatuliti, ali zalajati, da ne bi dramila svobodomislecev svobodi! stoji zelo blizu radikalnim in tudi' demokratskim krogom, piše, da se i RAZLIKA. iz sladkih sanj o da iz izjav raznih radikalnih poslan-; Mati svojemu sinu ki se pogovar- cev sklepati, da so radikalci zelo ne- j.-, s papigo: "Ali je mogoče da ti --I zadovoljni in ogorčeni nad politiko učiš papigo preklinjati?" Letnice dokazujejo. Ker naši ju-1 minist™ notranjih del in ministra fi- Sin: "Oh ne mama; jaz mu samo goslovanski liberalc selci nimajo nobene Ije, kakor da Cerkev pripravijo ob ves vpliv, bo zanimalo bralce kako| so v 1. 1880—1905 na Francoskem svobodomiselci šli po načrtu in lepo po stopinjah do tega, da so prišli do ločitve Cerkve od države. "Mi bomo šli na delo .počasi, a sigurno!" se je bil izrazil, njih vodja Gambetta. In da so ta svoj načrt res počasi a sigurno izpeljali, nas poučijo sledeče letnice in dogodki, ki so se v dotič-nih letih zgodili: 1880. Nedeljski počitek se odpravi za dela, ki služijo državni upravi. 1881. Postrežba usmiljenih sester i in svobodomi- nanc [n da bodo že na svoJi prihod- pripovedujem, da to so besede, ki sfe bolj goreče že- 11J1 seji skleniIi- da se kot predpogoj jih ne sme izgovarjati. POZOR! Fr. Finžg-arjeva pripovest "Naša Ančka" se bliža h koncu. Takoj potem začnemo izdajati velezanimiv nalašč za "Edinost" prirejen in v slovenskem leposlovju še neznan roman: "Neznani Bog-." Ta roman prenese našeg-a duha v čase rimskih cesarjev Avgusta in Tiberija, v čase polnih grozot in hudobij, pa tudi polnih hrepenenja po odrešenju. Roman je prav primeren sedanjim časom in smo prepričan, da ga bo vsak s zajemanjem bral. Kdor hoče ta velezanimiv roman brati, naj se ne- 1 _ . . _____v • VI« . j po bolnišnicah se odpravi in nado- - [mesti s civilno. — Učencu je proLmudoma narOCl na lias list Novice iz Jugoslavije. Posvetovanja v Belgradu. — Bcl- grad, 18. septembra. — V finančnem ministrstvu so se nadaljevala posvetovanja o poboljšanju kurza našega dinarja. Finačni svet je z zastopniki trgovske zbornice pretresal ukre- sto. ali hoče obiskovati uro krščanskega nauka v šoli, ali ne. — Znamenje križa se odpravi iz šolske sobe. — Učitelju je prepovedano, da bi smel biti obenem organist ali cerkveni pevec. 1883. Vojaške maše se odpravijo. Vojakom se prepove, da bi smeli so-na to, da se v bodoče vse valutne o-idelovati v uniformi pri katoliški služ- I Uredništvo "Edinosti." peracije vrše preko nje, ker se je na konferenci večina strinjala s tem, da se* mora ukiniti svobodna trgovina s tujo valuto. Kar pa se tiče predloga, da naj Narodna banka plača vse pe. ki se imajo storiti, da se valutno trgovske dolgove v inozemstvu, se vprašanje reši ugodno. Finačni mi-j zdi, da ravnatelj banke ni dobil pri- nister dr. Kumanudi, ki je predsedoval konferenci strokovnjakov, je izjavil, da ne želi, da bi se spiejele nagle in nepremišljenje odločbe, ki bi se v kratkem času pokazale kot neuspešne, temveč da zahteva tako rešitev, ki bi v praksi imela stvarne rezultate. Konferenca finančnega sveta in zastopnikov trgovske zbornice je dognala, da se na borzi špekulira in da se to mora preprečiti. Kot dokaz za to trditev so se na konferenci navajali primeri z belgrajske borze, na kateri so tuje devize samo včeraj padle za veliko število točk. in sicer na vest, da se v finančnem ministrstvu pripravljajo koraki za zavarovanje dinarskega kurza. Ta- voljenja upravnega odbora Narodne banke, ker v tujini nima toliko ter- bi božji. 1886. Duhovniku se prepove, da bi mogel izvrševati službo protesor-ja na drž. šolah. — Več škofom i 11 tisočem duhovnikov se odpove državna plača, češ da imajo dovolj drugih dohodkov. 1887—Plače pripadnikom katoliškega veroizpovedanja se j jatev v dobrih valutah, da bi moglaj zmanjšajo do 1 i milijonov, judov-izvršiti ta posel. Ravnotako je St skim in protestant«>vskim se zvišajo 1 predlogom, da sme država za leto dni odgoditi trgovska plačila v inozemstvu. Da bi država to mogla storiti, bi morala vzeti posebno posojilo v tujini, vendar pa ji je danes težko skleniti posojilo v produktivne svrhe. V svrho, da se doženejo še nekatere okolnosti. preden se de-finitivno določijo koraki za izboljšanje dinarja, je finančni minister sklenil, da se finančni svet sestane v ponedeljek m da iiaGaljuje oelo. Splošno se misli, da se bo finančno mi- do 1 r milijonov. 1894. Vpelje se izredno velik in I krivičen davek na samostanska posestva. — Učitelju se prepove! da bi smel učence spremljati v cerkev 1*11 jih tamkaj nadzorovati. 1903. Izvrši se izgon vseh redovnikov in redovnic iz samostanov. Samostanska posestva in poslopja se prodajo na dražbi, ne da bi redovniki ali redovnice od tega dobili vinar odškodnine. — lz bolnišnic se odslove bolniški duhovniki, ki so dotlej imeli brezplačno stanovanje in Vse Slovence in Slovenke v Chicagn in okolici VABIMO na šaljivo pevsko-dramatično predstavo . "Kovačev študent" ki jo priredi nfstrstvo na koncu vrnilo k prejš-ko je deviza na London padla za 34. njim odredbam: omejitvi uvoza pre.-] hrano v bolnišnici. — Vlada zadržu-na Pariz za 35, na Rim za 25. na povedi svobodne trgovine s tujimi je imenovanje škofov za različne New York za 4 in na Prago za 11 {valutami in poostritvi zakona proti škofije, tako da ostane več škofij po točk. Pretresali so tudi načrt, po ^špekulaciji. ' j več mesecev l>rez škofov. 1904. Na Veliki petek (!) se po- SLOVENSKO PEVSKO IN DRAMATIČNO DRUŠTVO "ADRIJA" ^ v soboto 15, in nedeljo 16. oktobra 1921. v cerkveni dvorani sv. Štefana. Začetek obakrat ob osmih zvečer. Vstopnina za odrasle 35c, za otroke v soboto 15c, v nedeljo 35e. katerem bi se trgovski dolgovi v i-nozemstvu zajamčili z državnim pokritjem in po katerem bi se izplačilo terjatev v inozemskih valutah od-godilo najmanj za leto dni. Zastopniki trgovske zbornice so sprejeli stališče članov sveta, da naj trgovska zbornica še v ponedeljek pozove vse trgovce v državi da ji prijavijo svoje dolgove v inozemstvu, da bi se moglo konkretno govoriti o vsoti dolga, ker so se vse dosedanje številke pokazale kot netočne. Narodna banka je s svoje strani pooblastila svojega ravnatelja, ki je objavil A.nton Kristan kot gospodar v^ bero križi iz sodnih dvoran. Belju. Zagrebški "Večer" poroda,i 1905. Izvede se* popolna ločitev da je bivši minister Anton Kristan j Cerkve od države, s tem da se vsem kot upravitelj bivšega Friderikove-ga veleposestva v Belju dva dni pred izpraznitvijo Baranje, za katero so vedeli že vrabci na strehi, poslal upravi pečujskega rudnika za naročeni premog en milijon kron vnaprej. Angleško-mažarska komisija v Pečuliu je denar lepo spravila, na premog bo pa gospodarstvo v Belju zaman čakalo. Ako Kristan duhovnikom ustavijo plače in da se izroče cerkve in župnišča v last do-tičnim občinam. Obenem odvzame država cerkvi vse pobožne ustanove (večne maše itd.) ter tako celo umrle katoličane oropa njihove lasti. V Jugoslaviji gre vlada isto pot. Od nas katoličanov je odvisno, ali bo to pot izvršila ali ne. --------j-a-..........j-, ... j-__tudi v ostalih stvareh tako gospoda- odločbo banke, da je v vsakem pri-|ri na državnem posestvu v Belju, boj Akcija Stojana Protiča.