Bralcem »Dolenjskega lista« v obljubo 13. januarja smo se zbral! dopisniki »Dolenjske ga lista« v Novem mestu. Prišli in pripeljali smo se iz kočevskega, Črnomeljskega, novomeškega in trebanjskega okraja, da se na sestanku pogovorimo o dosedanjem delu, o vrednost. Usta v preteklem letu in o nalogah, ki nas čakajo v tetu 1951. Da je sestanek važen, so potrdili s prisotnostjo tudi: sekretar Okrajnega •komite jia KPS Novo mesto tov. Martin lugelj, sekretarji okrajnih odborov OF iz Črnomlja, Kočevja, Trebnjega in Novega mesta. Vsi dopisniki in os t alt so povedal, na sestanku tudi mnenje bralcev o »Dolenjskem listu*. Slišali smo mnogo pr.znanj, pa tudi upravičene kritike. Vse to smo na sestanku resno obdelali in si zato zadali med drugimi tudi ta sklep: sprejeti tekmovanje lokalnih časopisov Sloveni^e, katerega je razpisal 100F Slovenije. To tekmovanje je izrednega pomena ne samo za Ust, ampak tudi \za bralce, saj bomo z njim dvignili vrednost vsebine, pisali bomo predvsem o dela našega ljudstva po vaseh, o njegovem življenju, uspehih in težavah, ki jih vsakodnevno preživljajo. »Dolenjski list«, ki se z vsakim dnem bolj in bolj š ri, ima še vedno premalo dopisnikov. List je ljudski, je glasilo OF v teh štirih okrajih, zato naj vanj dopisuje l udstvo, ne le nekaj dop snlkov. Člani OF smo skoraj vsi, naša dolžnost je zato, da se lista oprimemo z ljubeznijo in mu z življenjskimi dopisi tudi pomagamo pri dvigu. Vabimo vse, ki imate veselje do dopisovanja: dopisujte »Do-lenj kemu listu!« Nt važna pisava, važna je vsebina dopisa!« Dopisniki — zbrani v Novem mestu — so po sestanku odhajali zadovoljn in z oblubo, da bodo Ust vsebinsko dvignil in s tem ustregli bralcem, ki se z zadoščenjem oklepajo svojega dolenjskega glasila. Bodite prepričani, da ne bomo pozabili: »Obljuba dela dolg!« PRED POTOVANJEM kupi vozovnico v poslovalnici žljivi poljedelski stroji res dobro čuvajo te redno popravljajo. V tem je garancija, da bo spomladi mogoče uporabiti vse stroje pri kmečkih delih na zadružni zemlji. Videli smo že, da se je za tekmovanje res dobro pripravil in dela po tekmovalnih točkah, katere zajemajo prav vse, kar se tiče strojev. Od OO Ljudske tehnike je ves ostali socialistični sektor dobil navodila, kako naj stroje shrani, čuva, maže itd. To tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF bo korak naprej pri dvigu in razve>iu socialističnega sektorja na vasi. Prav zato pa ne bo nobenega socialističnega sektorja v trebanjskem okraju, ki se ne bi v tekmovanje vključil. Vodnik Fran Pri vsaki hiši Dolenjca cvili zavaljen prašič pod nožem klavca ki spretno odira re-ienegai išeetiimca. Prav v teh dpluta od udarcev ali pa odrgnjena. Vse to zmanjšuje ceno in kvaliteto. Letos se1 pa še prav posebno, ugodno zamenjujejo surove svinjske kože. Ce stopiš v katerakoli kmetijsko zadrugo, ki jo je pooblastil »Ko-teks« si lahko, po mili volji izbereš prvovrstne, podplate, črn boks krom vrhnje usnje ali mastno kravimo za d lovne čevlje. Kvalitetno usnje, ki ga prejemajo' rejci prašičev zu Oddane svinjske kože, jih vsak dan bolj prepričuje o koristi odir-nja. Zato naj ne .bo kmetovalca, ki ne bi odri prašiču in kožo oddal v najbližjo /oiralmioo kož. Kdor dela drugače in kožo poje v ričet.u je lahko prepričrin, da je naredil sebi in skupnosti veliko gospodarsko škodo in je m' varnost, da bo capijil v zimski brozgi z r z-trganimi čevlji, po vrhu si pa. še nakopal nepotrebno bolezen vsled vlago v čevljih. Le stvarna ugotovitev donosa pripelje do poštenega odkupa Kjer so KLO ugotovili stvarni donos enega ali drugega pridelka, tam ni prišlo to pre ekanij in nesporazumov. Stvarno ugotovitev pridelka zaveže jezik še tako pretkan, trnu špeku'autu! KLO Semič se tega ni drža!, zlasti pri ugotovitvi vin ne! Zato ni čudno, da danes, ko hodijo po terenu kontrolni organi in ugotavljajo stvarno strne pridelkov, prihajamo do popolnoma novih štvilk, ki odkrivajo špe-kulantsvo posameznih vinogradnikov in malomarnost odbornikov KLO in krajevnih ekip Kmeta Štrukelj Jože in Kočevar Marija s Trboveljskega vrha sila prtjavifo le tisto vino, ki sta ga imela spravljenega v eni kleli- V resnici sta pa oba imela