Ameriška Domovi ima /%■ m/«' c r i e/% m— h AMERICAN IN SfHRfT pomeu m unguaoc oni? No. 236 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 9, 1965 $LOV€NIAN MORNIK& NSWSPAP€1 ŠTEV. LXIH VOL. Lxm Švedska bo podpirala politično časopisje Opozicijsko časopisje, ki izhaja z lastnimi dohodki, se je izjavilo proti vladnemu podpiranju. STOCKHOLM Šved. — Švedska socijalistična Vlada se pripravlja na pogumen političen korak. Ima pripravljen za parlament pooblastilni zakon, ki ji daje pravico, da začne podpirati politično časopisje. Da razoroži vse parlamentarne stranke, bo delila podpore vsem političnim časopisom po številu njihovih Poslancev. Za podpiranje je Predviden znesek $5 milijonov, ^a vsakega poslanca odpade kvota $12,000. Največ bo seveda dobila vladna socijalistična stranka, ki ima v obeh domovih Parlamenta 382 poslancev. Podpore bo deležna tudi komunistična stranka, ki ima 10 poslancev. Socialisti in komunisti za podpiranje Obe stranki tudi najbolj vneto zagovarjata ta načrt, kar se na prvi pogled zdi čudno. Vse Pa razloži dejstvo, da je socija-kstično politično časopisje finančno na slabih nogah. Glavni s°cijalistični časopisi ne morejo namreč kriti svojih izdatkov, zato iščejo podpore v vladnih kro-§th. Na slabem so tudi komunistični tedniki, tudi njim se bo Uadna podpora zelo prilegla. Proti podpiranju so vsi opoži-Cliski časopisi, kajti- vsi shajajo Vsaj za silo z lastnimi dohodki. Vprašanje pa je, ali bodo podpore odklonili. Samo nekaj ve-kkih dnevnikov je že reklo, da n^klanja podporo, ker hočejo o-stati neodvisni od vladnih podpor. Izgube socijalističnega časo-Iksja so do sedaj krile socijali-sticne delavske unije. Sedaj so so tega posla naveličale in podiranje odpovedale. To je prisi-:1o vlado, da se je odločila nabaviti ta naveren političen poskus, ki ga verjetno v svojem &rcu ne odobrava. ^Hmpijske igre 1. 1972 v Zahodni Nemčiji? BONN, Nem. — Za organizi-nanje olimpijskih iger v letu ^2 se potegujejo Zahodna Nemčija, Avstrija, Sovjetska bnza in Kanada. Bavarci bi 'bli radi olimpiado v svojem Uavnem mestu Muenchenu, v 0rmu pa preudarjajo, če ne bi ak predlog naletel v tujini na acl'Por. Muenchen je bil namreč Stavno mesto gibanja” v času bcizma in svet tega še ni či- sto Pozabil. Versko in narodno zapostavljanje j WASHINGTON, D.C. — V de-av'skem tajništvu proučujejo gorsko in narodnostno zapostav-Drrje v industriji, posebno v menih vodstvih. Proti njemu odo nastopili, ko proučijo seda-n.li način najemanja in napredo-bnja osebja v podjetjih, ki de-ial° za narodno obrambo. Novi grobovi Joseph Boh Po kratki bolezni je preminul včeraj v Marymount bolnici 76 let stari rojak Joseph Boh s 5176 Miller Avenue, Maple Hts., doma v Šmarju na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti, zaposlen pri Geo Rackle Art Stone Co. do 1. 1951, ko je stopil v pokoj. Bil je med ustanovitelji Društva Dom št. 25 SDZ in njegov prvi predsednik, član ABZ št. 16. Žena Marija mu je umrla leta 1937, zapustil je hčeri Josephino in Louiso Brinda, pastorka Franka, vnuke, brata Franceta in sestro Frančiško Novljan (zadnja dva v starem kraju). Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Venceslava ob 9.30, nato no Kalvarijo. Louis T. Gliha Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici, kjer je bil 2 tedna, 51 let stari Louis T. Gliha s 53 E. 217 St., mož Agnes, roj. Mally (sestre pok. dr. J. Maliyja), oče Julianne, Mary Lou, Roberta in Terryja, sin Josephine Gliha, roj. Merhar, zaposlen zadnjih 25 let pri Cleveland Board of Education kot svetovalec in učitelj na Thomas Edison High School. Učil je tudi socialne vede na John Hays High in na John Carroll University. Zadnje čase je delal na The Youth Community Project on Hough Avenue. Šolal se je pri Sv. Lovrencu, na Cathedral Latin. John Carroll University, kjer je dobil A. B. Degree, in na Western Reserve University, kjer je dosegel Masters Degree v vzgoji. Pokojnik je bil član Društva NajsV. Imena pri fari Sv. Križa in Kluba zakoncev prav tam. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.15 v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo. Prešibka za vojno WASHINGTON, D.C. — Sovjetski diplomati pripovedujejo svojim tovarišem na Zahodu, da rdeča Kitajska še dolgo ni sposobna za kakršnokoli merjenje vojaških sil z Združenimi državami v Vietnamu. Po trditvah sovjetskih diplomatov bo rdeča Kitajska potrebovala najmanj še pet let trde- ZN: Rasna politika J, Afrike nevarnost za mednarodni mir Združene države so tekom razprave izjavite, da one v notranji politiki Južne A-frike ne vidijo nevarnosti za svetovni mir. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Politični odbor glavne skupščine je po sedmih dneh razprave izglasoval s 78:1, da predstavlja rasna politika Južne Afrike nevarnost za mednarodni mir in je zato pozval vse članice ZN k gospodarskemu bojkotu te države. Portugalska je glasovala proti predlogu, 16 držav se je glasovanja vzdržalo, med njimi Amerika, Anglija in Francija. Združene države so skupaj z Veliko Britanijo glasovale proti glavni točki o gospodarskih sankcijah proti Južni Afriki, pa je bila ta kljub temu sprejeta s 70:12. Resolucija bo brez dvoma v predloženi obliki sprejeta tudi v sami glavni skupščini, toda to še ne bo privedlo do dejanskih sankcij, kajti te bi mogel obvezno skleniti le Varnostni svet, kjer pa imajo Velika Britanija in Združene države pravico veta. Doslej so vsi slični predlogi v Varnostnem svetu propadli. Njihovo glasovanje v glavni skupščini pomeni le moralni pritisk. ffov angleški načrt PJ0 atomske oborožena sile LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija proučuje možnosti novega načrta za atomsko oborožitev NATO. Štiri atomske podmornice, oborožene s Polaris raketami, ki jih misli zgraditi Velika Britanija, naj bi bile skupaj s 3 ali 4 podobnimi podmornicami ZDA podrejene neposredno poveljstvu NATO. Pri taki ureditvi bi imela Zahodna Nemčija pravico soodločanja uporabe atomskega orožja NATO, vendar tega ne bi imela neposredno v svojih rokah in ga torej ne bi mogla rabiti po svoji volji. Angleži upajo, da bi taka rešitev ne naletela na prehud odpor pri