—Belgrad. meru pripravljena iti finančnemu uspeh za državo sijajen. ! 10. septembra. (Izv.) ministru na roko pri vseh njegovih prizadevanjih za poboljšanje dinar- ja. kolikor je v njeni moči; Kakor Glavni odbor --1 demokratske stranke je imel svojo Vrednost dinarja. Kako so pošto- sejo, na kateri je minister policije pali in postopajo z našo krono razni se misli, je Narodna banka pristala liberalni finančni ministri v Belgra- Svetozar Pribičevič referiral o potovanju Stojana Protiča in o obiskih. VSPORED, 1. Ned ved, Naša zvezda. Poje mešani zbor " Adrije." 2. Donizetti, Now the night in starlit splendor. Sekstet iz opere i4Lucia di Lammermoor." 3- V Ameriko! Kuplet. Poje Mr. Ivo Račič. 4. Spevoigra v treh dejanjih : KOVAČEV ŠTUDENT. OSEBE: Kovač Vlecimeh, bas............ ...........Mr. Ivo Račič Meta, njegova žena, sopran ............Miss Albina Kozjek Janez, njun sin, "falirani študent," bariton. . . Mr. Albin Zack Žan, pismonoša, tenor ..................Mr Ludovik Skala Krok, dijak, tenor. . .......................Mr joSko Fajfar Zejko, dijak, tenor...................... Lovro Korenčan Mucek, dijak, bas........................Mr. France Bicek V odmorih med posameznimi dejanji spevoigre nastopijo s solospevi Miss Erna Walker, Miss Marica Kočevar in Miss Albie Kozjek. — Petje bo spremljal na glasovir Mr. Frank Šinkovec. PO IGRI SREČOLOV. Čisti dobiček bomo porabili za nabavo novega glasovirja. ODBOR. "EDINOST ameriški slovenci podpl rajte svoje podjetje katero edino se BORI za vaše interese! OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI. Dmfttvo Sv. Cirila m Metoda iter. S. D. Z. ▼ Clevelandu, O. x« MOŽKI SWEATER-JI. Sive barve, težki, za delavnik, velikost ** do 44, naša cena $1.25. Dobre kakovosti, barve; temno rude-re, temno ruiave ali temno modre, po $3.48. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $3000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudotf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-ssk, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J M Selis-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ▼ mescu v šolski dvorani. slov. kat. pevsko društvo "lira* Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevevodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Nor« wood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, <5713 Edna Ave. r-evske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. * * * * * * + + + + + JOHN GOTTLIEB, + edini slovenski ^ Dry Goods Store j* J 821 W. 22nd St. Chicago, 111. T M)oI^e kisle Pijače ze žejo. bUGAR Coloring (Short Pint) $1.50 GAUGE (MERO) za alcohol autoradi-tor m za vse tekočine, ki imajo proof vse-meri, manj kot pol grada oa do 200 gradov, stane $3.o£ Pišite po zPastop- TSwo^?«P/2.dajate Gauge' velik komišn. A.HORWAT, 1903 W.22 St.,Chicago,111 V se cene vsebujejo poštnino, samo malt m brinje ne. Naročil se. ne pošlje, ako niso naprej plačane. NAZNANILO ROJAKOM V CHICAGI. Te dni sem osebno prišel v Chicago iz Kempton, North Dakota, kjer imam svojo farmo, kjer pride« lujem krompir in druge farmarske pridelke. Da bodem zamogel rojakom v sedanji draginji postreci sem dobil celo karo krompirja, katerega sem sam pridelal na svoji farmi. Rojaki, poslužite se te prilike! Krompir je najboljše vrste in prodajal ga bodem najceneje. Zglasite se osebno pri meni, kadar vam mogoče po dnevi ali zvečer pri FRANK F. ROVTAR, MIKE PAZ-DERIC, 2230 So. Wood Street, Chicago, 111. B J KOSMACH 18O4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanizje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! in farme. Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. Prodajava bondc in mortgage. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111. BOŽIČNE JASLICE v zalogi imamo krasne Božične jaslice različne velikosti. 10x13 col stanejo $1.25 9x9 col stanejo 1.00 7x10 col stanejo 75 3x4 col stanejo .10 Krasne Božične razglednice po 5 in 10c. Naroča se pri: "EDINOST", 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje* mo naj krasnejSe žen f to vinjake slike. Da imamo na raxpolago xa slikanje najlepše pozicije. I>a izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejiih cenah. Vsem »e priporočam. Molitvenik. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago/ III PHONE: CANAL 2534. V kratkem izide v našem uredništvu nov molitvenik z velikim tiskom. Novi molitvenik "MOJ TOVARIŠ" je primerno urejen za Ame-rikanske Slovence. Vsebuje poleg- navadnih molitev še posebne molitve k sv. Ani, ki so prikladne za pobožnost k sv. Ani, katera pobožnost je po Ameriki zelo razširjena. V molitveniku se nahaja tudi običajna molitev po blagoslovu: češčen bodi Bog. u um Veliko je bilo popraševanja po novem molitveniku z velikim tiskom. Verno, slovensko ljudstvo! Tvojo željo smo izpolnili z izdajo nove- gsTmolitvenika. Ti verno slovenskoljudstvo, pa izpolni željo uredništva in sezi z veseljem po molitveniku in v cerkev idoč naj Te spremlja TVOJ TOVARIŠ. Cena novemu molitvenuku je $1.00. Pišite na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. FRANK TOMAŽICH * * * * + * * * SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 2910. S; i ANTON BANICH FANCY GROCERY 2050 W. 22nd Street, Chicago, 111. Se priporočam slovenskim gospodinjam za naklonjenost. V zalogi imam vsako vrstno grocerijsko blago. Posebno pa: salatno olje, "sweet oil" katerega drugje ne dobite. Dobro blago za najnižjo ceno je moje geslo. 4 ' Vsem se uljudno priporočam. si.. ..i' : "-.