vino v dveh klefeh. Tega niso hotoli vedeti niti na KLO Semič, niti kra.evna ekipa, čeprav Je bil v tej ekipi celo član Kraj.vnega odbora Golobic Jmez, kateremu je gospodarsko stanje posameznikov dobro znano. Po Zc slugi omenjenih j? ostalo vs: do nedavnega prikritega pri Štruklju Jožetu 1522 in pri Kočevar Mariji 3082 litrov vina. Obi kmeta se izgovarjata na dvojno gospodar stvo, kar pa je jalovo, ker vsi dobro vedo, da vodijo pri S'ruklju in pri Kočevar-jevi»i z vsemi roditelji in tetami skupno gospodarstvo. V KLO Semič so slabo ugotovili vinski pridelek — zato je plan odkup? nest\'aren in nam ne pove resničnega pridelka vinogradov. Zveza borcev v Dolenjskih Toplicah Zveza borcev v Dol. Toplicah je na svoji zadnji seji razpravljala o članih, ki so v pretekli vojni utrpeli škodo na gospodarskih poslopjih in ki so jim bile uničene hiše ali so bili sicer oškodovani, da so bili prisiljeni za obnovo zadolžiti se pri obnovitveni zadrugi. Te je ZB po njih delu v času osvobodilne borbe, kakor tudi po njih delu po osvoboditvi v gradnji socializma predlagala, da se jim dolg ali popolno ali delno plača. Pri tem se je tudi upoštevala žrtev, ki so jo posamezni deiprinesli. ZB je sprejela tudi plan dela za leto 1951. ter tekmovanje v proslavo 10. obletnice OF. Važne točke lega plana so: 1. Do 27. aprila 1951 bodo napravili vse potrebno, da bo zadružni dom do tega dne dograjen in izročen svojemu namenu. 2. Člani ZB se obvezujejo, da bodo redno posečali odprt partijski študij. 3. Udeleževali se bodo redno predavanj ljudske univerze. 4. ZB bo skrbela za stalno ohranitev grobov padlih borcev. 5. Pomagali bodo mladini v kulturno-pro-svetnem delu. 6. Z množičnimi organizacijami se bodo udeleževali prostovoljnega dela, prav tako bodo imeli z množičnimi organizacijami gospodarske in politične sestanke in se tesno povezali z invalidsko organizacijo, kateri bodo dali vso svojo pomoč. G. TCFI5UJTE ..COlENJ^Kr^U LISTU" NAJ PO >TAN»- NAŠ LIST VEREN ODRAZ VSEGA ŽIVLJENJA IN DELA VSEH MNO^ČNIH ORGANIZACIJ r. II Y£ST£? »Cisto vse so pobrauu srednji kmetici Ratajki v Dolenji vasi, ker do konca decembra m hotela oddati niti kilograma ži.a ni.i masti! S tako novico je prihitela mati n.,e-nega moža v vas k sosedom, se sesedla na kiopico v v.ii neke hiše in v dušku požrla, tri šilca žgane pijačice, da je spet mogla do sape. Zamolčala je seveda, da je Ratejka ».pozabila« prodati skupnosti predpisanih 1200 kg žita; pr d seiboj je videla s mo »re-vico«, ki so ji odkupni organi morali pogledati malo globlje v črno* dušo. »VSe, čisto vse so ji pobrati, ti vraigi> in le sreča, da je imela m:i drugem kraju spravljenih še 12 m rnitkov pšenice« je zavekala tetka in segla po četrtem kozarčku , .. Res, na Dolenjskem je hudo .. . Pa ne povsod! Marsikje so že klali, pou nekod kar na črno, čeprav jim je svetilo pri delu zimsko sonce. »Ste kaj klali?« je vprašal takole mimogrede čltm neke komisije, ki je hodila blizu Krke po hišah in spraševala netkaj o inventarju. »Enega smo pa res!« se je odrezala gospodinja. »Pa tistega, mati, ki *o nam ga Jakš:tov stric zaklali pri sosedovih, ste tudi šle'i?« se je vmešal v pogovor mali sinko — in pokvaril načrte staršev. Molk je zlato, pravijo. Včp^i'h pa — most Čast, komur čas! Zene v Smulanji vasi so se spet postavile pri Novo'etni jeki! 70 otrokom so podprile hranilne knjižice in vsakomur važile po 100 denarjev, najpridnj-šim, ki so jih že lani tako pametno nagradile pa so letos vložile po 300 dinarjev v kniižice! V Trebnjem imajo trde živce. Potnik pri »Putniku« ob veliki cesti le redkokdaj lahko pride na račun; baje pravijo npkaterii d*a je gostinstvo luikisuz in da naj ljudje manj potujejo, pa ne bodo iskali tople hrane in pijače po gostilnah. Sef uprave za gost/.mstvo navzlic opozorilom še vedno obračunava dohodke gostiln socialističnega zakupa v škodo države. Tudi gostilne čez cesto še ni »po-tipal« ... Smolo je imel uredm/ik »Prosvetnega delavca«, ko je ni predavanju Ljudske univerze v Črnomlju vid 1 srimo 8 ljudi, okrajni odbor Ljudske prosvete in odbor Ljudske univerze pa sta jih mštela nijmainj 25 brez kopice višješolcev! Kdo ne zna šteti? Ze veste, da je točilnica