Sovjetski zvezi, pa bi le do neke mere potolažila Zahodno Nemčijo, ki hoče v tem pogledu doseči v NATO enako- ga dela doma, predno bo njeno gospodarstvo sposobno prevzeti pravnost s Francijo in Veliko in nositi breme večje vojne. Britanijo. Rangerji M. Višinama tsfrpeli hude izgiše SAIGON, J. Viet. — Elitna enota južnovietnamskih ranger-jev je utrpela hude izgube v boju z rdečimi kakih 30 milj južno od Da Nanga, ko je šla čistit področje, kjer so malo preje videli rdeče oddelke. Do boja je prišlo, ko je več vladnih bataljonov bilo poslanih proti vasi Xuan Thai z najlogo, da “rdeče poiščejo in uničijo”. Vladne čete so se zapletle v hud boj z močnimi enotami rdečih. Na pomoč so jim bili poslani oddelki ra.ngerjev, ki pa so jih rdeči prestregli kake štiri milje od glavnega bojišča. Zaseda je bila odlično pripravljena in rangerji so utrpeli hude izgube, ko so rdeči začeli streljati na nje iz neposredne bližine iz varnih zaklonišč in skrivališč. Vladnim četam so pomagala letala, ki so napadla rdeče kljub neposredni bližini vladnih čet, zapletenih v boj iz bližine z rdečimi. Uradno poročilo je navedlo za pretekli teden v bojih z rdečimi 19 mrtvih ameriških vojakov in 161 ranjenih. Porlapbko skrbi msšits izseffšvanje LIZBONA, Port. — Portugalska ima okoli 8 milijonov ljudi. Vsako leto se samo uradno izseli nad 50,000 delavcev; še več jih zapusti deželo o pomočjo tihotapcev. Teh seveda ne zajame nobena statistika. Danes živi že milijon Portugalcev na tujem. Največ jih je v Braziliji. Cenijo jih na pol milijona. Dobrih 300,000 jih je v Ameriki, ostanek se je izselil v Anglijo, Francijo in Nemčijo. Močno se selijo tudi v afriške kolonije. Vlado je začelo obsežno izseljevanje skrbeti. Se je pečala s tem problemom že na par sejah, toda zaključka ni mogla napra-biti nobenega. Smatra za svojo glavno nalogo, da pomaga do rednih dokumentov vsem tistim, ki so ilegalno zapustili deželo. Z nekaterimi državami je že sklenila potrebne pogodbe. Da bi kdo mogel zavreti izseljevanje, ne verjamejo. Portugalsko gospodarstvo ni tako razvito, da bi moglo plačevati delavce tako kot zahodna Evropa ali Amerika, zato sili delavska mladina za vsako ceno na tuje. — Okna z običajnim steklom ustavijo večino sončnih ultra-violetnih žarkov. ORGANIZIRANI PROTESTI V ZSSR PROTI POLITIKI ZDA V zadnjih dneh se vrše v Moskvi in drugih velikih mestih Sovjetske zveze protestna zborovanja in javni obhodi proti politiki Združenih držav v Vietnamu. Očitno je, da je vse to organizirano od strani oblasti, oziroma Komunistične partije. MOSKVA, ZSSR. — Več tisoč ljudi se je nagnetlo n Rdeči trg v sredi Moskve na zborovanje proti “ameriški vojni” v Vietnamu. Od preteklega petka je bilo ameriškemu poslaništvu izročenih preko sto protestnih spomenic. Vse zahtevajo konec “banditske vojne proti vietnamskemu ljudstvu”. Podobna zborovanja kot v Moskvi se vrše po poročilih sovjetskega časopisja tudi v drugih velikih mestih, kot v Harkovu, Almi-Ati, Erivanu, Tbilisi (Tiflis), Odesi in drugod. Na vseh teh zborovanjih in demonstrativnih obhodih, pri katerih nosijo napise proti ameriški politiki v Vietnamu, prikazujejo govorniki položaj v Vietnamu čisto enostransko. Nič ne govore o napadu Severnega Vietnama na južnega, ampak le o ameriški “agresiji”. Včeraj so objavili tu sporne- nico Veliki Britaniji, ki so jo ; g FOr^OZ0 ŽefljO izročili britanskemu poslaništvu ! r,.- *« s. « R v Moskvi 6. decembra in v ka- j ill V LalfilSSS Affl8HkO teri predlagajo skupno sovjet-sko-britansko obsodbe ameriške “banditske vojne proti vietnamskemu ljudstvu”. Zelo verjetno je, da Velika Britanija na to sploh ne bo odgovorila. Britanski poskus pripraviti Moskvo k skupnemu nastopu za končanje vojne v Vietnamu je Moskva pretekli teden gladko odbila, in začela ostro kampanje proti ameriški politiki v Vietnamu. Ta kampanja je delno namenjena domači javnosti delno pa tudi svetovni, oni v komunističnem kot tudi oni v svobodnem svetu. Turki bodo premostili Bospor ANKARA, Tur. — Postaviti most čez Bospor v Carigrad, to je stara želja vseh turških režimov. Že davno so bili izdelani načrti, kje in kako naj bi bil postavljen 4,100 čevljev dolg most, namenjen za pešce in tovorni promet. Glavna ovira je seveda denar, kajti stroški za most bi znašali nekaj nad $112 milijonov. Sedanja vlada ministrskega predsednika Demirela je sklenila, da bo načrt uresničila v okviru druge petletke, ki se bo začela 1. 1967. Ker se za most zavzemajo tudi visoki vojaški krogi, upajo politiki v Ankari, da 1. 1967 ne bo vse zastalo pri željah in upih. Jeza tovariša Kosygina je bolj politična kot stvarna Belno oblačno z manjšimi Toplotnimi spremembami. Naj-višja temperatura 46. CLEVELAND. O. — Znani ameriški časnikar J. Reston je trenutno v Moskvi. Ker ne pozna političnega vremena v Moskvi, je šel Kosyginu na limanice. Reston ga je namreč obiskal ravno takrat, ko je Kosygin najbolj potreboval kako trobento, da pove, kako je jezen na Ameriko. Reston je nehote in nevede postal ta trobenta, kajti na široko se je razpisal o svojem pogovoru s Kosyginom. Da je bil Kosygin tako zgovoren in radodaren z napadi na A-meriko, ima ravno sedaj več kot dovolj političnih razlogov. Naj omenimo samo najvažnejše! Ruski odnosi do kitajskih tovarišev so dosegli točko, ki je čisto blizu preloma. Ne bodo se moskovski ip kitajski tovariši zlasali s silo, bodo drug drugemu le napovedali sovraštvo in ne samo običajne tekme, kot jo sedaj poznamo. Mao ne bo zanemaril nobenega sredstva, da naslika Kremlj kot izdajalca komunizma, ki se je udinjal ame- riškemu imperijalizmu, o čemur zgovorno priča vietnamska vojna. Saj se še celo del svobodnega sveta nagiba k misli, da si Moskva želi konca vietnamske vojne, seveda takega, ki ne bi izpolnil kitajskih ambicij. Po-čemu torej ne tolči po Ameriki? Kosygin se je trudil, da zvabi indijskega ministrskega predsednika šastrija in pakistanskega diktatorja v Taškent na pogovore. Oba, Šastri in Ayub se jezita na Johnsona, ker vesta, da na svojih obiskih v Ameriki ne bosta pri njem dosegla vsega, kar bi rada. Zakaj jima ne bi Kosygin povedal, da se jezi tudi on na Ameriko. Jima bo vsaj dobro delo, če ne bo