■>'. "•S*. t. J . -. .. •, .. - -. ■■ ■■ ."jii.-.i •V.?.'' R I ) i M ( ) > delavske unije so naša nada. Kolikor močnejše so, to se pravi kolikor številnejše so, toliko bolje je za našo delavsko stvar. Kadar naraščajo, je znamenje, da zmagujemo, kadar padajo, je znamenje, da nazadujemo. Zato vsak zaveden delavec pazno zasleduje zlasti svoje delavske organizacije. Za nje je navdušen in zato dela za nje, kjer in kadar more. Kaj pa hočejo naše delavske uni-je? Nič drugega kakor prisiliti delodajalce, da bodo pravični napram delavcu. 1.) da mu bodo dali toliko plače, da bo lahko pošteno preživel sebe in svoje, 2.) da mu bodo dali vedno delo in mu ne bo treba biti v strahu za svojo prihodnjost in 3.) da bodo skrbeli za njegovo življenje in zdravje, ko dela za nje, da ne bo v vedni nevarnosti za najdražje kar ima: življenje in zdravje. To so zahteve delavskih unij, o-ziroma delavstva, organiziranega v unijah. So to pretirane zahteve? Nikakor % Da pa bodo mogle unije izvesti te zahteve, morajo biti močne, t. j. združiti morajo za iste cilje vse delavstvo, brez razlike narodnosti in verskega prepričanja. Unije morajo biti popolnoma delavske in samo delavske ! * * * Kaj hočemo pa mi slovenski delavci? — Popolnoma isto! Mi želimo v delavski solidarnosti iti skupaj z ostalim ameriškim delavstvom iti delovati za dosege teh ciljev. Slovenski proletarec je razredno zaveden. Naš slovenski delavec i-ma smisel za združenje, za organizacijo in solidarnost. On želi iti skupaj s sodrugi vseh drugih narodnosti v skupnem delu za skupne koristi. — * * * Toda to delavsko prebujenost slovenskih delavcev so pa znali umetno izrabiti škodljivci delavskih ko-rfsti, ki jim je pri delavskem vprašanju več razno politično naziranje, razni politični interesi, kakor pa delavske koristi. Udinjali so se politični stranki, ki ima pred vsem in v prvi vrsti politične tendence in politične cilje, ki se zanima za delavsko vprašanje samo kolikor je "mi-tel" za "cvek" — sredstvo v dosego namena ter izrablja naše delavske koristi v svoje strankarske namene in koristi. Da, ta struja je za delavsko vprašanje, je za delavsko solidarnost, je za delavske unije, je za rešitev delavskega vprašanja, toda v svojem smislu, samo v toliko, v kolikor služi vse to njenim političnim tendencam. Delavstvo hoče organizirati, toda pred vsem zato, da bi po ramah organiziranega delavstva splezala do avtokratstva, absolutnega vladarstva, ne samo nad delom in življenjem delavstva, temveč tudi nad njegovim mišljenjem. Ta struja hoče delavske koristi dela za delavstvo, zato ker hoče delavstvo ujeti v svoje suženjstvo. "Kdor osla lovi, mu slamo moli." Delavstvo naj ji pomaga do zmage njenih političnih tendenc. Zato je pa tem našim slovenskim voditelji bogate plače od socijalisti-prepričanje, potem, na drugi stopnji šele delavsko. Zato delajo za delavske koristi samo strogo na tem političnem stališču in iz tega stališča. Vsako vprašanje, pa naj bo še tako izključno gospodarskega in delavskega pomena, rešujejo Vsikdar iz tega političnega stališča. Socijalizem je političen nauk. Posebno naš ameriški socijalizem je samo politična stranka, "Party"; "Social Labor Party" se imenuje. Naš slovenski ameriški socijalizem pa ni samo politična, temveč tudi protiverska stranka. Javna tajnost je, da dobivajo naši slovenski rdeči voditelji bogate plače o dsocijalisti-čne stranke za svoje delo. Ti je pa vse eno, ali kdo dela za Debsove po- litične tendence ali pa za kralja Ka- pet drugi so katoliki. Zopet d.ugi so rola. Obema gre le za lastni žep in protestantje ali pravoslavni itd. lastne koristi. j Toda vsak ljubi svojo vero. Vsak- Gotovo je tudi, da dobivajo zopet do se drži stfoje, dela za njo in sku- drugi slovenski rdeči voditelji bogato podporo od raznih protitcatoli-ških fondov luteranskega izvora. £ato mora njim delavsko vprašanje zlužiti samo za slamo za oslička, šanju v prvi vrsti za brezverstvo proti veri, je li to pravi delavski bojevnik? Jasno je, da ne. * * * Ali: Ker je v delavski organizaciji ne- sa živeti po nji. In- tako je še več prepričanj y raznih drugih stvareh, ki dele človeštvo kaj protiverskih fanatikov, povej mi, glede raznih idej v razne skupine brat, s kako pravico smejo ti fana-prepričanja. j ren katolik, da se mora odpovedati da pod pretvezo in krinko dela za Mi delavci smo ljudje kot so dru- tiki zahtevati od delavca, ki je ve-delavske koristi širijo samo svoj gi, zato imamo tudi vsak svoj ra- svojemu prepričanju, pustiti sramo-protiverski fanatizem, za katerega .um, vs ik svojo glavo, zato naravno titi svojo vero, svoje versko prepri- 'u^—" m ____1. ____• ______:- • 1 . ' . . , vlečejo bogato "ajmozno. tudi vsak svoje prepričanje, katere- So pa to res delavski voditfelji? ga se držimo. Jim gre res za delavske koristi? Jim , * * * res gre za delavsko solidarnost? Jim; Vendar pa, ko govorimo o delav-res gre v prvi vrsti za to, da bi zdru-, ski solidarnosti, o delavskem združili vse delavstvo, brez razlike pre- ženju za delavske koristi, kaj misli-pričanja, v eno bojno vrsto? mo m kaj m0ramo misliti ptfd tem? Kdor ni popolnoma udarjen s _ Samo eno. — In to je: združenje kurjo slepoto, ta vidi jasno kot beli vseh delavcev vseh narodov, vseh držav, vseh političnih in vseh verskih ali kakoršnihkoli prepričanj, v eno vojsko, v eno zvezo, za eno skupno delo, — za zboljšanje delavskih gmotnih razmer, za delavsko dan, da to niso pravi delavski voditelji, temveč škodljivci, da ne združujejo delavstva, temveč ga raz-družujejo, da ne delajo za delavsko solidarnost, temveč za svoje stran-karske politične interese, da to niso znia&~ nikaki delavski voditelji, temveč na- Ko g0v0rim0 0 delavski solidar-vadni umazani politični agentje ! nosti> Q delavskem združenju, misli-stranke. ki jim dobro plača na eni|m^ da mora vsak delavec, ki hoče v strani, na drugi strani jih pa bogato 'reSnici sam sebi dobro, ki hoče v rede zaslepljene žrtve, ki ne znajo |resnici sodelovati za zboljšanje de-brati med vrsticami, ki ne razumejo ijavskih razmer, pozabiti pri tem de- tega, kar hočejo oni v svojih član kih skriti in zatajiti, ki vrjamejo, da je svetel "pleli" zlato in blesteč košček stekla diamant. * * * Da, med nami ameriškimi delavci so se zajedli ti rdeči trotje, nas spravili v svojo sužnost, se polastili naših jednotinih blagajn, iz katerih