v novoimeškern »Melropolu« še vedno skladišče? Cemu? Ne vemo. Čudno strast za zbirrnje je pokazal nek Novomeščrn; lotil se je zbiranja plakatov Ljudske univerze, čeprav k predavanjem ne prihaja. Pobira jih z ogla-nih denk navadno okoli polnoči. V zadnjem tednu je njegova strast popustila, nov naval »ljubiteljske« strnsti pa pričakuiemo v Prešernov m tednu; lani se je ob taki priliki dpbro izkazal tudi njegov sin- Pripravljalni odbor: pripravite pravočasno rezervne plakate, da ne boste v za dregi! Vino mešaj s kislo vodo, ako imaš slaib želodec! Pri »Krk;« v Novem m^s*u pa so vino mešali s CTren'otn; o novem način« betoniramja bomo še sporočali, ko bodo- javnosti sporočeni uspehi preiskave, komu je tako »mešanje« koristilo. Ze veste, da so dopisniki »Dolenjskega lista« na zadnjem sestanku obljubili, da bodo znova ošpičili svoje svinčnike in mislili tudi na gradivo za »Ze veste«? Stev. 3 »DOLENJSKI LIST« Stran 3 NARODNI DOM V NOVEM MESTU Pred 70 in 80 leti je bilo Novo mesto v -narodnem oziru zelo zaostalo; domačini se niso zavedali svoje narodne dolžnosti, šopiril se je nemški - nemčurski živelj, ki je povsod prevladoval in naš jezik zasra-moval; naše ljudi je imel za manjvredne in njim podrejene. Mestni župan je bil nemški. Narodna društva niso imela svoje strehe in so morala iskati po zasebnih hišah z neprimernimi, revnimi prostori, zavetja, kar je zelo neugodno uplivalo na njih razvoj. Nasprotno sta imeli nemško društvo »Casino« in Katoliško rokodelsko društvo svoje hiše s primernimi prostori za uveljavljanje društvenih smotrov. Te ugodne razmere so privabile številne, v narodnem smislu mlačne meščane k pristopu v nemško društvo. Da se tem žalostnim razmeram napravi konec, se je okoli leta 1880 peščici rodoljubov v mestu in okolici po dolgem, požrtvovalnem posredovanju in delu z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v novcih in gradivu posrečilo postaviti v mestu »Narodni dom« v Sokolski ulici, ki je bil na bivšem Kranjskem prvo dvonadstropno, za takratne razmere imponi-rajoče poslopje z veliko dvorano, in kjer so dobili zavetje predvsem Narodna čitalnica, Dolenjsko pevsko društvo in novomeško telovadno društvo »Sokol« in od tedaj (1884) se je pričel razvoj teh za ■narodno življenje važnih društev, nasprotno je pa nemška »Casina« začela propadati. Graditev takega obširnega poslopja in notranje uprave so zahtevale ogromnih stroškov, katere je darovalo večinoma novomeško narodno občinstvo in nekatere vnanje osebe iz rodoljubnih krogov. Tako so med drugimi: graščaki Karol Rudež iz Gracarjevega Turna pri Orehovici, grof Barbo iz Rakovnika in vitez Schneid iz Zapric pri Kamniku podarili izdatne vsote za Narodni dom. Ustanovile so se vsestranske nabiralne akcije po raznih gostilnah, predvsem v bivši Brunerjevi gostilni (sedaj Murnova na Bregu), ki je bila tiste čase vodilna med narodnimi in nabirali so se redno vsak večer z raznimi družinskimi igrami (ogenj, čip - čap - čorum - apostolarum itd.) izdatne vsote; ob priliki krstov, godov, porok, napredovanj itd. je moral srečni položiti dar v ta namen. Rodoljubno ženstvo je nabiralo vztrajno za gledališki oder (vodilna je bila gospa Slančeva, (soproga adv. dr. Slanca). Duša gibanja za Narodni dom je bil mnogo let bivši župan, notar dr. Albin Poznik, ki je neutrudljivo deloval za njega prospeh, kar se mu je tudi posrečilo. Ker se pa le ni moglo doseči poravnavo stroškov z navadnimi sredstvi, se je leta 1890 ustanovilo delniško društvo za I. Narodni dom z delnicami po 50 goldinarjev, ki je v večjih obrokih dajalo posojilo Narodnemu domu. Mnogi rodoljubi so svoje delnice podarili Narodnemu domu. 23. IV. 1904 je občni zbor delniškega društva I. Nar. dom. sklenil, da se razide. Zastopanih je bilo od 200 delnic 184. Likvidacija se je izvršila tako, da se društvu: »Čitalnica« na katerem poslopju je naložen ves ustanovni kapital delniškega društva v znesku 20.000 K in ki razen tega družbi dolguje še nevknjiženih 2.845.34 Kr omogoči poplačilo, ne da bi se »Čitalnica« spravljala v denarno stisko, se ji odpusti in odpiše ves ta nevknjiženi dolg. Ustanovni kapital, ki je razdeljen na 200 delnic po 100 Kr, se izvlača