drugega veselja. Angleški ministrski predsednik Wilson in nemški kancler dr. Erhard bosta šla v Ameriko k Johnsonu na posvete. Zakaj ne bi zopet dobila iz Moskve o-pomin, da bosta tem manj po- menila v Moskvi, čim bolj se bosta družila z Johnsonom? V Moskvi je ravno te dni zasedal Vrhovni Sovjet (ruski parlament). Kot vsako leto, je na hitro roko odobril federalni proračun in gospodarski plan za 1966. Pri tem je moral zvišati izdatke na narodno obrambo. V ta namen je treba govoriti o vojni nevarnosti. Saj imamo tudi v Ameriki vsako leto “sezono” za vojno nevarnost. Začne se z dnevom, ko Johnson predloži Kongresu proračunski načrt, jenja se z dnevom, ko Kongres odobri zadnje proračunske nakazilne zakone. Ako tako delajo v Washingtonu, zakaj ne bi podobno postopali v Moskvi? Letošnja “vojna nevarnost” ima še drugi namen. Zakriti mora razne nedostatke v ruskem o-rožju. Pravijo, da se rusko orožje ne obnaša prav dobro pri preskušanju v vietnamski vojni. Posebno rakete, ki naj lovijo a- na višku. To vedo ne samo v Vietnamu, ampak tudi v evropskih satelitskih državah, da ne govorimo o svobodnem svetu. Kremlju je vse to zelo neljubo, pa se ne da zatajiti. Treba je torej na vsak način zboljšati kvaliteto ruskega orožja, to pa ni ravno lahek posel. Zahteva pa tudi dosti stroškov. To je glavni razlog zvišanja ruskega federalnega proračuna. Številke, ki jih navaja proračun, pa ne pomenijo dosti. Saj nihče ne verjame, da znašajo izdatki za rusko narodno obrambo samo dobrih $13-14 bilijonov. Nekateri celo mislijo, da je še večja vsota skrita v drugih proračunskih postavkah. V Kremlju je vsaka malenkost politika. Tudi čas, ki ga vodilni komunisti odrejajo za pogovore s tujci. Kadar nimajo posebnih skrbi ali načrtov, govorijo zmernejše, kadar so obloženi s težavami, so zmeraj bojeviti. To potrjuje tudi zadnji Kosyginov W A S HI N G TON, D.C. — S Formoze prihaja novica, da bi se od tam preselilo nad 100,000 Kitajcev v Latinsko Ameriko, največ v Urugvaj, Paragvaj, Čile in Argentino. Ne bi prišli tja praznih rok, prinesli bi seboj kakih $300 milijonov kapitala. Novica je vredna premisleka. Dokazuje namreč, da premožni Kitajci ne verujejo v bodočnost Čangkajškove Formoze. Se bojijo, da bo preje ali pozneje utonila v kitajskem komunizmu. Zato si hočejo še pravočasno pomagati na varno s svojim premoženjem vred. Odprto vprašanje je, ali jih bodo države Latinske Amerike hotele sprejeti. Gotovo se zanimajo za dolarje bodočih imigrantov, toda v drugih ozirih jim pa taka imigracija ne diši ravno preveč, Zmagal v tem premišljevanju bo pa verjetno ozir na dolar. meriške lovce in bombnike, niso j razgovor z Restonom. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet.— Na obalnem področju med Da Nangom in Ču-Lajem iščejo vladne čete rdeče, ki so včeraj v triurnem boju skoro uničili bataljon rangerjev, ko so ga dobili v zasedo. Vladne čete podpirata ameriško topništvo in letalstvo. MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo objavljeno, da je Šelepin, ki je bil do nedavnega eden glavnih vodnikov Sovjetije poleg Brežnjeva, Kosygina in Mikojana, bil odpuščen kot podpredsednik vlade. HOUSTON, Tex. — Vesoljsko vozilo Gemini 7 kroži okoli Zemlje že šesti dan in vse naprave v njem delujejo v redu. Tudi oba astronavta se počutita dobro. Med tem gredo priprave za polet Gemini 6 naglo dalje. Danes popoldne bodo odločili, ali bodo Gemini 6 poslali na srečanje z Gemini 7 v vesolju v nedeljo ali v ponedeljek, kot je bilo prvotno predvideno. AUSTIN, Tex. — Tu je bilo objavljeno, da bo s 1. marcem zapustil svoje mesto posebnega predsednikovega svetovalca v vprašanjih narodne varnosti G. Bundy, ki je to nalogo prevzel še v času predsednika Kennedyja. Bundy bo prevzel predsedstvo Ford Foundation. RANGUN, Burma.—Ko sta trčila na železniški progi Man-dalay-Rangun dva vlaka, je bilo včeraj 67 oseb mrtvili, večjo število pa ranjenih. Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Oltarne društvo sv. Vida ima v nedeljo ob pol dveh popoldne važno sejo. Vse članice so prošene, da se te seje za gotovo udeleže. Božičnica— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima v nedeljo, 12. decembra, ob treh popoldne božičnico za svoje člane v Slov. domu na Holmes Avenue. V bolnici— Mrs. Mollie Nousek s 17621 Schenely Avenue je v Euclid Glenville bolnici v sobi št. 518. Operirali jo bodo na očeh. Dopolnilo— Pok. Frances Day je zapustila tudi brata Franka Jakulin in sestro Antonio Shalasnow, oba v Indiani. Televizorji— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro odličnih ZENITH televizorjev. — Več v oglasu! Enostrankarski sistem?— Na večerji v čast glavnega državnega pravdnika W.B. Sax-be-ja v torek hotelu Sheraton-Cleveland je bil stoloravnatelj, bivši okrajni sodnik Robert B. Krupansky. Glavni govornik O. Schroeder, dekan pravne fakultete na Western Reserve University, je razlagal nevarnost enostrankarskega sistema v naši deželi, če bo šel razvoj po poti zadnjih let. Udeleženci so plačali za večerjo po $50. Višek — okoli $18,000 — je šel v vo-iivni sklad W. Saxbeja, ki je že objavil, da bo ponovno kandidiral za glavnega državnega pravdnika v Ohiu. Ugodno— Sam’s Discount Store na 6812 St. Clair Avenue ima veliko predbožično prodajo po izredno ugodnih cenah. — Več v oglasu! Iz bolnice— Dr. Tone Arko in g. France Tratnik sta se vrnile iz bolnice in se zdravita doma. Zahvaljujeta se za obiske in pozdrave. Dr. T. Arkova tel. št. 271-4831. Milijon za katoliške višje šole— Ben S. Stefanski, ustanovitelj in predsednik Third Federal Savings & Loan Co., poljskega denarnega zavoda s sedežem na 7007 Broadway, je obljubil skladu za gradnje višjih šol v Clevelandski škofiji tekom sedanje kampanje milijon dolarjev. Prihodnji Varnostni svet ne bo več naklonjen ameriški politiki ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Prihodnje leto bo Varnostni svet imel že 15 članov, namesto sedanjih 11. To ne bo v korist a-meriški politiki. V Varnostni svet bo namreč prišla tudi bolgarska delegacija, ki bo dosledno zagovarjala politiko ruskih komunistov. To bi še ne bilo tako nevarno. Nevarnejši bo delegat afriške republike Mali, ki