sesajo naše krvave žulje, in si pasejo svoje debele trebuhe, zato ker so se znali okoristiti z našo slovensko razredno delavsko zavednostjo. Zakrili so s hinavsko masko, da jim gre samo za delavske koristi, svojo pravo rdečo politično barvo. DELAVCI, V SLOGI JE MOČ! V združenju je moč! V edinosti je zmaga! Kdo more tajiti resnico teh dveh stavkov ? Da, to je in mora biti edini, navdušeni klic, ki mora odmevati iz vseh delavskih ust, vseh narodov in vseh dežela. Delavci, združimo se! Delavci, bodimo edini! Pod to parolo mora iti na delo vsakdo, kdor hoče pomagati nam delavcem do zboljšanja našega stanja, do dosege naših delavskih ciljev, za dosego naših delavskih pravic. Vsi vemo, da nam je zmaga zagotovljena isti dan, ko bomo vsi delavci solidarni, edini, združeni v eno samo skupno veliko in mogočno vojsko, po4 eno zastavo, z enim orožjem v reki, ko bomo šli v boj vsi in skupno. lu na svoje narodno, politično, ver sko in vsako drugo prepričanje in se združiti s sodrugi sveli drugih prepričanj v delu za delavski napredek. To je jasno, ali ne, dragi čitatelj ? * * * Kateri delavec bi na primer rekel: Jaz sem veren kristjan, zato ne grem v delavsko organizacijo, ker so tam tudi brezverci, židje, — je to zaveden delavec? Nikakor! Kaj ne? Enako kateri delavec Nemec bi vprašanju za delavske gospodarske rekel: Jaz sem Nemec. Kot tak so- koristi gre samo za to in vse drugol vražim Francoza. Ker je v delavski imora proč, kajti vse drugo zavira' organizaciji tudi nekaj Francozov, j združen je, razdira solidarnost in jaz ne greni tja. „ | slogo, zavira skupno delo in tako Je tak delavec zaveden delavec? jonemogočuje napredek. Kar pa ško- Nikakor! * duje delavski zmagi, mora proč. Jasno je, da je največji delavski čanje od teh sodruugov, ako se hoče pridružiti delavskemu gibanju ! * * * Ali: Ako je nekaj delavcev socialističnega naziranja, ali so to pravi delavski prijatelji, ali podpirajo delavsko solidarnost, ako skušajo vsiliti vsem svojim sodrugom in vsem delavskim organizacijam pred vsem to svoje prepričanje, da odbijajo od delavske organizacije na tisoče sodru-gov, ki so protisocijalističnega prepričanja ? + * * i Delavec je človek in kot tam ima I svoje prepričanje in svoje naziranje.; Toda vsi delavci so delavci in kot, taki imajo vsi iste delavske koristi, vkljub najraznovrstejšim razlikam v| drugih nazirajih. Komur torej gre pri delavskem; vprašanju samo za delavske koristi,, mora imeti samo delavsko solidar-i nost in delavsko združenje pred očmi in delovati samo za to. * * * Kaj ne, čitatelj, to so logična, dosledna izvajanja, ki jim ne moreš oporekati, pa naj si katerega koli verskega ali narodnega ali političnega prepričanja? . Zato je jasno: pri delavskem Kaj moraš nujno sklepati iz tega, dragi čitatelj proletarec? Eno samo glavno pravilo, ki mora biti fundamentalno, osnovno pravilo vsakega delavskega voditelja, vsake prave delavske organizacije in vsakega zavednega delavca: '"Proč od delavske organizacije z vsakim političnim, narodnostnim in verskim prepričanjem!" Ko gre za delavske koristi, imejmo samo te koristi pred seboj, politično. narodno, versko in drusra prepričanja so osebna privatna zadeva vsakega posameznika, do katerih ima vsak posameznik popolno pravico, ki nas pa nikdar ne sme odvračati od skupnega dela za skupne koristi. In to naravno. Ali delavec brezverec ni enako de- škodljivec tisti, ki dela proti temu načelu: tak razdvaja delavstvo, namesto da bi ga združeval, tak zavira delavsko solidarnost in onemogočil je delavsko končno zmago. d ni j a 1922, le 6405 priseljencev iz , goslavije. To število se imenuje 1« na kvota. Zakon pa določa, da tekom vsaikega posameznega me^. ca ne sme pripuščati več kot 20 pr«,c od letne kvote. Radi tega znaša mesečna kvota za Jugoslovane 1281 Priseljenec, ki prihaja čez to kv<, to, ne more biti pripuščen. in <*a vr. nejo nazaj domov. Kvota za Jugoslavijo in sosedna države znaša: Letna kvota. Mesečna kvoij* Jugoslavija 6405 1281 Avstrija 7444 Italija # 42021 8404 Reka 71 ,4 Stanje kvote za september. Foreign Language Informatien Service bo izdajal časopisom tedensko poročilo Generalnega Komisarja za Priseljevanje in čitatelj i bodo imeli priliko izvedeti od tedna TM Zadnii r^s pet začela ž^lra QrrP 5e mtt je tudi razširilo. TTt,nrr; Tud 1 ima hude zel mp^^e. "nieeov pnVvaripn." ^o'nfir«'-" ne more prebaviti ri7 "kotičke", "starke" " Izmučeni Peterček pa tudi ne pi nese erenčic. zato c« Peterček si je hotel za enkrat pomagati in «e ra^JT ves *voi ž< n T^fpfp1 t- •EDINOST" CHICAŽANI PREMAGAJ, [ JOLIETČANE. predzadnjo nedeljo so se podali naši čikaški mladenči v Joliet, na baseball tekmo. Sreča je bila z Či-kažani in jolietčani so morali pod-leči. Tekma je izpadla kakor sledi: Chicago-Slovenians Runs Hits Errors J. Koščak RS..............o o i T. Gregorich-2nd B.......i i o E. Witt C................2 2 i J. Predovich P............2 2 o J. Kočevar L.F. ..........i 2 o F. Skul I.B...............i 2 i J. Verbiščar C.F..... i o o F. Banich, L.S.............o o i F. Zabkar, R.F............o o o J. Merlak 3.B.............o o o 8 Joliet-Slovenians A. Ambrose L.S.......o Petrovčič L.F.............1 Jevetz 3.B.P..............1 Daley C.................o Planine R.S...............o K. Juričič 2.B.C.F.........o T. Russ R. F.............o K. Skul P.2.B.............o aarzich I.B...............1 Turk L.B.................i M. Juričič 3-B.............O kakor on sam. V srcu se porodi ne-voščljivost in ta človeka tira v ra-dikalizem. Tako slišimo dan za dnem protestirati ljudi, proti onim, ki jih finančno nadkriljujejo. Ta protest pa ne živi samo v srcu ubogega delavca, ampak živi tudi v srcu bogatinov, ki med sabo tekmujejo. Zakaj bi imel on več kakor jaz, ta klic se pojavi vsakemu srcu, tako v delavčevem, kakor bogatinovem. In ta klic "zakaj bi imel moj bljižnji več kakor jaz," je vstvaril v človeških srcih že dokaj sovraštva, tako med posamezniki, kakor med državami in narodi. MEŠETAR MATEVŽ. Nekje na Dolenjskem je bival mož, po imenu Matevž. Za njegovo drugo ime je malo kdo znal, le menda v farni knjigi so imeli njegovo ime, kamor pa ljudje niso hodili po-praševati, ampak so se rajši zadovoljili z njegovim prvim imenom. Matevž je bil mož srednje postave, li na Hrvatsko, tam kupovala živino In ni se motil, prav je imel