najdalje v 10 letih od 1907 dalje, tako, da se vsako leto maja izžreba po 20 delnic, katere društvo »Čitalnica« izplača likvidacijskemu odboru, da denar razdeli lastnikom dotičnih izžrebanih delnic brez obresti. Pozneje je bil Narodni dom temeljito obnovljen: dobil je nov gledališki oder z novimi kulisami in novim zagrinjalom, dvorana se je razširila za eno sosedno sobo in nad slednjo se je zgradila prostorna galerija s sedeži, tako da je ob velikih veselicah in prireditvih, kakor tudi ob kino predstavah dobilo v obilnem številu prihajajoče občinstvo vedno dovolj prostora. Kletni prostori so se s precejšnjimi stroški pripravili v lične gostilniške prostore, katere je Narodni dom zelo potreboval. Poslopje se je sploh držalo vedno, kar se tiče higijene in snage, na odlični stopnji. Tudi druga društva, kakor gasilsko društvo, Ciril - Metodova družba itd. so uporabljala Narodni dom za svoje prireditve in se vedno pohvalno izrazila o njem. V Narodnem domu je bilo vsako leto ~iudi raznovrstnih predavanj, dobro obiskanih. Novomeški akademiki so letno prirejali v Domu v prid revnih visokošolcev svoje zanimive, vedno dobro obiskane akademije. Čitalnica je 1893 ustanovila svoj tamburaški zbor, ki se je pri veselicah vedno dobro obnesel. Čitalnica je imela svojo knjižnico; knjige so si člani in drugi radi izposojevali. Na gledališkem odru v Narodnem domu so bile med drugim sledeče predstave: Po-žigalčeva hči, Čevljar baron, Deborah, Na Osojah, Popolna žena, Svetinova hči, Marijana, Težke ribe, Mlinar in njegova hči, Gluh mora biti, Eno uro doktor, Krojač Fips, Ravni pot — najboljši pot, Ona me ljubi, Stare mesto mlade. Sam ne ve kaj hoče, V Ljubljano jo dajmo, Berik Novice, Suine zap.e^v, vouarjevo Letovišče, Pokojni moj, Lowodska sirota, Red sv. Jurija, Trojka, Rokovnjači, Divji lovec, Cvrček. Deseti brat, Pri belem konjičku, Doktor Hribar, Legionarji, Mož udovice, Brat Martin, Valentska svatba. Leta 1888 do 1891 so se v Narodnem domu fonw.tdle vod vodstvom prof. Iv. Vrhov-ca Pasijonske predstave, ki so žele splošno pohvalo in zanimanje. Letno je »Čitalnica« priredila jeseni ali spomladi- Vodnikovo slavnost s zanimivim programom in v predpustu priljubljeno maškarado V Narodnem domu se je večkrat predvajala na posredovanje in s pomočjo Reis-nerjeve priljubljena spevoigra »Mamsell Nitouche«. Velika skupščina društva sv. Cirila in Metoda je bila leta 1894 v Narodnem domu. 19. V. leta 1895 se je vršil v Narodnem domu koncert novomeškega narodnega društva v korist ljubljanskega mesta po potresu: sodeloval je operni pevec I. K. Tratnik in ljubljanski kvartet Ilirije. 25. IX. 1895 je nastopila v Narodnem domu na koncertu novomeških -akademikov tudi slovita operna pevka ljubljančanka Franja Verhunčeva. 20. X. 1902 je sodeloval po Glasbeni Matici svetovni virtuoz Ondriček. Med prvo svetovno vojno je bila v Narodnem domu vojaška bolnica. Ker se je bilo bati, da preide Narodni dom v klerikalne roke, se je izvršilo, da je prešel Narodni dom v last novomeškemu sokolskemu društvu, katero je torej smatrati za zadnjega lastnika; prekrstili so ga v »Sokolski dom«. Po drugi svetovni vojni je v Narodnem domu prenehalo vsako prosi^etno delovanje Novomeščanov, ki je tako plodonosno vplivalo na ljudsko korist. Lepi prostori, ki jih v mestu tako pogrešamo, so premalo rabljeni. Iskrena in upravičena, vsestranska želja je, da se čim prej vrne in uporabi Narodni dom za namene, za katere ga je z izrednim, mnogoletnim trudom in ogromnimi žrtvami postavilo narodno zavedno meščanstvo. Pozivamo predvsem MLO, da z vsem svojim vplivom pomaga doseči ta vzvišeni namen. Novo mesto, 8. I. 1951. Vet. Otmar Skale Popust za službene potnike Z ozirom na to. da so obstajala nesorazmerja med cen-Jmi za prehrano in prenočišča ter višino dnevnic siužo^mih potn.kov (polnL kov oz. oseo, ki so na službenih potovanjih), je pred kratkim Kcrnite za turiztm in gostinstvo vlade FLRJ izdal posebna navodila o znižanih cenah Ze prehran:) in prem>cišče službenih potnukov v gostinskih obratih. Gre namreč za popust, ki ga bodo imele osebe na službenem potovanju za prehrano Ln pitno. ćišce v vseh g< stiniikih obratih (penzionih ln