je v tesnih zvezah s kitajskimi komunisti. Tako bodo kitajski tovariši imeli kar dvojno zastopstvo, v generalni skupščini bo še naprej trobila v njihov rog Albanija, v Varnostnem svetu pa republika Mali. Vse to bo debate v ZN samo zavlačevalo, pogajanja pa o-težkočalo. IMERišKA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1965 MEMprn mrmrnm tliV bi. ciair Ave. — HBnderson 1-0628 — Cleveland, Ulilo 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece £«. Kanado in dežele izven Združenih držav: j $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto "SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «#1>83 No. 236 Thursday, Dec. 9, 1965 lerenca sicer prekaša po številu udeležencev na primer va- nim prireditvam, ki so se istega’ tikanski koncil, kjer tudi zboruje par tisoč interesentov, če smemo taki reči. Toda kakšna razlika: tam so zbrani ljudje, ki vedo, počemu zborujejo in ki ne vnašajo svojih idej, četudi so morda dobre, brez posebnega razloga v debate. Vedo, kaj govorijo, ne plavajo v domišljiji, se držijo stvarnosti. Da obravnavajo 15-20 zadev, ki so važne za katoliško Cerkev, so rabili čela tri leta in ne morda tri dni. dne vršile vsenaokrog in kljub istočasnemu miklavževanju pri Sv. Vidu, je bila šolska dvorana nabito polna prijateljev in podpornikov Slovenske šole; pa o tem bo še kdo obširneje poročal. Omeniti moramo, da so angeljč- ou lauui Ul leta 1X1 11C muiua in oni. Iiiuictuiu, Ud au cuigcijo- Zato so pa tudi sadovi tako različni. Katoliška Cerkev bo ki in parkeljčki izborno izvajali od njih živela cele rodove, Amerika bo pa na 5,000-člansko konferenco pozabila preko noči, saj ne vidi v njej nobenega sklepa, ki bi lahko usodno vplival na bodočnost naše dežele. Končno je treba vsako stvar soditi po sadovih. Za to človeško pravilo imajo očitno v Vatikanu več smisla kot v Washingtonu. x> x x>: < x' < y- x x <•< >A".x x BESEDA IZ NARODA K speisiLiski pr@sfa¥i imh vsflklh Slovenssw Konferenca za mednarodno sodelovanje v Washingtonu Predsednik Johnson je hotel poziv ZN na praznovanje leta mednarodnega sodelovanja porabiti za priliko, da pokaže svetu, kako zna Amerika take akcije organizirati. Sestavil je kar 29 strokovnih odborov, ki naj vsak na svojem področju dožene, kako bi mogli narodi sodelovati, vsi z vsemi. Odbori naj bi nabrali gradivo in pripravili resolucije, potem se pa zbrali pod okriljem Bele hiše na veliko Tridnevno zborovanje in spravili svoje predloge v skladno celoto, ki naj jo občuduje ves svet. Zamisel je bila gotovo vse pohvale vredna, toda udeleženci te akcije so začeli streljati daleč preko cilja, ne morda na sestankih posameznih odborov, ampak na tridnevni konferenci sami, ki se je vršila pretekli teden. Na konferenci se je nabralo kar 5,000 interesentov. Zbirali so se največ v odborih, toda odbori niso imeli pravih sporedov. Pri tem je vsak govornik lahko govoril, o čemur je hotel. Imel je tudi pravico, da hodi od odbora do odbora, da bi tam misijonarji za svoje ideje. Če še dodene-mo. da so Amerikanci ob takih slučajih sila zgovorni, da pa skušajo pri tem dajati vsaki svoji besedi poseben pomen, ki ga je treba zbranim udeležencem šele razlagati, da ga prav razumejo, potem ne bo odveč sklep, da se je konferenca kmalu spremenila v pravi babilonski stolp, kjer je vsakdo govoril o vseh problemih, kar jih je imel na srcu, in da je temu primerno tudi sestavljal svoje predloge in sugestije. Tako se je zgodilo, da je oboževatelj esperanto jezika hodil od seje do seje in svetoval esperanto kot tisto vez, ki naj res druži vse narode. Nekateri politiki, kot na primer senator Clark, so pa razlagali, kako strahopetna sta Kongres in federalna administracija, kadar je treba delati pogumne in odločilne korake v ameriški politiki. Na drugi strani pa ravno v važnih odborih, na primer tistih, ki so obravnavali vprašanje miru in vojne, omejitve obroževa-nja, rabe atomske sile itd., ni bilo mogoče doseči nobene skupne linije. Kompromisni predlogi so se zgubljali v megli nasprotujočih si nazorov in pogledov. Vse to ni motilo konference, da je za predsednika Johnsona pripravila posebno darilo: dobil je celo knjigo o poročilih posameznih odborov, kar v osmih zvezkih mu je pa nad 200 ameriških organizacij še posebej razlagalo, kaj vse naj napravi dežela, da bo dostojno sodelovala z vsemi narodi. Povrhu je konferenca zgostila vse svoje delo v o-kroglo 300 predlogih, ki naj jih administracija vpošteva pri svoji politiki na zunaj in znotraj. Johnson se je pismeno in še po svojih članih kabineta zahvalil zborovalcem za naporno delo in obljubil, da bo vse sugestije osebno premislil in nasvete rabil, kjer so bo le dalo. Ne dvomimo v predsednikovo dobro voljo, toda bojimo se, da bo v nasvetih kmalu utonil. Tisti, ki so jih namreč vsaj površno pregledali, trdijo, da je med njimi nabrano celo krdelo znanih idej, ki zanje do sedaj še ni nihče našel praktičnega načina za vsakdanjo rabo. Saj drugačnih sadov konferenca tudi ni mogla dati. Konferenca si je postavila za cilj, da opravi več dela kot ga zmore v trodnevnih debatah. Posamezni odbori niso že v začetku svojega dela poskrbeli, da bi jasno začrtali meje svojim debatam in da bi zahtevali disciplino v diskusijah. To je rodilo neverjetne posledice. V nekem odboru so na primer debatirali o tem, koliko federalnega denarja naj gre za raziskovanje socijalne politike in koliko za namene narodne obrambe. Tekom razgovorov so pa dognali, da se ne morejo strinjati niti o tem, kaj naj pomeni pojem socijal-na politika. Konferenca je bila kar dobra šola za Ameriko. Pokazala je ,da mora biti tudi na konferencah število udeležencev omejeno in da nima vsak idealist kar sam po sebi pravice do udeležbe. Konferenca ima pravico, da od njega izve kaj več kot pridigo o idealih. Čim večje je število udeležencev, tem bolj skrbno se morajo vršiti pripravljalna dela, da potek sej ne zagazi iz ene zagate v drugo. In končno je treba misliti tudi na politično plat takih konferenc. Sedanja je na primer dala okoli 30Cfsugestij. Nasprotniki Johnsonovega režima lahko staknejo v vsaki sugestiji kritiko za Johnsonovo politiko: ali ničesar sploh ni napravil