Main na skrivaj utihotapljali v Slove- tevž. Hrvatski seljak je na potu pro-mjc. Vtem so se posebno odliko- ti domu zapazil, da sivka brca. Ker vati podgorski kmetje. pa je znal da je kupil sivko od Kranj- Ker pa ni bilo rednega dotoka go- ca, zato se je takoj napotil k Kolpi, veje živine iz Hrvatske, je umevno, kjer so prevaževali potnike iz hrvat-da je domači živini poskočila cena. ske strani na kranjsko in obratno. Vsledtega je bil tisto spomlad pri- Seljak je poprosil nekega svojega zadet tudi Matevž. Po vseh sejmo- znanca, ki ga je popeljal s svojim srednje rejen in že osivelih las, ki vih Je stikal da bi si kuPi! Pravico. konjičem do Kolpe. In srečen je 4 9 4 Scores: Chgo-Slov......401003000 8 Joliet-Slov......1 o o o o o 1 o j 4 Homerun Petrovčič struck out by Do danes je bilo vse delo raznih reformatorjev v človeški družbi zastonj. Dosegli so tu in tam kak delni vspeh začasno, a glavnega bacila, ki je zajeden v globočinah človeškega srca, niso dobili, ,ta še živi in i .človeško družbo, grozovito ujeda. In 11 ta bacil je SEBIČNOST, ki člove-o J 0 štvo neprestano nadleguje z vprašanjem "zakaj naj bi imel tvoj bližnji več, kakor ti?" In socijalizem, katerega edini namen je povečati ta gnjev v človeški srcih, "zakaj biimel moj bližnji več kakor jaz," stopa pred svet. da bi rešil in ozdravil človeško družbo. Pametni in razsodni ljudje vedo, da Predovich by Škul 2. by Jevetz 12. socijalizem hoče dati zastrupljeni Passed balls by Daleys. By witt. 3- družbi še več strupa, medtem ko go-• "mpires, Kroen and Pappy. Time: vori, da bo isto ozdravel. Nezavedne ' :45. [mase, to so ljudje, ki verujejo apo V kratkem pa se vrši tekma v Chi- .stolom socijalizma, kar uče in Slo ven i-.brez, da bi sami so mu osiveli radi mešatarske diplo macije, pri kateri mu v tedajni dobi ni bil kos nihče. Ako je kateri izmed kmetov v tamošnji okolici hotel kupiti vole, kravo ali drugo živino, tedaj se je vedno najprvo posvetoval z Matevžom, strokovnjakom v tej zadevi. V takih zadevah je Matevž vselej dajal nasvete, vsaj pa je poznal tedaj sleherno kravo in vola daleč na okoli, po Dolenjski. Matevž je posebno rad žvečil tobak, kar se mu je poznalo tudi na licu, kakor bi imel kot pest debelo žogo v ustih. Kratko, Matevž je bil tiste čase stari lisjak in osiveli diplomat na mešetarskem polju. Ako na raznih sejmicah in sejmih ni bilo Matevža, tedaj ni bilo pravega barantanja, ne pravega življenja. Kadar pa je bila na sejmu Matevž navzoč, tedaj je bila živahnost sejma na vrhuncu. Matevž je vpil, da se ga je že po glasu spozna-* bil pa zastonj -cena je bila previsoka. Matevž, ravno ga je prepeljal bro-Zato se je tudi Matevž nekega dne dar črez reko, zagleda na drugi stra-domislii iti na Hrvatsko. Sklenil je, ni seljaka, ki mu je prodal svojo da bo šel tja in skušal kupiti si kra- kravo. Seljak ga spozna in začne vo in isto potem utihotapiti nazaj v klicati za njim. A Matevž se ni obr-Slovenijo. j nil ne na desno ne na levo, ampak Bilo je ponedeljek jutro meseca hitro jo je pobiral naprej in v bliž-aprila, ko so solnčni žarki našli na- njenf gozdu kmalu izgine hrvatske-šega Matevža na hrvatski strani, mu seljaku izpred oči. Kar je iskal je kmalu dobil. Kupil Seljak pa je vpil čez Kolpo, "vrag si je precej lepo kravo in to za po-J vsem Kranjcem kuče vpali," ker ga lovico ceneje kakor na Slovenskem, je Matevž s svojo diplomacijo pre-H rvatski prodajalec mu je prodal varal. Matevž pa je šel domov z za-kravo ali njenih napak ali po do- vestjo, da je prevaro, ki mu jo je mače "tadlov" mu ni povedal. prej oprtil na rame sin hrvatske, se- Noč je nastopila in Matevž se je daj oprtil nazaj Hrvatski, s kupljeno kravico podal na pot. Bi- Iz Nacetove torbice la je temna noč, kakor nalašč in Matevža ni nihče nadlegoval. Drugo jutro je imel Matevž kravo že v svojem hlevu. Ker je bila na pogled lepa krava, jo je bila še Liza zelo vesela. Kmalu zatem ko jo je Matevž nekoliko nakrmil, veli Lizi, da naj o^la ' grC kravo Porn°lze, ker je gotovo , t že mleko tisi. Liza brž uboera in nri- cagi. med Chicago in Joliet Ne prerokujemo zmage ne enim -ne drugim, vendar rečemo pa, da Chicago is hard to beat pomislili, ali je mogoče, ali je pravično, pošteno in resnično to, kar uči socijalizem, take j lo na daleč okoli. Ko se je on _ _ „ , • . „ z e mleko tisi. Liza brž uboga in pri sil so se krave, voli in razne buse . . , , • , , , , j v klev s kaplico, da bi pomolzla po celem sejmu kar tresle, kakor , K 1 1 ^ - -i . ... kravo. Sede na stolček in prične. t pred pretečo nevihto. S svojimi ro- „ . F u c • 1 -1 • • 1 1 1 • Komaj pa se dotakne "vimena", siv- kami pa je bil po živini, kakor bi , , z loparjem bil okrog sebe vola je premeril s svojimi rokami. Vsakega KONFERENCE ZA SLENE. BREZPO Washington, D. C. — "Krezposle-tlost se mora rešiti po posameznih •bčinah, kjer je večje število ljudi "vrez dela, ne pa na kak splošno naroden alil državen način." Do tega zaključka so prišli zborovalci te slavne konference, od katere ni nihče veliko pričakoval. Prve dni so zborovalci izvolili razne podobore, ki so prevzeli priučavanje raznih oddelkov industrije, kakor premogarjev, stavbenikov železničarjev in dr. Odbor raznih profesorjev socijo-> j go v in ekonomov se je izjavil in pozval posamezne občine naj same vzamejo v svoje roke skrb za brez-voslene in skrb. kako bi jim dale de-Nasvetovali so, naj bi posamezne občine začele z raznimi deli, ka-\or cestami, kanali, raznimi občinskimi stavbami. Tudi naj bi se mor-a manjšale delavske ure, da bi več ljudi lahko dobilo delo. Konferenca je tudi sklenila, da vaj se delavskih plač ne prinaša pred -horn i co. . Nasvetovali so tudi naj da vlada železnicam posojila, da bodo mogle razširiti svoje delo. Sklenilo se je tudi proučavati ua- pač lahko potegniti za nos. ker sa- kakor se že živino nleri "a dolini ne sodijo o resničnosti in možno- ^ost in vis°kost. Potem je vstopil [sti nauka, ampak so v oblasti šun- vstran in kupcu en čas na uho šepe-jtarije in podpihovanja raznih plača-jta1' nato iv šel k prodajalcu in ga jnih agentov. S šuntarijo ne bomo j "a tiho vprašal: "koliko ceniš?" Ko ozdravili človeške družbe. Zato, dokler bo socijalizem šččuval razred na razred, tako dolgo bo večal medsebojno sovraštvo v družbi, kar pa je takorekoč kamen spodtike na poti do sporazuma. In dokler bojo