prehodnih gostiščih). Zaenkrat veija popust samo za 22 mest v drž..vi, kamor prihaja največ službenih potnikov iz vise države, oz. kjer so cene v gostinskih obratih najvišje. Vseh 22 mest v državi, ikjer je zaenkrat odobren popust, je razdeljenih na štiri grupe. V prvi grupi so: Beograd, Zagreb, Ljub Jana, Reka in Sarajevo, kjer je določen 3lrVt popust. Druga grupa: Dubrovnik, Celje, Mari. bor, Jesenice in Mostir, kjir bodo imeli službeni potniki 25"/» popusta. Novi Sad in Skcplje spadata v tretjo grupo z 20"/o popustom. V če: t rt i grupi, kamor štejemo mesta: Titovo Užice, Zrenj; nin. Niš, Val evo, Split, Banj;*, Luka, Trcb'nje, Zenica, Titograd in Herceg Novi, pa antaša popust 15 *h Službene potnike bo vsektikor že sedaj za. ninualo, k«ko se bo obračunaval popust. Pri pl: čilu bo službeni po'.nik pokazal potni nalog in specialne znamkiice za popust. Omenjene zna.mikice bodo izdajale ustanove oz. pod. jetja, ki bodo pošiljala osebe na službena potovanja, podjetja oz. ustanove pa bodo znam-kice prejemale od Narodne b'nke. Od sikupne cene, na pavmer kosil->, se obračuna od 15 do 30*!»'popusta (kar zavisi od višine popusta, ki je določen za posamezno od 22 mest), razliko pa plača oseba v gotoviimi- Podobno se obračuna tudi popust pri prenočišču Go. st.in.sko podijrtje (hotel, penzion itd.) pa mora anamikice nailepiti na kopijo računa in kopije hrcni ter na pod'agi teh dvigne razliko denarja, ki se bo dajal iz tržnega dobička podjetja. Mestni odbor Zveze vojnih invalidov v Novem mestu je za novoletno jelko obdaroval otroke invalidov. Kakor vidimo na sliki, so bili malčki in starejši izredno zadovoljni. iZopet Je eno leto za nami — z vsemi svojimi tegobami, borbami, pa tudi uspehi. Pa da bi ■ne pozabili i»a razne dogodke na našem koncu, hočem malo pokramljali o delu in življenju v prelepi šentjc.mejski dolini. — Najprej bi poročal o naši mladini, kattiri so vsa naša prizadevanja namenjena. Citall smo že, da se je naša pionirska organizacija preusmerila, tako smo tudi pri nas ustanovili pevski, sadjarski, šahovski in tehnični krožek. Prvi je začel s svojim delom tehnični krožek, ki je v tednu tehnike izdelal avione, padala in druge predmete. Padala imajo svojo zgodovino: Ko se Je ob prireditvi »St. Jernej v Jeseni« spustila na naš stadion pađalka iz aviona, je bila to za naše male senzacija. Takoj drugi dan smo videli viseti na cerkvi, na tel. žicah ln drogih .»padala« — žepne rutice, na katere je bil privezan kamen. Tej igri so kmalu naredili konec starši, ki Jim to zmanjšanje zaloge perila nikakor ni bilo po volji. — Pionirji IV. razreda so nabrali 16 kg gabrovega semrna, da ne govorim o stotinah kg zdravilnih zelišč, ki so jih nabrali učenci osnovne šole in dijaki gimnazije.- Precej je te na£e mladine na golt, okrog 550, ki je porazdeljena na 10 oddelkov osnovne šole in 4 razrede gimnazije. Zal pa se vrši pouk v ■ treh stavbah, od katerih sta dve neprimerni. Vendar je prostor za šolo že izbran in na zelo pripravnem kraju (na Brul-čevini). Naš pionirski pevski zbor bo sodeloval na festivalu ob 400 letnici izdaje prve slovenske knjige in 120 letnici Levstikovega rojstva v Velikih Laščah. Proslava Dneva renublike nam bo ostala v «iobokrim spominu. Saj je bila ta dan odprta ! 'e-šernova knjižnica, ki je dolgo časa romala V' rlttS. nlšo ln končno našla zatočišče v hiši •tov. fiiipieeve. soba je lepa. prostorna in svetla tor po zaslugi učiteljstva jf» knjižnica po najnovejših pravilih urejena. Nujno pa potrebuje subvencije za nabavo novih knjig in inventarja. V nede.jo 3. decembra, ob 150 letnici Prešernovega rojstva pa je bila izročena prometu. Ze šolska proslava v počastitev 29. novembra je bila pestra ln odlično izvedena: vrstili so V Šentjernejski petelin nam poje... se govor, telovadni nastop, deklamacije (zborne ln posameznikov) in petje. Vse točke in govor so izvedli učenci sami. Večerna pros.ava, tudi v dvorani SkUD »Brata Pirkovič« pa, dragi moji, je bil slavospev danafnji stvaoiosti. Srečo je imel tisti, ki je lahko brez uporabe komolcev prišel v dvorano. Zastopane so bile vse organizacije. Govoril je tov. Dodo Majzel, za njim pa Je bil ljubki nastop naših