ali pa je obdelal posamezne probleme samo na pol. Hvala Bos?u, da ta nevarnost ni velika. Dvomimo, da. bodo politični krogi iskali gradivo za svoje politične govore ravno v sugestijah te konference. Jim bo za to manjkalo časa in volje. Ni pa rečeno, da bo Johnsonova opozicija nabrala iz njih razne ocvirke in jih skušala v jesenski vo-livni kampanji za kongresne volitve primerno izkoristiti. Udeleženci konference so bili seveda sila zadovoljni z rezultati svojega dela. To so očitno pokazali na zadnji skupni seji. Kadilnic ni manjkalo, slavospevov je bilo več kot preveč. Kdor pa je znal misliti, se je lahko spomnil, da ta kon- Cleveland, O. — V nedeljo, 12. decembra, bo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne kratka spominska slovesnost. Povod zanjo je stoletnica rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in 25-letnica smrti dr. Antona Korošca. Povsod po svobodnem svetu so se letos rojaki spomnili teh dveh velikih naših mož, ki sta orala zgodovino našega naroda v zadnjih desetletjih. Slovenija, kakršna je bila pred drugo svetovno vojno, je dejansko v največji meri delo njunih rok, sad njunih zamisli in prizadevanj. Vsi, ki smo bili rojeni koncem prejšnjega ali v začetku sedanjega stoletja, smo njuni duhovni otroci, naše mišljenje in obzorje, pa celo materijelne razmere, ki smo v njih živeli, so odsev kulturne in socijalne podobe, ki sta jo v Sloveniji ustvarila ta dva moža. To sta ustvarjalca socijalne svobode kmetskih in delavskih ljudskih množic. Z zadružništvom sta pomagala kmetu in delavcu na noge, z razširjenjem prosvetnih in stanovskih društev v vsako župnijo in občino pa sta množice napravila sposobnim za vodstvo samoupravnih podjetij in ustanov. Ljudstvo je v dobi teh dveh prosve-titeljev in pred vsem po njuni zaslugi dobilo potrebne lastnosti politično dozorelega, samostojno nastopajočega in zahtevnega narqda, ki zna in hoče sam odločati o svoji vladi in usodi. Temelji, ki sta jih ta dva vzidala v slovensko narodno stavbo, trdno drže tudi sedaj v času komunističnega meddobja in so nam poroki za novo vstajenje slovenske krščanske demokracije in narodne svobode. K proslavi smo vsi prisrčno vabljeni. Naj ne bi bilo dobrega Slovenca in Slovenke, ki bi izostal. Vse naj nas ta dan združi hvaležnost, da nam je Bog dal v pravem času dva mojstra, ki sta našemu narodu dala podobo, da je zaslovel kot eden najkul-turnejših in najlepše civiliziranih narodov sveta. Sklicatelji važnejših točk letne seje poleg vseh drugih predlogov in sklepov sprejetih na tej seji. Na letni seji je čas in prostor, da vsak lahko izrazi svoje mnenje, da ne bo potem nepotrebne kritike. Torej pridite v nedeljo na letno sejo in bodite točni, da bomo s sejo pričeli točno ob 1.30, kajti po seji pride pa “Santa” (Miklavž), ki bo obdaril vse naše člane m 1 a d i n s kega oddelka. Starši, ki imate svoje otroke v našem društvu, ste prošeni, da jih v nedeljo ob 3.30 popoldne pripeljete v dvorano, da bodo deležni Miklavževih daril. In prav tako bodite tudi vi točni, kajti “Santa” bo prišel točno ob napovedanem času in ko bo obdaril vse navzoče, se bo zopet poslovil in če ga boste zamudili, boste sami krivi. Na veselo svidenje v nedeljo, 12. decembra, ob 1.30 popoldne pri seji in ob 3.30 na božičnici. Seveda, da se ne pozabi, po seji bodo pa kot vsako leto tiste “nedokončane zadeve”, saj veste kaj to pomeni, klobase in rujna kapljica . .. Frank A. Turek, predsednik dvodejansko spevoigro “Na nebeški tehtnici” v veliko veselje zbrani mladini ter v spodbudo zbranim staršem; višek praznovanja je bil seveda sv. Miklavž, ki je v krasnem škofovskem or-natu prišel na oder zmagovit in častitljiv ter z jasnim poudar-nim glasom delil nebeške darove. Vesel Božič in srečno novo leto vsem čitateljem Ameriške Domovine! Ernest Terpin tašfve la|s¥. luiena pri larlJI Letna seja m feožišsika Društva sv, ^ida ŠL 21 KSIJ Cleveland, O. — Člane in članice našega društva sv. Vida št. 25 KSKJ tem potom prav prijazno vabim na letno sejo, ki bo v nedeljo, 12. decembra, ob 1.30 popoldne v družabni sobi (Social Room) v novi dvorani sv. Vida. Prosim vas vse, da se vsaj te seje v letu udeležite, ker med letcm smo itak samo odborniki pri sejah in le malokdaj se kateri izmed članov “zmoti”, da pride k seji. Večkrat sem že povedal, da sam odbor ne more vsega narediti, ampak je potrebno tudi sodelovanje od strani članstva. Pridite k seji in povejte svoje misli in ideje v korist društva in Jednote. Letna seja je nadvse ražna, kajti sklepi te seje so veljavni potem za poslovanje društva v prihodnjem letu. Volitev odbora je ena naj- Cleveland, O. — V nedeljo, 12. decembra, se bomo zopet združili ter prejeli skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Zbirali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, od koder pojdemo skupno v cerkev, kar je nagrajeno z odpustki. Možje in fantje, izpolnimo naše društvene dolžnosti polnoštevilno, ker je to naše obhajilo tudi društveno božično obhajilo. Po maši zajtrk in seja v šolski dvorani. Za to nedeljo bo božična šta-lica že stala; postavili jo bodo nekateri marljivi člani Društva Najsv. Imena v soboto, 11. decembra, pred cerkvijo; pastirci in svetniki z Jezuščkom bodo pa prišli v štalico enkrat pozneje. Štalica nas bo že na zunaj opominjala na veliki čas Božiča, opominjala nas bo tudi, da se bliža novo leto. Kaj nam prinese novo leto nihče ne more še presoditi; ampak pri Mariji Vnebovzeti se bosta v prihodnjem letu vršili dve pomembni slovesnosti: Prva bo koncem maja, ko bo odlični sin fare Marije Vnebovzete Rev. Lcuis Pizmoht slovesno zapel svojo novo mašo; drugo svečanost bomo pa imeli koncem ju Društvo ia|s¥@Se|šaga iiueua Janševega prš Sv, fidts Cleveland, O. — Nedelja, 12. decembra, je naša zadnja nedelja v tem letu. Pri 8. sveti maši se bomo zadnjič zbrali letos. Božični prazniki so pred nami. O-pravimo vsi svojo božično dolžnost! Prosim vse može in fante, da gotovo pridejo k tej sveti maši in da skupno prejmemo sv. obhajilo. Po sv. maši bo zajtrk in nato kratek sestanek v dvorani pod cerkvijo. Prosim, pridite tudi k zadnjemu sestanku. Drug drugemu si bomo voščili božične praznike. Zbrali