ljudje nosili v svojih srcih sovraštvo do svojih bljižnjih, tako dolgo je tudi zastonj govoriti o spravi v družbi. je ta povedal svojo ceno je Matevž spremenil prav resno svoj obraz in ga zopet vprašal : "povej mi zadnjo besedo, za koliko jih daš?" Ko ie ta povedal, je Matevž seveda vedno neopaženo vprašal: ''Prijatelj, koliko mi daš, pa ti bom dobil kupca za to ceno?" Da je prodajalec v takem slučaju vedno obljubil kak In kljub temu. da socijalizmu lahko |,>etak* desetak (10 kron) je samo ob vsak dokaže, ki zna šteti do pet da je napačen, se še drznejo bobnati v MIMOGREDE. Bog znaj, ako normalnost zgleda še tista, kakor pred vojno? * * * Ako nimaš tega kar bi rad, pa i- mej rad to kar imaš. * * * Največja težava je dokazati bedaku, da je bedak. * * * Nekateri ljudje so tako šaljivi, da napravijo pri najboljši volji druge slabe volje. * * * Sebični ljudje, niso nikdar toliko je nogo izmaknila v členku. Lizal sebični- da nebi svoJih ^dlog P«-začne klicati na pomoč in Matevž VOSC,h svoJe™ bljižnjcmu. pribiti iz hiše in pomore ranjeni Lizi v hišo. Liza mu brž pove. kako; . _ Ijajo, da veliko lenuhov postane samo zato, ker so prelahki za težka de- ka brcne, in Liza se prebrne nazaj po hlevu. Vsa oškropljena Liza se pobere in zopet poskusi; pa zopet jo je izkupila in sicer sedaj tako, da si Proučevalci človeške narave izjav- svet da edino potom socijalizma bo rešen svet. so ga Hrvatje ociganili in mu pro dali kravo, ki brca. kakor divji prerijski bivoli. Matevž je potem še sam poskušal pomolsti sivko, ki jo je zadnjo noč dovedel iz Hrvatske. A vse zastgnj. sivka je tudi Matevža parkrat tako oplazila, da je revež potem več tednov nosil črne znake na svojih nogah. Nič, krava je lepa in za ta denar la in pretežki za lahka dela. * * * Povečini bi ženske hranile denar, ako bi jim ga le moški dali kaj več. ♦ * * Veliko bolj častno si je počrniti čevlje, kakor pa svoj značaj. sebi umevno. Matevž pa je stopil k kupcu mu razložil stanje volov, pripomnil za toliko in toliko bi se mor-.mestu> »klene Matevž. In res prihod-, t ^HP , ,. , Kukluksklanovce bojo preganjali. jo bom lahko prodal v ponedeljek v . , - , , ^ . , . _ _ ... 'toda resnica bo le težko zagledala da dobili: ;vredni pa so več. kakor i to. Da mu je potem tudi kupec ob Kako je mogoče zbližati dvn so-j,juI>iI kak desetak. se razume. Se-vraznika skupaj, ako bi se iste poleg jdaj pa skupaj in Matevž si jc zada_ suntalo enega proti drugemu? Alij^ii metodi? Da. pa vendar čitamo dan za dnem da edino socijalizem bo rešil svet. Le naj ga rešuje socijalizem gaj Matevž s svojimi diplomatičnimi pone bo! Človeška družba je i-'tezami nji ponedeljek je sivka že stala na sejmu na Loki za Novem-mestom. Ker je bila na pogled v resnici lepa krava, jo je vsak pogledal in Matevž ni imel posebnih težav, da jo je pro- je .... t f j— svežo kepico tobaka v usta. po , pa socijalizem ne dela ravno po tejltem pa govoril. kakor pravimo: "kot!dal* §la ie ceh> za 60 kron dražje, razti^an dohtar." To glasno gli- j kakor pa' je bila kupljena. Toda, črez hanje je v časih trajalo do kake pol tH dni Matevž že prejme pismo odi ure, včasih tudi dalje in konečno je kupca : "krava brca, mi jo ne more-; _________________ ___„.„„,_„,.„, ,„_ mo rabiti." Kaj sedaj? Jo naj li rešil ne bo! Človeška družhn if ______• , " "JV" J*"1'""""" *wl dovedel stranke k spravi m beli dan, ako bo vodil kongres preiskavo kukluksklanovcev. ❖ * * Kadar Pe-Terčku Zgagi tvarine primankuje. pokveka v škripcih ni. Kakor blisk, sliko krasno čitateljem poda. O čem? O palači krasni, kamor celo cesarji in kralji peš kora- prodam mesarju, ki mi ne bo dal ni-j Če pomislimo na par hladnih dni. ki jih je uhladila severna burja pred- inela zdravnika kateri edini je bi! v kupčija sc je sloveSno završila. Pri toliko zanji, kakor sem jaz zanjo, 2ad - tedna se „e moremo pr3 stanu jo ozdraviti in ta zdravnik jej takih 0f>redi1l se dal? Tako se je Matevž naprej in1 2atlnJe-a tedna« Se !,t moremo Pra k sovraštvu, ampak podal je ljudstvo nauke in navodila, kako edino se bo črt. po katerem bi država odprla svo-| zamogla bolna sirota, človeška dru-ie državne posredovalnice za delo,' žba ozdraviti svoje grozne bolezni, enako posamezne dežele in mesta; medsebojne zavisti in sovraštva, in občine in vse te posredovalnice Kristusov nauk je edini, na katerem se da graditi kaj pametnega. Vsaka pravična vlada in oblast, tem-Iji na njegovih naukih. Zakaj Kri , .. ~ * - v. . . Je takih obredih se pa seveda v pogod- b,l Gospod Kristus, oce pravice !n| bo vključ, točk., ki določuje, da se bo dalo toliko in toliko za "likof." In resnice. Ta pač ni šuntal človeštvo oi delovale skupno. naprej popraševal. vi načrt, da bo kravo gnal nazaj na če vzamemo n. pr.. da je Matevž 0bl^rvatsko na semenj v Karlovec. ter da jo ho tam prodal tako, kakorŠno jo je dobil. Bilo je prve dni v mescu maju, ko takih prilikah dovedel k spravi kakih 8. do 10 strank, si lahko mislimo, da je Matevž potem pit do "be-, lega dne." j sta bila Matevž in sivka zopet na Matevž je bil pa tudi drugače j ?Qti nazaj pr0ti Hrvatski- Zopet je spreten gospodar. Čez zimo je sko BAJGALI, MR. GORENJCI Bajgali, ste čitali klobaso Mr. Go--enca, So. Chicaškega oberfajmoštra v "Pros ve t i" ? Tristo Judov, ta pa ta! Ta je pa kerlc, ne samo po širo-^osti telesnega obsega, temveč tuli korajži. Baj žimini! Tako smo >e pa ustrašil njegovega dopisa, da Y>i bili kmalu znak padli. Pavle Zga-^a, pojdi no malo v So. Chicago obiskat tega tvojega prijatelja in ga malo "potroštaj." Od kar je ta o-krogli "Cekmošter" ob veljavo prijel. je revež ves zmešan. ro vedno zaslužil po -sejmovih toli-jstus je bil edini predstavnik pravice' J^J " Za tist° SVOt° kuPU SP°" ZAKAJ SE SOCIJALIZEM OGIBA RESNICE? Ako vzamemo dandanes v roke socijaJistični časnik, naj si bo slo- kravico in kakega mladega pujska. Ker je imel le dve srednje njivi in malo košenine, se mu ni plačalo imeti kravo čez zimo. Imel pa __ . nič čuditi klepetanju jolietskega Konecno napra-j kjepca * * * j Steni, da je člankar James Vint-gar povedal resnico, ter če je ta resnica zadela krdelo, ki se zbira oko-A. S., ni krivda vredništva Edinosti. Sicer pa je nam znan prego-vor: "Ce stopiš cucku na rep da zacvili " * * sj: m resnice, ki ga je kdaj imel svet. Kristus ni šuntal reveža proti bogatinu. On je tolažil