gimnazijk, ki so prikazale lepe telovadne vaje, združene z zborno deklamacijo. In potem, da potem — veselje, smeh, solze, v igri v dveh dejanjih »Nezaželjeni zet«, ki jo je odlično prevedla iz hrvaščine na slovenski jezik in tudi zrežirala tuk. učiteljica tov. Tavčar Vlasta. Po naslovu sodeč, bi to igro prišteli m^d pustne burke. Pa nI! To vam Je pesem kmečkega življenja po osvoboditvi, himna Bell Krajini, mnogo lepih misli, petja, skratka slavospev kmečkemu delu, ki je namenjeno skupnosti. Predstavim igralke in igralce, da jim poklonim s tem malo soominčico: Oče Marko (Kegljevič Franc) kako lepo nam Je zapel: Zgodaj, preden Jutro sine, pridni kmetic se brž konjiča v voz zapreže in na polje pohiti! SOnce žge in kmet se muči vse od jutira do noči, orje, seje v zemljo mastno - in pšenica zazori. Sladko vince, kruhek beli, štruklje in potičico. kmet-č pridni naš pridela za svojo družinico. Njegova žena Katra (Recelj pavla), gostoljubna, ljubezniva kot doma v znani gosti'.ni pri Reclju. — In Rezi Novakova, ki je igrala Ivanko, katere nastop je izvabil solze (prave solze). Bila je ljubezniva tako kot je v življenju kot poslovodkinja KZ, ko svojim strankom postreže z nasmehom, pa naj jih bo v trgovini sto ali pa dva. Kako že poje v svoji srčni stiski: Ce ljubi dekle mlado fantiča zalega . . . Katra Ln Mara ji odpojeta: Mladost premine kmalu in cvetje se ospe, dekle le poj veselo, mladost ti zdaj cvete. Uh, ta Mara, ta uboga teta Mara (Kariinca Gašpirjeva), ki vedno tarna o »svojem ranj-kem«, pa se niti najmanj ne brani mlinarja. Saj poje: Življenje je res lepše, v ljubezni če živiš in z drugom svojim brige in radosti deliš. In mlinar, ej ta mlinar (Peter Durjava), kadar se ta pojavi na odru, se začuje po dvorani smeh. Pa ti zna izpeljati vlogo, da je veselje. — Joj. kmalu bi bil pozabil omeniti nežno Jerico (Jerovšek Angelco), ki še vedno pričakuje dragega, ki se še ni vrnil in je najbrž ostal v gorah za vedno, kot tisoči drugih naftill borcev - partizanov. — Pismonoša Miško (Radko Jerele), ta navihanec, ženitovanjski mest tar, je tudi med osvobodilno borbo storil svojo dolžnost: Mnogo pisem tajnih o junaški borbi znosil partizanom sem v tej start torbi. In Branko, bajen igralec, ki zna tudi peti, študent agronomije (Slavko Hudoklinov), ki dokaže, da ni le papirnati kmet, ampak, da zna tudi v toke pljuniti, za kar dobi žetveni venec in najlepši pušeljc — Ivanko, mlinar pa Maro. Igra se konča z živahnim kolom. Poleg solistov je nastopil tudi pevski zbor. Krasno so pele in peli, mlado in staro od 15 do 55 let s solistom Martinom Frankotom vred. Igralci in pevci so svoje vloge odlično rešili. Schoep- pel-Rudeževa iz Gracerjevega turna je naslikala kulise in Jcrasno ozadje, kar je zelo povzdignilo igro in razpoloženje igralcev in gledalcev. V to veselo razpoloženje pa Je kanila kaplja žalosti: V nedeljo 3. decembra smo pokopali Jankota Skrjanca, tuk. pismonošo in bivšega pevovodjo. Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležila velika množica ljudi, zastopniki organizacij, gasilci, invalidi in njegovi stanovski tovariši iz Kostanjevice in Novega mesta. Daleč naokrog je bil znan njegov pevski zbor, po osvoboditvi je prejel njegov AFZ zbor prvo priznanje. Zato so mu kar trije pevski zbori zapeli v slovo; kombinirani novomeški in kostanjeviški pod vodstvom tov. Piska in dva domača. Dragi Janko; Ne bomo te več videli hoditi z dolgo palico v ljubljene gorske vasice, no boš več prinašat na čepici prve zvončke. Dopotoval si. Oddahnt si, saj si veliko trpel v življenju (internacija in drugo). Počivaj v miru! Pa življenje teče svojo pot — naprej, naprej! Se vedno smo z veseljem obnavljali spomine na igro Nezaželjeni zet, ko nam je učl-teljstvo, včlanjeno v sindikalni podružnici prosvetnih delavcev, uprizorilo Linhartovo Zupanovo Micko v nedeljo 10. decembra popoldne in zvečer in tako zaključilo v St. Jerneju svojo igralsko turnejo po bližnjih dolenjskih krajih. Devetkrat so Igrali naši učitelji. Tudi njih se moram spomniti in jim izreči priznanje! Ni žala, prihajati v temi ln dežju na vaje iz Smarjete (tov. ravnatelj Mihelič Lado in tov. učitfillj Tone Goreč) ali pa Iz Skocijana (tov. L'avon-in Gole, ki je prišel celo dvakrat iz Ljubljane) ter tudi iz Orehovice (tov. šol. upr. Zamljlč Marjan) in tov. šol. uprav. Rajka Poč-kar iz Zameškega Od domačega učiteljstva so sodelovali tov. Tavčar Vlasta, ki Je tudi režirala, Drašler Marica in Marinč. Gostovali so s to igro po dvakrat v Skocijanu, Smarjeti, Novem mestu, in enkrat v Kostanjevici, vsi igralci so bili na mestu. Igro so poživili kostimi in lasulje iz Ljubljane. Tako so tudi učitelji šentjernejske podružnice pokazali svojo voljo, posredovati tudi to vrsto kulture med našim narodom, kar jim je v polni meri uspelo. Marinč Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Stev 3 Telesna vzgoja — sport — šah BELA OPOJNOST V KOČEVJU Smučarski klub Kočevje. — Po reorganizaciji športnih društev so ustanovili samostojni smučarski klub »Kočevje«. Ustanovni občni zbor je pokazal veliko zanimanje, predvsem mladine, za lepi smučarski šport. Po običajnih formalnostih je bila izbrana nova uprava kluba. Predsednik tov. Arko Andrej in tehnični vodja tov. Smole Lado sta začela takoj z organizacijo celotnega dela za to sezono. Akoravno nam zima ni naklonjena, da bi z raznimi tekmami preizkusili nove moči, je bilo narejenega veliko notranje organizacijskega dela. Vršili so se redni članski sestanki, na katerih je bil razgovor o koledarju bodočih klubskih prireditev. Na sestankih so razdelili sporazumno s članstvom smučarsko opremo, kolikor smo je prejeli od smučarske zveze. Z novo pošiljko smo pri članstvu precej spopolnill opremo, tako da smo v tem pogledu tudi pripravljeni. Težava je samo z mlajšimi mladinci in pionirji, ker nimajo primernih težkih čevljev. Od zadanega plana smo izvršili terenski tek članstva, katerega je oviral dež. Z udar- niškim delom članstva je bila popravljena skakalnica, na kateri smo že imeli vaje v skokih, pri katerih je opaziti velik napredek članov in tudi mladinci niso zaostajali. Slabo vreme je prekinilo nadaljnji trening. Za to zimo smo si zadali še sledeče naloge: Poleg rednih članskih sestankov bomo imeli dve predavanji o smučarstvu, po možnosti s predvajanjem filma, sankaško tekmo pionirjev s sodelovanjem šolske mladine, klubski smučarski dan s tekmami v vseh disciplinah, dan smučarskih skokov, ki naj bi bil propagandnega značaja, dalje bomo izvedli tekmo patrol, na katero bomo povabili člane Ljudske milice in JA. Proti koncu sezone bomo izvedli klubski smučarski izlet na Grmado nad Ortenekom. Vabimo ljubitelje smučarskega športa, da se včlanijo v klub, predvsem mladino, za katero bo tudi smučarski tečaj pod strokovnim vodstvom izkušenih smučarjev kluba. Prijave sprejema tajnik kluba tov. Bižal Drago. —ko. nja, ki jih v pošteni, krepki zima. verjetno ne bi imeli. Po zraku in po tleh bo vozil novi leteči avtomobil«, izum amerikanca Roberta Fool-tona. Njegovo vozilo se giblje po zemlji kakor vsak avtomobil, s pomočjo propelerja, kril m repa pa se lahko spremeni v letalo. V zraku doseže do 177 km hitrosti in porabi pri tem 30 1 bencina, na zemlji pa porabi za 100 km 12 1 bencina. Pravijo, da bo novo vozilo naprodaj po 6.000 dolarjev. 100 vršit žlahtnega jekla izdelujejo v vedno večjem sfediščtu naše jeklarske industrije — v Guštanju. Dragoceno žlahtno jeklo smo morali nekoč uvsižati danes pa ga iz domačih surovin proizvajajo guštanjski jeklarji. S pomočjo dodatnih dom ičih surovin: molibdena, kroma., mangana in silicija izdelujejo plemenite kovine, ki so se izkazale ponekod celo boljše kakor volfiiamovo ali nikiovo jeklo. Nov rudnik lignita pri Zaječarju bo začel obratovati 1. maja. Hkrati poročajo o razširjenju premogovnikov v Hrvatski. V Medžimurjiu so pred kratkim začeli kopati v novem rudniku »Nada« napol rjavi premog, ki ima nad 5000 kalorij. Premogove plasti so debele po 20 m in ležijo plitvo pod površino- Znatno povečani sovjetski nakupi kavčuka Po uradnih podiatkih je Velika Britanija V prvih 11 mesecih Jamskega k ta izvoziiia v Sovjetsko zvezo 9878 ton. surovega kavčuka, to je dvajsetkrat več, kakor je znašal izvoz v prejšnjem letu. Sovjetska zveza pa je nakupila še' mnogo večje količine surovega kavčuka, v Mala ji. Pred nosom drva — v sobi mraz! V Soteski