se bomo ob 7.45 pred novo šolsko dvorano. Od tam bo skupni odhod v cerkev. Sever France Jesenski koncert pevskega društva “Slovan” Zadnjo nedeljo popoldne je imela slovenska glasbena kultura v Clevelandu svoj praznik — žal so postali že zelo redki —; Slovan je imel svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Program koncerta se je gibal v tradicijonalnih mejah. Hotel je biti to, kar je bil do sedaj še zmeraj: zveza med občinstvom in pevskim zborom. Ta cilj se mu je posrečil tudi na sedanjem koncertu. Narodne in umetne pesmi so se vrstile v prijetni i mešanici. Privlačnost narodnih I pesmi je že v začetku spravila poslušalce v dobro voljo, saj je v prvem delu sporeda koroška narodna “Pred mojo kajžo” odnesla prvo mesto. Z njo je pa kar dobro tekmovala Maroltova Ribniška, ki nam je še kar dobro v spominu od koncerta Slo- KULTURNA KRONIKA kaj znata ustvariti dva mehka in sočna glasova, ako se podredita skupnemu cilju: dobremu podajanju prepevanja. Težo programa je prevzel nase moški zbor. Čeprav nismo o-pazili nobene spremembe v tehniki njegovega prepevanja, se nam vendarle zdi, da je ne le tehniko samo precej ugladil in zlivanju glasov podredil ritem, dinamiko, m e 1 o dijoznost itd., ampak da je obdal vse prepevanje s slikovitostjo, živahnostjo in neposrednostjo izražanja. Zato je pa tudi občinstvo brez posebnega napora v miselnem dojemanju hitro našlo pot do razumevanja posameznih skladb. Tako smo kar mimogrede dočakali konec sporeda, ki se tudi ni ognil tradiciji. Zapeli so namreč vsi, s posebnim navdušenjem pa sive glave, Tam pri farni cerkvici, kar je seveda veljalo za posrečen prehod in uvod v drugi del prireditve brez posebnega sporeda. Med tem je pa že napočil M i k i a vžev večer ... Spomin nanj je rodil čudno misel, ki naj bi bila sad premišljevanja o koncertu: tudi koncertno občin- venskega okteta. Ne bi pa opra-;stvo seira^° vdaja sanjam kot vili svoje dolžnosti, ako ne bi'0'10C1 °'0 Prik°du Miklavža. Ra-pohvalili zbora, da se je naj-l^0 Pričakuje tisto veliko, kar prvo poklonil svojemu imenu s'mu 0^)ei'a domišljija, potem pa himno Hej Slovani in ji dodal se zadovolji s tistim malim, kar še Ocvirkovo napitnico. Resda ua stvarn°st. Pri tem pa ni ne sejo iliamega im-št¥a prš Sv. ¥idu Cleveland, O. — V nedeljo, 12. decembra, ob pol dveh popoldne bo v društvenih prostorih letna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Na decembrski seji smo običajno volile odbornice za prihodnje leto, letos smo to prestavile na sejo v januarju. Ker je božični čas, vabim vse članice še prav posebej, da se seje za gotovo udeleže. Po seji bomo imele zamenjavo daril in domačo zabavo. Vse pozdravlja Mary Marinko ime Slovan ni danes v modi in da so Slovani podobni tropu zbegane divjačine, toda časi se bodo spremenili in dali besedi star pomen in staro veljavo. So se že začeli spreminjati, samo opaziti je to treba. Drugi del koncerta je s svojo razgibanostjo močno dvignil glasbeno vrednost vse prireditve. Rekli bi skoraj, da mu je prvi služil za uvod. V drugem delu se je namreč postavil oktet z dvema komadoma, ki sta po našem pomenila višek koncerta. Oktet se je odlikoval s posrečeno tehniko prepevanja; melodi-joznosti ni žrtvoval ne ritmike ne dinamike, harmonija med glasovi je pa bila kar čudovito razočarano ne slabe volje. Če je bilo druga leta tako, zakaj ne bi bilo tudi letos? L A. Meško va knjižnica, I, Ljubljanski profesor Viktor Smolej, urednik zbranih del pokojnega monsignorja Ksaverija Meška, prosi za informacijo o eni Meškovi knjigi. Ta knjiga, Meškova knjižnica, I. zvezek, Id vsebuje nekaj proze in pesmi, je izšla leta 1816 v Duluthu, Mimi., pod pokroviteljstvom Narodnega Vestnika. Uredil jo je Smolej John ali Janez, profesorjev mrzli stric. Profesor Smolej bi rad imel fotokopijo naslovne strani, zunanje in no-dobra. škoda, da je bilo oktetu | tranje. Kdor bi imel to knjigo, odmerjeno tako malo prostora je prošen, da to sporoči na: Mr. na sporedu. Duet Olge Klančar Joseph Zelle, 1227 Addison Rd., in Jane Poznik je pa pokazai, j Cleveland, Ohio 44103. IZ NAŠIH VRST Newark, N.J. — Upravi Ameriške Domovine. Prejel sem obvestilo o zapadli naročnini in jo z veseljem obnavljam. Z listom sem zelo zadovoljen in ga še kar v redu prejemam. Včasih se malo zakasni, kar pa ni vaša krivda. Želim vam mnogo uspeha in veliko novih naročnikov. Vse pri Ameriški Domovini lepo pozdravljam. M. Persa * Mentor, O. — Spoštovana u-prava Ameriške Domovine. Pošiljam vam enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Pritožiti se moram, da list ne prejemam redno, mislim, da ni vaša krivda, pač pa so krivi pismonoše, ki se stalno menjajo. Če mo- ! rete, jih vi malo posvarite. Lepo .uja ali v pričetku julija, ko bo pozdravljam vse pri Domovini. Timmis,. Can. — Cenjeno u-redništvo. Pošiljam vam enoletno naročnino za časopis. Časopis mi je zelo všeč in mi dela kratek čas,- ker prinaša veliko novic iz starega kraja. Voščim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. , Jože Jarc * St. Charles, lil. — Zopet je leto naokrog in tako je potekla naročnina za časopis. Ameriško Domovino vsak dan težlko pričakujemo. Včasih izvemo kakšno novico preje v Domovini kot pa na TV. želim vam mnogo uspeha tudi v bodoče. Prijetne božične praznike in srečno novo leto vam želi Joseph Sedej naš velezaslužni župnik č. g. Matija Jager praznoval svojo zlato mašo; oba svečana dogodka bosta faranom Marije Vne-bovzete v veliko čast. Preteklo nedeljo pri deseti maši smo presenečeno poslušali slovensko pridigo Rev. Raymon-da Hobarta; znamenita pridiga o predmetu “Kristus se je učlovečil iz ljubezni do človeštva”' je bila odlična, njegove besede so bile podane z zbranostjo in poudarkom; vse to znači, da se je Father Hobart temeljito zavzel za znanje slovenščine, kar je tembolj hvalevredno, ker je č. gospod sin irskega očeta (in slovenske matere). M i k 1 a v ž e vanje pri Mariji Vnebovzeti se je vršilo s presenetljivim uspehom. Kljub raz- Josephine Brian * Bradford, Ont., Can. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine. Prilagam enoletno naročnino za časopis. Vse najlepše pozdravljam in se vam zahvalim za vaš prelepi časopis, ki prinaša mnogo novic in zanimivosti iz naših starih krajev. Joseph Kaluža Leadville, Colo. — Spoštovana uprava Ameriške Domovine. Pošiljam vam naročnino za časopis. S časopisom sem prav zadovoljna in želim še naprej ostati naročnica vašega lista. Lepo pozdravljam vse pridne sodelavce časopisa in vse naročnike Ameriške Domovine. Josephine Gruden Vitamini iz šipka Razen vitamina C vsebuje šipek tudi zelo pomemben vitamin P. Raziskovalci sovjetskega inštituta, za vitamine so ugotovili, da ta vitamin pospešuje zbiranje in boljše izkoriščanje askorbinske kisline v organiz- mu, razen tega pa krepi stene krvnih žil. V šipku so odkrili tudi vitamina A in E ter nekaj tistih iz skupine B. Na inštitutu so pridobili več novih sort šipka. Po pridelku s poskusnih parcel so izračunali, da se da dobiti iz šipka na enem hektaru 175 kg vitamina C in okoli 40 kg vitamina P, torej dvakrat več kot iz divje rastline. Znanstveniki so začeli pridobivati vitamin P tudi iz osko-rušnic, črnega ribeza, temnega grozdja in čajnih listov in iz nekaterih drugih rastlin. Raziskave so v glavnem zaključene, v bližnji prihodnosti bosta uvedli ustrezno predelavo šipkovih jagod in oskorušnic dve sovjetski tovarni vitaminov, in sicer v Moskvi in v Ufi (Baškirija). Otroci Jožica: “Tvoj oče ima pa samo eno nogo. Kje je pa druga?” Lizika: “Druga noga je že v nebesih.” mmmm iiEiitc )) Velika posameznih društev ima v našem listu seznam N svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ascs-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. luaedi Kvaff TkandUti for th« JagroslAfi in Wisconsin S Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu S ^imnmrinnns o o o o 61> c s- c® - m ggjUUfcjLgJJiJtJtP.. . ^4 THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address {jotmnimleauens OBZOK PUBLISHING COMPANY Marica B. Stact, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 .innnrinrisnrBTnrBTrjrinsTro še ostalo šelepinu, saj mu Kosygin tudi ne bo dovolil, da bi šaril v državni upravi. fr —s' a ~srr. m M iltvauški zapiski Milwaukee, Wis. — Naše mesto je že v pripravah za Božič. Ceste so lepo okrašene. Trgovine imajo lepo urejena izložbena okna in kar je glavno, je to, da je kupcev že toliko, da se dela gneča po trgovinah. Posebno otroci imajo veliko veselje z igračami. Starši morajo velikokrat globoko seči v denarnico, da ugodijo otroškim željam. Nekatere večje trgovine imajo posebne oddelke, kjer nastopa Miklavž s svojimi spremljevalci. Ti predeli trgovine imajo zelo privlačne igrače, ki so pa zelo drage. Če starši slučajno zaidejo tja, imajo velike težave s svojimi otroci. Kar ne morejo jih prepričati, da Miklavž ne zmore tega proračuna za igrače. Veliko ljudi ni zadovoljnih s tem načinom oglaševanja. Pravijo, da mora trgovec tudi živeti in sedaj je zanj zlata doba. * Milwauska zdravniška zbornica se zadnje čase zelo trudi, da prikaže ljudem veliko nevarnost, ki izvira iz nekaterih bolezni. Med temi so najbolj znane ošpice. Od časa do časa poudarjajo zgodovino razvoja te bolezni in nje potek v različnih deželah. Nevarne so posebno za otroke in med otroci za dečke. Ne pojavijo se v posameznih primerih, ampak takrat, ko je Več otrok dovzetnih za to bolezen. Naj raj še se pojavijo v formi epidemije. Tudi umrljivost je različna, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je zelo zmanjšana. K temu so pripomogla znanstvena raziskovanja, zdravniki in zdravila, pa tudi — starši. Starši so tisti, ki tozadev-no lahko največ storijo. Če dajo otroke pravočasno cepiti in red-no, lahko preprečijo to zavratno in nalezljivo bolezen. Ko je o-trok enkrat tako zavarovan pro- Mlm se Vale oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE QPTISAL GO. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis. ti tej bolezni, ni nevarnosti, da bi bolezen nastopila ali se vrnila. • Poštni ravnatelj mesta Milwaukee razglaša izpite za poštne uradnike in raznašalce pisem. Tisti, k bodo naredili izpit, bodo imeli priliko, da izpolnijo prazna mesta. Začetna plača je $2.57 z letnim poviškom do $3.50 na uro. Služba pri pošti pomeni stalnost, udobne počitnice, plačan bolezenski dopust in zdravo urejeno pokojnino. Ravnatelj posebno priporoča, da bi se študentje, ki bodo končali gimnaznjo ali januarja ali junija, prijavili za ta izpit. Najmanjša starost je 16 let za študente, za vse ostale pa 18. Navzgor ni nobene omejitve v starosti. Prošnje se lahko vložijo vsak čas do preklica. Prošnje je treba vložiti pri glavnem poštnem uradu na 517 E. Wisconsin Ave. pri okencu št. 1, kakor tudi pri vseh podružnicah milwau-škega poštnega urada. * Prišel mi je v roke cerkveni list fare sv. Janeza. Odkril sem veliko zanimivega. Verjetno bo tudi vas zanimalo. Fara je pred kratkim imela bazar. Namen teh bazarjev je zbrati nadaljna sredstva za cerkveno blagajno, ki je navadno bolj prazna kakor polna. Poleg tega ima namen zbrati ljudi, da se bolj spoznajo med seboj, da se najdejo skupaj tudi družabno in ne samo uradno pri nedeljski sv. maši. Torej v tem cerkvenem listu je župnik zapisal, da je bilo pri bazarju še čez $7,000 dohodkov, in da je čistega preko $5,000. Za tako majhno faro, kakor je Sv. Janez, je to zelo veliko. Pokaže na veliko požrtvovalnost ljudi in na ljubezen do njihove fare. Že dolgo ni fara zapisala tako lepega uspeha. Vse povsod, kamor se obrneš, imaš pred božičnimi prazniki božičnice ali miklavževanje, kakor že kdo hoče imeti. Ponekod pride Miklavž oblečen še po stari modi tako kakor škof, poveči-noma pa kakor starček v rdeči obleki. Naj že bo kakor hoče, vsakdo ima rad delež pri tem. Spominja ga otroških let. Da o-troci od tega največ odnesejo, se samo po sebi razume. To je Družba! .sfJmžme THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena S3, novembra 1914 v Zedinjenih Državah LJAl \\\ hifcorp. v drž. Illinois Severne Amerike UL 14. niaja 1ŽT5 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI CDBOK: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Be.nsenville, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.. Joliet, IR. NADZORNI ODBOR: FRANK TTJSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, lA. JOSEPH SINKOVIČ. 