ljudstva, jih učil trpeti po geslu: "Ljubi svojega bljižnega, kakor samega sebe!" In „ , , .. . ^ , T> . , prav je imel ! Kajti medsebojna lju-|^} ProdaL 1 "jska pa mu jej J (njegova boljša polovica Liza takol . a nesrečne sn ke ne Po iz imel Matevž srečo, — šaj je bil na binkoštno soboto rojen, tako je sam večkrat povedal - in srečno se je u-j Judi znana avktoriteta humore-tihotapil s sivko na Hrvatsko. Oko- skar .ilo sivko na sejmu. Mnogo kupcev je'., dfihrQ svetovati| nai rajš: skrbl > vprašalo za ceno, ali sivke ni nobe-^ ho prekHcal tudi kar je svo. jo je vsako poletje in isto v jeseni! den. ku?f; vsak je šel naprej, tako j je čase maza, in pisa, v Narodnem bežen je tisto zdravilo, ki bo uničilo medsebojno sovraštvo v družbi, katerega, širi in oznanja na ves glas e vangelij socijalizma. Vse to je resnica, ki jt> ne ovrže nihče! Proti resnici ni dokazov. To vtdo socijalisti sami, pa vendar se ogibljejo resnice. Zakaj ? Pošten člo- zredila, da sta imela od istega potem dovolj zabele skozi celo leto. Tako je šlo leto za letom. Nekega leta spomladi, ko je divjala kužna živinska bolezen po Dolenjskem in Belokranjskem, so živinski zdravniki prišli do zaključka, da se bolezen zanaša iz hrvatske vek se ne boji resnice in zakaj se Ftrani na Dolenjsko. Vlada je to iz- da je bil Matevž že v resnih škripcih. d nebi I. Solnce se je že nagnilo na drugo stran neba, ko vendar pride neki hrvatski seljak k Matevžu in začne po-praševati o sivki. Matevž kot diplomat v tej stroki, je hitel govoriti na vse pretege. Skušal je zavijati tudi malo po hrvatsko in iz njegovih ust se je čul enkrat "ja enkrat da" itd. I ;avo vzela na znanje in kratko ma-| Sreča je bila 11a Matevževi strani in je boje socijalisti? Ne, ni potreba veleučenjakov. ne! lo prepovedala pod kaznijo, kupo-2nastvenikov, da bi dokazali kje je vati živino na hrvaški strani in isto venski ali drugi, ko ga prečictamo, t resnica. Dokaže jo lahko vsak gor- se človeško srce napolni z nekim gnjevom, napram svojemu bljižnje-mu, ki ima slučajno mogoče nekaj več kakor .on. Ta gnjev se čestokrat pojavi tudi napram svojemu sovrstniku, ako tak lastuje Ie nekoliko več ufe' ...j..■■«.'■ sk' pastir, namreč: dokler se ne bo ukoreninil v globine človeških src. potem prepeljavati v Slovenijo. Ta c dredba je bila v veljavi za 6 mesecev. Da pa kmetje in prekupovalci tisti čut, da bo ljubil svojega bljiž- niso verovali v izjavo živinskih nega, tako kakor, samega sebe, tako dolgo človek ne bo pravičen in ne pošten napram svojemu bližnjemu.! pridno ob temnih nočeh utlh taplja-l na vse pretege. kupčija se je završila. Krava je bila prodana za 10 kron dražje, kakor jo je Matevž kupil. Matevž vesel stisne odštete bankovce pod telovnik in jo Vestniku! & * * Božji mlini meljejo počasi, a sigurno in na drobno. A. S. je rastel in se širil, ko so ga imeli v rokah inožje. Danes pa revček prihaja iz mlina, drobnejši in drobnejši.. . Neki bogati plemič je dai poklicati k svoji smrtni postelji dva advokata, da bi mu izdelala oporoko. Ko iz sobe vsi drugi odidejo raz ven advokatovf, se bolni plemič zgane na postelji in pravi : Prosim Vaju gospoda, sedita poleg mene, jeden na levo drugi na naglo mahne proti domu. Matevž je plesno.. . namreč hotel, ,stopiti na kranjsko stran predno bi kupec zaslutil da zdravnikov, da bi se stem razširje-vala bolezen, je umevno. Zato so sel prodana krava brca. In zato je hitel Zakaj ? ga vprašata radovedno advokata. Plemič odgovori: Zato ker želim, da umrem kakor Kristus. ......... .. . : '-UIU-* ; ' -.., . ■ s »is - . ... "Nevoščljivost," se je nasmehnila Aačka. i ji Miha je spet prenehal in dvignil gkivo. "Pa naj bo, kaj bi lagal. Norec sem bil, Ančka,, velik norec. Sram »e je. Ko ne bil tak, bi, bilo morda drugače." Miha je vpiral oči v Ančko, da se je ozrla proč. Skomizgnila je z rameni in ni nič odgovorila. Miha je nadaljeval. "Le skomizgaj; ampak vem, da bi bilo drugače, ko bi bil imel pamet. Ali resnica je pa ta, da še nista, mož in žena." Ančka se je naglo obrnila proti njemu. "Torej ti si tudi tak? Vsi ste taki, kar zeleni od zavisti. Le čakajte, naredim vam jo, ki se vam ne zdi. Uidem vam vsem izpred oči, v A-meriko, za njim, nalašč. Zakaj to je že od sile." Miha je poslušal Ančkino grožnjo in silno se je zbal. "Ančka ", ie začel preplašen kakor človek, ki zve žalostno novico. Ančka je pa zamahnila z roko, se obrnila in odšla. Prav tedaj je prišla župnikova dekla. "Ančka, brž h gospodu !" je rekla zapovedujoče. Ančka je zardela, Miha se je oglasil izpred hleva in klical dekli: "Mar gre oklice postavljat, da je taka zadrega?" "Karkoli, nič ne vem. Rečeno je tako in tako opravim. Le koj, Ančka." Dekla jo je za hip počakala in se pogovarjala z Mihom, ki je bil postal nenadoma slabe volje: nato sta odšli proti fari. Vso pot se je Ančka šalila z deklo, da ji je zakrivala razburjenost. Ko pa je potrkala pri župniku, se ji je začela tresti roka in je čutila, da ji stopajo potne kaplje na čelo. 4'Janez je že odpisal!" je odgovoril župnik na njen pozdrav. "Ni mogoče," se je začudila. "Brzojavil je in zato je mogoče." "Brzojavil ? Prosim, kaj?" "Da takoj odrini." Ančki so stopile solze v oči. "In nikomur ne povej. To se pravi menda: kar noč naj te vzame." "Kako je dober," je izrekla polglasno misel, ki je ni nameravala izpovedati. "Poštenjak, kakor sem rekel. Do- meni se doma in si preskrbi vse za pot." "Jutri grem domov." "Za pot si vzemi od njegovega, tudi to je pristavil." "Bog plačaj, gospod župnik." "Ančka, trpi vdano in obrni za pokoro. Z Bogom 1" Župnik ji je segel v roko in bridkost mu je gledala iz oči, ko je zrl na dekle. "Odpustite," je jecljala in zaprla vrata. Ančka je takoj drugi dan šla domov. K sreči je bila nedelja, da ni vzbudilo pri Mokarjevih nikakega suma. Zakaj le s težavo se je umikala radovednosti poslov in mame, ki so hoteli izvedeti, čemu je bila klicana v župnišče. Preden je šla do staršev, je razmišljala vso noč, ves dan, celo v cerkvi je bila vsa zbegana, kaj in kako bi pregovorila mater. Sodila je, da je nabrala toliko vzrokov, da ni misliti na odpor. Vse je še enkrat potoma preudarila in uredila v mislih. Nobene laži si ni pripravila za izgovor, alj vendar je čutila, da bo vse to govorjenje ena sama velika laž pred materjo, ki ji ni še nikdar ničesar utajila. Zamislila se je nazaj na vsa težka pota, ki jih je rodil greh, in vse je bilo, kakor veriga, ki jo je oklepala in mučila —. in nič ni še videla konca tega trpljenja. Doma ni takoj izdala svojega načrta. Go\-orili so vsakdanjosti, poigrala se je z mlajšimi sestricami in jih je še božala, prekriževala in jim pripovedovala pravljice. Ko so mali potihnili in zaspali, je spoznala, da je prišla ura. Ilipoma je preletela njena misel še enkrat ves načrt. 