imamo žagO( ki je pretekla leta večkrat nudila revnim ljudem odpadke lesa> Letošnjo zimo je bilo to z uredbo zabranjeno. Zaradi pomanjkanja delavcev je letos marsikdo v TopLiški dolini ostal brez kuriva in prav gotovo ne gledajo prizadeti s prijaznim očesom bogate gozdove, ki jih skoraj' z vseh strani obdajajo. Da pa bo »zadovoljstvo« še večje, leže na soteski žagi kupi odpadkov lesa, ki ovirajo avtomobilom in vpsežni živini dichod, večkrat jih odnaša narasla voda. izpostavljeni 'So vsem mogočim vremenskim neprililkam, da počasi gmijejo. Ljudje bi razumeli uredbo, če bi ta les res komu hasnil, tako pa je očitno mzadb-voljstvo% kar je razumljivo: pred. nosom drva. ki gredo v kvar - - v sobi pa mraiz! G. OD TU IIN TAM O O <* Lovci pri maršalu Titu. V soboto 6. januarja je maršal Tito sprejel delegacijo lovskih društev Jugoslavije. Med daljštum razgovo-lom so člani delegacije obvestili maršala Tita o stanju in potreba h lovstva v državi in o prispevku lovcev, ki so ga ti dali našemu gospodarstvu v letu 1950. Maršal Tito je dal zastopnikom lovcev pobudo za nadaljnje delo, zlasti za uničevanje volkov Ln drugih škodljivcev; lovski zvezd je obljubil tudi svojo pomoč. Nova radijska postaja. V Slavonskem Brodu je začela delati nova krajevna radijska postaja, ki se sliši v oddaljenosti 100 kilometrov. Postaja dela na valovni dolžini 212 metrov. Pazite na varnost! Da je nevarno hoditi po železniških progsilh, ve marsikdo; mord'a jih je manj, ki ne vedo, da je to tudi zabranjeno. Franc Skufca iz Vel. Dobrove tega ni upošteval. Na posta jo se mu je mudilo po bližnjicah, to je po progi, kjer pa ga je zgrabila lokomotiva in ga ubila. V decembru sta hoteli potovati Mara Debeljak iz Drenja in njena hči Barica v Zagreb. Napotiti sta se na postajo Sutla, seveda tudi po progi. Ko sta se umaknili tovornemu vlaku, ki ju je prehitel, sta zašli pod kolesa potniškega vlaka, ki je privozil po sosedin jem tiru. Obe sta umrli pod kolesi. — Potnica Katica Si-munkovič pa se je ponesrečila na postaji v Ljubljani, ker je skočila na premikajoči se vlak in padla pod njega Neprevidnost je plačala s hudo nesrečo: nogo so ji morali v bolnišnici odrezati. — Upoštevajte varnostne predpise na železnici! Gripa razsaja v Evropi. V Španiji, Angliji Ln Bengaliji se je razpasla gripa, zaradi katere je obolelo veliko število ljudi. Sodijo, da bo zajela tudi francosko ozemlje. — SJabo vreme povzroča tudi na Dolenjskem obole- OfViajna NOVO MESTO želi vsemu obrtništvu mnogo uspehov v letu 1951 SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1951 2ELI VSEM Okrajna lekarna NOVO MESTO KRAJEVNA PODJETJA DOLENJSKE TOPLICE ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO I KMETIJSKA ZADRUGA in KMETIJSKA EKONOMIJA ŽELITA VSEM ZADRUŽNIKOM IN DELOVNEMU KOLEKTIVU ZDRAVO, SREĆNO IN USPEŠNO NOVO LETOl Z zavestjo, da strežemo delovnemu človeku, ki nam vsem giadi boljšo bod' čnost, se bomo potrudili, da bo odhajal od nas zadovoljen in zdrav ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE ROB EK SLAVKA, goslilničarka (blvlo goitllna „pri FERLIĆU") NOVO MESTO ieti vftm gostom irilno in HSprfno novo hlo t SKOK VI KO - FOTOAMATER NOVO MESIO ŽELI VSEM MNOGO USPEHOV V LETU 1951 OBRTNA PROIZVAJALNA IN PREDELOVALNA ZADRUGA ČEVLJARJEV Z O. Z. DOLENJSKE TOPLICE ★ želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov v letu 1351 TUDI V LETU 1951 SE BOM POTRUDIL, DA BOM V VSEM USTREGEL SVOJIM STRANKAM urar KOS BORIS NOVO MESTO DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, podr. Trebnje ieli mnogo znanja in razvedrila pri branju knjig svojim odjemalcem okrajni komite lms trebnje želi srečno in uspešno novo leto /9;/ vsej mladini okraja Trebnje Brez skrbi se lahko posvetiš delu za svoj in skupni napredek, če te pred nesrečo ščiti zavarova nj e • vso srečo in mnogo uspeha vam 2eli v letu 19 5 1 DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Ureja in odgovarja uredniški odbor- Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, K-pucinski trg 3. Telefon uredništva št. 7. Stev. tekočega računa pri komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. Tiska Tiskarna »Slov- poroćevalcaa v Ljubljani.