2518 So, Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO; AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let 7. izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: D-o 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 dp 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite p Ismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: % JOSEPH J. KONRAD, One Fair lane Drive, Joliet, 111. 60434 postava Franka Rozine je kakor nalašč za to. Predno je prišel sv. Miklavž, so otroci imeli priložnost gledati filme, ki so za ta čas primerni. Vsako leto rad gledam prihod Miklavža in obujam stare spomine. Menda v tem nisem edini. ./xmmtrr- There’s a lot more Merry Christmas in electric appliance gifts! Electric appliance giving offers you so many ways to say Merry Christmas! It’s the easy, convenient way to shop, because you'll find scores of exciting electrical gifts from which to choose at your appliance dealer or department store. Plan this year to give the best an electrical gift! Wisconsin elect lie pswer company Naši Slovenci se povsod udejstvujejo. Najdeš jih v vseh panogah življenja. Kjerkoli pa so, delajo s pridnostjo, ki prekaša vse druge. Slovenci so bili ved-predvsem namenjeno njim. Tu-j nC'znani kot pridni ljudje. Poleg di slovensko društvo Triglav je;tega, da so pridni, so pa tudi iz-imelo tako praznovanje zadnjof najdljivi. Malokdo jih prekaša, nedeljo. Prišel je sv. Miklavž Pred par dnevi je mihvauško kakor v starih časih. Mogočna dnevno časopisje prineslo zanimivo novico. Dva človeka, ki živita v Milwaukee, sta bila v francoski tujski legiji. Eden od teh je Slovenec in sicer Nico Boris Dellwoy. Universal City Studios film zbira bivše legionarje za film “Lepa gesta” (Beau Geste). Podjetje je mne- dile. Lep pozdrav napravi veliko dobrega. Ljudje uporabljajo za to vsemogoče karte. Dobite jih celo v različnih jezikih. Tudi naši dve slovenski fari v Milwaukee ju imata na razpolago poleg angleških še slovenske karte. Velikim ljudem je tako ustreženo. Torej, če kdo išče slovenske karte, ve, kam naj se obrne. V župnišče! ❖ Pregledujem cerkveno oznanilo fare Marije Pomočnice Krist janov v West Allisu. Prinaša tloris nove cerkve, župnišča in dodatek k šoli. Načrt je prav lep in zelo primeren za okolico, kjer se cerkev nahaja. Dosedanjo cerkev bodo podrli in gradili novo na istem mestu. Cerkev bo imela prostora za 620 ljudi. Imela bo tudi zvonik. Pod zvonikom bo krstilnica. Dodatek k šoli je nekaj novega. Dva razreda, ki bosta dozidana k sedanji šoli, bosta služila poseb- in Medicare. To velja še posebno za tiste, ki so stari 65 ali bodo v kratkem. Tudi če delajo, naj se prijavijo. Nikoli človek ne ve, kdaj kaka stvar prav pride. -----o—----- Brežnjev pristrigel Šelepinu peroti MOSKVA, Rus. — Ob priliki zasedanja Vrhovnega Sovjeta je imel sejo tudi centralni odbor KPS. Ob tej priliki je prišlo na dan, daje trenje med Brežnje-vim in Šelepinom, ki so nanj že dolgo namigavali, prišlo do žalostnega konca — za Šelepina. Šelepin je bil namreč na čelu vsemogočne glavne komisije za kontrolo strahke in državne u-prave. Kot tak je imel velik vpliv na vse državne in partijske organe. Ker je bil pa Šelepin včasih tudi načelnik zloglasne tajne policije, mu seveda nihče med ruskimi vodilnimi komunisti kaj prida ne zaupa. Prvi tajnik v stranki Brežnjev je svoje nezaupanje tudi javno pokazal. Zgovoril se je z ostalimi člani prezidija, da je treba Šelepinovo kontrolno komisijo tako “reorganizirati”, da bo zgubila svoje izredno obsežne pristojnosti, šelepin se ne bo mogel več vtikati v posle strankinih organov, to pravico si je pridržal Brežnjev. Politični opazovalci v Moskvi ugibajo, kaj je Za Sukarna so komunisti postali “podgane”! DŽAKARTA, Indonez. — Sukamo se je prvič po ponesrečeni zaroti koncem oktobra pokazal pred indonezijskim parlamentom in imel pri tej priliki dolg govor. V njem je krstil komuniste za “podgane”, ki so hotele spodjesti državo in narod. Zato je treba, da mu jih narod polovi, potem jih bo pa že primerno kaznoval. Sukamo je tudi povedal parlamentu, da se ne sme kujati. Ako bi se, naj rajše kar odkrito pove, ali (Sukamo) zna vladati ali ne. Če ne zna, se bo takoj umaknil. Če pa zna vladati, potem ga naj vsi pustijo pri miru. Že ve, kaj je treba storiti. Parlament ni Sukarnu ugovarjal. Sicer pa tako ne pomeni dosti. Vsa moč je danes v rokah generalov, ti pa ne sedijo v parlamentu in se tudi zanj ne brigajo dosti. Sukarnove besede so pa vendarle zanimive, ker osvetlijo sedanji politični položaj v Indoneziji. predsednik Belaguer, ki je ža priredil par velikih političnih shodov, ki jih je javnost takoj opazila. Ni pa še jasno, ali se bo sedanji ministrski predsednik Garcia udeležil volivne tekme. Vermont in New York MONTPELIER, Vt. — Okoli tri četrtine vsega javorjevega sirupa in slakorja v deželi pridobe v državah Vermont in New York. Help Wanted — Female Waitresses Wanted Experienced. Apply in person. HOWARD JOHNSON E. 55 & Shoreway 431-1250 (241) MALI OGLASI E. 71 St. 1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-0033. (x) Lastnik prodaja Bungalow, 2 cpalnici, prostor tj-v . . za razširjenje zgoraj, razvedril- Uomimkans-.l politiki sejna soba, IV2 garaža, vetrna okna, pripravljajo na volitve ! mreže in zavese. Cena prava za SANTO DOMINGO, Dom. rep. J hitro prodajo. Na Goller blizu — Dominikanske volitve so E. 200 St., v fari sv. Kristine. predvidene šele za 1. junija, zato se dominikanski volivci še ne brigajo zanje. Mislijo pa nanje politiki. V političnih krogih sta se pojavila dva kandidata, ki bi rada stala na čelu volivnih koalicij. Bivši predsednik Bosch bi menda rad vodil vse levičarje, pa ima pri tem težave, 'ker so se nekateri med njimi sprli z njim. Desnico pa bi rad vodil bivši Kličite KE 1-4671 po 4. uri pop. —(237) V najem 2 sobi oddamo, gorkota in vroča voda, za dva penzionista ali druge ljudi. Na 1114 E. 63 St., spodaj. —(236) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, na E. 60 St. Kličite 431-4842. —(240) JUST mmm iB@e Vr ! (?) LIGHTWEIGHT! SUM STYLED! la PORTABLE XV J 9 ’overall ckag. rneas., 172 s