'Dobro je, takole začnem." Toda ni tako začela. Vse se ji je razdrobilo in razplahnilo, samo ena edina misel je ostala, ki je izzvenela takoj v prvi stavek: "V Ameriko pojdem !" Oče je vstal s klopi, se oprl s pest- mi ob mizo in gledal na hčer, mati i je tlesknila z rokami, jih sklenila in vzdihovala. Ančka se je svoje lastne besede ustrašila. Toda izrekla jo je, najtežjo in najprvo. Beseda je udarila med njo in starše, da je zakrvavelo troje src. Počakala je in zbirala moči, nato pa začela utemeljevati svoj sklep. Polnoč je prišla, pri kajžarju Antonu je še gorela luč. Mati je sključena sedela pri peči, Ančka je ihte-la pri mizi, oče je hodil gor in dol po sobi. Stara ura je podrsnila; vsi so molčali. Ura je začela biti na po čeni zvonček dvanajst • žalostnih, hreščečih udarcev. Oče se je ustavil in ozrl na steno. "Dovolj je tega," je izpregovcril hripavo. "Če se mora zgoditi to, če ne odležeš, pojdi! Jaz ti ne branim več. In sedaj mir besedi." Oče se je obrnil proti kamri, upo- HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljive* in točno, po najnižiih cenah. .Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavp razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland. O. ************** *************« gnil hrbet pri nizkih podbojih in zaprl za seboj. Ančka je šla plaho k materi, se stisnila k njej in ji objela kolena. Nekaj dni po tem večeru je pripeljala Ančkina mati sani-samotež-nice pred -Mokarja. "Po skrinjo sem prišla," je nagovorila Mokarico, ki jo je srečala v veži. 'Po kakšno skrinjo?" se je zavzela mama. "Po Ančkino!" Tedaj je Mokarica odstopila za korak nazaj, si uprla roke ob le« izpregovorila: "Kaj to pomeni? Kje je dekle?" Mrko je merila kajžarico od n, do glave. "Nič več ne bo pri Vas. Stran šla." "Takooo! Lažnivka, je rekla, gre v Ljubljano — po opravku, boš, tako se ne hodi stran. Vči je bila še tu in danes kar stran. So še cesarske pravice za gospodarje, Nazaj mora, precej!" (Dalje prihodnjič.) DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair ave., Uradne ure-: Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5-oo-zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00 Cleveland, Ohio. Phones: Randolf 3711—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 \\r—Res A JL> -• ■ seka »rr« nedelje v meeecv ▼ Kee«se> iverem, cer St. Cleir Are. \n4 6*»< itr N I Uradnik* ee lete i«e* Predsednik, Anton Grdi ne iesj Eee? 62nd Street., tajnik. Je« ep h Rti a s 6517 tonne Ave N E-; zestepnik. >«rin t#51 Addisen Rd W.; Prafr ■ m drernik Dr J M. SeLeiatr na «1 rj leir Avenue Neri členi s« s»rejcmeie v dr«4»r< 4 i4-r» leta de S+-W* leta st&reeti i-* *»v*rnjeio se pearartnine $ieee + •(i as*o* neee druatve »lafn>e )4.ee »r >nake Vel »otpere Naše dmitve sprejme tu« etrekc Ulndtneki eddetek od i de 1* leta «nr* ' m « zeve raje je Siee.ee: Otred pe u ttareati »restepije k »hiintm Hm in »e u varate je ed _________ Mečevanje drairvenih a see pri sejali t ore dee in de $ ore pep. Nevi člani in članice mssejs hrti pr* *eani ed cdravnika naj kneneje 4m i» n* vsaceva meseca. Za vse nadsJjne *• "s tori f Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-7* Potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po ceh Amenki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA ^ (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Cor. 20th St CHICAGO, ILL. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, aH pa če pridete osebno na: JA1G36 A. JANDO& 2042 W. 22*d St, n«*i Hotm Ave^ Chicago. BL TeL: Canal 4108 Poslednja priložnost — posebna ponudba! ' 21 Jewels FRANK SEDLAK'S SONS Izrriujeme VSA ZIDARSKA DRLA. Kadar mislite graditi tvoje dom«-re ali kako drugo poslopje, obrnite se na nast da Vam damo svoj nasvet. «44® South Lawndale Ave.. CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 950. Ta slika kaže uro iz najboljše kvalitete, katero rabi na svetu največ ljudi. Ta krasna ura je pozlačena in ingravira-na, ter ima radiuminiran obrazec in kazalce, tako, da se na njo vidi po noči kot po dnevi. Ima prvorazredno kolesje na 21 kamnov, ter je garantirana za 25. let. Je zelo praktična in porab-na ura, kakor tudi trpežna in drži najnatančnejši čas, kakor vsaka najboljša železniška ura. Vsak je žnjo zelo zadovoljen. Ta ura je vredna najmanj $25.00, ker pa smo mi edini,' ki dobimo te ure direktno iz tovarne, smo torej pa tudi edini, ki Vam zamoremo ponuditi za nizko svoto $10.95. Ta ponudba velia sa no '-»k!c ^io- ic-e ne poide. V kratkem bojo cene uram poskočile, rad; visok-h davčna te predmete. Radiu.-*« je zelo važr.o. da pošljete vaše naročilo takoj. Naročiti si to uro, se pač izplača akoravno /e imate druiro ker za to ceno ne dobite enake ure nikjer ABSOLUTNO ZASTONJ damo z vsako uro krasni pozlačeni nozek in krasno pozlačeno verežico, kot premijo, da boste nas priporočili tudi svojim prijateljem. Mi jamčimo popolno zadovoljnost ah pa denar nazaj, ako bi ne bili z uro zadovoljni in isto pošljete na~ zaj, nepoškodovano v desetih dneh. NE POŠLJITE DENARJA NAPREJ, izrežite ta oglas in pošljite vred 25c v znamkah za poštnino, ostalo $10.95 pa plačate tedaj ko prejmete na Vaš dom poslano uro. 1 . Z naročili iz tujezemstva pa je za poslati cela svota v naprej po postnem Money Ordru. Naročite hitro, dokler je čas in pišite takoj na: VARIETY SALES CO., 1016 Milwaukee ave. Dept. 555 Chicago, Illinois . . . fe; Povabljeni ste Ntia trgovina^ Je od prta ml torek, četrte in soboto rvc čer. da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono. Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po: $30.00, $35-oo, $40.00 in višje. Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za: $15.00, $20.00, $25.00, $30.-Oo in višje. Pridite k nam in izberi, te si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE OP-PRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Cornor Blue Island Ave. and x8th Street.